Leto XV., štev. 180
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon d t. 3122, £123, 3124. 3125. 3126.
Lnseratni oddelei: LJubljana, eelen-burgova ali - Tei 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190
Računi prt pošt ček ^^ Ljubljana št 11.842. Praga člfllo 78J.au, Wlen St 105.241
Ljubljana, četrtek 6. decembra 1934
Cena 2.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6 Telefon 3122 3123. 3124 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Str~ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Polom komunizma v Aziji
Ta čas, ko ie Evropa popolnoma zavzeta s svojimi majhnimi in velikimi brtgami in nima dosti nagnjenja, da bi se zanimala za probleme drugih kontinentov, se dovršujejo na obrežju Tihega očitana stvari temeljne važnosti.
En kompleks dogodkov se tiče tako imenovanega Daljnega vzhoda. Tu se ravno sedaj zaključuje stara pravda za mandžursko železnico s popolnim ruskim umikom. Mandžurija se prepušča japonski prevladi, kar bi samo na sebi še ne bilo drugega kot realizacija zadnjih posledic sovjetske resignacije na pozicije carske Rusije na Daljnem vzhodu. Toda Japonska se že pripravlja, da si še dalje izgradi svojo prevlado v vzhodni Aziji; sedaj si pripravlja teren v vzhodni Mongoliji, ki naj ji služi ob primernem času za oporo pri nadaljnji ekspanziji. Da more biti ta naperjena samo proti Rusiji, je izven vsakega dvoma, saj se že ne skrivajo dosti japonski nameni po pridobitvi ruskega primorja pri Vladivostoku.
Kitajska se je pomirila z neizbežno ■usodo ter je nekako prebolela izgubo Mandžurije. Kitajci se pač zavedajo, da so njihove sile za kakršnokoli drugačno akcijo absolutno nezadostne. Toda Kitajka ima danes na čelu moža, ki dobro ve, s čim se delajo uspehi in koliko so vredne papirne demonstracije in protesti, če ne stoji za njimi nikakršna sila, ki zna eventualno izsiliti uspeh. Čangkajšek vrši sedaj delo zbiranja; prav sedaj je dosegel veliko zmago nad kitajskimi komunisti, ki so se držali dolga leta v južnem delu kitajskega centra. S to veliko zmago je napravila kitajska konsolidacija velik korak dalje in ako se Čangkajšku še nadalje posreči, oja-čiti centralno oblast, so končno mogoči tudi drugačni, večji uspehi. Da pa je do tega še silno daleč, o tem si mora biti vsakdo na jasnem; kako daleč, o tem razglabljati niti ni aktualno.
Komunistični poraz je popoln. Razbite rdeče čete se umikajo proti zapadu po edini poti, ki jim je za umik še na razpolago. Poraz je tako popoln, da na kako rehabilitacijo ni več misliti, dasi se bodo njihove jate po preizkušenem kitajskem načinu bržkone še preganjale po deželL Za vnanji svet ta dogodek ne more imeti večjega pomena. Toda če ga pogledamo z nekega vidika, se mora vsakdo ob njem ustaviti ter se zamisliti
Na um nam prihaja tu veliko, z največjim pompom započeto ter potem enako velikopotezno izvajano gibanje, ki si ni postavilo nič manjšega cilja kakor — boljševizirati Azijo. Ruske komunistične visoke šole so bile polne azijskih gojencev, pripadnikov pač vseh azijskih narodov, ki so se urili v teoriji in praksi z namenom, da vzburijo veliki kontinent in ga dovedejo boljševizmu. To je bila doba, ko .je Sovjetska Rusija doživljala v evropskih državah po vrsti poraz za porazom in so se domala povsod raz-gnale komunistične množice. Azija naj prinese rešitev, Azijo naj rdeča povo-denj preplavi najprej. Zdelo se je nekaj časa, da so res azijski narodi bolj sprejemljivi za komunistične teoreme, in zlasti Kitajska je kazala, da se tu rdečim zastavam zares obeta skorajšnji tri-ttrnf. To je bilo v časih, ko so kantonske armade zmagovito prodirale proti severu in se, premagujoč domače nasprotnike, obračale tudi zoper Angleže, — zoper te še s posebno vnemo. Potem pa je nenadoma prišel prevrat; nacionalno krilo se je pod vodstvom Čangkajška uprlo boljševiškim tendencam ter je kratko-malo odstranilo komunistično krilo iz nacionalno-revolucionarne armade. Odtlej se je preporod Kitajske vršil popolnoma v znamenju nacionalizma; socialne težnje so stopale v ozadje ali so se vsaj uveljavljale samo v prav zmerni obliki.
Rusija, ki je dotlej kumovala kitajskemu narodnemu preporodu, izhajajočemu iz Kantona, je izgubila vse šanse in v sistematičnem prizadevanju je čangkajšek iztrebil vse komunistične elemente. Samo v južnem delu kitajskega središča se je mogla ustanoviti nekaka sovjetska republika ter kljubovati vsem nasprotnikom. Saj je mogla vmes nekajkrat pričeti celo z ofenzivo, dasi seveda za kako prodorno podjetje njene sile niti od daleč niso zadostovale.
Letos na pomlad pa je Čangkajšek sklenil temu podjetju za vsako ceno napraviti konec. Zbral je zelo veliko vojne sile ter od vseh strani prodiral v rdečo republiko. In uspeh ni izostal. Komunistične republike na Kitajskem ni več.
S tem so pač dokončno pokopane sanje o boljševizaciji Azije, zlasti pa Kine, kjer se je obetal najlažji uspeh. Ce bi bila to samo kitajska notranja zadeva, se nam sploh ne bi bilo treba pečati z njo. Toda imeti moramo pred očmi, da je sovjetska politika igrala na te karte dolga leta, na načrte o boljševizaciji Azije. Za te šimere je izdala ogromne denarje, resignirala na aktivno politiko v Evropi in vzdrževala v azijskih državah in kolonijah silne množice agentov in agitatorjev. Vse to je bilo popolnoma brezplodno; niti ene svoje pozicije si ni očuvala Rusija, niti državne, niti komunistične. Povsod se je morala končno
v
V petek se prične v Ženevi
obračun z Madžarsko
»v je včeraj soglasno sklenil, da sc Ija o jugoslovenski pritožbi proti
Ženeva. 5. decembra, r. Danes se je pričelo s toliko napetostjo pričakovano zasedanje sveta Društva narodov. Glavna točka dnevnega reda je bilo prvotno posaarsko vprašanje, ki pa ga je docela zasenčila jugoslovenska tožba proti Madžarski in ki je okupirala vse državnike m diplomate, zbrane v
Ženevi. Mnogo bolj, kakor o Posaarju, glede katerega je bil že v Rimu dosežen sporazum med Francijo in Nemčijo, so tudi danes ženevski diplomatje razpravljali o jugoslovenski pritožbi in o ukrepih, ki naj jih izda v zvezi s tem Društvo narodov.
Anglija za temeljito
razčiščenj e zločina
Glavni angleški delegat, lord Eden, je imel pred otvoritvijo zasedanja važne sestanke z vodilnimi državniki
V vrsti današnjih sestankov so vzbudili posebno pozornost sestanki, ki jih je imel angleški delegat Eden. Angleži so bili glede jugoslovenske pritožbe vse do zadnjega zelo re-zervirani. Zato so današnji Edenovi sestanki vzbudili tem večjo pozornost, ker je na vseh sestankih razpravljal izključno o jugoslovenski spomenici. Sestal se je najprvo s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, nato pa s predsednikom sveta Društva narodov dr. Benešem, Po teh konferencah je imel Eden dolg razgovor z angleškim stalnim delegatom pri Društvu narodov. Zdi se, da nameravajo Angleži v tej stvari prevzeti iniciativo. Madžari so prvotno širili vesti, da zahtevajo Angleži omiljenje jugoslovanske note in izpremembo spomenice v tem smislu, da bi ne bila naperjena direktno proti Madžarski, marveč, da bi se posplošila in tako poenostavila razprava, ki naj bi se končala z obsodbo marsejskega atentata i«i s sprejetjem splošne resolucije o pobijanju terorizma.
Toda ta manever Madžarov je bil kmalu razkrinkan. V dobro poučenih krogih se je namreč izvedelo, da se zavzema Eden za to, naj se pritožba Jugoslavije takoj stavi na dnevni red in o njej temeljito in resno razpravlja. Po možnosti naj bi se debata končala še na tem zasedanju, da bi se stvar čimprej rešila. Poročevalec agencije Ha-vas je dobil iz angleških krogov informacijo, da bo Eden v svojih razgovorih izrazil željo, naj se jugoslovenska pritožba čimprej pravično uredi. Obenem je predlagal, naj jugoslovenska delegacija razširi svojo pritožbo na vse one države, v katerih so bivali teroristi in se pripravljali na marsejski atentat. Eden je mnenja, da bi bila obravnava preveč enostranska, če bi se obravnavala samo krivda Madžarske. Anglija je za to. da se teroristična akcija do kraja razčisti in zato naj bi se v jugoslovenski spomenici imenovale vse one države, ki so ščitile teroriste in otežko-čale preiskavo marsejskega atentata.
Nastop angleškega delegata je izzval pri vseh ženevskih krogih ogromno pozornost, ker bi bila s sprejetjem njegovega stališča ustvarjena docela nova situacija. V krogih madžarske delegacije so naravnost zaprepaščeni, ker so se vse do zadnjega nadejali, da bodo ostali Angleži rezervirani.
Jugoslavija vztraja pri svojem stališču
Zunanji ministri Male antante in Balkanske zveze so se sestali danes popoldne k skupnemu posvetu. O posvetovanjih ni bilo izdano uradno poročilo, vendar pa se je zvedelo, da vztraja
umakniti praznih rok. Niti v Indiji, kjer so vendar za njene ideje tla kakor nalašč, ni mogla doseči količkaj omembe vrednega uspeha in Anglija je tamkaj danes prav tako trden gospodar, kakor je bila pred nastopom boljševiške prevratne propagande. Turčija, ki je sicer tako trden ruski zaveznik, je doma neizprosen nasprotnik vsega, kar količkaj spominja na komunizem, ter komunističnim idejam ne pusti časa, niti da bi pognale najrahlejše korenine. O drugih azijskih deželah niti ni vredno, da bi se govorilo.
To so reminiscence, ki jih vzbujajo vesti o dokončnem komunističnem porazu na Kitajskem. Povsem zaman je tratil ruski narod silna sredstva za Azijo, pa pri tem sam živel borno ob živilskih kartah in v še drugačnih naporih. Vse žrtve so bile brezplodne. Danes je Azija prav tako trdno nekomunistična kakor Evropa ali Amerika. Sovjetska Rusija sama pa je na umiku pred ofenzivo Azije in bo še dobro, če bo mogla pred njenim imperializmom očuvati lastno ozem-
Mala antanta v popolni solidarnosti z Balkansko zvezo in Francijo pri svojem stališču, ki ga bo branila z vso odločnostjo. Jugoslavija v nobenem primeru ne bo popustila od svojega stališča, ki ga je obrazložila v spomenici ter ne bo sprejela nikake solucije, ki bi bila navzkriž s kakršnokoli njeno za-
htevo, izraženo v spomenici. Jugoslavija je popustila že do skrajnih meja in pokazala vso svojo miroljubnost^ toda sedaj ne more niti koraka dalje. Češkoslovaška in Rumunija sta v tem pogledu docela solidarni z Jugoslavijo.
To stališče odobravajo tudi vse druge v Ženevi zbrane delegacije razen Madžarov in Italijanov, ki si prizadevajo, da bi kar najbolj omilili obtožbe proti Madžarski in preprečili sklepe, ki bi pomenili obsodbo Madžarske. V ženevskih diplomatskih krogih se je danes naglašalo, da bo razprava o jugoslovenski spomenici ne samo delikatna, marveč tudi odločilna diplomatska akcija. Jugoslavija je zavzela edino pravilno stališče ter ima popolno pravico zahtevati zadoščenje. Za Društvo narodov je to sicer huda preizkušnja, toda pravica mora zmagati. Velesile bodo morale postopati skrajno taktično in oprezno, toda načela Društva narodov morajo ostati nedotakljiva. Društvo narodov je dolžno, da ugotovi krivdo m odgovornost, prav tako pa tudi izreče sodbo in kazen za krivce.
Beneš contra Eckhardt
Otvoritev zasedanja sveta Društva narodov — Energična dr. Beneševa lekcija madžarskemu delegatu
Ob največji pozornosti se je ob 16. sestal svet Društva narodov pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša k svoji prvi seji. Po običaju se je pričela najprvo tajna seja, ki sklepa o dnevnem redu in načinu poslovanja. Po določitvi ostalega dnevnega reda, nanašaj«-xega se na posaarsko vprašanje, je predsednik dr. Beneš izročil predsedstvo portugalskemu delegatu Vasconzelosu, nakar se je pričela razprava, ali naj se pritožba Jugoslavije proti Madžarski že sedaj stavi na dnevni red, ali pa odgodi na prihodnje redno zasedanje meseca januarja. Takoj o-b pričetku razprave je prevzel besedo dr. Beneš ter najodločnejše protestiral zoper postopanje madžarskega delegata Eckhardta, ki je zahteval njegov odstop kot predsednik.
Dr. Beneš je izjavil: Pred proučitvijo dnevnega reda izrednega zasedanja se moram dotakniti vprašanja, ki se tiče moje osebe in prosim zato za oprošče-nje. Vzrok je korespondenca, ki sta jo v moji odsotnosti izmenjala madžarski delegat Eckhardt in glavni tajnik Društva narodov Avenol. Ecklferdt je v pismu zahteval od g. Avenola, naj bi poslujoči predsednik sveta Društva narodov že zdaj odstopil kot predsednik, ker je v madžar.-jugoslovenskem sporu neposredno prizadet. Nisem smatraj za petrebno in primerno odgovoriti na noto g. Eckhardta, dasi je njegovo postopanje svojevrstno od ustanovitve Društva narodov. Jaz sem sam tako prežet duha ženevske ustanove, da vem, kako moram v danem primeru postopati. Pri tem se ravnam po zadevnih določbah statutov, ki določajo v paragrafu 3, da vodi izredno zasedanje pos'u-joči predsednik sveta, v paragrafu 4 pa, da predsednik sam odloči ali se glede na določeni predmet dnevnega reda odreče predsedstvu. V tem primeru mora svet poskrbeti za imenovanje zastopnika. Odtod izvira, da ima predsednik sveta sam odločati in je samo njegova vest ona instanca, ki ji gre odločitev. V tem smislu sem uradno pred odhodom v Ženevo obvestil v. Avenola, da naj bi ukrenil potrebno za mo;e zastopstvo v predsedstvu, čim bo pri-
šla v obravnavo jugoslovenska pritožba. Zato bom v smislu statutov vod;l predsedstvo sveta ter se dal nato po glasu svoje vesti zastopati, ko se bo začela obravnava jugoslovenske pritožbe.
Dr. Benešu so se pridružili Laval, Litvinov in Ruždi bej, ki so ob pritrjevanju vseh navzočih delegatov izrabili popolno zaupanje in zadoščenje dr. Be-nešu.
Soglasen sklep sveta Društva narodov
Po tem za Madžare skrajno neugodnem uvodu je svet Društva narodov brez debate soglasno sklenil, da se postavi jugoslovenska spomenica na dnevni red sedanjega zasedanja.
Po vsej priliki se bo pričela razprava o jugoslovenski pritožbi že v petek. Prvi bo govoril jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki bo obširno utemeljil jugoslovensko pritožbo na Društvo narodov in pojasnil zahteve jugoslovenske vlade. Za njim bo podal madžarski delegat Eckhardt zagovor madžarske vlade, ki ga pričakujejo s tem večjo napetostjo, ker madžarska delegacija še vse do danes ni podala obljubljenega pismenega odgovora na jugoslovensko spomenico. Nato bodo govorili še češkoslovaški zunanji mnister dr. Beneš, rumunski zunanji minister Titulescu, francoski zunanji minister Laval in angleški delegat minister Eden. Sodeč po razpoloženju, ki je zavladalo danes v krogih vodilnih delegacij v Ženevi, bo svet Društva narodov s posebno resolucijo obsodil atentat v Marseilleu, nato pa izvolil poseben odbor, ki bo proučil ozadje marsejskega zločina ter stavil svetu Društva narodov primerne predloge glede sankcij proti krivcem. Domneva se, da bo določen za poročevalca angleški minister Eden.
Italijani si zelo prizadevajo, da M se to važno mesto poverilo italijanskemu delegatu baronu Aloisiju, vendar pa se proti temu že sedaj čujejo protesti, ker smatrajo, da se tako važna funkcija ne more poveriti Italiji, ki se je v gotovi meri sama kompromitirala s tem, da je
zasedanju razprav
odklonila izročitev glavnih vodatefjer teroristov Paveliča in Kvaternika.
Posaarski problem
Nato je sledila javna seja sveta Društva narodov, ki je bila posvečena poročilu odbora trojice za Posaarje. Poročevalec italijanski delegat Aloisi je predlagal odgoditev debate o poročilu na jutri, da bi ga mogli vsi člani sveta proučiti. Temu naziranju se je pridružil tudi francoski zunanji minister Laval, ki je obenem izjavil, da Francija sprejme predloge, izražene v poročilu. Na kratki tajni seji je nato predsednik vladne komisije za Posaarje Knox poročal še o varnostnih ukrepih za plebiscit, nakar je bila seja sveta Društva narodov zaključena. Razpravi o Posaarju je zopet predsedoval dr. Beneš.
Kanya bo osebno branil Madžarsko
Ženeva, 5. decembra p. Glede na skrajno neugoden položaj, ki ga je izzval madžarski delegat Eckhardt s svojim postopanjem, se je madžarska vlada danes odločila, da pošlje v Ženevo osebno zunanjega ministra Kanvo. Madžarska delegacija je nocoj dobila telefonsko naročilo, naj ničesar ne podzvame, dokler ne prispe Kanya v Ženevo. V ženevskih krogih mislijo, da bo sedaj mesto Eckhardta zagovarjal madžarsko vlado zunanji minister Kanya sam.
Budimpešta, 5. decembra g. Zunanji minister Kanya je v spremstvu svojega šefa kabineta Mariassya danes odpotoval v Ženevo. Kanya bo v Ženevi osebno vodil obrambo proti jugoslovenskim obtožbam.
Anglija ne bo ščitila Madžarske
London, 5. decembra č. »Daily Mail« odločno pobija trditve nekaterih listov, da je angleška vlada v poslednjih dneh pokazala svojo naklonjenost napram Madžarski Te trditve so tako absurdne, da jih ni treba niti demantirati.
Dr. Artukovic bo izročen našim oblastem
Pariz, 5. decembra AA. Francoske sodne oblasti so sklenile, da izroče jugoslovenskim oblastem znanega terorista dr. Andrijo Artukoviča, odvetnika iz Go-spiča, čigar izročitev je zahtevala jugoslovenska vlada.
Pavlovič je član teroristov
Toulouse, 5. decembra, d. Terorist Pavlovič, ki je bil v torek aretiran v Ollioule-su, je bil zasliševan vso preteklo noč in vse včerajšnje dopoldne. Preiskovalni sodnik Roux je ugotovil, da je imel Pavlovič več ponarejenih potnih listov ter da je bil član Paveličeve teroristične organizacije »Ustaša«. Pavlovič je trdovratno tajil, da bi bil sodeloval pri marsejskem atentatu. Pri njem so našli tudi več zelo kompro-mitujočih pisem, ki jih sedaj proučujejo policijski izvedenci. Ker je v prvi polovici meseca oktobra mnogo potoval, so preiskovalne oblasti malone prepričane, da jc imel vsaj posredno kake zveze z atentor-ji-
Toulon, 5. decembra, g. Pri današnjem poaovnem zasliševanju, ki je trajalo nad pet ur, je Pavlovič dal vse podatke o svojem bivanju in zaposlitvi v Franciji, ni pa hotel izdati nobenih podrobnosti o bivanju njegovih tovarišev, ki so bili obenem z njim v Ollioulesu ter so izginili brez sledu, preden je prišla policija. Preiskovalni sodnik se je obrnil na marsejsko sodišče, da bi ugotovil, ali Pavlovič ni morda član zarotniške tolpe.
lje. Silno značilno znamenje dejanskega stanja je dejstvo, da je morala ista Rusija, ki je s toliko samozavestjo pričakovala uspeha za svoje ideje v Aziji, ravno pred njeno ofenzivo iskati pomoči — pri Evropi!
Ce s te perspektive pogledamo na nedavne vesti o nekaki opoziciji zoper vna-njo politiko Litvinova, se nam mora stvar zdeti zelo neverjetna. Ne le, da Sovjetska Rusija potrebuje evropske za-slombe napram Aziji, vsaj v tem smislu, da si tu zavaruje hrbet. Sicer je pa že to dejstvo zelo velike važnosti. Ponovno so že prodrle v javnosti vesti o sporazumu in snujoči se zvezi med Nemčijo in Japonsko. Diplomacija, v katere programu se je pojavila težnja po uspehih v Ukrajini — na ruski račun —, ne bo imela posebno daleč do poskusa, uveljaviti se z zvezo z Japonsko. Saj ne smemo prezreti tudi tega, da se nahaja hitlerjevska Nemčija šele na pričetku svojega vnanjepolitičnega uveljavljanja, za katerega si je s tolikim poudarkom začrtala geslo nasprotstva do Rusije.
NasprotniJa politike Litvinova bi mogli najti temelja za svojo opozicije samo v načelu, da se mora Rusija tudi nadalje popolnoma izolirati od stikov z meščanskimi državami Evrope. To stališče bi bilo razumljivo in morda v skladu z ideologijo in teorijo komunizma. Toda vprašanje je, ako se sme dati Rusija danes voditi samo po vidikih komunistične teorije. Tudi zastopniki najbolj dosledne načelne politike morajo danes uvideti, da so se razmere v zadnjih letih silno spremenile. Kakor da ni ostalo prav nič naukov iz velike vojne, zmaguje danes sirom sveta imperializem, še nestrpnej-ši morda, nego je bil predvojni. In kakor je situacija, se more zgoditi, da se obrne njena ofenzivnost ravno zoper Rusijo. Japonska in Nemčija sta nam najzgovornejši primer za te možnosti V okrilju bodočnosti pa se skriva še mnogo drugih.
Zato tudi tistim, ki zagovarjajo čuvanje izključno sovjetskih interesov, ne preostane drugega, kakor da se v svrho lastne obrambe pridružijo enemu od ob-
stoječih evropskih političnih blokov. In to je nedvomno uvidela moskovska diplomacija že sedaj ter pohitela v kombinacije, ki naj pomagajo očuvati evropski mir, kar je pomenilo pač hkrati tudi brigo za samoobrambo Rusije in njenih institucij.
Če je situacija taka, potem pač ni pričakovati, da bi se opozicija zoper Litvinova mogla kaj prida ojačiti. Dovolj je, ako spomnimo, kako ogromen vtis je napravil v Moskvi poljsko-nemški sporazum. Možnosti, ki jih je odprl in nakazal, so tako obsežne, da sovjetska diplomacija ni mogla brez reakcije mimo njega.
Dokončni poraz komunističnih prizadevanj na Kitajskem bo pač moral pozicijo stremljenj, ki so dovedla Rusijo v Ženevo, še ojačiti. Na osnovi vsega tega je pač pričakovati, da se bo morala Rusija čimdalje bolj vračati v aktivno mednarodno politiko, ki pomeni kombinacije z odnošaji, bloki in problemi sodobne Evrope.
Baldwin in Laval
Razlike v francoskih in angleških pogledih na izvršeno dejstvo nemške oborožitve — Velik pomen Ribben-tropovega obiska v Parizu
London, 2. decembra Debata, ki se je vršila minuli teden v angleški zbornici glede nemškega oboroževanja je spravila spet v ospredje to vprašanje, ki že dolgo časa leži kot temna senca nad vso evropsko politiko. Danes nihče ne dvomi več, da je Nemčija oborožena; le kako je oborožena, to se še ne ve. Ravno skrivnost, v katero je nemško oboroževanje zavito, je eden glavnih vzrokov za današnje nervozno politično ozračje v Evropi. Vsi veliki voditelji današnje angleške politike Baldwin, Simon in Churchill so z bolj ali manj ostrimi besedami obsodili nemško oboroževanje. Tudi Bald-win, ki je bil v svojem govoru najzmernej-ši in ki je dostojanstveno zavrnil pretirane bojazni voditelja radikalnih konservativcev Churchilla je moral priznati, da ima Nemčija danes najmanj 600 do 1000 vojnih letal, zunanji minister Simon pa je podprl Churchillovo izjavo, da se ustvarjajo danes v Nemčiji novi armadni zbori.
Toda kake sankcije imajo sedaj države proti nemškemu oboroževanju? To vprašanje zveni iz vseh teh govorov angleških državnikov. In iz negativnega odgovora na to vprašanje je angleška politika v problemu nemške oborožitve zavzela čvrsto stališče, že pred meseci je rekel njen zunanji minister, da imajo danes države samo dve izberi, in sicer omejeno oboroževanje na podlagi skupnega sporazuma ali pa divjo oboroževalno tekmo brez sporazuma. Prvo se da doseči le na ta način, če Nemčija izstopi iz svoje skrivnostne megle, tako da bi se potem o problemu lahko začelo odkrito in javno razpravljati. Dokler bo pa vladalo današnje stanje tajnega oboroževanja in se ne bo vedelo za dejansko bojno silo Nemčije, toliko časa je nemogoče misliti na kakršnokoli rešitev tega, za vse človeštvo tako važnega in perečega vprašanja. Ali z drugimi besedami: Anglija priznava Nemcem njihovo današnjo oborožitev. zahteva pa. da se na podlagi tega današnjega stanja izdela nova mednarodna razorožitvena konvencija.
že prva poročila, ki so prišla iz Pariza in Berlina, so pokazala, da so na vsej evropski celini razumeli ogTomen pomen debate v angleškem parlamentu glede nemškega oboroževanja. Tolmačili so jo pa povsod pa svoje, zaradi tega Baldwinov poziv ni našel niti v Berlinu niti v Parizu najboljšega odziva. Pokazalo se je kot prva posledica da je angleško stališče »legalizacije« nemškega oboroževanja dalo sedaj Nemčiji novega poguma za vztrajanje pri dosedanjih zahtevah, dočim je v Franciji povzročilo veliko razočaranje.
