MULTIDISCIPLINARNI PRISTOPI PRI DELU Z OSEBAMI S POSEBNIMI POTREBAMI S PRIMERI DOBRE PRAKSE ZBORNIK POVZETKOV Naslov MULTIDISCIPLINARNI PRISTOPI PRI DELU Z OSEBAMI S POSEBNIMI POTREBAMI S PRIMERI DOBRE PRAKSE Zbornik povzetkov XXVIII. Izobraževalnih dni (16. in 17. november 2020 v spletni izvedbi) Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo Izdajatelja Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, Linhartova 51, 1000 Ljubljana www.drustvo-srp.si Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, Linhartova 51, 1000 Ljubljana www.sous-slo.net Urednik mag. Marko Strle Vsak avtor odgovarja za jezikovno in vsebinsko ustreznost besedila. Portorož, december 2020 www.drustvo-srp.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=46920451 ISBN 978-961-95261-0-1 (epub) ISBN 978-961-95261-1-8 (pdf) Kazalo Multidisciplinarni pristup u edukaciji i rehabilitaciji djece s teškocama u razvoju .................... 8 Multidisciplinarni pristop k prirejanju informacij v lahko citljivo in razumljivo obliko na primeru prirejanja Ustave Republike Slovenije ................................................................................... 9 Pedagoško zdravstveni model obravnave otrok in mladostnikov v Vzgojnem zavodu Planina – pedagogika in zdravstvo z roko v roki ................................................................................10 »Helen Keller« iz Bitole: multidisciplinarni pristop v obravnavi deklice z gluhoslepoto in družine iz tuje govorecega okolja .........................................................................................11 Uporabnost metode funkcionalnega ucenja pri gibalno oviranem otroku v prilagojenem programu za predšolske otroke ............................................................................................12 Razmišljanje o novih pristopih v vzgoji in izobraževanju .......................................................13 Terapevtska ocena projekta Aktivnosti v naravi ....................................................................14 Vaje cujecnosti v vzgojni skupini gibalno oviranih mladostnikov ...........................................15 Multidisciplinarni pristop pri nudenju pomoci pri prehodu na trg dela skozi projekt Prehod mladih ..................................................................................................................................16 Multidisciplinarni pristop pri izdelavi ocene tveganja za prilagojene telesne aktivnosti pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo .........................................................................17 Sodelujoce delavno okolje in uspešna zgodba opolnomocenja uporabnika ..........................18 Inkluzivno izobraževanje ucencev posebnega programa vzgoje in izobraževanja na vecinski osnovni šoli: Primer dobre prakse ........................................................................................19 Multidisciplinarni pristop pri obravnavi nasilja v varstveno delovnem centru .........................20 Tim za avtizem, imamo problem! ..........................................................................................21 Projekt Aktivnosti in avtizem .................................................................................................22 Hipnoza in njena uporaba v sodobni interdisciplinarni obravnavi ..........................................23 Kako lahko ustrezno prilagojen invalidski vozicek izboljša kvaliteto življenja ........................24 Muzej kot izobraževalni prostor za otroke s posebnimi potrebami ........................................25 Ucenje v naravi, z naravo in o naravi v CIRIUS Vipava ........................................................26 Kako pomagati posamezniku do vecje participacije pri aktivnosti s pomocjo podporno tehnologijo - pomen timskega sodelovanja ...........................................................................27 Nemirni ucenec je s pomocjo multidisciplinarnega tima zacel uporabljati kinesteticno mizo .28 Multidisciplinarni pristop pri delu z otroki s posebnimi potrebami, katerih materni jezik ni slovenšcina, na zgornjem gorenjskem ..................................................................................29 Multidisciplinarni pristup u edukaciji i rehabilitaciji djece s teškocama u razvoju Selmir Hadžic U sistemu rada djece