Razni jubileji in spominski dnevi. Češki Godalni Kvartet (sedaj obstoječ iz gg. Hofmanna, Suka, Herolda in Wihana) je slavil 20 letnico svojega obstoja. O tej priliki je objavil prof. K. Hoffmeister v izborno urejevani »Hudebni Revue« (sešitek 2. tek. letnika str. 69 si.) karakteristiko te veleugledne umetniške jednote. V prilogi prinaša revija podobe članov Češkega Godalnega Kvarteta po skicah slikarja H. Bottingerja.
Ces. Peterburški Konservatorij je praznoval 29. decembra 1912 501etnico obstoja.
Od ruskih glasbenikov so slavili večletno svoje delovanje: skladatelj G. Pahulskij (25 let), Safonov (35), Glazunov (30), Ljadov (35).
Maks Bruch, skladatelj znanega violinskega koncerta g-moll, je obhajal 6. januarja tek. 1. 75. rojstni dan.
10. decembra 1912 je bilo 20 let, odkar se je opera Benj. Ipavca »Teharski plemiči« uprizorila prvikrat v Slov. Dež. Gledišču v Ljubljani (1892).  Tekst je bil zložil Anton Funtek.
Slavna pevka Adelina Patti praznuje 10. (ali 19.) februarja t. 1. 70. rojstni dan.
Novi grobovi. František Simandl, izvrstni češki virtuoz na kontrabas, član Dvorne Kapele, profesor na dunajskem konservatoriju, je umrl dne 13. decembra 1912 v visoki starosti 72 let. (Nekrolog med drugim tudi v listu »Hudebni Vestnik«, Praga).
M. Vitaljevič Lyssenko, zelo produktivni in znameniti maloruski skladatelj in nabiratelj maloruskih narodnih pesmi, je umrl 6. novembra 1912 v Kijevu. (Pregledni nekrolog Vasilija Barmnskega glej v »Hudebni Revue« letnik 1912/13 št. 3 str. 160 si.)
Edgar Tinel, največji belgijski skladatelj iz poslednje dobe, je umrl 58 let star. Njegov naslednik kot ravnatelj konserva-torija je Leon Dubois.
Dne 3. januarja t. 1. je umrl na Dunaju svoječasni dvorni operni pevec Kari Mayerhofer v starosti 85 let. Maverhofer je bil eden najznamenitejših nemških buffo-basov.
Ravnatelj Kraljeve Opere v Budimpešti, Emerih Meszaros, je umrl.
Jan Gall, eden izmed najboljših skladateljev poljskih pesmi, rojen 1806 v Krakovu, je umrl 29. oktobra 1912 v Lvovu.
Pele-mele.
Prinos k motivični literaturi naše himne »Naprej«.
Od skladatelja Alfreda Dregerta (roj. 1836 v Frankfurtu ob/Odr., t 14./3. 1893 v Elberfeldu) je objavljen v zbirki »Mannerchor-Album« (sest. prof. Jos. Schwartz zvezek XII, Koln o. R., P. J. Tonger), strani 14 zbor op. 146 Št. 3 »Germania«, ki se začenja tako-le:
Nad uvodom stoji označba »Im Volkston«! Nadaljevanje nima nobene sličnosti več z našo himno. Vidi se, da je začetni melodični postopek naše himne nekako tipičen zlasti za narodno-navduševalne pesmi. Kdaj in kje je zložil Dregert to himno, doslej nisem mogel dognati.                           Krek
Pomanjkanje hrvaških mešanih zborov. Pri seji osrednjega odbora Saveza Hrv. Pjev. Društava, ki se je vršila dne 15. junija t. 1., se je prečita! med drugim tudi predlog hrv. pjev. društva »Lipa« v Osijeku, naj izda »Savez« pesmarico mešanih zborov v 4 delih (I. izvirni hrv. zbori, II. zbori ostalih jugoslovanskih skladateljev, III. zbori ostalih slovanskih skladateljev in IV. zbori svetovne glasbene literature.) V odgovor na ta predlog je tajnik dr. Ante Javand povdarjal, da je predlog »Lipe« neizvršljiv, »jer u nas se je Hrvata do sada vrlo malo ili nista kornponiralo za mješoviti zbor, osobito ne manjih in
lagljih kompozicija.....što ih ima, izdali su ih dotični skla-
dateli sami u vlastitoj nakladi, pa nam ih ne če odstupiti . . .« i. t. d.
Ali bi ne bilo hrvatskim pevskim društvom pomagano, če bi naročila »N. A«, v katerih je izšel nebroj slovenskih in tudi hrvaških mešanih zborov? Da so teksti slovenskih zborov slovenski, menda bratov Hrvatov ne bo motilo, odkar se tako vspešno propagira novoilirska ideja?! Za sedaj moramo pač v svoje veliko obžalovanje konstatirati, da štejemo samo eno reci: eno hrv. glasbeno društvo med naše naročnike, in da manjka med njimi celo — horribile dictu — »Savez« sam.
S. Kusevickij v Moskvi se je vozil že vdrugič (prvikrat 1910, glej »N. A-« IX/38) s parobrodom po Volgi do mesta Astrahana in nazaj do Nižjega Novgoroda. V 10 mestih se je priredilo 20 koncertov, h katerim je prišlo ljudstvo od daleč. Povsod so slavili podjetnika in ga navdušeno sprejeli. Idealni in gmotni vspeh je bil velik.
Fr. Aug. Urbanek, znani praški knjigotržec in založnik, je dovršil 70. leto in praznoval hkratu 50 letnico svojega knjigo-tržkega in 40 letnico svojega založniškega delovanja.
Svetovnoznano založništvo Bote & Bock praznuje svojo 75 letnico. Tvrdka je založila med drugim prve nemške klavirske izvlečke Smetanovih oper.
»Šumi Marica«. »BerlinerTagblatt« prinaša v klavirskem izvlečku bolgarsko narodno pesem »Šumi Marica« s podloženim nemškim in bolgarskim besedilom. List piše k temu, da je dosegla bolgarska armada ob zvoku te pesmi svoje velike vspehe v sedanji vojski. »Šumi Marica« se je pela prvič v rusko-turški vojski leta 1878 pri naskoku na Sipek. Takrat je bila proglašena za narodno himno.
Glinkove nagrade so se letos razdelile takole: M. Steinberg za drugo simfonijo 1000 rabljev, /?. Gliere za sim-fonsko pesnitev »Sirena« 500 rabljev in 5. Tanejev za kvintet 700 rabljev.
Raznim gg. pošiljalcem. Vnovič in resno opozarjamo na to, da v bodoče premalo frankovanih pošiljatev absolutno ne sp rejmemo več. Navadne, zaprte pošiljatve je frankirati do 20 gramov z znamko 10 v., od 20 do 250 gramov z znamko 20 v.
Pričujoči številki sta priloženi vsebina ter kazalo imen in stvari XII. letnika »N. A.«
Vsebina: Emil Hochreiter: Naša cerkvena glasba zadnjih let (Kritičen pregled). — P.Hugolin Sattner: Moja „Assumptio" in kritika „N. A.". — Dr GojmirKrek: Postludij (Nekoliko replike na Sattnerjeva izvajanja). — Naše skladbe. — Koncerti. — Slovenski glasbeni svet. — Izza tujih odrov. — Odmevi iz koncertne dvorane.- — S knjižne mize in iz koncertne mape. — Umetnikov življenje in stremljenje. — Pele-mele. —
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
16