Ni še dobro izzvenel odmev Baldwinovih besed v mednarodnem svetu, ko se je po-\-zpel na govorniško tribuno bourbonske palače francoski zunanji minister Laval, da odgovori na angleško povabilo. Porabil je priliko razprave o proračunu zunanjega ministrstva za obširen zunanjepolitični ekspoze, čigar težišče je pa ležalo
predvsem v razmotrivanju v francosko • nemških odnošajih. Njegov govor pomeni
odklonitev angleškega predloga »legalizacije« nemškega oboroževanja »Francija se ne bo nikdar,« tako je izjavil Laval, »priklonila pred izvršenim dejstvom nemške oborožitve in nikdar ne bo opustila iz tega izvirajočih obvez. Nemčija bi rv>rala uvideti, da njeno odklanjanje sodelovanja v tem vprašanju le povečuje njeno moralno odgovornost.«
Toda v Franciji danes tozadevno ne vlada več ono enodušno mnenje, kakor je mogoče še pred dobrim mesecem. Tudi tam postaja močna struja, ki se ne strinja a to nekompromisno politiko, označujoč jo za politiko ptiča noja, ki vtika glavo v pesek, misleč da bo na ta način najbolje rešil položaj. Ti krogi se zbirajo okrog zveze frontnih bojevnikov — Union dea anciens combatants —, ki dobiva v francoskem javnem življenju vedno večji vpliv. Ti krogi zastopajo stališče, da je priznanje današnje nemške oborožitve le še formalnost, kateri se pač ni več mogoče izogniti in da je danes edini izhod v mednarodni pogodbi, ki naj vsaj v bodoče omeji nemško in s tem tudi oboroževanje drugih držav. Predsednik društva frontnih bojevnikov Pichon je izjavil, da je danes med preživelimi udeleženci svetovne vojne močno razpoloženje za prijateljski sporazum z Nemčijo. Zastopnik tega u druženja Jean Goy se je pred kratkim nahajal v neslužbeni misiji v Berlinu, kjer Je bil sprejet od kancelarja Hitlerja, ki mu je ob tej priliki dal nekaj nad vse miroljubnih izjav. Ravno tako Je obiskal tudi zastopnik nemškega kancelarja v razoro-žitvenem vprašanju Ribbentrop, ko se je te dni nahajal v Parizu, predsednika bivših bojevnikov. Na izrecno prošnjo nemškega poslanika je bil nato sprejet tudi od zunanjega ministra Lavala. Kakor poročajo iz Pariza se Laval ln Ribbentrop v svojem razgovoru nista niti dotaknila kočljivega vprašanja »legalizacije« nemške oborožitve. Gotovo pa je, da se je Ribbentrop ravno v to svrho nahajal v Parizu ln da skuša sedaj tam pripraviti poset Hitlerjevemu namestniku v nacionalno socialistični stranki Rudolfu Hessu, ki namerava priti v kratkem času v Pariz, da tam kot najavtoritativnejša osebnost poskuša pridobiti Francoze za sporazum v razorožit-venem, odnosno oborožitvenem vprašanju.
Mednarodna omejitev oboroževanja ostane, kakor je izjavil Laval, Ideal, kateremu se ne more odreči noben narod. Nemška politika je kriva, da je ta ideal ostal Se do danes utopija. Od nemško-francoskega sporazuma je pa tudi odvisno, da ta utopija stopi velik korak bliže k stvarnosti. Sedaj, ko je vprašanje Posaarja, lahko rečeno, praktično rešeno 'n ko prihajajo lz Berlina neprestano zatrjevanja o miroljubnosti, so psihološki pogoji za tak sporazum gotovo ugodni, kakor morda še niso bili nikdar.
snuje
rotijaponsko fronto
Za dosego tega cilja je pripravljena pristati na razne koncesije in vstopiti v Društvo narodov
Pariz, 5. decembra d. *Echo de Pariš« poroča, da je dala ameriška vlada svojemu delegatu Normanu Davisu na londonskih pogajanjih glede razorožitve na morju nova navodila. Norman Daviš naj bi zastavil vse sile za ustanovitev angleško-ameriško-nizozemske fronte proti Japoncem, ki naj bi prišla do izraza predvsem glede oboroževanja na morju in glede na japonska prizadevanja po hegemoniji na Tihem oceanu. Amerika je pripravljena pristati na nekaj koncesij na področju evropske politike. V zadnjem času se je pojavila v Ameriki močna struja za vstop Zedinjenih držav v Društvo narodov. V Massachusettesu so zbrali celo 109.000 glasov za referendum, po katerem naj bi Ze-dinjene države takoj pristopile k Društvu narodov. Proti predlogu je glasovalo 67.000 ljudi. Tudi vstop Rusije v Društvo narodov je v Ameriki napravil zelo globok
vtis. Glede na to računajo v Londonu, da bo mogoče doseči v Washingtonu v tem pogledu znatne spremembe dosedanjega ameriškega stališča o sodelovanju z Društvom narodov.
London, 5. decembra, d. Listi se danes živahno bavijo z včerajšnjim sestankom britanskih in ameriških delegatov, ki so razpravljali o pomorskem razorožitvenem vprašanju. Sestanek ni dal nikakih posebnih rezultatov. Američani so obrazložili svoje stališče glede na pripravljajočo se japonsko odpoved washingtonske pomorske konvencije, spričo katere naj bi se prekinila vsa preliminarna pogajanja in skušal doseči sporazum po redini diplomatski poti. Angleži pa so zavzeli nasprotno stališče, da bi se morali preliminarni razgovori zaključiti ne glede na morebitno japonsko odpoved washingtonske pogodbe.
Sovjetski ukrepi
proti teroristom
Z izpremembo kazenskega zakona bo uveden izreden postopek — Vsaka pomilostitev izključena
Moskva, 5. decembra d. V zvezi z umorom Kirova 60 bili včeraj aretirani vodja uprave ljudskega komisariata za notranje zadeve v leningrajskem okrožju Medved, njegov namestnik Fomin in šest drugih uradnikov. Proti njim so oblasti uvedle postopanje zaradi malomarnega izpolje-vanja, službenih dolžnosti. Po uradnem poročilu agencije Tas je bilo aretiranih 70 ljudi, ki naj bi bili predvsem belogardisti. Aretiranci bodo obtoženi, da so pripravljali teroristična dejanja in atentate proti visokim funkcionarjem Sovjetske unije.
Predsedstvo centralnega Izvršnega komiteja je sklenilo izpopolniti kazenski zakonik glede pobijanja terorističnega delovanja in protirežimskih organizacij. Zakonu se bodo dodale naslednje določbe: 1. Preiskava proti terorističnim organizacijam in povzročiteljem terorističnih dejanj se mora zaključiti v 10 dneh. 2 Obtožnica se mora obtožencu Izročiti v 24 urah. 3. Sodna razprava se lahko vodi v odsotnosti obtoženca in državnega tožitelja. 4. Priziv, revizija in pomilostitev so nedopustni. 5. Obsodba se mora takoj izvršiti.
Morilec Nikolajev Je bil malone linčan, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico Njegovo stanje je resno in se zdravniki zelo trudijo, da bi mu rešili življenje Njegova žena je osumljena, da je sodelovala pri atentatu in je bila zato aretirana
Moskva, 5. decembra, č. Proces proti zarotnikom. ki so obtoženi umora sovjetskega oolitika Kirova se bo pričel 13. decem-
bra. Pred sodišče bo postavljenih 73 obtožencev. Sodišče bo postopalo proti njim že po najnovejših zakonskih določbah, ki se nanašajo na teroristične akcije.
Bivši dunajski župan dr. Seitz izpuščen
Dunaj, 5. decembra, g. Bivšega župana Seitza, ki je bil aretiran o priliki znane februarske revolucije in od takrat v sodnem preiskovalnem zaporu, pozneje pa interniran pod policijskim nadzorstvom v nekem dunajskem sanatoriju, so danes po vladnem sklepu izpustili na svobodo. Seitz je odšel takoj na svoj dom. Prav tako so ukinili nad njim prvotno odrejeni policijski nadzor Tudi obtožnice, ki je bila že pripravljena, ne bodo vložili. V političnih krogih sodijo, da je izpust bivšega socialno demokratskega župana v zvezi z nameravano akcijo vlade za pridobitev delavskih mas.
Grško-boigarsk! obmejni Incident likvidiran
Solila, 5. decembra. AA. O ofcmejnem
incidentu, ki se je pripetil na toolgarsko-grškj meji, je vojni minister general Zla-tev izjavil, da ie v glavnem likvidiran in da je mešana grško-bolgarska komisija podpisala protokol, v katerem so točno ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo do incidenta.
Seja načelstva Saveza SKJ
V	nedeljo 25. nov. se je vršila na Tabore v Ljubljani seja načelništva Saveza SKJ. Na dnevnem redu je bilo v glavnem sprejetje prostih vej za vse oddelke za II. vse-•okolski zlet v Beogradu leta 1936.
Predložene vaj«, razen on h za moški naraščaj, so sestavili posamezni člani sa-veanega tehničnega odbora. Sprejete so bile:
I. proste vaje članov po sestavi br. Fr. Lubeja, LL proste vaje članic po sestavi sester Slapraičarjeve rn Mandrinove, III. proste vaje moškega naraščaja po sestavi br. Maksa Nahlika (vaje se morajo še popraviti), IV. proste vaje ženskega naraščaja po predlogu s. Trdinove.
Predloga s. Elze Skalerjeve za proste vaje članic, kakor tudi br. Prosenoa za vaje moškega naraščaja s palicami sta bila odklonjena, ker so vaje pretežke.
Vse vaje so bile sestavljene m so se sprejemale s stališča, da so dostopne tudi manj izvežbanim telovadcem in telovad-kam, ker bodo vaje za člane m članice izvajale tudi selske sokolske čete skupno z ostalim članstvom.
Vse vaje je spremljal na klavirju brat V. Svajgar, kri je tudi sestavil glasbene kompozicije za te vaje. Hkratu s prostimi vajami so bili sprejeti glasbeni predlogi za te vaje.
V	ostalem <Jehi seje je poročaj aavezni načelnik, da je umaknil svojo ostavko na mesto načelnika Saveza SKJ iz globoko utemeljenih razlogov ter da ostane na Čehi sokol skih tehničnih organov do bodoče glavne skupščine Saveza SKJ. Z bratom načelnikom nadaljuje svoje delo tudi savezni tehnični odbor. Nadalje je poročal o izvršenem delu od »bora župnih načelnikov kaikor tudi o delu do prihodnje glavne skupščine.
Po porooflu brata načelnika ae je sklonijo: 1. sprejete proste vaje veljajo kot obvezne vaje vseh edinic za vsesokolski zlet leta 1936. Posamezne župe. društva m čete lahko nastopajo v letu 1935 s temi vajami, vendar pa za to leto ni-so obvezne;
2.	župni načelniki in načelnice naj »e teh vaj nauče, da jih bodo lahko predelali na zboru župnih načelnikov meseca marca;
3.	meseca januarja 1935 se bo vršil kratek tečaj za župne prednjake in prednja-čice za predelavo teh prostih vaj;
4.	besedilo vaj se natisne v listu »Soko«, porvatrisek teh vaj pa se izda v posebni brošuri. — Glasbene kompozicije za vse vaje in to za spremljavo na klavirju kakor toda za celotno godbo na pihala se izda v založbi Jug. Sok. Matice;
5.	Na predlog načelnika GOS br. dr. KRn-gerja se sokolski tekmovalci Saveza SKJ udeležijo smučarskih tekem na Češkoslovaškem tudi v primeru, če bi se aa te tekme ne priglasil 3. dlan Saveza SS; udmanjjelne, tč.tftiskaT e,nosl bf» bfskp
6.	brat načelnik je poročal, da Uprava Saveza še vedno ni našla prostora, kjer »e bo vršil prihodnji vsesokolski zlet v Beogradu. Vkljub temu pa bo poslal upravi podrobne zahteve o ureditvi zletiišča od strani načelništva. s pridržkom, da jih izpopolni, kakor hitro bo znano, kje bo stalo to zletšče.
»
Znaki preranega staranja!
•vedno utrujeni... neodločni... nervozni ... neredna potreba... ?
Pijte redno Rogaško slatino »Tempel« vrelca. Vpra5ajte VaSega zdravnika!
Predavanje Gangla v Opavi
Opava, 5. decembra, r. V Opavo je prispel danes popoldne prvi podstarešina SKJ En-gelbert Ga,ngl. Nocoj je imel v sokolski dvorani predajanje o sokolskem pokretu v Jugoslaviji. Ža svoja izvajanja je žel veliko odobravanje.
Napredovanje v šolski službi
Beograd, 5. decembra, p. V višjo skupino so napredovali: direktor realne gimnazije v Kočevju Anton Burger ter učiteljici Ivana Pucelj v Dobrepoljah in Štefanija Pod-bevšek v Ljubljani.
Zasedanje mednarodne podunavske komisije
Dunaj, 5 decembra, g. V prostorih dunajskega dvora zboruje od včeraj mednarodna podunavska komisija. Na zasedanju, ki bo trajalo približno 14 dni, je navzočih 11 delegacij, in sicer zastopniki Francije, Italije in Anglije ter vseh podu-navskih držav. Komisiji predseduje jugoslovenski delegat Mihajlovid. Na dnevnem redu zasedanja je proračun podunavske komisije ter uprava Železnih vrat in posvetovanja o velikih delih za izgraditev Jutzovega prekopa, ki bo največjega pomena za vso paroplovbo po Dunavu. Jutzov prekop bo zgrajen v bližini Železnih vrat.
Izredna pooblastila belgijske vlade podaljšana
Pariz, 5. decembra. AA. Ha vas poroča h Bruslja: Poslanska zbornica je s 94 glasovi proti 83 glasovom s-prejela zakonski načrt o podaljšanju rerednh vladirh pooblasti' za mesec dni.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Na splošno željo
predvajamo danes ob 7. In 9. nepreklicno zadnjikrat glasbeni velefllm
PAGANINI
Rezervirajte vstopnice. Telef. 33-87
PRIDE!	PRIDE!
»PRINCESA IN TENOR«
9739
Predstavniki gospodarstva na kraljevem grobu
Včeraj so se med drugimi poklonili na Oplencu zastopniki vseh gospodarskih zbornic v državi in položili na
grob srebrn venec
Topola, 5. decembra. Tudi danes se je na Topoli zbiralo veliko števk) romarjev
iz vseh krajev Jugoslavije. Spet so prihajale delegacije in posamezniki, da se poklonijo pred grobom Viteškega kralje Aleksandra L Uedinitelja. da poljubijo grob in zažgo svečo, lei naj gor in simbolizira žarki plamen narodove ljubezni do kralja-mueenika.
Največja delegacija. 450 meščanov in k motov iz srez* kovinskega, je štela skoraj same Nemce Madžare in Rumune. Vodil jih je narodni poslanec Jovnn Nončul. Delegacija je prinesla s seboj vel k venec iz srebrnega lovorja. Ob 11. je bila molitev zn mrtve. Odgovarjalo je srbsko pevsko drufštvo iz Kovine. Po molitvi je imel pro-ta Djoka Jovanovič pretresljiv govor. Vsi delegati so se neto odpravili v kripto, kjer je imel narodni poslanec Nončul pretresljiv govor, ki je marsikomu izvabil solze iz oči. Se bolj je zforane romarje presunil nemški govor evangeljskega pastorja .To-hana Lan<jn, ki se je v izredno toplih be-
sedah spominjal pokojnega Viteškega kralja.
Velik« je biki tudi delegacija -rsefc gospodarskih zbornic iz Jugosiavijc. Takoj po prihodu je odšla v kripto in naložila na grob srebrn lovorjev venec tesr prebila nekaj minut v molku. Na traku srebrnega venca so vrezljane besede: Zaščitniku narodnega gospodarstva. Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju — Trgovske :n industrijske zbornice Beinialuka, Beograd, Veliki Bečkerek, Dubrovnik, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad. Osijek, Pod gorice, Sarajevo. Skoplje, Split.
Vsako zbornico je zastopalo po več članov. V imenu zagrebške je prišel generalni tajnik dr. Adcrlf Čuvaj s tajnikom dr. VI*-d m;Tjem Lunfčkom, v imenu ljubljanske generalni tajnik in minister n. r. g. Ivan Mohorič. v imenu osjo3ke predsednik Robert Wi;lhagen in tajnik Plevšič, v imenu splitske pa predsednik Jut« i Dubokovič m generalni tajnik dr. Seva Boškovič.
Izseljenski muzej
Spomeniki trpljenja in uspehov, požrtvovanja in zveste domovinske ljubezni naših izseljencev
Ljubljana, 5. decembra.
Izseljevanje v masah, ki je v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja zajelo vso Evropo, je bilo prekinjeno s svetovno vojno. Takoj, ko je bil sklenjen mir, se je zopet nadaljevalo t vsej živahnosti. Pri povojnem izseljevanju so bile Zedinjene države še bolj kakor prej privlačne za velike množice Izseljencev iz vse Evrope. Kmalu pa se je pokazalo, da Je vojna tndi v tej veliki obljubljeni deželi močno izpre-menila življenje. Najbolj značilno znamenje je bil leta 1921. zakon o izseljenski kvoti, ko so Zedinjene države zaprle pred izseljenci vsega sveta svoje meje. Sledile so s tem vzgledu Avstralije, ki je že davno poprej gledala na problem priseljevanja z vidika eugenike. iz trum izseljencev je odbirala one elemente, ki »o se Ji »deli ngodni za napredek svojega življa in področja, zavračala pa Je mnoge druge, med katerimi so bili tndi naši ljudje. Ostala Je samo še Južna Amerika, ki Je prevzela množice izseljencev.
Z omejitvami naseljevanja ▼ Sevenri Ameriki Je bila končana velika, preko 60 let trajajoča doba izeeljevanja. V tej dobi Je prišlo v pokrajine, ki tvorijo danes Jugoslavijo, preko SO milijard dinarjev, z one strani Oceana pa se je naš narod navzel tudi mnogih idej, ki so mu dobro služile ▼ njegovem razvoju ln zlasti še v borbi za narodno in državno oavobojenje.
2e pred 18 leti, ko Je bil v Severni Ameriki uveden zakon o izseljenski kvoti, bi lahko napravili bilanco o našem izseljevanju. Ta bilanca Je potrebna že zaradi tega. ker se 60 letna doba Izseljevanja v množicah ne bo nikdar več vrnila. S tako bilanco se ukvarja sedaj z velikim uspehom Izseljenski muzej, ki ga je poleg drugih koristnih ustanov ln organizacij ustanovila Zveza izseljenskih društev. Kakor Je Zveza izseljenskih društev v najožji zvezi z državnimi izseljenskimi uradi, tako je tndi izseljenski mnzej v Zagrebu deležen vseh podpor državne Izseljenske službe. Pri njegovi ureditvi so sodelovali poleg vseh naših izseljenskih organizacij po širnem svetu tudi naši konzulati. Izseljenski muzej je začel poslovati lani v novembru in je ob svoji otvoritvi obsegal samo okrog S00 predmetov.
Razvoj izseljenskega muzeja
priča najbolje o veliki važnosti te ustanove, ki nudi sedanjim in bodočim rodovom pregled življenja naših ljudi v tujem svetu. Po enem letu svojega obstoja šteje muzej že preko 10.000 predmetov, med katerimi je seveda največ slik iz raznih naših naselbin v tujini. Zanimivo je, da sta doslej posebno dobro zastopani čile in Bolivija, dočim tvorijo Zedinjene države in Kanada, dasi je tam relativno največ naših ljudi, najmanjši del muzeja. Slike in Izrezki tz časopisov so spomeniki in sve-doki mnogih tragedij v življenju naših izseljencev. Mnoge slike kažejo n. pr. hude nesreče v rudnikih in tovarnah ter razne prirodne katastrofe, pri katerih Je našlo
»Zgoreti mora 7 his.. .cc
Ljutomer, 5. decembra.^
V zadnjem času se tudi pri nas množe požari. Po požaru na Krapju, kjer je zgorela tudi mlatilnica, je gorelo na Gornjem Kamenščaku, dne 25. novembra zvečer pa spet na Krapju. kjer je postal skedenj posestnika Martina Brumna žrtev plamenov. Dva dni pozneje je nastal ogenj v Hrastju in v soboto 1 t m. zvečer je vzplamtela viničarija posestnice Kolmaničeve iz Lu-kavcev v Slamnjaku. Hiša je bila lesena in s slamo krita, zato je bila vsaka pomoč zaman. Zgradba je zgorela do tal, živino viničarja Vrhovnika so sicer rešili, pač pa mu je zgorelo vse drugo borno imetje in živež. Požar je bil podtaknjen.
Sploh je domnevati, da požiga nekdo po načrtu. Oktobra je zgorela viničarija ge. Ane Stajnko v bližini, pred kratkim tudi hlev in uta Kolmaničeve Pripoveduje se, da je viničar Vrhovnik našel na svojem oknu list z obvestilom, da mora na Slamnjaku zgoreti sedem hiš.
Justiffkacija dveh morilcev
Beograd. 5. decembra, p. V Panfevu «ta bila davi obešena brata Nikola in Marko Draksin, ki sta pred meseci zavratno umorila in oropala tamoSnjega zdravnika dr. Milenka Lazifa Justifikariia bi se bila morala izvršiti že v ponedeljek, toda krvnik se je zakasnil in so jo morali zaradi ^tega odgoditi. Pred smrtio sta se oba zločinca kesala svojega dejan ia in prosila sorodnike umorieneca zdravnika, nai iima odpuste. Justifikaciji so smeli prisostvovati samo sodniki in jetniško osobje
smrt mnogo naših rojakov. Zadnja taka žalostna slika — svedok pretresljive tragedije Je ona 1« okolice Pertha v Zapadnl Avstraliji, na takozvanih zlatih poljanah, kjer je lani podivjana množica uničila veliko naselbino priseljencev. Pri tem po-gromu Je okrog 200 jugoslovenskih rodbin izgubilo svoje sl.romne domove, dva sa-služna pionirja med našim izseljenstvocn v Avstraliji pa sta izgubila tudi življenje. Dalje se vrstijo slike najrazličnejših podjetij, v katerih se udejstvujejo velike skupine naših rojakov. Med slikami, ki so dokaz ngleda ln priznanja ki ga uživa naš živelj v tujem svetu, je tudi slika zastave, ki jo Je leta 1917. v Washingtonn na veti-kem zborovanju Jugoslovenov razvila hčerka zunanjega ministra amerJSke unije, Lansinga. Na tej zastavi »o na modrem polju jugoslovenski grbi. Ze od ustanovitve ima muzej slike tega velikega Jugoslovenskega zborovanja, v zadnjem času pa je uvrstil v svojo zbirko tudi zgodovinsko zastavo. Poseben oddelek muzeja tvori galerija slik naših velikih ljudi v tujini. Med prvimi eo tu zastopani Tesla Pupin, Pe-trinovič, KuJjevan, bratje Sargo, Mlhano-viči, Baburizza in drugi.
O pionirskem delu odličnih naših rojakov na tujem so v muzeju najrazličnejši spomeniki ln podatki. Med njimi Je Miha-novičevo trgovsko brodovje v Buenos Airesu, Iri Je pozneje prišlo v angleške roke, a je prej dolga leta dominlralo v argentinskih vodah. Mnogo je tudi podatkov o delovanju dalmatinskih ribičev v Kaliforniji, ki Igrajo še danes važno vlojro v ribarskl panogi ameriškega narodnega gospodar stva. V San Ped m je v enem takem podjetju, ki ima naše ljudi tudi na vodiinfli mestih, vloženih okrog 20 milijonov do larjev.
Arhiv Jugoslovenske narodne odbrane
iz Južne Amerike je dal izsseljenskem« muzeju dragocene prispevke, ki dokazuje jo najtesnejšo zvezo duše in krvi med seljenci ln staro domovino. Zbrani so no šteti dokazi požrtvovalnosti in iniciativa s katero so se udejstvovali naši rojaki t Južni Ameriki v najhujši dobi tlačanstv* in v borbah za osvobojenje in nedinjenj« Splitska izseljenska organizacija ima, k» kor znano, svoj poseben arhiv originalnil dokumentov iz te dobe, izdaja pa tudi svo je glasilo.
Jugoslovenska narodna odbrana Je bOa
v stalnih zvezah z Jugoslovenskim odbo rom v Londonu in vsi listi, ki so jih izda. jale organizacije naših rojakov, so pisal o njenem duhu. V muzeju so izvodi raznil takih listov. Najvažnejši med njimi so bi li: »Jugoslovenska država« in »Jugoslavi ja« v Antofagasti, »Jadran« v Bueno« Airesu in »Domovina« v Punta Arenasu Zbirke arhiva Jugoslovenske narodne od brane so živi spomeniki velike dobe v žr* ljenju in razvoju našega naroda ter veli kega dela in velikih naših nad, poleg teg* pa tudi najboljši dokazi rodoljubja in po žrtvovanja, ki so ga kazali naši rojaki ^ tujini tndi v dobi najtežjih preizkušanj.
Lfublfanskim pevcem Uprava Hubadove župe poziva vs« ljubljanske, tudi mešane zbore k skopni vaji danes ob 20. v Hubadovi dvorart Glasbene Matice. Udeležba obvezna.
Austrfa v Angliji še neporažena
London, 5. decembra, w. Tudi svo.K tretjo tekmo na angleSkih tleh je mogla dunajska Austria zaključiti brez poraza Današnja tekma med njo in moštvom B r-minghama se je končala neodločeno 0 : 0
Zadnje priprave za Pariz
Beograd, 5. decembra p. Tehnični odboi JNS je na svoji snočnji seji definitivno določil jugoslovensko moštvo za tekmo i Francijo. Ker je Arsenijevič zaradi boleh-nosti odpovedal, je bil mesto njega določen Jazbec. Kot rezerve so odrejeni Culič, Lukič, Petrovič in Petrak, ki bodo v nedeljo igrali v ljubljanski reprezentanci, s katero bo imelo državno moštvo zadnjo trening tekmo. Kot stranski sodnik JNS bo na tekmi v Parizu Ružič.
Vremenska nanoved
Kovosadska vremenska napoved za četi tek,- Pretežno vedro in jutranje megle. Tem peratura skoraj nespremenjena.
Zagrebška vremenska napoved za danes Pretežno oblačno in toplo. Ponekod nekoli ko dežja, zlasti na severu in zapadu države
Dunajska vremenska napoved za četrtek Spremenljivo, večinoma zelo oblačno; pone kod tudi padavine. V višjih legah sneg nadnormalne temperature bodo trajal1 dalje.
Naši K ra j i in ljudje
Nepozabni spomini Matičarjev na Plevno
Pleven, 2. decembra.
Poročevalcu na turneji Glasbene Matice bi bila potrebna še 25. ali celo 26. ura na dan, da bi vršil svojo nalogo, ker ostalih 24 ur dneva se vrsti dogodek za dogodkom, vtis za vtiskom. Vsa ta doživetja pa so tako pomembna, da ni mogoče kratko preko vsega, saj je postala turneja ne samo pevsko-umetniška manifestacija, nego je zbor dobil značaj misije za tako potrebno zbliževanje med obema narodoma. Slovenci, ki smo sicer že svojčas gojili precej dobre stike z bolgarskim narodom, smo reprezentativno in pred vso javnostjo prvikrat nastopili to pot, ki obeta, da bo rodila prav dobre sadove. To je lahko presoditi, kajti pričujoče pismo gre že z zadnje postaje na turneji. Po obvestilih iz domovine smo pa tudi lahko videli, da se naša in tudi širša jugoslovenska javnost močno zanima za našo pot
Proti Plevni
Soboto popoldne, po tako uspelem koncertu m prijateljskem večeru v Vojenem klubu v Rušah, so Matičarji spet izkoristili za ogled trgovskega, bogatega, slikovito ob širokem Dunavu ležečega mesta. Vedno v številnem spremstvu domačih pevskih m glasbenih krogov. Po kosilu ob 11. smo se odpeljali. Metropolit je poslal Matičarjem svoj blagoslov v smislu njihove misije za zbližanje med obema narodoma. Množica ljudi je spremila Matičarje na kolodvor, ki se je napolnil. Po ginljivem slovesu smo opoldne odrinili ob petju rusen-skih pevcev, spet obdarovani s cvetlicam:.
Pot je šla nazaj na važno železniško križišče Gornja Orjahovica. Pred Matičarji je bilo dospelo na kolodvor narodno pevsko društvo iz Gabrova. Ko so člani tega zbora zvedeli, da se kmalu pripeljejo Matičarji mimo, so se ustavili na kolodvoru in so s petjem in vojaško godbo pozdravili Matičarje. Od postaje Levski dalje je bila zbrana na vsaki postaji množica občinstva, predvsem povsod šolski otroci in dijaki z učitelji; burno so pozdravljali Matičarje ter jim prepevali v pozdrav. V Pordim, kake pol ure vožnje pred Plevno, je prišla naproti večja deputacija plevenskih pevskih zborov, med njimi predsednik narodnega pevskega hora, stari in zaslužni Popov. Na postaji je bfla spet v velikem številu zbrana šolska mladina, ki je pod vodstvom učiteljice pridno prepevala v pozdrav narodne pesmi in himno »Hej Slovani«. Majhna Slovenka, Abelova hčerka, je izročila dirigentu Poliču šopek. Saj res, plevenska deputacija pa je bila prinesla že s seboj dva velika šopka za predsednika zbora in za dirigenta. Obenem je med vožnjo do Plevna organizirala vse delo za prevoz prtljage Matičarjev in za prenočišča.
Pleven ima ogromen kolodvor, enega največjih v Bolgariji. Pred kolodvorom je velikanski trg, peron ob tirih pa je globok in dolg kakor kolodvorsko poslopje. Ves ta peron in par sto metrov daleč na obeh straneh perona ter prostrani trg pred kolodvorom so bili polni. Pleven šteje nekaj nad 35.000 duš. Ker ima mnogo šol, poleg osnovnih tri progimnazije, tri gimnazije, realko, tehnično srednjo šolo, vinarsko ali kletarsko srednjo šolo in druge zavode, je v Plevnu kakih 10.000 dijaštva. Lahko se reče, da je prišlo k sprejemu več nego pol mesta in vsa mladina.
Spet veličasten sprejem
Pa so Plevenčani tudi vzorno organizirali vso sprejemno svečanost. Na levem krilu prostranega perona so stali združeni pevski zbori z vojaško godbo, par sto pevcev, na desnem krilu pa sto šolarjev broječi otroški zbor, sredi med obema pa so čakali vsi odličniki mesta, zamenik metropolita, župan, višji štabni častnik kot zastopnik generala-komandanta mesta z mnogimi častniki, zastopnik bana, predsednik oblastnega sodišča, predsedniki pevskih zborov itd. Pred njimi pa je bil prazen velik krog, kjer so »e grupirali Matičarji, čim so izstopili iz vozov, obsipani od cvetlic, med urnebesnim vzklikanjem ogromne množice. Združeni plevenski pevci so s spremljevanjem vojaške godbe zapeli v mešanem zboru našo himno in »Rodno pesem«, na drugi strani se je oglasil velik otroški zbor s himno »Hej Slovani«, sledilo je spet bučno pozdravljanje. Ko se je čez dolgo časa vihar ovacij nekoliko polegel, so se vrstili pozdravi, sedem ali osem po številu. Pozdravili so župan, vojaški zastopnik, zamenik metropolita, zastopnik pevskih zborov, zastopnik združenja lovcev (ki sliči našim strelskim družinam), zastopnik športnih društev in klubov in še nekateri. Vsak govornik je seveda izročil šopek dirigentu Poliču in predsedniku Pečenku. Pevke-Matičarke, ki so pomagale nositi te in že prej prejete šopke, so bile spet vse obložene s cvetjem. Naš zbor je odzdravil z bolgarsko himno, nakar se je predsednik Pečenko učinkovito zahvalil za sprejem, ki nas je spet ves prevzel.
Šli smo potem pod vodstvom odličnikov skozi mogočen špalir. Pred kolodvorom je bil od izhoda daleč tja po trgu in široki ulici proti mestu dolg in gost razpored same šolske mladine in za njo nepregledna množica. Mladina je vzklikala, da je šlo po trgu kak orkan. Kakor so prihajali mimo Matičarji, je šlo vzklikanje kakor diatonična skala, najprej basi in tenorji višješolcev, potem alti in soprani gimnazijk in slednjič visoki glasovi otroških grl. Na čelu sprevoda vojaška godba, za njo vsi odličniki s funkcijonarji Matice in nato drugi Matičarji. Dokler so hodili skozi špalir, je še šlo v organizirani skupini, potem pa je vdrla vsa množica dijaštva in drugega ljudstva za sprevod in se vmešala med Matičarje. Na vsakih par Matičarjev po par sto dijakov in dijakinj, ki so jih obkolili in korakali z njimi Cesta s kolodvora v sredino mesta, ki je nad 20 metrov široka, je bila vsa polna korakajočih, prepevajočih in vzkli-kajočih ljudi in mladine, tako da so prvi Matičarji že dospeli na mestni trg, na katerem je velik spomenik bolgarskega osvobojen ja, ko so bili zadnji še daleč zadaj.
Kaj takega pa Matičarji spet še niso do-živelL Več Matičarjev in posebno nežnih Matičark se je ob tolikšni ljubeznivosti in prisrčnosti raznežilo do solz. Po dolgem so se vendar zbrali vsi Matičarji na velikem glavnem trgu. Odšli so takoj v dvorano gledališča na kratko poskusno vajo in potem v prenočišča, da se pripravijo na koncert. Vlak je prispel z Matičarji kmalu po petih popoldne v Plevno, pa je bila skoro že sedma, predno so prišli na prenočišča.
Kakršen sprejem, tak koncert
Gledališče ima veliko, lepo dvorano z obsežnim parterjem, s 36 ložami v pritličju in prvem redu, z balkonom in galerijo. Vsi prostori so bili spet do zadnjega kotička napolnjeni odraslega občinstva. Namreč že takoj ob prihodu so morali Matičarji pristati na to, da priredijo drugi dan, v nedeljo dopoldne, še mladinski koncert za dijaštvo. Občinstvo v koncertni dvorani je bilo zelo ogreto nasproti pevskemu zboru, akustika je bila dobra, zato so Matičarji ▼ izvajanju, četudi že nekoliko trudni od dolgega pota, prekosili same sebe. Burno odobravanje, obilen aplavz zboru m solistom, nekaj točk je bilo treba ponoviti in na koncu seveda še in še dodajati. Posebno je bila burno sprejeta Adamičeva balada »Smrt carja Samuela«, po kateri je bilo spet izročenih ravnatelju Poliču več šopkov m komponistu Adamiču, ki se je moral pojaviti na oder, tudi krasen šopek. Več funkcionarjev »Sojuza narodnih pevskih zborov« iz Sofije, med njimi podpredsednik prof. Teofilov in več pevcev iz Sofije, je prišlo dolgo pot iz Sofije semkaj, da prisostvujejo še enkrat koncertu Matičarjev. Obenem so prišli tudi z vabilom, naj se Matičarji na povratku ustavijo v ponedeljek še čez dan v Sofiji, na kar so Matičarji po dolgem oklevanju pristali, čeprav se tako odgodi prihod v Ljubljano do torka zvečer.
Prodava 1. decembra
Po koncertu so bili Matičarji povabljeni od združenih pevskih zborov z vsemi predstavniki v veliko dvorano vinarske srednje šole. Pozdravili so jih podban in župan, odgovoril je ravnatelj Polič. In spet so vsi govori izzveneli v tople simpatije za misel zbližanja med obema narodoma, motiv, ki je bil toplo naglašen ob vstopu na bolgarska tla in ki se potem redno m vedno z večjim poudarkom ponavlja ob vseh manifestacijah.
Pred samo večerjo so Matičarji proslavili svoj narodni praznik Uedinjenja. Predsednik Pečenko je v toplih besedah poudarjal pomen I. decembra ob času, ko doma proslavlja Ljubljana na novinarskem koncertu zanosni praznik, se tudi Matičarji v tujini radostno spominjajo svoje domovine. Krasno ubrano je zadonela naša himna.
Mladinski koncert
V	nedeljo ob pol 11. se je koncerta udeležilo poleg dijaštva tudi drugo občinstvo, ki prejšnji večer ni našlo prostora. Ob elementarnih izbruhih mladega, navdušenega dijaštva se je Matični zbor spet razvnel in podal v lepem, preciznem in toplem izvajanju skoro ves sobotni spored m dodal na koncu še več narodnih pesmL Dijaštvo je opetovano pri priljubljenih pesmih burno ploskalo, ceptalo z nogami, vpilo, aklamiralo in izzvalo marsikatero ponovitev. Matičarjem pa je bik) v veliko zadoščenje, da so tako ogreli mlade duše za plemenito pesem. Ljubka dijakinja je dirigentu Poliču poklonila šopek.
Prizorišče osvobodilnih bojev
Po kosilu so si Matičarji ogledali obsežno mesto, ki je znamenito po svojih mnogoštevilnih spominih na znano bitko pri Plevni leta 1S77 v rusko-turški vojnL V obče je to mesto v osvobodilnih bojih imelo najvažnejšo vlogo. Tu je bil poveljnik močne turške vojske, znani hrabri Os-man-paša, in Rusi so ta kraj oblegali z vso svojo močjo od 7. julija do konca septembra 1877. šele ko je padel Pleven, je prišlo osvobojenje. Okoli mesta so bili strahoviti boji. Turki so se zakopali v zemljo, Rusi so z neverjetno hrabrostjo napadali turške okope in imeli izredno velike izgube. Generala Skobelov in Gurkov sta si tu pridobila največji sloves. Cela vrsta spomenikov, muzejev, parkov spominja na osvobodilne boje. Matičarji so si ogledali krasen mavzolej, kjer je pokopanih nebroj ruskih padlih vojakov. V mavzoleju je zgoraj velika, lepa cerkev, pod njo pa prostrana kripta. V treh velikih sarkofagih so zbrane kosti in črepinje padlih žrtev. Vse so lepo urejene v teh sarkofagih in se vidijo skozi steklo. Zanimivo je opazovati različne rane, ki so bile pri-zadejane črepinjam: nekaterim se natančno pozna udarec s sabljo, da je odsekan del črepinje, večina pa ima luknje od krogel in šrapnelov.
Počaščenje patBfti
V	kripti je naš moški zbor zapel žalo-stinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«. V nizkem podzemskem prostoru je zaradi močne resonance petje zvenelo še bolj turobno in tako se je zarosilo marsikatero oko. Navzočni Plevenčani so ginjeni z zahvalo kvitirali pietetni čin Matičarjev. Potem so si Matičarji ogledali park generala Skobelova, ki ima ograjo iz samih pušk, kopij, sekir in lopat iz rusko-tur-ške vojne. Za oporišča ograje služijo to-povL V parku samem je razstavljenih polno topov, šrapnelov in še raznega starega orožja. V tem parku je nadalje še več drugih spomenikov m nagrobnic ter še ena velika kripta s kostmi padlih vojakov. Tu je tudi pokopan predsednik komiteta revolucionarnih bolgarskih vstašev Zai-mov. Tudi ob tem grobu avgusta 1932 umrlega velikega patriota so Matičarji zapeli žalostinko. In temu pietetnemu činu je prisostvoval tudi tedanji podpredsednik komiteta, sedanji predsednik tukajšnjega narodnega pevskega zbora, Popov, kateremu so Matičarji po odpeti žalostinki za predsednika zapeli v čast še pozdravno pesen. Starček se jc razjokal . , .
Spominska Epa in kamen v obmejnem kraju
Grahovo, 5. decembra.
1. decembra je Grahovo posebno pokazalo svojo pravo jugoslovensko dušo. Po svečani službi božji, katere se je udeležilo ljudstva kakor še nikdar ob državnih praznikih, smo posvetili lipo pred šolo Nj. Vel. kralju Petru II. Lipa je bila vsajena sicer že v spomin lOletnice uedinjenja. Šolska mladina je tačas pričela planirati prostor. Načelnik gospodarskega odbora podobči-ne g. J. Kraje je pa na pobudo šolskega upravitelja poskrbel, da se odstrani stara, votla lipa in okrog nje razmetane težke skale in da se vsadi nova. Občinski odbor cerkniški je soglasno sklenil, da se lipi v Cerknici in Grahovem posvetita Nj. Vel. kralju Petru IL In sklenili smo, da se postavi pri lipi v Grahovem kamen z napisom: »Nj. Vel. kralju Petru II.« in da se ves prostor preuredi po zamisli strokovnega učitelja g. Jos. Mercine iz Ljubljane. Kritje stroškov prevzamejo sorazmerno: občina, podobčina, krajevni šolski odbor, sokolska četa, društvo kmetskih fantov in deklet in gasilska četa Grahovo. Složno sodelovanje je rodilo krasen uspeh. Po službi božji so se v svečanem razpoloženju zgrnili okoli lipe in spominskega kamna: šolska mladina z učiteljstvom, zastopniki občine in podobčine, pogranična četa s poveljnikom g. kapetanom Miloševičem, državno uradništvo, orožniki, gasilska četa v kroju, vsa tukajšnja društva korpora-
Zakaj si tako zelo poželimo mlečno čokolado Mlekita? Ali radi okusa redkih začimb, ali radi okusa po najfinejšem kakaou, ali morda radi okusa po neposnetem mleku, ali mogoče vsled njene medene sladkosti in nedosegljive arome? To je težko povedati z besedami. Skrivnost pa Vam molče razodene mlečna čokolada Mlekita sama, čim se topi v Vaših ustih.
tfvno, tukajšnji obrtniki io rokodeM Ia
množica ljudstva. G. Ivan Remžgar, član banskega sveta, je v lepih besedah otvoril svečanost, se spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L, odkril spominski kamen ter izročil vse v varstvo vsakokratnemu šolskemu upravitelju. Zagr-meli so vzkliki kralju Aleksandru L in kralju Petru II. Pevski zbor je zapel himno. G. šolski upravitelj je prevzel ▼ imenu šole lipo in kamen v varstvo. Pozval je mladino in navzočne v komemorativ-nem govoru, da se vselej, ko bodo hodili tod mimo, spominjajo onega, ki je dal življenje za domovino in narod, da prisežejo neomajno vdanost in zvestobo mlademu kralju Petru U. Vidno ginjeni, s solzami v očeh, so navzočni pritrdili pozivu! Proslava uedinjenja se je nadaljevala v črno odeti šolski sobi. Govor šolskega upravitelja in vse točke programa, ki so jih izvajali: šolska mladina, sokolska na-raščajnica, govoreči zbor kmetskih fantov in deklet — vse to je globoko odjeknilo v dušah navzočnih. Močno je nadalje učinkovala sokolska poslanica, ki jo je čital starosta učitelj Globokar. Sledila je svečana prisega sokolske čete. Pevski zbor pod vodstvom učitelja Novljana je zaključil s himno. Kralj je mrtev, a duh njegov živi dalje tudi med podeželskim ljudstvom, zlasti na meji, in združuje vse v močno falango okoli svojega mladega kralja.
Litijski srez dobi ubožnko kralja Aleksandra I.
Litija, 2. decembra.
V nedeljo smo imeli pri nas lepo obiskan zbor sreske organizacije JNS. Zbora so se udeležili poslanec g. Milan Mravlje, bano-vinskl svetnik g. Gvidon Birolla, odbor sreske JNS s predsednikom g. Lajovicem in tajnikom g. Lojzetom Turkom, nadalje skoro vsi občinski predsedniki iz našega sreza in predsedniki in odposlanci vseh občinskih organizacij JNS v srezu.
Zbor je otvoril predsednik g. Lajovie, ki se je spomnil v uvodu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in nato podal pregled političnega in gospodarskega položaja v našem srezu. JNS je v litijskem srezu krepko zasidrana. Gospodarsko stanje se vidno boljša pri čemer ima veliko zaslugo JNS, ki posveča zlasti veliko pozornost zaposlitvi brezposelnih. Vse te mesece doslej ni bilo pri nas brezposelnih, ker so vsi dobili delo, največ na cesti Ra-deče-Litija-Trebeljevo-Ljubljana in tudi pri drugih javnih gradnjah. Mnogo jih je zaposljevala železniška uprava, ki je ol* navijala progo med Litijo in Kresnicami, še zdaj pa popravlja škarpe v Strmolah nad Savo. Vsi navzoči so vzeli te izjave z radostjo na znanje.
Narodni poslanec g. MIlan Mravlje je podal pregled dogodkov po marsejskem atentatu ln je očrtal položaj v mednarodnem svetu po vložitvi naše note proti Madžarski pri Društvu narodov. Zatem je govoril
Naša mladina podpisuje prisego vdanosti
Ljubljana, 5. decembra. _____
Te dni so prihajali v vse osnovne šole naše banovine zavitki s pergamentnimi polarni. Na vseh so bile vtisnjene v slogu starih listin posvetilne besede vdanosti Viteškemu kralju. Takega plebiscita malih naša zgodovina še ne pomni. Lička so žarela mladini, ko jih je učiteljstvo na vseh 800 šolah naše banovine pozvalo k prisegi. Oni iz višjih razredov so stopali k mizam s polarni samozavestno. Oni iz nižjih razredov, zlasti pa še prvčki, ki so pred dobrima dvema mesecema pokukali prvič v šolo, so bili v zadregah. Saj jim delajo črnilo in peresnik še hude težave in priliko, da jim uide črnilo še drugam, kakor tja, kamor ao ga naravnali... Zdaj so že skoraj vsi pergamenti, tudi oni iz najbolj oddaljenih Sol, v rokah Eksku*-zijskega odseka. Zbranih imajo 180.000 podpisov. Vse došle pole ao vezane v knjige, ki bodo vložene v miniaturni posnetek stare slovenske skrinje. Učiteljska poklonitvena deputacija, ki šteje preko 400 oseb, odpotuje z lastnim posebnim vlakom v petek zvečer. Ko pa bodo naši mali podpisniki kraljeve oporoke dorasli, bodo gotovo ▼porabili prvo priliko, da pohite tudi oni na Oplenac, počastit Velikega kralja in — poiskat svoj podpis.
' .i

Skrinja s podpisanimi pergamenti je od včeraj razstavljena v velikem izložbenem oknu Tiskovne zadruge in vzbuja splošno pozornost in priznanje.
KULTURNI PREGLED
In vendar demagogija!
G. M. Kus - Nikolajev mi je v 12. številki »Svobode« (VI. L) odgovoril na moj članek »Laž rasizma«?« v »Jutru« z dne 11. oktobra t. L V odgovoru mi očita — mimo drugih stvari — tudi strokovne netočnosti. Zlasti na to sem mislil odgovoriti v daljšem odgovoru v »Svobodi«, ki mi je sporočila, da je svoj letošnji letnik zaključila, v prihodnjem pa ne namerava nadaljevati najine diskusije. Ker bi bil moral za tiste, ki »Svobode« ne čitajo, odgovoriti obširneje (z mnogimi citati itd.), sem se odločil — potem, ko mi je »Jutro« ljubeznivo stavilo prostor na razpolago —, da osvetlim metode g. Kus - Nikolajeva s.imo ob enem, morda najbolj značilnem zgledu.
V svoji brošurici »Laž rasizma« je gosp. Kus-Nikolajev na str. 17 /18. zapisal to-le: »Istočno-baltijski rasni tip, koga je posta-vio Giinther, sličan je alpinskom, samo sa udubljenim očima i širokim očnim kostima. Kosa je pepeljasta, a oči sivkaste. Duša mu je sumorna, fantastična, raspoloženje pro-menljivo. U svojoj ocjeni rasističke teorije Giinthera Iltis ispravno tvrdi. da se ovdje i ne radi o rasnom tipu, nego o mješavini alpinske rase sa nordijskom i mongolskom.«
Glede vzhodno-baltskega tipa sem v »Jutru« (št. 234 z dne 11. oktobra t. 1.) tako-le repliciral: »Vzhodno-baltskega tipa ni »po-
sta vi o« šele Giinther, ta je »stak ie prej, tudi v antropološki literaturi (Deniker n. -pr. 1900!)« Dalje sem dokazoval antropo-biološko nemožnost Iltisovega tolmačenja tega tipa.
G. Kus-Nikolajev pa piše ▼ svojem odgovoru pod točko peto to-le: »5. G. doktor želi opravljati tudi korekture, ki 90 popolnoma odveč in ki niso v čast njegovemu strokovnemu (podčrtal K. N.!) znanju. Jaz sem rekel, da je Giinther »postavil« vzhodno-baltski tip in pri tem ostanem, ker gre tu za ime (podčrtal K. N.!). Deniker ga imenuje »»vzhodnega«« (ostiseh), a Gun-ther ga je po nepotrebnem prekrstil podčrtal K. N.!) v vzhodno-baltski tip, ker je Denikerov naziv vzhodne rase brez posebnega razloga uporabljal (podčrtal K. N.!) za alpsko raso. Točno? Samo ne prehitro, g. doktor!«
Prepuščam popolnoma presoji bralca zgoraj citiranega odstavka iz Kus-Nikolajeve brošurice »Laž rasizma« str. 17718., ali gre le za ime ali za stvar vzhodno-baltske rase. G. Kus-Nikolajev vsekako ni odgovoril na moja nadaljnja izvajanja o tej rasi, temveč pravi, da mu je šlo le za ime. Smatram to sicer za izgovor v sili, toda vendar je dobro, da vemo, za kaj je šlo avtorja
Do 20% vei svetlobe
za mani denarja
TUNGSRAM
nitka t dvojni vijačnici svetlobna množina t dekalnmcnih
D
banovinski svetnik g. Birola i* Zagorja, ki
se je dotaknil socialnih potreb našega ureza in je stavil predlog, naj si nad srez zgradi prepotrebno nbožnico, ki naj nosi ime po blagopokojnem kralju Aleksandru. Ves naš obširni srez še nima takega zavoda, ki pa Je spričo slabih razmer med našim ljudstvom zelo potreben. Zdaj pošiljajo naše občine ubožce v razne zavode izven sreza. Predlog Je bil soglasno sprejet in Je bil določen v Ri namen poseben odbor, ki bo storil potrebne korake, da se lepa ideja čim prej uresniči in s tem postavi najlepši spomenik pokojniku.
Soglasno je bila izrečena želja, naj se omili dosedanja davčna praksa. V tej zadevi je bila sprejeta tudi resolucija. V razgovoru o volitvah senatorjev se je naglašala potreba strankine discipline pri postavljanju kandidatov in pri volitvah. Litijski srez se bo natančno držal sklepov vodstva, odnosno banovinskega volilnega odbora. Soglasno se je izrekla želja, naj bi se kandidiral za senatorja tudi naš banovinski svetnik g. Gvidon Birolla, podjetnik iz Zagorja, po rodu gkofjeločan. G. Birolla, Je med najbolj popularnimi in socialno čutečimi možmi v naši banovini in pozna potrebe sreza v katerem živi že dolgo vrsto let.
Pr! ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose« fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Frana Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Požigi v Škocijanslri okolici
Skoči j an, 5. decembra.
Komaj se je razburjenje malo poleglo, že je zločinska roka znova zanetila dva požara. V nedeljo zgodaj zjutraj je začel goreti kozolec posestnika Jožeta Ržena v Malih Poljanah. Ržen je bil zavarovan le za 300 Din. — Nadalje je bil zadnji čas zažgan velik kozolec posestnika Franca Lozarja na Hrvaškem brodu pri Škocijanu. Tri brizgalne so črpale vodo iz Krke m v razmeroma hitrem času omejile požar. Medtem p* jc že pretila nova nesreča. Ognjene iskre so se oprijemale kozolca posestnice Ane Kirarjeve. Dvakrat je velika iskra grozila zanetiti požar, pa so ga obakrat preprečili. Vsak je delal s podvojeno močjo, posebno domačini so mnogo koristili na ta način, da so z mački vlekli goreče tramovje proti KrkL Ce bi se ogenj oprijel Kirarjevega kozolca, ki brez dvoma preskočil na hišo in druga gospodarska poslopja, ki so krita s slamo. Od tam pa bi »e ogenj razširil na vso vas, kakor se je to že zgodilo leta 1922. Sreča v nesreči je bila, da ni bik) vetra. Poleg kozolca je Lo-zarju pogorelo okrog 12 težkih voz sena, velika množina slame, en težki voz m veliko hrastovih hlodov in desk. Pri tem posestnika je že šestič gorelo ▼ zadnjem desetletju. Sploh je Hrvaški brod nesrečen kraj, kjer gori vsako leto vsaj enkraL R fraki orožniki vodijo obširno preiskavo.
brošuri ce, kajti iz konstetacije v bruširiei to gotovo ni jasno. Toda tudi glede imena nima pravi Deniker govori o vzhodni rasi (»race orientale«, »Ostrasse«, če že hočete po nemški, pa ne ostiseh«, ker gre 1 e z a i m e) in je ni Giinther »prekrstil« na vzhodno-baltsko. temveč je to storil Nordenstreng L 19G6. (»Europas man-niskoraser och folkslag.« Stockholm). Od njega je prevzel Giinther za rasni tip, ki ga je že priznaval d 1.1924. Moram torej na samozavestno vprašanje g. Kus-Nikolajeva: »Točno?« odgovoriti: Ne, ni točnol In: »samo ne prehitro«, g. Kus-Nikolajev« Toda saj Vam je šlo samo za ime...
Morda bi že ta stvar zadostovala, toda samo mimogrede naj omenim, da g. Kus-Nikolajev, ki pravi, da je marksist, ne priznava niti možnosti napredka od L 1892., kajti takrat je zapisal antropolog Kollmann oni stavek, ki je za g. Kus-Nikolajeva postal nezmotljiv evangelij (pa ta konstatacija za razsodnega bralca gotovo ni pobijanje vrednosti Kollmannove-ga strokovnega dela pred 42 leti! Toda g. Kus- Nikolajev je smatral za potrebno, da imenuje podobno konstataeijo v moji prvi oceni pobijanje uglednega znanstvenika. Stvar okusa... Skoraj točko za točko bi lahko g. Kus-Nikolajevu dokazal napačno razumevanje (hotč?), neznanje — zlasti noveiše strokovne literature —, da smešnosti (kakor je n. pr. ona razlaga o A. Zweigu) itd. — toda čemu?
Se eno stvar bi rad osvetliL G. Kns-Nikolajev zaključuje razlago svoje 1L točke (%
DANES VELIKA PREMIERA BRIGITA HELM	WILLY FRITSCH
Največji film, ki nam odkrije delovanje špijonov leta 1916.
Kadar žena ljubi
Film ljubezni, strasti ln boja
ELITNI KINO MATICA
t.edstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri	Predprodaja od 11.—%13.
vesti
♦	Promoviran bo jutri na ljubljanski univerzi za doktorja prava g. Pavel žnidaršič
K Vrhnike.
♦	Notarska vest. Javni notar pri Sv.
Lenartu v Slovenskih goricah Fran Stu-pica je podal ostavko na svoj položaj in prenehal 30. novembra izvrševati notarsko službo. Za vršilca dolžnosti na izpraznjenem meetu javnega notarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je bil postavljen notarski pripravnik Fran Golob.
Največjo izbiro daril
posebno za dame nudi Parfume r i ja VENTS. nasproti gl. pošte.
« Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 98, z dne 5. t. m. objavlja uredbo o pri-rastkarini v mestni občini ljubljanski in pravilnik za izvrševanje določb te uredbe
♦	Predavanje ZKD. JTJIT sresko društvo t Brežicah priredi 7. t. m. pod okriljem ZKD predavanje o temi: Učiteljevo gospodarsko delo na vasi. Predaval bo g. agronom Jamnik.
černetov
POSLOVNI KOLEDAR
19 3 5
♦	Kredit za podpore invalidom dravske banovine. Minister socialne politike in narodnega zdravja g dr. Fran Novak je podpisal za finančno ravnateljstvo v Ljubljani naloge za izplačilo 2,589.000 Din. Iz tega zneska se bodo izplačevale v prihodnjih dneh zaosta'e invalidske podpore vojnim invalidom dravske banovine, ki so se za te podpore pravočasno javili. Na ta način bo našim vojnim invalidom pomagano, da dobijo še pred božičem svoje podpore, na katere tako težko čakajo.
Pri Devici Mariji v Polju odpre poleg
železniške postaje dne 1. decembra zdravnik
DR. GREGORČIČ RIKARD
privatno ordinacijo.
♦	z doma je odšel že v ponedeljek 3. t. m. Miroslav B e z n i k, krojaški pomočnik v Ljubljani, Poljanski nasip 48. Bil je že delj časa živčno precej razkrojen. Ko je zapustil dom, je bil oblečen v siv, svetlo-kariran suknjič, rjave hlače, siv klobuk, brez površnika. Iz Ljubljane je odšel povsem neopažen, dosedanja poizvedovanja so ostala zaman. O njegovem nestanku so obveščena vsa varnostna oblastva, a nj glasu o niem. Kdor ga najde, naj to javi bližnji orožniški postaji. Značaja je povsem mirnega in govori le prav tiho, vendar razločno.
. Požarna nesreča. Iz 2irov poročajo: V torek z jutra i okrog pol 5. je bila žirovska dolina vznemirjena zaradi požara, ki je nastal v vasi Goropeki, kake četrt ure daleč levo nad Žirmi. Ker je naselje na hribu, je bil videti odsev ognja po vsej dolini.'Gorela je hiša vdove Sedejevega Toneta. Ker je bilo poslopje staro, večinoma leseno in s slamo krito, je bilo takoj v plamenu. Vdova in njena hčerka sta rešili le del borne oprave in obleke ter kravo in svinjo iz hleva. Bližnji sosedje so takoj prihiteli na pomoč, za njimi pa obe gasilski četi iz Dobračeve in Žirov, ki pa nista stopili v akcijo, ker je oceni že opravil svoje delo. S hišo vred je do tal zeorel tudi kozolec, ki je bil tik ob njej. Pri reševanju se je močno opekla domača hči. ki je morala potem iskati zdravniške pomoči. Kako je požar nastal, še ni znano, domnevajo pa, da ga je nekdo podtaknil iz zlobe, ali pa da ga je povzročil kak potepuh, Je prenočeval na kozolcu in tam kadil.
Vdova in njena hčer imata veliko škodo, ker je bila hiša zavarovana le z malenkostno zavarovalnino.
♦ Vlomi na Veliki planini. Ker se vlomi v koče na Veliki planini vodno bolj množe in so zavzeli v zadnjem času že nevaren oUseg, je nujno potrebno, da se proti temu nekaj ukrene. Prosim vse najemnike pastirskih koč, da se v svrho dogovora protiukrepov udeleže sestanka v ponedeljek dne 10. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Klemeučiču na Krekovem trgu v Ljubljani.
♦	Nesrečna ljubosumnost Petronije Mi-lovanovič se je s svojo ženo Milenijo pred daljšim časom iz vasi Katarjev preselil v Paračin. Petronije in Mileuija sta živela prve čase lepo složno, toda ko se je Mileuija začela oblačiti nekam skrbneje in se pomalen tudi lišpati, je Petronije postal ljubosumen. Tako je vse bolj pogostoma začelo prihajati do sporov v hiši in še tembolj, ko bogastva ni bilo v njej in je bilo treba varčevati na vseh koncih in krajih. V hiši je bilo torej marsikdaj krika in vika in sosedje so se že privadili tem prepirom v Petronijevi hiši. Toda onega jutra pa je bil Milenijin vrisk tako grozen, da je vse sosedstvo planilo po-koncu in pohitelo gledat, kaj se je zgodilo. Pa so našli Milenijo vso v krvi na tleh na dvorišču, v hiši pa Petronija, ki je pil neko tekočino, pa nato tudi omahnil na tla. Petronije je v svoji ljubosumnosti zadal svoji ženi, ko je še spala dva silna udarca z nožem. Milenija pa ni bila mrtva, temveč je zbrala vse svoje moči in kričeč na pomoč pobegnila iz hiše. Petronije pa je nato popil že pripravljeno raztopino kamene sode. Oba imata hude poškodbe in so ju prepeljali v čuprijsko bolnišnico.
♦	Vendarle prava milijonska dedččina v dolarjih. V zadnjih letih so listi mnogo p saii o milijonskih dedščinah prebivalcev Vojvodine, ki so imeli svoje sorodnike daleč ;o svetu. Vse dosedanje milijonske dedščine pa so se naposled razpršile v nič ii bo, kakor vse kaže, obveljala naslelaia, o kateri sedaj poročajo iz Subotice. V Pittsburgu v Ameriki je umrl pred štirimi leti brez naslednikov nekdanji ekonom škofijskega posestva v Vaczu na Madžar skem, Henrik Schaffer, ki si je v Ameriki mod vojno pridobil veliko bogastvo. Prava dedinja velikega premoženja, cenjenega na 21 rniV-jocov dolarjev, naj bi bila Jožefiaa Vcndrova iz Kule v Bačkl, ki je po materi vr.ukiiija pokojnega milijonarja. Tekom štirih let se je za ogromno dedščino priglasilo že več sto oseb, po vseh poizvedbah pa je bilo baje priznano veliko premoženje Jožefini in neirim njenim sorodnikom, ki živijo v Vojvodini in v Beogradu. Srečni deuiči so po erili svoje zadeve beograjskemu odvetniku dr. Petroviču, ki je te dri odpotoval v Ameriko, da bi tam Izpo-sloval izročitev dedščine svojim klientom
tssmmmmmmmmmummmmmmm
DANES RAZKOŠJE ORIJENTA
ALAHOV ZAKON
Harem, ljubezen, petje in godba
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
hi
♦ Izginila je torba s tremi milijoni vrednosti. Skopljanski veletrgovec s kožami, in usnjem Andrija Stojanovič, je te dni kupoval po paračinski okolici kože in obiskoval svoje poslovne prijatelje, pri katerih je imel i plačila i terjatve. Tako je prišel tudi v Buljane, kjer je imel opravka v tamošnji poljedelski nabavljalni zadrugi. Avtomobil s šoferjem je ostal pred gostilnico, Stojanovič pa je stopil v za-
SM
NAJVEČJA SENZACIJA ZA STARO EV MLADO
TARZAN JEGOVA DRUŽICA
kateri replicira mimo mojih pripomb) ta-ko-le: >Tisli, ki tega ne razume, je in ostane — malomeščank Da. ali nas ne spominja taka-le argumentacija na onega avstrijskega feldvebla, ki je svojim rekrutom razlagal, da je zemlja okrogla inj na koncu rekel: >kdor tega ne verjame, dobi klofuto — so pa tudi še drugi dokazi.«? — Pa ne glede na to. bi bilo morda prav, da nam g. Kus-Nikolajev o priliki poda avtoritativno definicijo malomeščana, kajti na tem polju ga menda lahko brez pomisleka priznavamo za avtoriteto. Moje res sicer že nekaj generacij trajajoče meščanstvo me ni še nikoli oviralo, da ne bi videl vseh socialnih in drugih krivic okoli sebe in jih skušal s svojimi skromnimi močmi blažiti. Dovoljujem si pa rahel dvom, da bi te krivice mogli odpraviti z besedo >malome-
ščan«, ki jo _ hura' — izza Vaših barikad
mečete idrugovercem« v njihove malomeščanske glave... Vaša (subjektivna) veda je res razredna, g. Kus->*ikolajev; kdo bi še mogel o tem dvomiti? Toda. oprostite, da ' cenim jaz _ malomeščan kajpak — vedo kot nad razredno in nadstrankarsko iskanje dejstev in resnic. Tudi danes še stojim na stališču (glede Vas celo močno utrjenem), da odklanjam i rasistično i Vašo demagogijo! Priv. doc. dr. B. K. Škerlj.
Pred premiera Nedbalovega baleta: „Od bajke do bajke"
Češki skladatelj Oskar Nedbal ie znan tudi pri nas kot komponist •»Poljske krvi s, operete, ki ima svetoven sloves. Poleg tega dela je komponiral več baletov. Njegovo
zadnje delo so uprizorili pred leti v zagrebškem gledališču in marsikomu je še v spominu tragična komponistova smrt: skok skozi okno ...
Balet >Od bajke do bajke« je muzikalno lepo delo, vredno komponista, ki je čutil z umetniško tenkočutnostjo z otroci in jim s toplo, veliko gesto napisal pravljični balet. To so res bajke v najlepšem, najbolj pravljičnem nastroju, bajke, ki dihajo življenje devete dežele in vso ono prastaro romantiko, ki deci tolikanj ugaja. To delo je tako, da ga ne pozabi nihče, kdor ga je videl. Odraslim je topel spomin na otroška leta, otrokom pa dogodek, ki jim ostane še do poznih let kot živ spomin na otroško dobo.
Mesto babice v prologa in epilogu nastopi pravljična tetka Manica Romanova, ki bo ne samo pantomimično, marveč tudi z besedami pripovedovala vsebino pravljic, katere bo zaplesal balet. V prologu in epilogu je pogorišče naš Tivoli, kjer raja in se igra okrog trideset otrok, ki nastopijo tudi s solo točkami.
Po prologu nas popelje balet v pravljično deželo. Kraljična Zlatolaska, ki ji ni všeč noberi izmed snubcev, reši zakletega kraljeviča, ki se pojavi pred kraljično kot žaba in ji vrne izgubljeno žogo. Poljub, s katerim se mu dekle zahvali, ga reši.
V	drugi pravljici spoznajo otroci veselega in šegaveea krojačka - junačka; videli bodo, kako pogumno ukroti hudobce in hudič-ke, čarovnice in druga strašila, ki jih kar mrgoli okrog njega, in jih spravi v vrečo.
V	tretji pa bodo lahko občudovali Tr-njulčico in ves njen dvor, ki zaspi, nato ple-
N1 potrebno, da Vam nikotin
škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo posledico nikotina
morate piti
Radensko!
Nikotin krči krvne žile, poveča tlak krvi, moti srce, pospešuje sklerozo in draži živce. Radenska širi krvne žile, manjša tlak krvi, krepi srce, preprečuje razvoj skleroze in miri živce,
Ako ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite, je za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno piti Radensko !
drugo. Nosrl je s seboj ročno torbo. V zadrugi je torbo položil na prodajalno mizo in odšel v skladišče. Ko se je vrnil, ni bilo torbe nikjer. Stojanovič se je silno prestrašil. V torbi sicer ni bilo gotovine, pač pa so bile razne listine, ki so bile zanj ogromne vrednosti, okoli treh milijonov, in je obljubil tistemu, ki mu vrne torbo 30.000 Din nagrade. Vkljub tej visoki nagradi, pa se torba ni našla. Ukradel jo je najbrž nekdo, ki je mislil, da se nahaja v njej večji znesek denarja, pa se je sedaj ne upa vrniti. Sum leti na nekega kmeta, ki Je ob neki drugi priliki videl, da je imel Stojanovič velik znesek ▼ torbi.
POSETITE
OBRTNIŠKI SEJEM
na Mestnem trgu
•	Prav prijetno presenečenje nam je s
svojo zadnjo letošnjo številko, ki je pravkar izšla, pripravila že povsod priljubljena revija »Naša pota«. Dvojno november-de-cembrsko številko krase na prvi strani odlične reprodukcije Jakčevih risb Nj. Vel kraljice Marije z vsemi tremi kraljevskimi sinovi. Iz ostale vsebine omenjamo Regally jev članek »V prelestnem Zlatorogovem kraljestvu«, ki nas prav zanimivo vodi od Ljubljane do Bohinja, dr. Lutmanov članek o še neodkritem pohorskem kotičku čin-žatu, razgovor znanega športnega strokovnjaka Lavo6lava Strune z gen. tajnikom JZSS g. Josom Gorcem, ki odgovarja na več vprašanj, izredno zanimivih za vse ljubitelje zimskega športa, Zupančičev članek »Kako smo začeli...«, v katerem nam opisuje začetne težave In končno zmago SK Polža, pesmico Ine Slokanove »Prole-tarsko dekle«, ki je vzeta iz cikla »Pesmi naših dni«, ljubek spomin D. Ravljena »Kraljevski večer v Boki«, ko Je pokojni vladar letos v maju prišel v Boko obiskat svojo družino in so mu priredili prekrasno svečanost, dalje sledi prevod lepe pesmi Vekoslava Majerja »Služkinji je umrla hčerka«, Kvacovo poročilo »Pri pisatelju Mešku ob njegovi €01etnlcl«, nadaljevanje ankete iz naše heraldike, ki je v tej številki zaključena, pestro rubriko »Naše knjige in revije«, nekaj prijetnih feljtonov in poleg bogatih informacij za smučarje še skrbno urejeno filmsko rubriko. Kakor vsh dosedanje številke, tako je tudi ta zadnja letošnja odlično opremljena ln Jo krasi nad 50 res umetniških slik. Ljubljanska Zveza za tujski promet in mariborska Tujsko-prometna zveza sta s to svojevrstno revijo izpolnili najobčutnejšo vrzel, ki smo Jo doslej čutili na tem poprišču, a nemale zasluge za tako lep uspeh revije Se ▼ prvem letu ima njen urednik g. Vladimir Regallv. ki je za »Našimi poti« dokazal, da more tudi originalna slovenska revija obstojati in biti popolnoma na Isti višini, kakor tovrstne in podobne inozemske. Za prihodnje leto Je revija napovedala magacinski format in vsebino. Januarska Številka bo izšla še pred božičem. Revija bo tudi v bodoče veljala za vse leto le 60 Din. naroča pa se v Ljubljani, poštni predal 114. »Naša pota« lahko čitateljem toplo priporočamo.
♦	Spet žrtev nasilja. V torek Je ljubljanska bolnišnica sprejela na zdravljenje 30 letnega trgovskega potnika Josipa Možeta iz Gorenjega Logatca, ki je zelo čuden, najhujše obsodbe vreden način prišel do hudih telesnih poškodb. Mož je pred kratkim prejel povabilo, da naj se zglasi v Hrušici, kjer mu leži teta na smrtni postelji, da bo uredil vse potrebno zaradi dedščine. Može ai Je v redu preskrbel propust-nico sa prekoračenje meje, vzel s seboj legitimacijo in 13. novembra se je na meji na Kalcab javil italijanskim karabinjer-jem. Karabinjerji pa so ga pod pretvezo, da je vohun, prepeljali v Postojno, ga tam več dni zasliševali, nato pa odpeljali v Trst, kjer je bil prav tako ponovno zaslišan. Čeprav mu niso mogli ničesar doka-
zati, so ga pridržaH IS dni v zaporu, naposled so ga vendarle kot nedolžnega izpustili in 1. t. m. so ga italijanski vojaki izročili našim obmejnim organom. Josip
Može se je vrnil s hudimi telesnimi poškodbami, tako da je moral v bolnišnico.
•	Družba sv. Cirila in Metoda je zalotila za božič in novo leto 6 vrst razglednic. Cena 1 komad 1 Din; trgovci dobe 25% popusta. Naše geslo je: Kupujmo domače blago!
•	Tovarna Jos. Relch »prejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Lfiablfane
u— Ljudska univerza. V soclalno-gospo-darskem tečaju se bo vršilo danes predavanje o kartelih in trustih.
u— Ljubljanski nameščenci za samostojnost svojega pokojninskega zavarovanja. Zveza društev privatnih nameščencev je sklicala v torek 4. t. m. v dvorani okrožnega urada konferenco odbornikov vseh v Zvezi včlanjenih ljubljanskih strokovnih nameščenskih društev. Odbori so bili polnoštevilno zastopani, kar dokazuje visoko zrelo«t organiziranega privatnega nameščenstva v pojmovanju svojih pridobljenih pravic. Predsednik Zveze g. Joško Zemljič je otvoril konferenco. Glavno poročilo o vprašanju razširjenja nameščen-skega pokojninskega zavarovanja na vso državo je podal odbornik Zveze in predsed-sednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar. Uvodoma Je kratko in pregledno poročal o delu nove uprave tega zavoda v tekočem letn, o najvažnejših ukrepih ▼ poslovanju zavoda in o delovanju kavarne v nebotičniku. Omenil je, da uprava pravkar sestavlja proračun upravnih izdatkov za leto 1935, ki bo ponovno znatno znižan. Referent je izčrpno pojasnil pomen razširjenja pokojninskega zavarovanja. Pre-dočil je dosedanji potek pripravljanja tozadevnih nredb. Nadalje je orisal stališče privatnega nameščenstva dravske banovine k tem vprašanjem in načela, po katerih je treba pokojninsko zavarovanje nameščencev razširiti na vso državo. Po debati je konferenca soelasno odobrila referat g. Tavčarja in pooblastila Zvezino delegacijo v samoupravi Pokojninskem zavoda, da zastopa ta načela pri sestavi osnutka uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, ki ga sedaj sestavlja Pokojninski zavod v Ljubljani po naročilu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja.
u_ šolska mladina pojde na Rakitno.
Kakor vsako leto, tako bo državna šolska poliklinika (Gledališka ulica 7) tudi za letošnje božične počitnice priredila za šolarje in dijake na Rakitni zimsko počitniško kolonijo v zvezi s smuškim tečajem. Za božično letovanje na rakitenskih snežnih poljanah in t prijaznem počitniškem domu, ki je last Higienskega zavoda. Je vsako leto veliko zanimanje in tako je šolska poliklinika tudi letos prejela te mnogo prijav. Za tečaj, ki bo trajal od 27. decembra do 11. januarja in katerega se lahko udeleže učenci in dijaki od 7. do 16. leta, se nadaljnje prijave sprejemajo še do 15. t m. Vodil ga bo poseben smuški učitelj, ki se bo rade volje potrudil, da tndi začetnikom v smuku odkrije tajne priljubljenega športa. Nadzorstvo nad kolonijo r kateri je zmerom dobro poskrbljeno za izdatno hrano, za zdravje in za zabavo, bodo tudi tokrat vršile zdravnice ln zaščitne sestre šolske poliklinike. Tisti, ki bi svojim šolarjem in dijakom radi privoščili nekaj lepih dni t eni najlepših naših gorskih zimskih pokrajin, naj se brez odlašanja prlglase.
o_ Razstava dalmatinskih »lik prof.
Stepana B a k o v 1« a v Hedžetovi dvorani Je tako zanimiva, da obisk toplo priporo-
Danes
MOJA ŽENA,
TVOJA ŽENA
Lflian Harwey	Wffly Fritsch
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. ln 9.15 url
čamo vsem ljubiteljem upodabljajoče umetnosti. Ne samo lepa in učinkovita, tudi folklorno Je izredno pestra. Ko dandanes naši ljudje še vedno kupujejo raznovrsten kič, bo pač na mestu, če vprav zdaj, ko izbirate darila, poiščete kaj primernega na Bakovičevi razstavi, še posebno priporočamo ogled razstave članom JS in vsem ljubiteljem Dalmacije, ki Jih je pri naa mnogo.
Velikega pomena
za pravilno nego nog je —
SETA vložek
u— Akademska YMCA, ki je bila ustanovljena ob koncu lanskega leta, deluje tudi letos med akademsko mladino za svoje plemenite cilje. Te dni se je mudil t Ljubljani generalni tajnik Nacionalne zveze YMiCA v Beogradu g. Kovandžič in je s tukajšnjim odborom YMOA pretresal nov delovni program. Znaten napredek v delovanju te mladinske organizacije pomeni sklep, da dobi YMCA svoje prostore v Selenburgovi ulici št. 7. Za januar se pripravlja slovesna otvoritev prostorov, ki postanejo že e 15. t. m. dostopni članom Ob priliki slovesne otvoritve obišče ljubljansko akademsko YMCA generalni direktor g. Sitters iz Beograda.
u— Novi odbor JNAD »Jadrana«. Na 30. rednem občnem zboru 16. novembra je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ver-bič Dušan, cand iur. po<lpredsednik L Tu-Sek Boris, cand. iur., podpredsednik TI. Sodnik Boris, stud. techn., tajnik I. Bradač Franjo, cand. iur., tajnik -n. Fakin Boris, stud. techn., tajnik III. Slanina Edo. stud. pbil., blagajnik Sodnik Zorka., stud. phil., čitalničar Raič Dragan, stud. iur., knjižničar I. Sket Stanko, cand. Iur., knjižničar n. Erjavec Oroslav, stud. inr., go-
Zakaj ne bi tudi VI uporabljali pri Izdelovanju krvavic in riževih klobas, za Izboljšanje okusa, dišavo
„ A R © M A T I N"
epodar Klemenčič Tone, stud. tur., arhivar Janša Vido, stud. iur. Namestniki Strašefc Jožica, stud. phil., Guštin Ivan, stud. tur., Poljanšek Rado, stud. med., Rauber Rado, stud. phil. Načelnik socialno-gospodareke sekcije Sušnik Kornelij, cand. tur. Načelnik kulturno-znanstvene sekcije MarašK Franjo, stud. techn. Načelnik prireditven^ sekcije Klemene Stane, etud. inr. Načelni-ca ženske sekcije Vidlc Eleonora, cand. phil. Revizorji: Marušič Rihard. cand. mont., Preinfalk Anton, cand, iur. Varjea-zon Dušan, cand. iur.
a— Zveza gospodinj priredi v otvlra obrtniškega tedna danes ob 4. popoldne v svojih prostorih na Bregu St S., predavanje o važnosti obrtniškega stami. Predaval bo zbornični tajnik g. dr. Jure Koče, Vabimo vse naše gospodinje, da se tega. predavanja udeleže.
Patent kolo m Štedilnike »HerhuieM
H / stedi na rp Jt T-fh in
Zahtevajte v vsaki trgovini »
Soča ni In člani vseh primorskih drm-itev ln drugi naši prijatelji so rabljeni h komemoraciji, ki se bo vršila v nedeljo k. t. m. točno ob 10. dopoldne v salonu pri »Levu« v počastitev spomina naših narodnih žrtev-mučenikov. Potem se udeležimo skupno maše zadušnice, ki bo v ta namen darovana v stolnici točno ob li. Dolžnost vseh nacionalnih in emigrantskih društev mesta ln okolice je, da počaste spomin mučeniških žrtev z lepo udeležbo.
u— Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici Je umrla gospa Brna Kovačlčeva. soproga finančnega uradnika. Pogreb bo Jutri ob pol 15. — Nadalje je umrla v bolnišnici gdč. Hedvika Miklošičeva, hčerka železniškega zvaničnika. Pogreb bo Jutri ob 16. — V Leoniščn je umrl g. Laka Burja, posestnik in trgovec Is Ribnice. V torek je bil položen k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim drn-žinam naše iskreno sožalje!
u— Jadranašice! Danes ob 14. obvezea članski sestanek.
u— Javno žrebanje efektno krterfje »Poštnega doma« v LJubljani se bo vršilo 8. t. m. ob 14. v beli dvorani hotela Uni-ona. Kontrola številk se bo vršila eno nre prej istotam. Cenjene Igralce vljudno vabimo h kontroli in žrebanju. — Odbor.
u— Uprava Salezijanskega zavoda i»a Rakovniku prepoveduje na podlagi zakona o poljski kvari vsako smučanje, sankanje in drsanje na svojem zemljišču, ki se razprostira na Golovcu za zavodom od poti, ki gre od zavoda mimo ribnika do gos-da, pa do plotu na levi strani cerkve ob na novo zasajenem sadovnjaku. •— Prepo-
I N
NAJVEČJA SENZACIJA ZA STARO IN MLADO
TARZAN NJEGOVA DRUŽICA
šejo meseci, leto in stoletje, dokler ne pride kraljevič in ne razseka trnjeve meje okrog Trnjulčice, ter jo s poljubom odreši. Zopet se zbudi ves dvor in kraljična dobi kraljeviča.
Ta Nedbalov balet spada med najbolj pestra in učinkovita dela te vrste, ker združuje kar tri pravljice. Godba je lahka, ritmično razgibana in melodiozna, posebno učinkoviti so plesi rož, mesecev in hudobcev. Koreografija baletnega mojstra g. P. Golovina je zanimiva, živa, polna invenci-je; skratka: delo, ki bo zopet pokazalo naš marljivi balet v najlepši luči. Za to priliko je pomnožen z elevi in delom opernega zbora. Predstavo dirigira g. dirigent A, Neffat.	M. S.
Pomemben francoski spis ia poljske zgodovine. Pariška založba Denoel et Steele je pravkar izdala knjigo Edwarda Krakovskega »Nation polonaise devant 1' Euro-pe«. To delo prav za prav prikazuje poglavitne linije zgodovinskega razvoja Poljakov in kaže na skrbno izdelanih življenjepisnih medaljonih posameznih velikih ali značilnih oseb iz poljske zgodovine tesne vezi med Poljsko in zapadno Evropo v teku dolgih vekov nje razvoja. Spis Krakowskega vzbuja v Franciji tem večjo pozornost, ker mu je napisal uvod največji sodobni francoski pesnik, član Francoske akademije Paul V a-lery. Tu čitamo med drugim, da je E. Kra-kowski dokazal, »da so bila med Poljsko in zapadno civilizacijo in posebej ie med Poljsko in Francijo, več nego samo slučajna srečanja interesov, diplomatske zveze ali zakon po pameti Knjiga kaže globoko
latinstvo tega naroda, ki je sicer slovanskega porekla, a ga je katoličanstvo že od samega začetka potegnilo na pot zapadnega imperija.c Uvodna beseda Paula Valeryja izzveneva v poudarek ideje, da Francija in Poljska služita človeštvu, ko služita svoji nacionalni stvari. — Spis Krakowskega je vreden priporočila vsem, ki pri nas čitajo francoski in se zanimajo za Poljsko: v njem najdejo poleg nacionalne zgodovine tudi zgodovino civilizacijskega razvoja poljskega naroda in idejno utemeljitev njegovega današnjega stanja in položaja.
»Literarni noviny«, štirinajstdnevnik, ki je izhajal šest let in nato prenehal, je ugledno založništvo »Sfinx« (B. Janda) v Pragi zopet obnovilo. Pravkar je izšla prva številka sedanjega letnika, ki obeta, da bodo »Liter&rni noviny« zavzele pomembno mesto v češkem tisku te vrste. List je dobro urejevan, živahen, aktualen. Vodi ga Boh. Mathesins z uredniškim svetom, v katerem so Josef Hora, Viktor Knapp, Piša, Tetauer, Tille in Vachek. Dobre karikature, mnogo drobiža, intervi-ewi, prevod Gideovega dnevnika in drug zanimiv material priča o stremljenju novega uredništva, da razširi vpliv »Liter&r-nich novin« tudi na širše čitateljske vrste. Izdajateljstvo lista je pokazalo svoje simpatije do Jugoslavije tako, da si je zagotovilo informativne članke o literarnem življenju v naši domovini. Pisal jih bo naš urednik B. Borko.
Rajmund HabHna, Panychida za kr&-le Aleksandra. Izdala Ceskoslov.-jlhoslov.
liga v Brnu _ Globoka žalost, ki je v
oktobru zavila vso Jugoslavijo v črno, je
odmevala celo v mladi češki poezijL Rajmund Habfina, brnski literarni kritik ln pesnik, pri nas znan zlasti kot proučevalec in prevajalec Cankarja ter kot referent o slovenskih knjigah v >Lidovth Novinah<, je spisal daljšo lirično pesem, ki so jo najprej objavile »Lidovč Novmy«, sedaj pa jo je izdala v posebnem ponatisu agilna ČJ liga v Brnu. Habfina je lirični pesnik subtilnega modernega izraza, avtor zbirke »Marny smich vžčnosti«, ki je izšla pred leti v Brnu in drobne zbirke esejev. Kot pesnik se ne oglaša pogosto, vendar se od pesmi do pesmi opaža, kako se mu oblikuje izrazit, samostojen pesniški obraz. Rajmund Habfina izhaja iz pesniške šole genialnega Otakerja Bfezine. Njegova pesnitev »Panychida za kržle Aleksandra« nedvomno sodi med najboljše, kar jih je izzvala tragedija v Marseilleu. Pesnik preliva otožnost jesenskih barv v žalost, ki je zajela zapuščeno vdovo Jugoslavijo. Rahlo, žametno mehko tekoči verzi se melodično prelivajo drag v drugega — izpuščene so vse interpunkcije, da dobi pesnitev značaj enega samega diha — in prehajajo v pravo pesem naricaljko, podano skoraj v slogu bfezinovsitih himen. Pesniška inspiracija si je tu očitno podredila prigodni motiv. František Bllkovsk? je ta pietetni tisk opremil s simbolično risbo na ovitku.
Cltajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Tudi
nedeljska številka »Jutra"
mora zaradi sobotnega praznika Iziti že v soboto zjutraj. Opozarjamo na to vse cenjene inserente in naročnike malih oglasov ter jih prosimo, da nam izroče svoja naročila na oglase za to številko »Jutra« čimprej, najkasneje pa do petka opoldne.
Oglasni oddelek „Jutra"
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 3.
ved utemeljuje b tem, ker se dela škoda v sadovnjaku na mladih drevescih in pa, ker ee rabi ves ostali prostor, ki ni zasajen, za vežbališče smuške sekcije »Koro-tana« s sedežem na Rakovniku. Tisti, ki niso člani omenjene sekcije, se smejo posluževati navedenega terena le z dovoljenjem vodstva športnega kluba »Korotana«. Prepoved stopi v veljavo s 15. t. m.
u— Vlasta Burian se nam v petek pokate v svojem filmu »Carjev adjutant«. Ta film ne zaostaja za filmom »švejk«, mogoče ga še prekaša. Glede zabave in smeha je gotovo, da bo Vlasta Burian dosegel poln uspeh. Priznati mora vsakdo, da je »Carjev adjutant« najboljši Burianov film, ki prekaša »Lažnega feldmaršala«. Film bo 3 tovaln ci.
in tako pripomogli k uspehu. Soenerija je
bila primerna, oba odmora predolga, gledališče pa premalo kurjeno.
e— Nesreča motociklista. V ponedeljek je padel 32 letni sodar Martin Vučer iz Žalca med vožnjo z motornega kolesa in se poškodoval po vsem telesu. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Henrik VIII.« n dve zvočni predigri.
Iz Marifeera
a— Mestni odborniki se bodo sestali k seji v petek 14. t. m. ob 13. v mestni posve-
v petek na sporedu ZKD.
u— »Tarzan ln njegova družica« je film o katerem govori svet. Na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu in v Ameriki je vzbudil ogromno zanimanja in občudovanja. Kritika pravi, da je ta film že zaradi same Weissmullerjeve igre prava svetovna senzacija, ki more zanimati vsakogar. Staro in mlado, inteligent kakor priprost človek najdeta v tem filmu nešteto zanimivosti. Življenje v džungli še nikdar ni bilo tako dobro posneto kakor baš v tem filmu.
u— Nezgoda pri reparaturi avtomobila. Včeraj Je Lojze Zaje, mlad šofer iz Soteske (občina Dol pri Ljubljani) popravljal polomljen avtomobil. Po renaraturi je šel r. vozilom na poizkusno vožnjo pa mu je t hipu odpovedal voian in je avto s precejšnjo silo trčil v drevo ob cesti, šofer je dobil take poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
u— O nekem družabnem škandalu krožijo po Ljubljani vse mogoče vesti, ki jib ni mogoče točno kontrolirati. Dejstvo je zaenkrat le to, da je bil aretiran znan ljubljanski dentist, proti kateremu je bila podana ovadba, da so se pri njem vršile orgije in da so bile za nje zlorabljene celo dentistove pacientke. Izvršena je bila pri osnmljencn tndi hišna preiskava. Kakor slišimo, je bil aretiranec že izročen sodišču. Sodna preiskava bo pokazala, ali in v koliko so očitki proti njemu resnični.
u— Miklavž v operi. Starše opozarjamo, •ia bo prišel sv. Miklavž danes popoldne ob 15. k premieri baleta »Od bajke do baj-ACt in da bo delil pri predstavi navzočim otrokom darila, če želite, da bodo vaši malčki obdarjeni, pošljite darila pravočasno v opero z natančnim imenom in naslovom obdarovanca. Darila naj se izročijo gledališkemu mojstru Francu Lebnu.
u— Svojevrstnega, prav zanimivega parkeljna je napravila neka gospodična iz Delavskega doma iz dveh korenjev, koš pa iz repe. Parkelj ima mnogo mladih in starih občudovalcev pred izložbo oglasnega oddelka >Jutra« v Prešernovi ulici.
u— Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu se bo otvorila 8. t. m.
u__»Punčke živS«, mladinsko spevoigro
t treh dejanjih bo na splošno željo ponovilo društvo r Tabor* na praznik v soboto S. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina neznatna. Tgra je v resnici ljubka in Je male gledalce naravnost. zadirila. Starši, pri vedite svojo drago deco.
u__Slovenske narodne pesmi v espe-
rantskem prevodu bo pel konservatorist g. Dolničar na »Zamenhofovem večeru« v petek 7. t. m. Prireditev bo v dvorani hotela »Metropol« ob 20.30, brez vstopnine. — Klub esperantistov.
u__Miklavžev večer plesno-sportnega
kluba v Kazini bo jutri v petek ob pol 9. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
u__pp| »Bobenčku« zopet vsak petek
namočena polenovka.
u_ ušla je mala modroslva papiga (va-
lovarček). Odda naj ?e proti dobri nagradi v Knafljevi ulici 5. II. nadstropje levo.
Iz Celiš
e— Pirnatov doprsni kip Ivana Cankarja,
ki je bil doslej nameščen v dvorani Celjske mestne hranilnice, je dala mestna obč na prenesti v vestibul Mestnega gledališča. Občina je nabavila lep podstavek. Kip je postavljen sredi vestibula.
e— Obrtniško zborovanje. Podružnica DJO bo priredila v nedeljo ob 9. obrtniško zborovanje v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so vprašanje Okrožnih odborov in obrtno-gospodarske zadeve. Obrtniki! Ker ste vsi zainteresirani na gornjih vprašanjih, se polnoštevilno udeležite zborovanja!
e— Meščanskošolsko učitel.jstvo bo zborovalo. V soboto ob 11. dopoldne bo v deški meščanski šoli v Celju zborovanje Združen ia uč teljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcije ze dravsko banovino.
e— Drugo gostovanje ljubljanske drame.
»M igo, dekle z Montparnassa« n ma umetnostih pretenzij, pisano je bolj reportažno. kinematografsko in brez posebnih duhovitost1. Nekateri tipi so dobro pogode-ni, v splošnem pa je uspeh igre odvisen od igralcev. Ljubljanski gostje so igrali dobro
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drugo najnižjo temperaturo 4. decembra Ljubljana 7, 762.4, 6.4, 79, NE1, 10, —, —; LJubljana 13, 762.6, 11.2, 77, SW2. 4, —, —; Maribor 7. 760.6, 8.0. 60, 0, 10. —, —; Zagreb 7, 761.1, 8.0, 80, W4, 10, —, —; Beograd 7, 762.5, 5.0. 80, SI, 5, —, —; Sarajevo 7, 766.7, —3.0, 90, 0. megla, —, —; Skoplje 7. 766.1, —2.0. 90. 0. 4, —, —: Ros Slatina 7, —, 7.0. 80. SW1. 10. dež, 0.3 Temperatura: Ljubljana 11.8. 6.0: Mari bor 10.0. 5.0: Za<rreb 13.0 7.0: Beograd S O. 4.0; Sarajevo 4.0, —4.0; Skoplje 3.0, —2.0; Rogaška Slatina 11.0. —1.0.
a— Deset zapovedi za obrtnike je podal
na prvem obrtniškem pre dava tel jskem večeru tajnik okrožnega odbora Julee Novak, poudarjajoč smernice, po kater h bi se moral ravnati vsak zaveden in napreden obrtnik. Pred tem je bilo poučno predavanje predsednika Z,druženja čevljarskih mojstrov A. Krajcerja o razvoju čevljarskega obrta. Zatem je govoril g. Kac o davčnih zahtevah obrtnr8tva. Večer je otvo-rii in vodil podpred.sednik o. o. Miho Vahtar.
a— Mariborski rezervni častniki in vojaški uradniki bodo zapriseženi v nedeljo 9. t. m. ob 11. v vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti. Zadevne informacije pri mestnem vojaškem uradu.
a— 15.000 vojnih obveznikov bo priseglo v nedeljo 16. t. m. ob 10. na Teznem. Prisege se imajo udeležiti vsi vojaiški obvezniki (tudi invalidi) letnikov 1880 do 1914 iz Maribora in bližnjih srezov. Na Tezno bodo vozili avtobusi.
a— Podmladek Rdečega križa prixed: v nedeljo 16. t. m. ob 15. v Unionu ob sodelovanju osnovnih in meščanskih šol poklo-nitveno slavnost v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra in v znak zvestobe kralju Petru II. Čisti dobiček bo v prid revnih učencev. Odbor si dovoljuje opozoriti
ie duM cMfartvo na to pfSrwRtov. Spored prihodnjič, a— Spominska lipa. Pri majhnem parku
pni Muhaču v Studencih so vsadiK spominsko lipo v spomin na težke dni, v katerih
živimo. Pri prisrčni slovesnosti sta govorila župan Kaloh in šolski upravitelj Hren.
a— Hrvatje leta 1917. O političnem položaju Hrvatov leta 1917 predava v petek 7. t. m. v Ljudski univerzi urednik Kraši-m'r Kovači č iz Zagreba.
a— Mariborski natakarji ao organizirani. V kolodvorski restavraciji je bil včeraj ustanovi občni zbor mariborske sekcije ženevske zveze strokovnih nameščencev go-stiteijake obrti za kraljev no Jugoslavijo. Pri volitvah so bili izvoljeni v sekcijski odbor: Josip Pavšer, predsednik; Oton Koritnik, podpredsednik: VenčesLav Ran-cinger. tajnik: A!ojz:j Repnik. blagajnik; Ivo Ilič, revizor, odbornik France Majcen. Uredbo o gostiteljski obrti je navzočnim obrazložil združenjski tajnik Jenko.
a— Preje temno, sedaj svetlo. Električne žamce so zažarele v Novi vasi in Rad vanju, kjer se je izvršila napeljava cestne električne razsvetljave. Dogodek se je slovesno proste vrL Navzoč je bil tudri sreski načelnik Milan Makar. Svetloba je novo-vaško in r?dv<injsko temo pregna'a.
a— 65.367.008 Din! To ogromno vsoto povzemamo iz včeraj navedene ravnokar izišle statistične publikacije, ki jo Je izdalo ministrstvo za gradnje. Ta vsota se nanaša na najraznovrstnejše gradbene investicije od leta 1919. do 1931. v Mariboru in sicer je prišlo 38,275.265 Din za razne upravne, šolske in druge zgradbe, 2.908.911 na instalacije v teh zgradbah, 1,646.131 na vodovod, 7,015.968 na kanalizacijo, 3,231.118 na avtobusni promet (pozneje seveda več). 4,295.419 na razsvetljavo, 7,513.770 na kal-drmino in 480.4-26 na ureditev parkov.
a— Polomljeni nogi. Tkalski mojster Tone Horvat je s kolesom priletel na Tržaški cesti v neki voz ter obležal sredi ceste. Zlomil si je obe nogi. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
a— Policijska malha. Trgovki Zlati Brišnikovi je včeraj opoldne neznan dolgo-prstnež ukradel iz stanovanja v Gregorčičevi ulici nov rjav ženski plašč z rjavim kožuhovinastim ovratnikom vreden 3900 Din. — Ivana Mihorka, dalavca iz Rač, 6o aretirali, ker je ukradel znanemu dirkaču Filipiču iz nezaklenjene shrambe v Po-brežju kompletno konjsko opremo, vredno 2500 Din. Je skesano priznala zadnjo besedo pa bo imelo sodišče.
a— Nož... Pri peki kruha sta se spo-rekla pekovska vajenca. Zabliskal se je nož, 251etni pekovski pomočnik Ivan Hoj-nik je dobil od svojega tovariša vbodljaj z nožem v levo roko. Spravili so sa v bolnišnico.
oipodaritvo
Stavbno in galanterijsko kleparstvo
Beseda galanterija je bila v prejšnjih letih velikega pomena za kleparsko obrt, dokler nista prišla stroj in tvornica, ki sta ka«.or pri vseh drugih strokah, tudi v našo vrezala globoko rano. Galanterijski izdelki iz pločevine medi in bakra so se izdelova-" posebno v zimskem času, pri vseh kleparskih mojstrih in je bila ta stroka tako-rekoč pripomoček za zaposlitev pomočnikov in vajencev v zimskem času, ko stavbno delo popolnoma počiva. Vajenci so se naučili pri izdelavi galanterijskih izdelkov ročnega dela s pomočjo malih strojev in so postali pozneje dobri pomočniki, izdelki pa so se lahko prodali raznim trgovcem. Skoro vsak kleparski mojster je imel poleg svoje delavnice tudi malo trgovino in je prodajal svoje lastne ročne izdelke. Naše gospodinje so rade kupovale take izdelke, kakor vrče za mleko, za vodo, škropilnice, škafe, kopalne kadi, posode za premog, sita za juhe itd.
Kako pa je danes? Vse mora biti inozemsko blago. Prevladuje pogrešno mnenje, da domače delo ne ustreza in da ni dobro. Res je morda tvorniški izdelek včasih bolj ličen, bolj trpežen — kar je glavno — pa gotovo ni. Koliko bi naše občinstvo lahko prispevalo do zboljšanja razmer in do boljše zaposlitve obrtnika in delavca, ako bi naše občinstvo bolj upoštevalo domači izdelek! Tudi trgovci z železnino bi nam ob dobri volji in naklonjenosti lahko pomagali. Le preradi naroče to, kar jim prinese tuji potnik, dočim domač izdelek zavračajo. Naši obrtniki in pomočniki bi bili v zimskem času zaposleni v delavnicah, četudi bi malo manj zaslužili kakor v poletnem času. Vajenci bi imeli priliko, da bi se izobrazili v dobre pomočnike, ker bi imeli več prakse v raznih delih. Tako pa je njihova izobrazba slaba in enostranska, kar je tudi v veliko škodo strokovnemu napredku. Pri sedanjih razmerah pa mora mojster, ko se delo na stavbi zaradi mraza ali snega prekine, svoje delavce odpustiti. Z mojstrom trpi pomočnik in njegova družina.
Drugi del naše stroke je stavbno kle-parstvo. 30—40 let nazaj je bilo stavbno kleparstvo zelo važen faktor pri novih stavbah. Ni bilo lepe stavbe brez orna-mentalnih in umetnih kleparskih del. Pomočniki, ki so izvrševali ta dela, so morali biti zelo spretni in dobri delavci. Najboljši so bili tisti, ki so v svoji učni dobi imeli priliko izdelovati galanterijo. Seveda je bilo nujno potrebno naučiti se geometrije in razvijanja, poznati je bilo treba vse risbe, ki se nanašajo na izdelek, osobito tloris, stranski načrt itd. Klepar je postal zraven svoje obrti še tehnik. To znanje si je moral pridobiti v šolah in večernih tečajih.
Brezposelnosti v tej stroki v tistih časih skoraj ni bilo. Bili so res zlati časi za kleparsko obrt. Zaslužil je mojster, prav tako pomočnik. Napredek tehnike je zadal tudi stavbnemu kleparstvu težak udarec. Spremenil se je slog in začeli so graditi hiše z betonskimi strehami, brez kleparskih okraskov in drugih del. Kakor pri galanteriji, kjer je stroj izpodrinil ročno delo, izpodriva sedaj beton vsa naša lepa, omamentalna in umetniška dela. Nove stavbe z ravnimi betonskimi strehami so poguba za stavbno kleparsko obrt. Na novi stavbi danes ni več dosti kleparskih del. Rabi se nekaj žlebov, cevi in obrob, včasi še kaka pločevinasta streha, to je vse. Iščejo razna nadomestila kakor lepenko. konko smolo i. t. d., ali vse to je slabše od dobre pločevinaste ali bakrene strehe.
Gotovo pa je, da pridemo kmalu zopet nazaj k poševni strehi. Ravne strehe niso
za naše kraje. Mogoče se zde nekaterim v današnji hipermoderni dobi lepe. Za vsak okus pa niso. še manj pa so priporočljive, ker prej ali poznej začno prepuščati vodo. Ravne strehe se lahko izvršujejo v krajih, kjer ni toliko vremenskih izprememb kakor pri nas. Naši kraji so gorati in zato imamo včasi trikratno iz-premembo vremena na dan. Za betonsko streho brez pločevine to ne more biti dobro. Pri ravnih betoniranih strehah je zelo malo kleparskega dela in zato bo naša obrt vegetirala naprej, dokler se ne bo spremenil slog in ne bo prišlo zopet tisto dobro ročno delo do veljave kakor je bilo nekdaj.
Mnogo sem prehodil sveta v svoji mladosti. Delal sem v Nemčiji in drugih državah, kjer je bila obrt na višku, že iz lastne izkušnje lahko rečem, da se moda vedno menja in ponavlja in da bodo tudi v gradbeni stroki začeli zopet uvajati več kleparskega dela. Spomeniki stavbne umetnosti dokazujejo, da ima trajno vredno kot umetnina in dobro delo le ono, kar sta ustvarila bister in naraven razum ln dobro ročno delo. To pa najdemo združeno ravno pri dobrem obrtniku.
Lojze Smerkol, kleparski mojster v Ljubljani.
Opomba uredništva. Gospod Smerkol je bil odlikovan na Mednarodni razstavi dela v Bruslju na predlog naše Zbornice za TOI in vlade zaradi umetniške in ročne dovršenosti svojega dela. To je bilo posebno odlikovanje, ki sta ga bila deležna dosedaj samo 2 Slovenca in se ne dobi za denar. Drugi odlikovanec je bil g. Miha Vahtar, knjigoveški mojster v Mariboru.
Razstava umetno-obrtnih izdelkov
V okviru obrtniškega sejma so prireditelji pripravili tudi zanimivo razstavo umetno - obrtnih izdelkov, ki zavzema vse tretje nadstropje Drofenigove hiše na Mestnem trgu in ki ima ipredv»em namen, da nazorno pokaže individualno umetniško vrednost obrtniškega dela. Po svoji bistveni gospodarski funkciji je obrtnik v splošnem navezan na naročilo svojih odjemalcev, kar pomeni, da je njegovemu delu po navadi predpisana oblika in cilj. Za redni razvoj gospodarskega življenja in za veljavo obrtniškega dela pa je nujno, da bi naši mojstri kdaj pa kdaj ustvarjal: proizvode tudi iz lastne volje in po svojem lastnem umetniškem okusu, da bi na ta način kot pro-ducenti z vzornimi primeri svojih izdelkov tudi vzgajali konsumente k boljšemu okusu in jim dajali prilike za izbiro. Tako ima ta del obrtniškega sejma či.»to kulturni značaj in 'brez dvoma zasluži, da mu javnost posveti še posebno pozornost.
Tu so razstavljeni predvsem kosi pohištva, kakršno so včasih izdelovali naši mojstri in kakor ga /po zgodovinskih vzorcih znajo na posebno željo sijajno imitira-ti tudi današnji mizarji. Tu so razstavljene razne umetn ško dragocene vezenine, sijajni izdelki pasarke obrti, svete knjige v primitivno lepi izdelavi, pecivo po starih vzorcih, keramčni izdelki, razni okrasni predmeti, rezlja ni okvirji, izdelki iz tolče-ne bakrene pločevine, raznovrstne čipke, izmed katerih jih nekaj rrav lepih razstavlja Osredn: zavod za pospeševanje domače obrti, omarice za dragulje, lestenci, lončarski in •kamnoseški izdelki itd. Vse razstavljeno blago priča o velikem smislu za umetnost ki odlikuje naše rokodelske mojstre. Posebno pozornost vzbujajo razstavljeni
steklarski tedelkf, ki JA roke oaSfh mojstrov izdelujejo mnogo tudi za nemški kon-zum. Tu so razstavljeni tudi zanimivi umetniško dovršeni mozaiki iz kamna. V tej dvorani so prired tel ji razstave (aranžirala sta k> stavbenik Kariovšek in inž. arhitekt Strenar) priredili tudi cele slovenske do-mačnostne interjerje, tako kmečko sobico, za katero je dal predmete na razpolago znani kamniški zb ratelj umetnin g. Sadnikar, iovsko sobo in vobče pestro moderno in starinsko pohištvo v domačem slogu. Med drugimi so se s svojimi umetniškimi izdelki predstavili javnosti tudi naši fotografi.
V splošnem lahko rečemo, da je obrtniški sejem že takoj na svojem početku dosegel velik moralni uspeh in da bo pridobila v njem Ljubljana trajno institucijo gospodarske in kulturne propagande. Dro-fenigova hiša, ki jo ie Obrtniško društvo s precejšnj mi stroški pripravilo za otvoritev prometu, je po svoji legi sredi mesta in po svojih prostorih kakor nalašč ustvarjena za takšne prireditve. Prav bi bilo, če bi naša mestna obč na in druge poklicane instance poskrbele, da b se ta mrtva palača, ki že leta in leta stoji v najožjem središču mesta prazna in zapuščena, za trajno odprla življen ji in prometu in da bi tako lahko na Mestnem trgu večkrat, morda celo trajno videli ta-ko lepe in zanimive prired t-ve.
Italijanski uvoz lesa
V	tretjem letošnjem četrtletju so v italijanski statistiki o uvozu lesa postali nekoliko vidnejši rezultati uveljavljenja znatnih ugodnosti, ki jih uživa Avstrija za svoj izvoz lesa. Italijanski uvoz lesa iz Avstrije se je namreč povečal od 23.137 ton v juliju na 24.05S ton v avgustu in 27.038 ton v septembru; v istem času pa je uvoz lesa iz Jugoslavije nazadoval od 42.496 ton v juliju odnosno 41.855 ton v avgustu na 35.668 ton, v septembru se je precej povečal tudi uvoz lesa iz Rusije, ki je znašal 25.609 ton nasproti 15.172 tonam v avgustu, dočim je uvoz iz Rumunije nazadoval od 6 533 ton v juliju, odnosno 5.091 v avgustu na 2.118 v septembru.
V	prvih treh četrtletjih letošnjega leta je znašal uvoz lesa v Italijo v primeri z istim razdobjem prejšnjih dveh let v vagonih:
iz Jugoslavije iz Avstrije iz Rusije iz Rumunije ves uvoz
januar september
1934	1933 1932
38.769 36.256 26.009 25.266 22.528 24.764 16.199 15.510 14.691 2.712 4.117 2.944 96.937 92.508 78.051 Uvoz iz Jugoslavije je bil letos za 7 odstotkov večji nego lani, uvoz iz Avstrije pa za 11 odstotkov. Vse povečanje uvoza iz Jugoslavije pa odpade na prve štiri mesece tega leta. to je do uveljavljenja povišanih carin, dočim je bil uvoz od maja do septembra nekoliko manjši nego lani.
Gospodarske vesti
—	Prodaja monopoliziranih računov. Da bi se trgovcem in obrtnikom v večji oddaljenosti od 9edeža davčnih uprav olajšal« nabava računov z vtisnjeno računsko takso (po tar. št. 34 taksne tarife) je finančno ministrstvo odredilo, da morajo davčne uprave dati potrebno število blokov teh računov oddelkom finančne kontrole izven sedeža davčne uprave n samim občinam, tam kjer ni oddelka fin. kontrole. Organi finančne kontrole odn. občine bodo prodajali bloke neposredno trgovcem in obrtnikom v vaseh.
= Pridelovanje ricinovega semena. Do letos je bilo v našo državo uvoženo okrog en milijon kilogramov ricinoveiga semena. Letos so pa kmetijski minister, banovine in nekateri zasebniki uvedli akcijo, da se čimbolj pospeši: pridelovanje teiga semena v naši državi. Ze letos je uspelo zasejati okrog 800 oralov zemlje s to rastlino in je (bilo pridelano nad en milijon kilogramov ricinovega semena, tako da je naša domača potreba tega semena popolnoma pokrita.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: M. Sever in drug, mehanična tkalnica v Domžalah (družabnika: Sever Marijan, cand. ing. v Ljubljani, in Zagorc Roza v Ljubljani; Rudolf Stroj, trgovina z lesom v Bohinjski Bistrici.
= Poravnalne postopanje je uvedeno o imovini Medena Leona, trgovca v Grahovem pri Cerknici (poravnalni upravnik Kra-vanja Milan, trgovec v Cerknici; prijava terjatev do 29. t. m. na sresko sodišče v Cerknici, narok 3. januarja 1035) in o imovini Ivana Kogovška, kovaškega mojstra v Diavljah št. 109 (upravnik Ivan Sedlar, trgovec v Ljubljani, Linhartova 4; prijava terjatev do 31. t. m., narok 4. jan. 1935).
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovin: Ivana Šemice. gostilničarja v Ljubljani, Aleksandrova 5 (poravnalni upravnik Lojze Zaje, zadr. revizor v Ljubljani, poravnalni narok 28. dec- ob 9.. prijavni rok do 21. dec.).
Borze
5. decembra.
Na ljubljanski borzi so oficijeln: tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.15, v angleških funtih po 227.62 in v grških bonih po 29. Španske pezete so se nudile v beograjskem privatnem kliringu po 5.65, madžarski pen-gi oa po 9.
Na zagrebškem efektnem tržšču je danes Vojna škoda nekoliko popuščala, za kaso se je nudila po 332 (v Beogradu promet po 330 in 329.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključek pa je bil zabeležen v delnicah Trboveljske po 102.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2310.68 — 2322.04. Berlin 1369.03—1379.83, Bru>elj 799.68 do 803.62, Curih 1108.35—1113-85, London 168.69—170.29, New York 3388.83—3417.09, Pariz 225.21—226.33, Praga 142.51—143.37, Trst 290.90—293.30 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20
Curih. Pariz 20.3225. London 15.2350, Newvork 308.3750. Bruselj 72.15. Milan 26 29. Madrid 42.15. Amsterdam 208.50. Berlin 123.35. Dunaj 57. Stockholm 78.55. Oslo 76.55. Kobenhavn 68. Praga 12.8050. Varšava 58.20. Atene 2.91. Bukarešta 3.06.
Dunaj. (Tečaji v priv klirinem.) Beosrad 12.29. London 2665. Milan 4593. Newvork 538 98. Pariz 35.58. Prasa 21.84. Curih 174.67. 100 S v zlatu 128 S pap.
kfpkti
Ljubljana. Vojna škoda 391 _ 832, 7*/t
investicijsko 69 — 70, Blair 60 — 61,
Celo vaše stanovanje
se gaga,
kadar vozi kak tovorni avto mimo. To Vas gotovo motL A Vaš KAŠELJ? Ali se ne trese tedaj vse Vaše telo?
pa ne boste kašljali!
Kašelj manjši ali večji
uspešno prepreči!
IZDELEK »UNION« ZAGREB
7>:<. Blair 53 — 54, 4V. agrarne 40 — 41, <*>/• begluške 53 — 54.
Zagreb. Državne vrednote: Votfna škoda 332 bi., za december 332 bl„ 7Ve investicijsko 00 — 71, 7° o Blair 53 — 53.25, 8>Vo Blair 59 — 63. 7°,o Drž. hipotekama banka 63 den., 6°/o begluške 54 — 54.50; delnice: rodna banka 4500 den., Priv. agrarna b«*. ka 212 — 218, šečerana Osijek 110 — 120, T/bovlje 102 — 103, Ljevaonica Osijek 50 denar.
Beograd. Vojna škoda 328.50 — 830 (330, 329.50). 7*/* investicijsko 69 — 70 (69.50), 4" o aerarne 40.25 _ 41 (40.75). 0°/o begluške 55—35.50 (55.25), 8V» Blair 64 bi., 7\t B»lair 53.50 _ 54 (53.25), 7*/'« Drž. hipotekama banka 64.50 — 65 (64.50), Narodna banka 4700 den. (4700), Priv. agrarna banka 215.50 — 217 (216).
Dunaj. Dunav-Sava-.Iadran 13.75, Državne železnice 21.03, Trboveljska 14, Alpine-Montan. 10.88.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 5. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 100.8750, za julij 94.50; kornza: za decembc 93.6250, za maj 91.25.
+ Winnipeg, 5. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78.8750, za maj 83.75.
-H Ljubljanska borza (5. L m.) Tendenca za žito ie bila mirna Nudi se (vee za »slovensko postajo, plačljive v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): bašloa 78 k« po 152 — 155. baška 79 ke po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno earancijo po 115 do 117: času primerno sjha po 107 50 do 110: moka ffco Liubliana brez prr>m. davka): >0< 230 _ 235; banatska »0« 237.50 do 240; slavonska 227.50 - 230: otrobi: psenični brez prometnega davka, debeli 135 — 140, drobni 110 _ 115.
i&ikoptf uposftktat f z. vsakimaffflarjm 5tarefn.n6vtt3 ?t
+ Novosadska blagovna borza (5. L m.)
Tendenca neizpremeniena. Promet erednii. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška, cornjebaška m sremska 10* do 106; baška ladja Tisa 114 — 116; ladja Besei 113 — 115; slavonska 110 — 112; gornjebanatska 104 — 105; južnobanatska 103 _ 104. — Rž: baška 102 — 104. Oves: baški. sremski 78 — 80; slavonski 92 — 84. Ječmen: baški. sremski. 65'66 kg 105 do 107.50; iari. 67/68 ks 120 — 122.50 — Koruza: baška in sremska 54 — 56; za de-cember-januar 57 — 59; sušena 62—64; banatska 51—53; sušena 59 _ 61; sušena ladja 73 — 74- Moka: baška in banatska (v oklepajih 6remska. slavonska) >0a< in >0™< 170 - 190 (167.50 _ 177-50): »2« 150 — 170 (147.50 — 157.50); >5« 130—150 (127.50 - 137.50): >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120): »7< 10) — 105 (100 — 105); ,8< 90 — 95 (90 — 95). — Otrobi: baški, sremski 73 — 75; banatski 72 — 74: baški ladja 76 — 78. — Fižol: baški. sremski beli 127-50 - 130.	. v
+ Budimpeštanska termmska borza (5. t. m.) Tendenca prijazna, promet slab. — Pšenica: za marc 16.03 — 16.04, za maj 1636—16.38; koruza: za maj 16.24 — 16.25.
ŽIVINA	_ x
-f živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 67 volov, 76 krav, 18 telet, 9 prašičev, 235 prašičkov za rejo in 129 konj; prodanih pa je bilo 25 volov, 35 krav, 12 telet, 6 prašičev, 150 prašičkov in 15 konj. Cene so ostale nespremenjene, le cene prašičem so popustile. Za kg žive teže notirajo: voli L 4—4.50 Din, II. 3.50—4 Din, HI. 3— 3.50 Din, teleta 4.50—5.50 Din, krave debele 2.50—3.50 Din, krave klobasarice 1.50 od 2.50 Din, prašiči 4—6 Din, prašički za rejo pa so se prodajali po 85 do 160 Din za komad.
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška naznanja, da se bo vršila naknadna prisega, članstva v petek 7. in 14 t m Prisega se bo vrnila obakrat ob 19. v društveni pisarni Sokolskega doma v Šiški. Uprava.
Sokolsko društvo v Mostah priredi 7. t. m ob 20. predavanje v sokolsk' kino-dvorani. Predaval bo predavatelj ZKD g. sreski šolski nadzornik I. Mihler o Križni jami pri Ložu. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost.
Radio
Četrtek, 6. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 13.30: Predavanje Zbornice za TOI. _ 18: Smuška ura
lj«iblianskeea zimskosportnega podsaveza. _ 18.30: Radio - orkester. — 19: Srbohrvaščina. — 19.25: Cas jedilni list. program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Dubrovnik (dr. Jovan Radonjič). — 20: Pravna nra dr V. KnafličV _ 20.20: Radio - orkesta*. _ 22: Cas, poročila. — 22.20: Plošč*
Iz kraljestva tehnike
Steklo iz žlindre - Svetlobni hormoni - Praktični izumi - čudeži
moderne merilne tehnike
Mi sami smo že pod vplivom tehničnih dejanj, ki so jih izvršili pred davnim časom, a gotovo obstojajo že izumi, ki bodo do dna spremenili življenje zanamcev. Tako so že dolgo skušali izkoristiti žlindro, ki se izloča pri pridobivanju železa kot nezaželjena sestavina. Lajik jo smatra enostavno za nekoristen »odpadek«. Resnica je pa ta, da vsebuje žlindra iz plavžev polno dragocenih snovi, ki so dajale že doslej možnost, da so jo predelava-li v žlindrsko »volno«, cement, tlakovalne kamne ali v nadomestilo za grušč.
V najnovejšem času pa so odkrili še eno, prevažno uporabnost tega »odpadka«, žlindra vsebuje med drugim kremenčevo kislino, apno, glino, torej bistvene sestavine otekla, in zato ni čudno, da so jo poskusili predelati tudi v ta material. Poskusi so uspeli v polni meri, iz plavžev lovijo tekočo žlindro naravnost v šamolne posode. Pri tem nastaja zelo trdno steklo, ki ima tudi prednost cenenosti, saj se izkoristi direktno toplota staljene snovi, kakor prihaja iz plavža. Tako je žlindra polagoma postala prilično tako važna kakor železo, ki je zvezano z njenim nastankom.
V Ameriki so si izmislili praktičen »most«, ki rabi za vkrcanje in izkrcanje potnikov v vodna letala oziroma iz njih tudi pri nemirnem morju, kar je bilo doslej zelo nerodna zadeva. »Most« je nekakšen krov, ki leži na valjastih plavačih. S
stisnjenim zrakom se da krov dvigati in
nižati na potrebno višino.
*
Izložbena okna razsvetljujejo v najnovejšem času s fosfornimi snovmi. Te snovi imajo lastnost, da kopičijo vase svetlobo in jo v temi oddajajo, imajo pa tudi lastnost, da celo nevidno svetlobo spreminjajo v vidno. Danes vemo, da prodirajo v notranjost takšnih snovi svetlobni kvanti, ki si jih moramo predstavljati tako rekoč kot atome energije. Snov jih potem izžareva ponovno s spremenjenimi valovnimi dolžinami. Fosforne snovi so torej obenem skladišča in transformatorji svetlobe, če jih obsevamo n. pr. z zelenimi žarki, bodo oddajale rdeče, nevidni ul-traviolet se spremeni v vidno svetlobo. Pretvorbe opravljajo pri tem določene barve, ki bi jih lahko imenovali barvni ali svetilni hormoni.
Znanost se v splošnem malo briga za predmete vsakdanje rabe. Tako imamo še danes vodne pipe, kakršne je izumil 1849 Llewelin-iHemmons. Te pipe proizvajajo vse preveč suma. Tudi kavni vrči so še vedno takšni, kakršne je ustvarila stara porcelanska manufaktura. Temu je sedaj konec. Na trg so prišle posode za »kuhanje« kave, pri katerih opravlja kapljajoči krop nalogo, ki jo je imela prej voda v vretju Z novimi posodami se delo opra-
vi vse bolj temeljito, hitro in čisto, kava pa ne izgubi svoje arome. Kar se tiče šum-nih pip, pa je uspelo z upoštevanjem zakonov o tokih in spremembo ventilov ustvariti takšne, ki so znižali prejfinji trušč od 60 in več fonov (zvočnih enot) na 10 do 20 fonov.
★
Toda moderna tehnika se seveda ne ba-vi samo z majhnimi stvarmi, ki so važne po svoje. Eno njenih najnovejših in največjih del predstavlja načrt, da bi Mezopotamijo, ta nekdanji raj na zemlji in današnjo izsušeno puščavo, s prekopi, pregradami in umetnimi jezeri spremenili v deželo rodovitnosti in zelenja. Kar je uspelo v Egiptu, mora logično uspeti tudi v Mezopotamiji.
★
Končno naj še omenimo, da je moderna merilna tehnika dosegla takšno natančnost. da bi se nam o njej še pred nekoliko leti niti ne sanjalo. Na fotogTafijskih ploščah snemajo že z milijardinko sekunde, bilijonski del centimetra se da izmeriti brez težave in imamo tokomere, ki kažejo še milijardinko ampera. Pri takšni točnosti je seveda naravno, da nam ne morejo več zadostovati takšne merilne enote, kakršno je telesno dolžinsko merilo prametra iz i. 1790. Danes uporabljajo za najdrobnejše meritve čedalje bolj dolžinsko mero, ki je položena v naravo samo in ki se imenuje valovna dolžina svetlobe.
Knez Pavel v Parizu
Ha povratku iz Londona se Je naš kne*-namestnik Pavel ustavil tndi v Parizu, kjer je imel važne razprave s predstavniki francoske države. Na sliki ga vidimo x vojaškim pribočnikom predsednika Lebruna
Poljska prekosnorška plovba
V Tržiču pri Trstu gradijo dva nova
prekooceanska parnika, ki ju je naročila poljska vlada. Prvega, ki se bo imenoval »Maršal Pilsudski«, bodo splovili že te dni, drugega z imenom »Batory« pa prihodnje leto. Oba bosta imela po 30.000 ton.
Ni vseeno
kakšna sredstva uporabljate za pranje perila. Predvsem morajo biti dobra in poceni. »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek sta taka. In domača sta! SVOJI K SVOJIM!
Kuhinja pred 400 leti
Kuhinjske potrebščine v dobi reformacije
Zgodovinske knjige in junaške pesmi poročajo le sem in tja o vsakdanjih zadevah. če hočemo n. pr. zvedeti, kakšne so bile kuhinje naših prednikov pred 400 leti, moramo seči po drugih virih.
Francoski raziskovalec Durand je proučil 2500 inventarjev in je iz tega sestavil seznam o kuhinjskih potrebščinah, ki so jih uporabljale gospodinje in kuharice v dobi reformacije. Ognjišče je bilo še v začetku 15. stol. pod plaščem kamina. Njegovo dno je bilo pokrito spočetka s kamni ali opekami, pozneje z mavcem, neka na-redba iz L 1485. je zapovedovala uporabo železa. Ognjišče je bilo često okrašeno z
reliefi svetnikov in svetnic. Pod kaminskim plaščem je visel na težki, okrašeni verigi bakren kotel, dalje so visele tu velike vilice za pečenje, ražnji, klešče in lopate. Kotel je počival na posebnem stojalu nad ognjem, lončeni p iskri so stali na trinožnikih, ki so se imenovali ponekod »dekle«. Sploh so kuhinjskemu orodju radi dajali ime služabništva, »hlapec« se je imenovalo n. pr. leseno stojalo, »hlapčič« pa neka vrsta omare za orodje. Mnoge potrebščine, ki so bile spočetka groteskne v svojih oblikah in velikostih, so že okrog L 1500. dobile še danes običajno obliko.
Samomor pred operacijo
Sloviti kirurg izvršil samomor iz strahu pred operacijo!
V medicinskih krogih je zbudil veliko pozornost samomor znamenitega budim-peštanskega ginekologa prof. Viljema Taufferja. V starosti 84 let je napravil z revolverskim strelom konec svojemu življenju, ker se je zbal operacije.
že dalj časa je bolehal za težko boleznijo v črevesju, ki bi se dala odpraviti samo z operacijo. S težavo so ga njegovi
K položaju v Gdansku
prijatelji pregovorili, da bi se dal operirati. Čeprav je v svoji 601etni praksi izvršil nešteto operacij, je trdil, da si ne more predstavljati samega sebe na operacijski mizi. In tako je izvršil samomor tik pred operacijo, ko so ga za trenutek pustili samega.
Prof. Tauffer je bil desetletja edtad kirurg ginekolog na Madžarskem in skoraj vsi ginekologi, ki delujejo danes tam, so bili njegovi učenci. Njegova znanstvena dela so prevajali v vse kulturne jezike.
Namesto odstopivšega predsednika gdan-skega senata dr. Bansehninga je bil izvoljen predsednika gdanskega senata Artur Greiser
za
Odlikovanje za zasluge v
Francoski minister za zračno plovbo Denain je predložil zakonski načrt, ki naj uvede posebno odlikovanje za zasluge v zračni plovbi. Odlikovanje ustreza redu Častne legije, tudi tu bodo »vitezi«, »častniki« in »komanderji«. V prvem letu bodo razdelili 10 komanderskih križcev, 100 častniških in 250 viteških.
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago ra oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami.
Drago Schwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
DR. VLAD. TRAVNER:
etni Flrdusl
Eden največjih pesnikov, kar jih pozna svetovna
književnost
L. 226 po našem štetju je ustanovil v Perziji Sasanov vnuk Ardešir ali Arta-kserkses I. dinastijo Sosanidov in s tem novo, tako zvano 9rednjeperzijqsko državo, ki je obstojala nad 400 let in obsegala večji del ozemlja med Indom in Sredozemskim morjem Sasaradi — pred vsem Sa-por II. Veliki (309 do 380), Kozru I. Nu-širvan (531 do 579) in Korzu II. Parviz (591 do 628) — so bili mogočni vladarji, ki so v vojni in miru silno povzdignil- moč in ugled svojega kreljestva. Skrbno so čuvali prastara narodna (iranska) in verska (Zaratustrova) izročila na kaiterih je slonelo njihovo gospostvo. Zlasti so obnovili in izoblikovali — deloma pod vplivom aramejščine — staroperzijsko govorico. Tako je nastal srednjeperzijski jezik ali peh-levi (pahlavi). ki se je ohranil — v nekoliko spremenjeni obliki (parsi) — med spozna valci Zaratustrovega nauka še dolga stoletja. OJbenem so pospeševali znanosti in ustanovili v mnogih mestih širne države, zlasti v obeh prestolnicah Ekbatani (Hamadan) in Madainu ob Tigrisu (na mestu nekdanjega Ktesinhona) sijajne akademije in knjižnice Ohranjena znanstvena dela (»Bimdeheš«. »Arda Viraf«. Nirangi-stan«. «Dadistan - i - dini« i. dr.) iona jO pretežno narodno-verski značaj Umevno je da je cvetelo tudi pesništvo, kjer se kažejo isti vnlivi. OdHčiv pesnik? tega časa so bili avtor junaškega ena »Vernik in Asm« vezir Busurdžmnr. Barsuje in knez Behram Gur, ki je baje izumil rime. — O nastanku tam poroča prvri perzijski J® ji" ževni zgodovinar Mohamed Aufi (zeč. 13.
sit.), da je imel knez l<jpo sužnjo in prijateljico Dilaram (»Mir srca«), ki je odgovarjala na pesniške pozdrave svojega gospodarja v istem ritmu in s končnim soglasjem besed (rime). Ta motiv so uporabili nekateri poznejši pesniki, zlasti Goethe (*West6stlicher Divvan, Buch Suleika«) in Fr. Riickert (»Oestliche Rosen«).
Nova doba v zgodovini Perzije je napočila, ko je unčil kairf Omar v letih 635 do 651 po krvavih bojih državo Sasamdov in upostavil v Bagdadu arabsko gospostvo, ki je trajalo do leta 1258. Z me-čem in ognjem so skušali fanatični zmagovalci izbrisati vse sledove preteklosti. Že Omar je ukazal upepelit' znamenito knjižnico v Ma-dainu; temu vzgledu so sledili tudi nekateri poznejši kalifi. Prebivalci so morali sprejeti Mohamedov nauk (koran brez sune). (Suna je islamsko ustno sporočilo, kakor se kaže v običajih 'n nauku najstarejših Mohamedovih vernikov. Razlika med suniti (pristaši sune n. pr. Turki) in šiifci (t. j. »krivoverci«, ker ne prznavajo izročila n. pr. Perzijci) je prilično ista kakor med katoliki in protestanti. Poleg teh dveh glavnih panog obstoje v islamskem svetu še številne druge ločine, izmed katerih je najpomembnejša sekta Vahabitov v Arabiji (ust. 1745) ter jezik in običaje zmagovalcev Zato so nisana vsa znanstvena (bogoslovna in pravna) dela tedanrh Perzij-cev v arabščini Govorica novih gospodarjev je vplivala silno tudi na jezik domačinov. Tako je nastala današnja perzijščina in z njo vred novoperzijska književnost.
Kliutb zmagi meča hi korana pa ie ž'vel
v srcih premaganih še vedno spomin na državno in narodno neodvisnost in na čisto, sončno vero pradedov. Vrh tega je bila arabska uprava često pomanjkljiva in slabotna. Zato so bili upori zoper Arabce pogosti in tako so nastale v teku 9.. 10. m 11. stoletja v raznih delih nekdanje Perzije več ali manj samostojne dinastije, ki so se smatrale vse — kljub muslimanski veroizpovedi — za naslednice Sosanidov. Tako so vladali n. pr. v Nišapuru (severna Perzija) v L 819 do 862 Taheridi, katerim so sledili pozneje (873 do 900) Sofaridi, v Far-sistanu — z glavnim mestom Siras — Buji-di (934 do 1057), v Mosulu in Alepu Ha-madamidi (934 do 1001), ob Kaspifskem morju Alidi itd. Najpomembnejši med njimi pa so bili Samanidi, ki so gospodarili v letih 901 do 999 v Bohari nad Korosanom in Turkestanom. Spomin na to vladarsko rodbino — zlasti na mogočnega in viteškega sultana Nasra, imenovanega EmiTa es Saj da »kneza sreče« (914 do 943) — se je ohranil v neštetih pesmih in pripovedkah do današnjih dni.
L. 961 se je uprl Sa.ma.ni dom njihov namestnik v Gasni (v dan. Afganistanu) Alp-Tekin in ustanovil novo dinast jo Gasna-vidov, ki je vladala do L 1186. Najodlič-nejši sultan tega rodu je bil Mabmud I. Veliki (997 do 1028), ki je razširil v številnih vojnah svojo državo tako, da je obsegala skoraj vse ozemlje med Gangesom. Arabskim jezerom, Kaspiakem morjem in Perzijskem zalivom
Vse te dinastije so pospeševale z veliko vnemo znanosti in umetnosti. Tako so nastale v cvetočih in obljudenih mestih zlasti v Bohari Sa marka ti du Balbu. Mervu. NisanuTju Heratu i dT velike zvezdarne. akademije :n knjižnice, kjer so delovali številni misleci, med njimi veliki Avicem-na. Zlasti se je odlikoval Gasnavid Mah-mud I., ki je uporabil ogromni vojni plen predvsem za to. da je zgradi v svoji ffljaj-
PRAVKAR IZ3J3LA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET«
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: ELO JUSTIN: ŠTUDIJA K »TRGOVINI« Naslovna slika: W. GIESE: MLIN
MOTOR VSEMIRJA (Zakaj sije sonce? - Dr. hv) — Inž. Fr. Vagaja: SKRIVNOST EGIPTSKIH PIRAMID (2)—Dr. Anton Debeljak: SKOZI BEOGRAD V PEC (2) — »ZALIVSKEGA« TOKA NI! (k) — OD UST DO ANTENE (oj) — BREZŽIČNI ZDRAVNIK — SONČNA KOPEL MED DELOM (ak) — KDAJ SE POSTARAMO — MRAVLJE, KI PREDEJO — IvoLapajne: PREVEČ IN PREMALO DEŽJA — Ivan Zoreč: STISKI SVOBODNJAK (A. Debeljak) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (46) — TEHNIČNI OBZORNIK (Visokofrekvenčna talilna peč - trna — 1300 km na uro! - trna) — ČLOVEK IN DOM (Praktična bivai-nica) — ZANIMIVOSTI — S AH — ZA MISLECE GLAVE — NEKAJ ZA VSE — Na platnicah: HUMOR (Adamsont — KRIŽALJKA — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Pozabljena pijača
Skrbi prebrisanega trgovca, ki so mu carinske oblasti
prekrižale račune
V času, ko so Američani posegli v svetovno vojno, je dospelo v Bordeaux 100.000 galon najbolj&ega vvhiskvja iz Kentuckyja v mahnih steklenicah. Poslal ga je ameriški Rdeči križ za svoje rojake na fronti. Iz tega ali onega razloga žganje ni prišlo do cilja in ko so se ameriški bojevniki vrnili domov, je ostalo pozabljeno v Bor-deauxu. Francozi so ga zaplenili in ker se ni javil lastn k. so ga prodali na javni dražbi. Pokupil ga je vsega neki trgovec Gaillard.
Mož se je hudo zmotil, če je mislil, da bo s svojim nakupom napravil dobre posle na
Francosko ruski odnosi
Marchandeau, francoski trgovinski minister se Je odpeljal v Moskvo, kjer se bo pogajal z ruskimi državniki o poglobitvi trgovinskih odnosov med obema državama
Umorjeni boljševiški veljak

Sergej Kirov, eden izmed vodilnih funkcionarjev današnjega režima v Rusiji, ld ga je umoril bivši uradnik delavske ln kmečke inšpekcije v Leningradu Leonid Vasiljevič Nikolajev
ni prestolnici Gasni krasne džamije in številne znanstvene zavode.
(Razvaline teh zgradb so kakih 5 km od današnje Gasne, ki šteje kakih 15.000 prebivalcev.)
Doba od L 930—1106 je obenem zlata doba perzijske književnosti, pred vsem epskega (junaškega) pesništva, za kar je bil perzijski jezik zaradi svoje gibčnosti, slikovitosti in blagoglasnosti kakor ustvarjen. Takrat so živeli na blestečih dvorih gostoljubnih in umetniško navdahnjenih knezov — zlasti Sainanidov in Gasnavidov — številni pesniki, ki so se navduševali za slavno preteklost svojega naroda. Taki glasniki in vodniki so bili — poleg neštetih manj pomembnih — zlasti Rudeki. Rugadi (t 950), Kisai, moralist Keikavus. pevec »Suraba« in »Vamiki in Asra« Unsuri, njegova učenca Abdirh Hasan Faruhi in Abu Mansor Mohamed Dakiki (1 997). Abu Seid Abuhair, globokoumni Nasir Kusraus i. dr. Najs:jajnejši med njimi, Homer in Dante perzijskega naroda, pesnik, ki si je priboril s svojimi deli svetovno slavo in ki vnema srca in duše svojih rojakov se danes prav tako kakor pred tisoč leti, pa je bil — Abu 1' Kasm Monsur Fndusi (tudi Ferdozi ali Frrdansd).
Poročila o življenju tega pesnika-prvaka se često nasprotujejo; kajti Firdusi je postal sam kmalu legendairna oseba, s katero se je bavila mnogo bujna orientalska domišljija. — Rojen je bil v vasi Šabad blizu Tuša v Korosanu (severno vzhodna Perzija) 1. 934: po drugih vesteh pa leto 939 ali 940. Dasi njegovo rojstno leto ni točno znano, praznuje Perzija oficieino letos 1000letnico svojega največjega pevca Že v mladosti se je bavil Firdusi mnogo s prastarimi izročili svojega naroda, katerim je dal tudi pesniško obliko Ko ie dosegel že 58 leto starosti, ga »e pozval sultan Mahmud na svoj dvor v Gasno m mu naročil. da dovrši delo. ki ga je začel njegov predhodnik Dakiki. Le-ta bi moral namreč
Franooskem. Njegovi rojaki so ae braarifi
ameriške žgane pijače. Tako je obležala, kar pa ji sami ni škodik), ker je postajal« od leta do leta boljša. Prišla j^ prohihi-cija in ameriški tihotapci, ki so zvedeli za to žganje, so ga hoteli pokupitrt Otil-lard se n,i hotel spuščati v te posle ni je ponudbo odklonil. Ker pa so se zfiče4e steklenice drobiti, je dsA tekočino preliti v tanke.
Sedaj je Amerika spet mokra, Američani so se spomnili na svoj dobri ■vlrisky iz Kesntuckyja in so se oglasili GaiHardu. Ta je takoj zgrabil priliko, ka je obetale postati tem donosnejša, ker se aroariški whisky uvaža lahko v Ameriko brez carine. Toda ko je dospelo blago tja, je Gailfer-da skoraj zadela kap od presenečenja. Mož je bil dal namreč uničiti steklenice, ki bd bile nedvoumen dokaz, da je tekočina res ameriška, in ker mu ameriška carinska obiast tega na samo besedo noče verjefta, bi mora! plačata seveda visoko carino. Zaslužek bd šel s tem prilično po vodi.
Vendor GaiBard še nri popolnoma otoupai. Sedaj teka po bordeauxNkem pristanišaa sem in tja ter išče delavoev. ki so mu nekoč pretočili žganje iz steklenic v tosrke. Z dolgo listo imen im overovi jeih izjav upa ukrotiti oatrnsko oblast da bo komeno to žganje le prišlo do grl žetrtrh Američanov.
ANEKDOTA
Sari Maritza, lepa. ameriška Kvezclniea, se je seznanila v ateljeju z mladim režijskim pomočnikom, ki jo je enoetavr,, vprašal za roko. Cez nekaj časa sta si pisala naslednji pismi:
»Ljubljena Sari,« je pisal mladi mož, »predstavljajte si mojo zadrego! Pred kratkim sem Vas vprašal, da-li bi hotela postati moja žena. Moj spomin pa me je. ostavil na cedilu. Ne morem se več spomniti, da-li ste rekli »da« ali »ne«___<
»Moj dragi!« je pisala igralka. >VaSe pismo me spravlja iz mučnega položaja in sem Vam zelo hvaležna. Sicer se spominjam. da sem pred kratkim nekomu rekla »ne«, a predstavljajte si, da sem popolnoma pozabila, kdo je to bil.. .<
VSAK DAN ENA
»Vi sami pravite, da niste vešči ne ste. nografije ne strojepisja! Kaj pa hočete delati v mojem uradu?
»Nadure, g. ravnatelj, samo nadureJ«
crpnsati — kakor pripoveduje Firckisi sasn — na poved je Šaman da Nuha ben Mansu-ra (975 do 997) slavne čine staroinanskih kraljev. Dovršil pa, je samo prvih 1000 stihov, ker ga je usmrtil medtem neki fanatični turški deček. Z veliko vnemo se je lotil Firdusi težke, pa častne naloge ia ostal v to svrho 12 ali 17 let na dvoru svojega zaščtnika. Tako je nastala po dolgih letih (ok. 1. 1010) njegova velika junaška pesnitev »Šahname« (»Kraljeva knjiga«), ki obsega nad 60.000 dvojnih stihov. V njej opisuje pesnik zgodovino iransk h im perzijskih herojev in vladarjev od ustvarjenja sveta do padca Sašami dov. Vmes vpleta mojstrsko številne bujno-fantastične pravljice svojega naroda o božanstvih, demonih, duhovih, pošastih, zmajih, čarovnikih in drugih bajeslovnih bitjih. Vse delo pa obseva in ogreva čista luč Zaratustrovih naukov in načel, ki je gorela v pesnikovem srcu klrufo zmagi korana in sovražne-S*t	Pripoveduje se. da je obljubil
sultan Firdusi ju za vsak stih en toman. — (1 omani so bili orientalski zlati ali srebrni novci. Zlat toman ie M vreden po današnji valuti prilično 200 dinarjev, srebr-m seveda mnogo manj.) Ko pa je dobil Pesnik mesto pričakovanih 60.000 zlatnikov isto tolrko srebrn jakov. je razdelil denar sužnje, ki so mu ga prinesli v vrečah. Poslal sultanu bridko satiro in zarmstil Gas-TKxla1 preko Ispahama v Bag-vt-i Sa 'e gostoljubno snreiel vezir kalifa Kader ja. Tu je spisal Firdusi svoj drugi veliki ep »Jusuf in Saliha (Suleika)«. £»edtem so dosegli Ansari m drugi pesnikovi pri jaiteljg da mu ie Mahmud odpustil žalitev m ga pozval na za i v domovino Odšle? je živel Firdusi v dok'i slabih razmerah na svoiem nosesrtvu v Tušu. kjer je umri okoli 1. 1020 Staro izročflo pravi da ie poslal srrT+am pesniku na 12 veTblodib *0.000 zfcfl+nikov m ogromno množino drugih dragocenosti, ker je trvidel, da tmi je napravil krivico. Ko pa je prišla karava-
S
Državna reprezentanca igra proti podsavezni
enajstonci
Včeraj smo objavili nekoliko komentarja na vesti beograjskih časopisov, po katerih naj bi se v nedeljo igral v Ljubljani nekak poskusni trening med dvema državnima teamoma. To so bile zgolj kombinacije na podlagi fantazij, ki so si jih privoščili poročevalci beograjskih športnih rubrik.
Medtem je bilo na prvi pogled jasno, da bi bila taka namera absurdna. Saj so igrali v nedeljo v Beogradu tekmo dveh teamov in j« tako zvani B-team zmagal b 3:2. Pri tem so imeli merodajni ne samo priliko oceniti vseh 22 igralcev, temveč so se lahko tudi prepričali o vedno se ponavljajočem dejstvu, da oni, ki so že nekako določeni v reprezentanco, ne igrajo s polno paro, drugi pa, ki so že a priori odrinjeni vstran, so z vso dušo zraven in — z vsem telesom. To je pokazal zlasti incident Stevovič - Gajer, ko je Stevovič namenoma hotel onesposobiti Gayerja, da bi šel namesto njega v Pariz. Ali naj bi sa-vez dal ponoviti to možnost?
Na svoji seji v torek zvečer je JNS razpravljaj o potn v Pariz in o ljubljanski Igri, pa je sklenil, da igra v Ljubljani J omplt-tna postava, ki bo zastopala našo državo v Parizu, proti ljubljanski reprezentanci- Obenem je tudi odobril postavo moštva, predlagano po tehničnem odboru:
Glaser - Ivkovie, Matošič - Jazbec, Gajer, Lechneir - Glišovič, Aca Živkovič, Moša IVtarjanovič, Vujadinovič, Žečevič.
S tem je stvar dokončno rešena in v Ljubljani bomo prihodnjo nedeljo imeli priliko prvikrat gledati najboljše jugoslo-vensko moštvo v borbi proti podsavezni reprezentanci. Seveda se bomo na to prireditev še povrnili.
O R T
mesto gotovo, s pomočjo Reke M se dalo doseči celo prvo mesto.
Slovan
Ima tudi de dve tekmi na razpolago ln % njima štiri točke. K temu Ima za nasprotnika dva dobavitelja točk: prvega dne Svobodo, drugega dne pa Mladiko. Slovan že skoro lahko računa, da bo imel na koncu 13 točk, z njimi mu je odprta pot na eno izmed prvih štirih mest.
Korotan
Drn<n razred pred finishem
A
Dogodki te nedelje so zopet povsem pre-vrgli tablico drugega razreda. Na svojih mestih so ostali le trije klubi na koncu. Vsi ostali so se razvrstili drugače, deloma na boljše, deloma na slabše, kakršen je že bil doseženi rezultat.
Najpomembnejši dogodek je bilo pač srečanje med Grafiko in Marsom. Rezultat govori tesno v prid Grafike, 3:2, z njim je Grafika vrgla Marsa s prestola in stoji ra eno piko pred njim. Korotan je prav tako tesno zmagal nad Svobodo (2:1) in fi začasno pomagal s sedmega na peto mesto. Slovan in Sloga sta si zboljšala količnika. Prvi je odpravil Slavijo z 8:0, Sloga pa Mladiko podobno s 7:0; s tem sta se oba priključila vodilni skupini, Sloga na tretje mesto, Slovan na četrto. Reka in Jadran ki nista igrala, sta bila potisnjena na šesto, odnosno na sedmo mesto.
Prihodnji termin — dvojni praznik — ima na sporedu osem tekem in bo za letošnjo jesen zaključil to zanimivo tekmovanje. Borbe bedo ogorčene, saj so sedaj samo za prvo mesto štirje kandidati, nadaljnja tri mesta so tudi še odprta. Dokončna je s lika samo na dnu, kjer težko da bo kaj sprememb.
Grafika	8 5 2 1 35:11 12
Mars	8 5 1 2 26:8 11
Sloga	7 5 0 2 17:11 10
Slovan	7 4 1 2 21:10 9
Korotan	9 4 1 4 20:22 9
Reka	7 4 0 S 22:15 8
Jadran	7 3 1 3 19:14 7
Svoboda	7 2 0 5 17:27 4
Mladika	7 1 0 6 9:29 2
Slavija	7 1 0 6 8:47 2
Tablica je zelo poučna. Kaže, kako je v vrliu položaj zamotan, in dopušča razne možnosti. Da vidimo!
Grafika
igra na praznik z Reko. Zadeva ne bo tako prijetna. Ce zmaga, postane nedosegljiva, samo neoločen rezultat ne zadostuje, ker jo Mars lahko z boljšim količnikom prehiti.
Mars
ima v nedeljo Slogo za partnerja. To bo
po malem drug derby v drugem razredu. Sloga se je nevarno prerila v ospredje in ima skomine po prvem mestu. Zato bodo pač morali Marsovci stvar vzeti resno v roke; če zmagajo, jim je vsaj drugo mesto gotovo.
Sloga
mora odigrati še dve tekmi. Na praznik bo
imela priliko poigrati se s Slavijo ter bo štela že 12 točk. Naslednjega dne bo stvar z Marsom malo hujša, vendar ostane to srečanje še odprto vprašanje. Ce gre vse po sreči, je s 14timi točkami vsaj drugo
m skora zapadrta vrata v Tus, so nes&i po-gi&bci pravkaT skozi nasprotna vrata mrtvega pesnika k večnemu počitku. S kraljevim dar lom je zgradila baje Fiirdusijeva sestra vodovod v Tušu. Poleg že omenjenih dveh epov je zložil Firdusi tudi več 1 irskih pesmi (kasid), kjer slavi radosti življenja. V vseh svojih delih se odlikuje po izbranem ježku, skladnosti in živi domišljiji.
Umevno je, da je vplival Firdusi močno na poznejše pesnike svojega naroda. Tako so nastale po njegovem vzorcu v naslednjih desetletjih številne obsežne pesnitve iz perzijske preteklosti kakor »Ganšaspna-me«, »Džahangimame«, »Bursuname« i. dr.
F rdusijeva dela so bila tudi prevedena — deloma v celoti, deloma v izvlečkih — v razne e-^-opske jezike. Tako so oskrbeli n. pr. an^eške prevode Champion (1785, 1790), Turner Macan (1829), Atkinson (1832) L dr.; francoske J. Mohl (1838 do 1878) in Vuilers (1876 do 1884); nemške pa zlasti Gdrres (»Das Heldenbuch von Iran«, 1820), Riickert (»Rustem und Suhrab«), Schak (»Heldensagen von Firdusi«, 1877), Ethe (lirične pesmi po rokopisih v Oxfor-du, 1872 do 1873) in Jansen (1922). Na ta način je vplival veliki pesnik vzhoda tudi na pesnike zapada zlasti na nemške (Goethe, Riickert, Heine), v našem slovstvu pa posebno na Aškerca (»Fer,duzi m dervis« i. dr.).
Firdusijevo tisočletnico bo proslavla njegova domovina Perzija z velikimi svečanostmi. V Teheranu se bo vršil velik kongres, kamor bodo povabljeni zastopniki vseh narodov. Prav tako slovesno namerava počastiti pesnikov spomin Rusija. Zlasti namerava sovjetska vlada prirediti v Eremitaži pri Leningradu veliko razstavo Firdusi jevih del v izvirniku in prevod h raznih narodov in priskrbeti novo rusko izdajo. Nedvomno se bodo spomnili tega jubileja tudi vsi drugi kulturni narodi
se trenutno nahaja na petem mestu in bo moral gledati prekrižanih rok (reete: nog), kako mu bodo drugi strojili usodo. Sam je že dovršil jesenski program.
Reka
bo imela opravka z Grafiko; bitka bo gotovo huda, saj gre Grafiki za dokončno prvo mesto. Drugega dne bo srečanje s Slavijo menda manj problematično. Preko srede v tablici se pa Reka ne bo mogla preriti. Bo pa spomladi sreča milejša!
Jadrana
čakata srečanji z Mladiko (prvega dne) in s Svobodo (drugega dne). Ima priliko po-žeti vse štiri točke in z litimi točkami v zalogi se mu smehlja tudi boljši placement od sedanjega.
Svobodi
preostajata še težki srečanji a Slovanom in z Jadranom. Težko bo kaj izbiti iz teh dveh tekem. Za sedaj se bo morala Svoboda pač zadovoljiti z osmim mestom.
Mladika
se nahaja v podobnem položaju. Niti Jadran niti Slovan menda ne bosta razpoložena, da bi se dala zmeniti glede točk.
In končno Slavija tudi ni nič na boljšem. S Slogo bo težko kaj opraviti, z Reko pa tudi ne. Najbrže ne bo izhoda z zadnjega mesta.
Na dvojni praznik bo torej obrat zelo intenziven, saj je spored dovolj pester. Prihodnji teden bomo razmotrili uspeh celotnega jesenskega tekmovanja. Dotlej pa mnogo sreče — vsem!
Državno prvenstvo v table tenisu
Dne 8. in 9. hotel Metropol.
Letošnjo sezono proslavlja ljubljanski table teniški šport svojo petletnico, odkar se je pričel aktivno širiti med našimi športnimi klubi. Ce se spomnimo samega početka, ko se je vršilo v Ljubljani prvo banovinsko prvenstvo, moramo z zadoščenjem ugotoviti, da so napravili naši table teniški igrači v razmeroma kratkem času ogromen korak v napredku tega priljubljenega športa. Oas, ko so plačevali naši klubi šolnino v Somboru, Murski Soboti in Zagrebu, je minil Danes imamo v naši sredi dve najmočnejši moštvi in kopico najboljših tekmovalcev v državn. Po nizu dobro uspelih turnirjev, katerih število je gotovo rekordno, se bo evo vršilo pri nas tudi prvič državno prvenstvo. Le kratek čas nas še loči, ko bodo ljubljanski klubi sprejeli medse vse svoje bivše učitelje, pa tudi že veliko število svoj h učencev. Prestiž je velik, naloga težka in od uspeha je odvisno, kje se bo prihodnje leto vršilo to največje in najvažnejše tekmovanje.
Slovenci v Zagrebu niso biti zadovoljni z organizacijo, sedaj prirejajo sami državno prvenstvo. Kot organ:zatorji imajo v državi velik sloves, katerega bo moral LTTP to pot čuvati tudi pred inozemskimi zastopniki. Udeležba obeta biti prvovrstna; bodo tu Avstrijci. Somborčani. Beograjčani, Zagrebčani ter igraloi iz Novega Sada, Subotice, Karlovca in vseh de^ov naše banovine. Borbe bodo edinstvene. Igrači iz vzhodnega dela kraljevine so Slovencem po večini sploh neznani, a veljajo kot tipični posnemalci madžarske šoie, ki je še vedno najboljša na svetu. Moštva imajo trenutno najjačje postave. Hexner bo iffral v ZKD z odličnim SomborSanom Maverjem: potem pa so še bivši prvak SSU in sedanji Ilirija, dalje Makaibi, Hermes in Graf i čar iz Novega Sada. Ti se bodo morali spoprijeti že v predkolih za vstop v finale, ki predvideva samo štiri udeležence. Še večja nejasnost vlada v ostalih disciplinah, katere bodo morda končale z na i več/m presenečenjem.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli minister za telesno vzgojo dr. Angje-linovic, ban dravske banovine dr. Maruši č in župan ljubljanski dr. Puc in dati s tem državnemu prvenstvu še poseben moralen značaj.
Turnir se bo vršr'1 v soboto in nedeljo v okusni dvorani hotela Metropol.
Ilirija : Maribor
Na praznik ob 14.30 na Stadionu
Na praznik se srečata gornja protivni-ka v prvenstveni tekmi na Stadionu. Maribor se nahaja trenutno na drugem mestu v tabeli in kaže močno voljo, da si osvoji prvenstvo. Ilirija po zadnjih tekmah tudi hiti spravljat točke pod streho, saj ne sme izgubiti niti ene, če hoče osvojiti prvo mesto. Tekma bo brez dvoma napeta in zanimiva, saj so ta srečanja privabila običajno rekordno število gledalcev.
Službeno Iz poverjeništva sekcije ZNS v Celju. Redni mesečni sestanek bo drevi ob 20. v hotelu »Hubertus«. Udeležba bo obvezna za vse savezne sodnike.
Okrožni odbor LNP v Trbovljah obvešča klube Amater, Dobrna, Trbovlje in Retje, da se bo v smislu sklepa seje z dne 19. novembra vršilo pokalno tekmovanje 9. t. m. na igrišču Amaterja. Ob 13.30 igrata Amater : Trbovlje, ob 15. Dobrna : Retje. Službujoči odbornik o. o. g. Dolanc. Poverjeništvu LNP v Trbovljah je o. o. javil željo, da dirigira za sodnika g. Marina. Blagajno vodi o. o. Klubi naj pošljejo po štiri reditelje.
»Bela opojnost« je naslov smuškega predavanja, ki ga bo govoril v današnjem radiu predsednik LZSP g. Ante Gnido-vec. Opozarjamo vse prijatelje smučarskega športa na to predavanje našega odličnega strokovnjaka, ki uživa pod imenom »boter« sloves duhovitega humorista. Radovedni smo pač, ali bo govoril »predsednik« ali »boter«.
SK Ilirija. (Table tenis). Danes ob 19.30 je zadnji trening prve ekipe na Ledini. Važno tudi zaradi turneje v Avstrijo.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening juniorjev bo v petek ob 14.30. V soboto igramo na Jadranu v naslednji postavi: Košak, Mihelčič, 2argi, Vodnik, Kroupa n, Miha, Zaje, Smerdu U, Eržen, Vovk,
Bas, HaeSer, KogelJ- Opremo maMto r
petek popoldne tli v soboto od 8.30 do 9. pri oskrbniku. Zberemo se ob 9.15 pred kavarno Evropo.
SK Ilirija. (Nogometna sekcija). Danes od 14.30 dalje strogo obvezen trening za prvo in drugo skupino. — (Smučarska sekcija). Zaradi obolelosti vodje gimnastič-nega tečaja g. šoukala danes vežba odpade.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 18.30 članski sestanek v Delavski zbornici, nato seja odbora.
SK Slovan. Danes po 15. strogo obvezen trening za vse igralce, zlasti za prvo moštvo. Ob 20. uri sestanek v klubovi sobi pri Krušiču.
SK Mars. Danes ob 20. članski sestanek za prvo moštvo v društveni sobi.
SK Mars. Drevi ob 20. v članski sobi članski sestanek, obvezen za vse verificirane in neverificirane člane. Gotovo morajo priti vsi člani, ki so igrali prvenstvene tekme. Tudi za juniorje obvezno!
SK Panonija. V soboto obvezen sestanek vseh članov ob 18. v klubski garderobi. Igralci, ki imajo še doma opremo, jo morajo najkasneje do petka zvečer vrniti.
Trbovlje : Amater 4:1 (6:1). V nedeljo 2. t. m. se je odigral podaljšek prekinjene prvenstvene tekme Trbovlje : Amater in se je s to tekmo zaključilo jesensko prvenstveno tekmovanje v Trbovljah. Kakor je bilo pričakovati, je odneslo zmago Trbovlje z rezultatom 4:1 odn. skupno 6:1. Moštvo Trbovlja je tudi topot odlično zaigralo, kar se izraža tudi v rezultatu. Igra je bila fair in tudi publika je bila dokaj dostojna z izjemo nekaterih vročekrvnih. SK Trbovlje, ki v jesenskem tekmovanju ni bil poražen, je zavzel v tabeli prvo mesto in izgleda ista takole:
Trbovlje	3 2 1 0 5 10:4
Dobrna	3 1113 6:5
Amater	3 1 — 2 2 6:9
Retje	3 1 — 2 2 4:8
Srednji napadalec g. Beline (Trbovlje) je igral svojo 300. tekmo za barve svojega kluba. Klub, ki ga kot marljivega in požrtvovalnega igralca visoko ceni, se mu je oddolžil z darilom v obliki žepne ure. — Predsednik kluba inž. Vrbič je imel pred pričetkom tekme pred moštvom kratek nagovor.
SK Atletik : jesenski prvak celjskega nogometnega okrožja. Drugorazredna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Olimpom ni bila odigrana, ker k tekmi ni bilo delegiranega sodnika. Poverjenik sekcije JNS v Celju je takoj na igrišču določil drugega sodnika. SK Olimp pa se s tem ni strinjal in nI hotel igrati tekme. Zaradi tega je JNS proglasil, da je SK Atletik dobil tekmo v razmerju 3:0 p. f. S tem je SK Atletik zasedel prvo mesto na tabeli in postal jesenski prvak celjskega nogometnega okrožja.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
Jut— Posnemajte! Industrija platnenih izdelkov v Jaršah je v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. poklonila kamniškemu Sokolu 5000 Din. Vse priznanje!
ka— Spominsko lipo smo slovesno zasadili na praznik uedinjenja na lepem prostoru nad Samčevim predorom, tam, kjer smo prvotno nameravali postaviti spomenik žrtvam svetovne vojne. Kakor znano, smo za spomenik že prej določili prostor pred pokopali š čem.
Iz Novega mesta
n— Smrt originalnega starčka. V Ka-
mencah so pokopali 801etnega Žutkovega Antona, ki je bil Novomeščan, znan po svoji originalnosti. Bos in ves zakrpan je sivolasi možiček prihajal v mesto, kjer je s svojimi popevkami zabaval mlado in staro. Pesmice je zlagal sam in jih pel. V svojem dolgem življenju je peš obiskal skoro vsa božja pota, kar jih je v naši savski banovini. Izvrstno je znal posnemati petje ptic in dobro je poznal imena vseh zdravilnih zelišč. Med občinstvom je bil znan samo pod imenom žutek, ki ga je prejel takrat, ko so pri nas rumeno (žolto) barvali domače platno in izdelovali iz tega obleke. Bodi mu blag spomin!
n— Za siromašno deco. Novomeška dobrodelna društva bodo imela s Sokolom skupno Miklavževo prireditev, pri kateri bo obdarovana siromašna deca.
Iz Ptuja
j— Smrt na cesti. Na sprehodu proti mestnemu pokopališču je dohitela smrt 81 letnega Saberla Antona, upokojenega orožnika z Brega pri Ptuju. Zadela ga je srčna kap in je bil takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico na mestno pokopališče v Ptuju.
j— Spet požar na Dravskem polju. To
pot je gorelo pri posestniku Kmetcu Jožefu v Pongercih. Skedenj, poln sena in poljskih pridelkov je ogenj popolnoma uničil, potem pa se prenesel še na gospodarsko poslopje Bauimana Jerneja. Skupne škode je nad 60.000 Din. Orožniki iščejo poži-galca.
j— Vlomi m tatvine. V Maačrčevd gostilni v Preši je nekdo ugrabil iz zaklenjenega predala 500 Din in še nekaj drobiža. Tatu so naslednji dan prijeli in je priznal, da je Marčiču že večkrat odnesel večje vsote. — Vlomilec HabjanČ, ki je vlomil v gosposko hišo v Gorci, last posestnika in gostilničarja Ernesta, je po ugotovitvah orožnikov izvršil lani nešteto vlomov pri raznih posestnikih, ki jim je odnesel več gotovine. obleke, perila in obuvala. Vlomil je tudi v železniSko čuvajnico pri Cirkov-cih ter odnesel čuvaju Purgerju Matiji perilo n obleko rn še 700 Din gotovine.
Iz Gornjega grada
g— Narodni praznik smo proslavili tudi pri nas na prav slovesen način. Ob 9. je bila služba božja v farna cerkvi, ki so ji prisostvovali: prevzv. nadškof dr. Jeglič, zastopniki oblastev in uradov, sokolsko društvo in gasilska Žeta korporativno s praporoma ter šolska mladina in številno občinstvo. Po maši je občina svečano vsa-dila spominsko lipo na trgu. Zbrani so bili vsi, ki so prej prisostvovali sv. maši. Slavnostni govor je imel župan g. Mermal Anton. Ob 15. je proslavilo narodni in sokol-ski praznik sokolsko društvo v svojem domu s prav lepim m izbranim programom in s slavnostno prisego vsega članstva. Na letošnji proslavi 1. decembra se j« pa povsod opazilo žalostno razpoloženje priso-stvujočih. saj nam je letos manjkal naš Veliki vodja.
g— Javnf shod JNS na Ljubnem 2. decembra popoldne je bil posvečen spominu blagopokojnega našega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V dvorani Podpečanove go-
•Cflne se je nabralo toEbo mož in žena, da
so morali udeleženci poshišaiti govore na stopnicah in na hodniku. Spominski govor je imel dr. Mejak Ervin. Nato pa je narodni poslanec Pustoslemšek Ras to obširno poročal o našem notranjem in zunanjem političnem položaju, ožigosal skrajno nesramno vedenje nekaterih oseb v okraju ob pril ki marsejskega dogodka in se dotaknil za naš okraj najbolj perečih vprašanj končne likvi&icije agrarne reforme in ukrepov proti pnavilni in pravični davčni praksi. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika m je bila enodušna želja vseh* da dobimo krepko roko za ureditev naše notranje politike, kakor nagega gospodarstva. Ob zaključku shoda, ki ga je vodil podpredsednik sreske organizacije dr. Rak Janko, je bila nairod-nemu poslancu izrečena z velikim odobravanjem zaupn;ca. Takih shodov si želimo
še več v našem okraju!
*
DOL. LOGATEC. Tata. kje si? Oglasi se! To prosijo Tvoji otroci in žena M. R, D. Logatec št. 79. — Več pri upravi »Jutra®.
GORENJA VAS. Združenje obrtnikov v Gorenji vasi je priredio v nedeljo 2. t. m. dva manifestacijska zbora za občini Trato in Oselico v šoli v Gorenji vasi, za občini Poljane .in Javorje pa v šoli v Poljanah s pričetkom ob pol 9. uri. V obeh krajih je bila udeležba obrtništva kakor ostalega občinstva sijajna. Po izčrpnih pono-čilih smo tudi poslušali radijski preaos govorov g. bana in ostalih govornikov.
V STUDENCAH PRI POLJCANAH je praznoval te dni v domačem krogu 60 letnico rojstva znani trgovec in posestnik g. Franc Kavčič. Mnogo dela. skrbi in truda je že šlo m mo n jega, da se je povzpel do uglednega položaja. Kot trgovec je vzgojil mnogo dobrega naraščaja. Vobče je storil mnogo dobrega siromakom in v pro-cvit kraja in okolice. Kot predsednik premije v svojem okraju in občinski odbornik je bil vedno inic aitiven. S svojo družioo bo obhajail te dni tudi srebrno poroko. Uglednemu tržanu so pevci zapeli podok-nico. Želimo g. Kavčiču ob strani suproge še mnogo srečnih let!
HARODNO { II
. ^GLEDALIiCE\
v.ljublJ-ani • *»
REPERTOAR
DRAMA.
/-ačetek ob 20. Četrtek, 6.: Velika noč. Četrtek. Petek, 7.: Žalujoči ostali. Izven. Znižane
cene od 24 Din navzdoL Sobota, 8. ob 15.: Hlapci. Izven. Znižan«
cene od 20 Din navzol. _ Ob 20.: Wa-
terlooc. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL
Nedelja, 9. ob 11.: Snegulčiea. OtroSka predstava. Izven. Znižane cene od 14 Din navzdol. — Ob 20.: Bratje Karamazovi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPEltA.
Začetek ob 20. Četrtek, 6. ob 15.: Od bajke do bajke. Balet. Premiera. Izven. Cene od 36 Din navzdol. — Ob 20.: Mignon. C. Petek, 7.: Hovanščina. A. Sobota, 8. ob 15.: Tičar. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Cene od 36 Din navzdoL
Nedelja, 9. ob 15.: Od bajke do bajke. Balet Izven. Znižane cene od 36 Din na-zdoL — Ob 20.: Izgubljeni valček. Izven
*
Strindbergora »Velika not«, pasionska igra v treh dejanjih, ni drama, pač pa pesnitev najčistejšega sijaja, ki dokazuje, da vodi edino le vseobsegajoča ljubezen človeka preko najtežjih bojev in trpljenja. Delo režira g. Ciril Debevec. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Šaričeva, gdč. Boltarjeva ter gg. Debevec in Skrbinšek.
Po znižanih cenah od 24 Din navedol se igrajo v petek 7. t. m. Nuši6evi »Žalujoči ostali«, satira o grabežljivi žlahti, ki je žela pri vseh dosedanjih predstavah obilo smeha.
Premiera Nedbalovega baleta >Od bajke
do bajke< bo danes ob 15. popoldne izven abonmaja po znižanih cenah. Poleg prologa in epiloga, ter treh prekrasnih pravljic, v katerih pleše naš celokupni balet, pomnožen z elevi in delom opernega zl»ora nastopi v bajki tudi ga. Manica Komanova, priljubljena pripovedovalka pravljic, prišel pa bo tudi sv. Miklavž, ki bo pozdravil mimogrede mlado publiko. Balet je predvsem namenjen mladini, je pa tako ljubek, da bodo tudi odrasli imeli umetnifki užitek. Koreografija: g. Golovin, solo pleš<\io priniabalerina gdč. Moharjeva in gdč.
Smerkolova, ter g. Golovin, t manjSmi so-lospevi ter ansambli pa n*sto«M ves ostali
balet. _ Prihodnja operna premiera, ki bo
predvidoma prihodnji teden pod muzikal-nim vodstvom dr. Švare in v režiji g. Primožiča, so \Volff-Ferrarijevi >Stirje grob-jani«. — P. n. abonenti naj blagovolijo poravnati četrti obrok abonmaja.
SBKTJAKOBSKO GLBDAiJSCK. Zafotek ob 20-lfii Petek, 7.: Hčerki njene eksceleneeu Sobota, 8.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 9. ob 15.: Rokovnjači.
»Hčerki njene ekscelence«, zabavno tn duhovito veseloigro, ponove v Šentjakobskem gledališču v petek in na praznik v soboto ob 20.15. Igra je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do kraja, se je izvrstno zabavalo. Sodeluje ves an-sambl odra. V nedeljo ob 15. se uprizore nepreklicno zadnjič v sezoni »Rokovnjači«. Ker so bile vse predstave popolnoma razprodane. naj kupi občinstvo vstopnice Je ▼ predprodaji od petka dalje.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20.
Četrtek. 6.: Urh. grof Celjski. A.
Petek, 7.: Zaprto.
Sobota, 8.: Žalujoči ostali. Premiera. Nedelja, 9. ob 15.: Carjevič. — Ob 20.: Žalujoči ostali.
★
dopoldanska prva glasbena predstava
letošnje sezone bo v nedeljo 9. t m. ob 15.
To bo Leharjeva opereta »Carjeviče, delo divne, mestoma naravnost operne glasbe in zabavnega dejanja. Režija je Košičeva, glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Sancin. P. Kovic in Harastovič.
i
OPOZORILO!i
Ne zahtevajte »gume« temveč izrecno	!
„OLLA" TROPIC
da ne boste razočarani! Originalna samo v belem
»O L L A« KARTONU
Petletna trpežnost.
JEDILNO ORODJE
novi vzorci
težko posrebreni
100 gr srebrne plasti-
Jedilno orodje
iz Nlcelkroma »Niero«
ki ne rjavi
ter jedilno orodje iz čiste »ALPARft
▼ Ljubljani pri tvrdkah!
x) Avg. Agnola, Franc Golob Julij Klein, Franc Kolmann, Ant. Krisper, Alojzij Pauschln, x) Ivan Samec,
F. M. Schmitt, x) Schneider & v< rovšek, Fr. Stupiea, x) H. Suttner.
Berndorf
Z x) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kvaliteti. Ostali juvelirji in urarji v Ljubljani pa nimajo jedilnega orodja znamke Berndorf.
Naznanjamo žalostno vest, da Je I naša srčno ljubljena hčerka, sestra in | teta, gospodična
Hedvika Miklošič
hčerka železniškega zvaničnika
v sredo, dne 5. t. m. po kratki in težki bolezni, previdena s tolažili svete j vere, mirno preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v I petek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne | iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 5. decembra 1934.
Žalujpča rodbina MIKLOŠIČ in ostalo sorodstvo. 9815
Občna L^ti&jaae lleftto* DOZTPb'*' imrrod
SANGAJ0L SANGAJ0L SANGAJ0L SANGAJ0L SANGAJ0L SANGAJ0L
za Izdelavo barv In lakov m Izdelavo kreme m čevlje za Izdelavo poHtur za topljen je voskov za čiščenje tiskarskih črk za razredčen je barv tn lakov
z eno besedo: SANGAJOL je produkt enak rastlinske mu terpentinu, če tudi je od njega
MNOGO CENEJŠI
ter se prodaja v vseh trgovinah.
flllBLO - JUBOSLfl^EHSKD PETRO LE JSKO D. D.
BEOGRAD
ZAGREB
Marceli« Tinayre»	80
Upornica
Roman
>Da, zaradi malega,« je z bolestnim smehljajem odvrnila Jozana. »Postrezite mu... Jaz moram takoj v mesto.«
>In čokolada?«
>5aj pravim, da nisem lačna.«.
>Res ste nespametni, gospa.«
Jozana ni poslušala Tourettinega čenčanja. S srepim, vročičnim pogledom je zrla na reci okoli sobe... Ali se ji je bilo sanjalo? Ne, snočnji strašni prizor ni bil privid vročičnih sanj. Tale stol je bil Noel premaknil. Onale blazina je bila padla na tla, in tamle na japonski rogoznici je ležal želvovinasti glavniček, ki je bil zdrknil Jozani iz las, ko je skoraj nezavestna omahnila. Zdaj bi ga bila malone pohodila; pobrala ga je in se brezmiselno zastrmela yanj...
V sosednji sobi se je njen sinko zvonko zasmejal.
Ta zvonki smeh, ki je vsako jutro terjal materinega poljuba, je zbudil v njeni duši bolesten odmev;
»Drago te moram plačati, Claudek moj!... In vendar te imam rada... nič manj rada te nimam kakor včeraj.<
Njene misli so pohitele k Mauriceu, in komaj so ga našle, so bile že polne srda in sovraštva —
>0, ta!... Ta ni prinesel v moje življenje nič drugega kakor nesrečo in gorje... Zakaj zdaj bom zmerom nesrečna, in Noel bo nesrečen z menoj vred! Ljubimca bi mi bil odpustil — toda otroka?... Nikoli ne bo prenesel tega, da stoji Claude med nama, Claude, vtelesenje minulosti, ki zaradi nje trpi... Jaz pa vendar ne morem izgnati sina iz svojega doma in iz svojega življenja...
Mod Claudeom in No51t*n ne morem Izbirati: preetrašno bi bflol... Noelu bi se zdelo seveda samoumevno, da obdržim moževega otroka pri sebi in ga vzgajam in ljubim; zakaj pa tega ne mara?... O, moški predsodki, o, moška ošabnos*!... Ljubosumnost je močnejša od ljubezni.. .<
Materinska ljubezen, ki je bila utonila v valovju strasti, se je zdaj, ko je bila ogrožena, močnejša prebudila v Jozani. Jozana ni mogla verjeti, da bi bil Noel zmožen terjati od nje to pohabljence srca, ta zločin zoper naravo... A kaj bo storil, če mu bosta Clau-deova navzočnost in njegovo golo bivanje neznosni?
»Zvedeti moram, kaj misli. Tako ne morem več živeti... Takoj pojdem k njemu ...«
Za obisk pri Noelu je bilo še prezgodaj, ali Jozana je bila od snoči tako razburjena in zmedena, da ni mogla brezdelno čakati. Odšla je z doma, z namenom, da bo hodila po ulicah in tako omamila svojo bol.
Zunaj jo je iznenadil blagi jutranji zrak. Rahli, s svetlobo prepojeni hlapovi so odevali nabrežja od Louvra do Nase Gospe. Razen nekaterih svetlih barvnih lis — zlato se svetiikajof-ega peska na bregu in pisano popleskanih čolnov na zeleni mlečnati vodi — je bilo vse sivo in višnjevo... Koničasti stolp Svete kapelice se je lesketal v skoraj rožnatem zlatu. Ljudje na strešnih prostorih omnibusov so bili videti dobre volje, in male služkinje v svojih svetlih bluzah so se zdele Jozani od sile mične. Povsod so ponujali velike šopke rdečih rož. In Pariz je bil videti novo mesto, kakor da bi se bil pravkar prebudil v ažurni jutrnji svetlobi dne, ki je obetal, da bo postal najbolj žarki in najkrasnejši vseh poletnih dni...
Jozana je stopala v to prelestno jutro takisto tuja, kakor gost, ki pride v žalni obleki na veselico ...
Hoja ji je pomirjala živce in dajala njenim mislim nekakšen ritem.
»Ree ee ne bi smela tako razburjati,« si Je govorila... »Noči je razumen človek, ki ne more uveljavljati zoper mene — zoper najino srečo — nobenih predsodkov, saj se .ie proti mene sam tolikokrat norčeval iz njih... Da trpi, je pojmoma naravno... A poslušal me bo, in jaz ga bom potolažila.. .<
Pomislila je nekoliko in spet začela upati;
»Ne bom se metala predenj na kolena in ga prosila odpuščanja... Odpuščanja za kaj?... Za svoj molk? Da, nemara! — Morala bi se mu bila izpovedati, preden sem mu priznala, da ga ljubim... Za svojo krivdo?... Ne! Če sem grešila, sem grešila zoper Pierra, ne zoper Noela... Ko mine prvi trenutek groze in srda, bo moj prijatelj sam izprevidel, da me nikakor ne more obsoditi .. .<
Spomnila se je njegovih besed
»Kako naj od drugih terjam čednost, ki je sam nisem zmožen? Ženski, ki je ne bi resnično ljubil, ne bi mogel ostati zvest...«
Spomnila se je tudi konca njegove knjige... Da bi jo obsodil?.. Na podlagi kakšnih zakonov? Noel ni bil veren kristjan; v njegovih očeh zakon ni bil zakrament in prešuštvo ne smrtni greh. Do ustanov.jene moralke, ki se ji je po njegovem mnenju bližal popoln prevrat, ni imel nobenega spoštovanja. In kakor je po eni strani razumel altruizem, vzajemnost in strpnost, tako je po drugi sovražil jalovo žrtev, ki jo je imenoval izdajstvo samega sebe, samomor in potuho sebičnosti drugih ljudi ...
Tako je Jozana sicer s težkim srcem, vendar pa ne z občutki »pokorne Magdalene stopala k njemu; zakaj njena bol in njeno obžalovanje nikakor nista bili podobni kesanju ...
Ni se mogla pripraviti do prepričanja, da bi bilo njeno ravnanje brezčastno in da bi se mogla samo s kesom in ponižno pokoro rešiti zaničevanja. Čutila ni ničesar takega, kar bi bilo podobno krščanski »pokornosti, niti ji ni bilo do ljubezni, ki bi izvirala ia sočutja in slabosti. Tudi ona je imela ponos!
CENE MALIM OGLASOM
p» M par *a besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 8.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo otažb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenltve se zaračunajo po Din Ž.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Val ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsafc ogias ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk? Le. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n:M * _ - ......... _
odgovor priložite UM	v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Litsbliana.
GOSTILNIČARJI*
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino Iz Fruške gore. y sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKO V,
Sremski. Karlovci, Fruška gora.
musmm
Beseda 1 Din, davek 2 Din, xa šifro ali dajanje oaslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva pomnika
HrvaŠko in Srbe jo, proti fi kurami i® proviziji išče tnrariu ice-niL 1 "rod'ožiti j« tiooae poistke o doso-ftlmv.bcva.ai« s pre-p si sprlčtvai. Ponudbe nu oglas. oddriek »Jutra« pod »"bortrik 1605«. 34337-5
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaki 12 Din
Francoščina
meijit privatni po»ik_, di poraotai. dlje&om (Lr>;a.m) ir> pjcmi ta izpito imd:m Konvorjaer;.* tndi r» sprehod-Ji. C«n;w-e dopise na oc.v. <*idelei »Jtttra« pod ^Diplomirana — z več-ie-tno pntock.	34;X)6-4
Beneda 1 Din, davek 2 Din, *a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Brehms-Tierleben
£ Tveiflw»v p« Miio nt?o-Arii o-m prodi A. V., Sli>m-Bkwra	JciTI. dewio.
Službo dobi
Bolj a djevojka
*»< tr»fci ta soberioo. koja smade i SrvjUi. kod oirot-ne fotografi j-oro. L D o r « 4 i č, to*oo™.f.jocn. I. DeretiV:. &eogmd, Bdtoljska 30.
34333-1
Shižkinjo
f« Urno in pošteno. rs •vre fc-Soe posle. veščo kihanja t boffši hiši. sprejmo m-knmki par ha deželi. Naslov v verii poslovalniVah »Jotra«.	34)68-1
Gal?.nterista
zmtrrt ega izd elave vseh usnjeirh izdelkov, sprejmem v službo. V po-šteiv pride le prvovrstna moč. — Ponudb« z navedbo starati in dosedanjega službovanja na ogl. oddriet Jutra ix«d zmaoko »Galanterist«.
34237-1
Beseda iO para, davek i Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Mesarski in preka-jevaiskj poslovodja
i otortejm listom. star 27 ieit, ždi zaposlanj« v mest« »i i na deželi. — Ponudbe na podružnic*) Jutra v Mariboru pod šifro »Si-grsniOBt«.	34370-2
Dekle z dežele
fcv zsia kmhati, šivati in TFa bi^na dela opravljati, išče primemo eiužibo za takoj al-i pozneje. Pojaa-Tr.'a v Leipodtvoreti ml. 3/1 d "eno.	34337-2
rU*
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zimske flanel rjuhe
od 30 Dtu naprej, zimske d^ie o<i 38 Din. koče od 70 Dio. klota«te odeje od liro TV-n naprej v vel.iki rabi ri tukE F. I. Goričar v Ljub?-eni, Sv. Petro e. 29.
34085-6
Kapital
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
20.000—50.000 Din
posojila iščem za podjetje.
i<rvo.nn<t>t,na vfcniižiba na po-seeuvo z najmanj triikrat.no vrodaoeti.V5. Obresti in vr-nitov po dogovora. — Po-nrndbe pod »Poeojt4o< na podrožiiioo »J.irtTa-c v Celja 34330-16
G. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom in njene posledice
Zdaj se je pa ohrabril! 2 lepim šopkom v roki stoji neodločen med odprtimi vrtnimi vratci... a joj, prejoj, že spet mu upada pogum!	_
Posredujem denar
na hranilne knjižice
denarni!) zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
(HedaJižia 12, te»of. 38-10 3&7-16
Gotovino
30-000—40.0(11 Din rabim ■za takoj. Ugodnost: 1000 Din me&eono kot partric:i>a-cija na zaslužku, povračilo cele vi«>te, maj, junij '.935. Pomidbe na oglss. oddelek »Jm.tra« pod značko >Ab-&o-lii'?no varno«.
Kupim vloge
Ljiribl.janske -mestne in B*-novinfke hranilinice — do 150.000 Dm, porandbe na o<r!«c. oddelek »jTTt.ra« pod »•Plačam takoj v gotovim* 34290-16
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ventilator
(«Jkshaw»tor) za oca 400 m'
zra.ka na min., kupimo. — P'>mi<3be na TVKsl.rrv: Črna-kaodin — predal 146.
34327-7
Amperometer
voltmeter, mike! io mede®. an^d'9 kropiim. Pi>nndbe na og'a6. odiiftle* »Jutra« pod »načko >Galva5iiiaci5a<.
Drobil ec
i^revofflnC. eveiat. otabitai. kupim. Cenjem« ponudbe z navedbo ce&e. etanja m diiiMCTiije na p^dTura. Jutra v Celju pod >DrobiV<-.<.
343:38-7
300 m železnih cevi
premer 40—65 mim (Ikoti^v-
a» ali plinske) rabljene km-pimK). Ponudbe na naslov: CrnekaoHn. preda! l'U*>.
34328-7
Vretfnotč
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kmpuj« po najvišjih s>eoab
ČERNE — Juvelir
Ljnbliana. Woffova ulica 3.
777
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Obleke vseh vrst
žonske iin moške, malo rabljene, ir.ei.-e, večjo izbiro nudi >Promet<, nasproti križevniSke cerkve. It petam g8 sprejmejo obleke trodii v prodajo, (nakup). 343S6.18
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bufet
s točilnico, delikateeo in subomesnatim blagom,
no prometni ulici zagrebškega središča, g krasnimi prostori, veliko k :hiii;0 vn stanovanjem, z invenitarjejc naprodaj za 1Ž.000 Din. — Nizka t*a;eminina. Pojasnila daje Paviekovič. Zagreb Iiica 144, prizemno. levo.
S4324 19
Lep hi velik lokal
s gobo. v Trnovski ti-lnoi tAkoj (ridom. Naslov pove og!esni oddelek »Jutra«.
Beseda J Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek
Gozdno posestvo
24 oralov, pol ure od kolodvora ugodno prodam. Vzamem knjige Kmetske posojilnice v LJubljani. Naslov v vseh poslovaln »Jutra«.	34009-20
ti Din.
Prodaja mlina!
Ofoniram dva modoma m'.i-na. v»ak 1 vagon dnevne kapaoit-ete, oba v Vojvodini, en leie<č na Dumivu-Zaradi transporta blaga po v«>ii ugodna dobama možnost za Slovenijo. Mlina sta moderno o>P"emilijene — en zaradi rodlbinski.h priLKk ujrodmo in poceni ii proste r,ake naprodaj. Ret°ni kupci naj ge obrnejo, če miožno v nemškom jeziku, na Brača R i e g e r. m'm. Vršac.	3^30-2»
Stavbišče
800—.1000 mprimemo M vile ali kako podjetje, pri kopališču in ielenniSki postaji LaSko, naprodaj ml po 50 Din. — Informacije da »P oseet«, Ljub! 'a.na, Miklošičeva oeeta štev. 4.
343i7-20
Y n ajem:
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Lokal za trgovino
v predmestju L j u b 1 j a-n e vzamem v najem. Pomidbe na oglasna oddelek »Jiaitrac pod šifro »-Dober promet«.	94332-17
Kurjeno kegljišče
še nekaj večerov prosto, ^vdda Turk v StreKSki ml. št. 22.	»1352-17
Trgovino
z mešanim blagem, (naku-po\'alniea deželnih pridelkov, poš-ta in trafika), 8 km od Ptuja po u^dmi oe-ni prodam ali oddaim v najem. OgMetii pri lastmi-kn Francu Urba.n, megarju v Ptuju.	»t^-117
Sobe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Opremljeno sobo
s fcnbinjo. a''i samo uporabo iste, iščem. Ponudbe na og^as. oddelek »Jirtra« pod značko »C-.stoc. S43il-23/a
MniMirrftffl
Beseda » Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Štirisob. stanovanje
e kopalnico in pritiii.inamo oddam. Nasior v v»e>h po-
slov^ira-icah vJotra«.
Dvosob. stanovanje
g pritiklinami oddam g 1. januarjem v MooTrjkovi u-1. Št. 5.	34367-21
^m.nnnnm
Opremljeno sobo
e hra.no ali brez poceni oddam. Naeiov v vseh poslo-va.nicah »Jutra«. 34347-i!3
Veliko sobo
pr»B!>o aii opremi j«io — event. tudi o kuhi njo in p-itrtk*in«mi oddam takoj v Rožni doiiui. — Naslov v vtfth P"škrv«.Iiiioah »Jnitra« 34350-23
Prijetno sobico
s posebnim vhodom iu hrano oddam t aredi.nii m^gta. Nisov v oglasTK^m oddelku »Jutra«.	34CJ4S-23
Opremljeno sobo
lopo, veirko in svetlo, oddam o 15. dec»mb-om b Ij-šemu pospo»i"j v Slomškovi ulica 7/2, levo. S43.»4-23
Solnčno sobo
opremljeno ali p-az.no. t n.:>orabo kopa'aic« odda m g 1. decembrom Stalini dami na Kongresnem trgu. Naslov pove og!a«ji oddelek »Jutra«.	54318-23
S
Znaki: ^čuvajte Jugoslavija!"
s sliko blagopokojnega kralja Aleksandra I., garantirano pozlačeni s čistim 24-karatnim zlatom izdeluje in prodaja samo na veliko: POOBLAŠČENA KOVNICA, D. D. BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišiča 43.: Prodaja v manjših količinah: SLAVKO MLAJRKOVTC, MARIBOR.	9666

Občin« LjnMjua Mestni pogrebni taTod
Naznanjamo žalostno vest, da je naSa srčno ljubljena in dobra soproga, mati in sestra, gospa
ERNA KOVAČIČ
soproga finančnega uradnika
v sredo, dne 5. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 7. t. m. ob %3. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1934.
9816
ŽALUJOČI OSTALI.
Ali je Vaš zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen
katalog št. 3, nazvan šola ljubezni.
V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete. pariške fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.)
Prospekt „Salus Standard44
za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Salus«. Zagreb 6-Jo Samostanska ulica 11
I
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Ročno urico
izgubila v ivdeljo od Rimske" ceste do Slamiča. — Pošten najditeiij naj jo proti nagradi odda v salonu Laborec, Borštnikov t"g št. 4.	34331-58
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izjava
Vs! nd sodečega razve!
a zakona ge. Zanoškar Pavle, preje Cutič Pavla, m več upravičema nositi moje rodbinsko ime Cutič i.n pod Mt imenom trgovati ter tudi nisem več plačnik ra njo. Onitlč An-VMn, Dalsra tjn ovo u'ic« 38.
31394-31
Živali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moder papagajček
je ugei. Proti nagredii ga je oddati v Bo Iga rek; irioi et. žl/a. prM loja. 34344-27
2 huda psa čuvaja
najraje dogi, dobro Aretirane, kupim. Ponudbe oa pod<nu?&nioo »JuC.ra« v Mariboru pod »Dober fcuvaj«.
31300-27
PARKETE hrastove bukove
najceneje JOS. ii. PUH
LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513
Uspeh
za
uspehom
žanje kdor se ofc vea-ki priliki poslužuje
»Jutrovega«
-nalej^ njr)fl<sn?k«!
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Prekjicujem
vse, kar sem napisa'« ano>n:mmem plsm/u g. Ado4-fu Serbcu o gdlt. Drago-miri Roč3kovi, ker je to, kar sem napisala izmišljeno in neresnično. OImtt« se zahvaljujem, d« ttn odstopila od toSbe. — M«rr'ja Krjšič, Vratwko. 3«173-31
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva šivalna stroja
damskega jzi krojaškega — kakor tudi akoro
moško kolo
prodam radi odi;«K.ovanja. Roiman, Bo.ga.-nka t»l. 17.
34310-29
PREMOG DRVA In K ARBO PAKETI
pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri. močne in zdrave živce in izboren tek. To daie »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»ENERGFV« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—.
Reg S. br. 4T87-32
!| i • ! i! i II
i
i i
ililil!]
Pisalni stroj
transporta.be«, malo rabljem, prodam. — Na og:ed pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana Gospoevetgka c. št. 2.	943S4-29
Mošančki
in druga prvovrstna zimska jabolka stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Uprava Hervard Auerspergovega velepo-sestva »Turjak« v Namršlju, pošta Studenec pri Ljubljani, proda v gozdnem okrožju »Pajkovo« v občini Bloke potom ponu-jalne dražbe okoli 13.000 kubičnih metrov jelove deblovine.
Podrobni prodajni pogoji so na razpolago pri upravi in pri gospodu Kobenter Francu, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 1 h-TT,
9814
Čita\te teden§ho revijo .»ŽIVLJENJE JN SVET"

J)o£$ni&i po$or !
Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljši odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki, Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki.
Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«.	9577

Previden s tolažili sv. vere nam je umrl naš dobri oče, soprog, stari oče, tast in stric
LUKA BURJA
posestnik in trgovec
Položili smo ga k večnemu počitku v torek, dne 4. decembra 1934. Prisrčno se zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost gg. primariju dr. Robertu Blumauerju, dr. Krajcu, dr. Oražmu in cč. sestram Leonišča. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njega zadnji poti, ter mu darovali cvetje.
Ohranimo mu blag spomin.
Ribnica na Dolenjskem, dne 4. decembra 1934.
9813
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Vs) v Ljubljani
555555555555555555P5555