s teškocama razvoju u Bosni i Hercegovini postoji više zastupljenih modela odgoja i obrazovanja a u zavisnosti o kojem dijelu države se radi. Tako npr.djeca sa intelektualnim teškocama u kontekstu osnovnog školovanja imaju na raspolaganju dvije opcije: upis u redovnu školu i upis u specijalnu školu. Treba napomenuti da su ove dvije opcije uglavnom namijenjene djeci sa lakim i umjerenim intelektualnim teškocama. Djeca sa težim i teškim intelektualnim teškocama obicno nemaju opciju pohadanja škole, a obrazovni sistem nema adekvatna rješenja i odgovor za školovanje ove djece (Memiševic, 2019). Djeca sa drugim vrstama teškoca takoder se školuju u skladu sa vrstom i stepenom teškoce. Bilo da se radi o specijalnom obrazovanju ili školovanju djece s teškocama u razvoju u redovnim školama, morali bi biti ispunjeni osnovni principi obezbjedenja strucne podrške. Pozitivno zakonodavstvo u Bosni i Hercegovini koje je bazirano na svjetskim dokumentima kojim se države obavezuju primjenu modela ljudskih prava i prava svakog djeteta na školovanje u najbližoj i najpodsticajnijoj sredini, cesto sadrži odredbe da je svaka škola dužna obezbijediti multidisciplinarni strucni tim koji ce se brinuti za unapredenje inkluzivnog obrazovanja i strucne podrške djeci. U ovom radu ce na primjeru centara za odgoj i obrazovanje djece s teškocama u razvoju kao i primjenjivanih programa rada sa djecom biti prikazan multidisciplinarni pristup koji je zastupljen u javnim obrazovnim ustanovama u jednom dijelu Bosne i Hercegovine. Multidisciplinarni pristop k prirejanju informacij v lahko citljivo in razumljivo obliko na primeru prirejanja Ustave Republike Slovenije Živa Jakšic Ivacic, Tim Savelli, Nina Fricelj, Natalija Golob Lahko branje je oblika prilagojene komunikacije, s pomocjo katere omogocamo dostop do informacij bralcem, ki imajo težave z branjem ali razumevanje prebranega. V clanku predstavimo postopek prirejanja pravnih informacij v lahko branje, ki smo ga razvili v okviru projekta prirejanja Ustave RS v lahko citljivo in razumljivo obliko. Postopek smo razdelili v tri faze: pripravo, prirejanje in pregledovanje. V fazi priprave je kljucna izbira informacije, ki jo bomo priredili, opredelitev ciljne skupine bralcev, sestava multidisciplinarnega tima in delitev vlog. V fazi prirejanja sta kljucna dva koraka, in sicer oblikovanje strokovno korektnih in vsebinsko ter oblikovno lahko dostopnih informacij oz. besedil in pa njihovo preverjanje s testnimi bralci. Pri obeh korakih je nujno sodelovanje strokovnjakov s tematskega podrocja besedila, v našem primeru pravnikov, izvedencev za lahko branje, prirejevalcev in pa ilustratorjev ter oblikovalcev. Pedagoško zdravstveni model obravnave otrok in mladostnikov v Vzgojnem zavodu Planina – pedagogika in zdravstvo z roko v roki dr. Leonida Zalokar Namen prispevka je predstavitev Pedagoško zdravstvenega modela obravnave v Vzgojnem zavodu Planina, kjer se poleg otrok in mladostnikov s custvenimi in vedenjskimi motnjami obravnava tudi otroke in mladostnike z lažjo motnjo v duševnem razvoju. VZ Planina se s stališca ustanovitelja pojmuje kot del šolskega sistema, praktiki pa ocenjujemo, da se zaradi stopnjevanja težavnosti in pojavljanjem novih oblik težjih duševnih in drugih motenj, deklarirana in predpisana zakonska dolocila ter cilji v veliki meri ne uresnicujejo. Zakonodajni organi za resne oblike motenosti navkljub številnim opozorilom niso predvideli ustreznejših programov pomoci, specializiranih institucij – praksa kaže, da sedanji koncept in doktrina delovanja vzgojnih zavodov ne dosega deklariranih ciljev. Rahel premik je bil dosežen l.2012 na mikro ravni s sprejetjem Pedagoško zdravstvenega modela obravnave otrok in mladostnikov v Vzgojnem zavodu Planina, kamor pa zaradi kadrovske in materialne podhranjenosti ne moremo zajeti vseh otrok in mladostnikov, ki v Sloveniji potrebujejo tovrstno celostno obravnavo. »Helen Keller« iz Bitole: multidisciplinarni pristop v obravnavi deklice z gluhoslepoto in družine iz tuje govorecega okolja Dragana Žunic Od leta 2008 je Republika Slovenija ena izmed držav podpisnic Konvencije o pravicah invalidov, ki priznava gluhoslepoto kot edinstven primanjkljaj, oviro ali motnjo. Žal, kljub ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov položaj oseb z gluhoslepoto v Republiki Sloveniji še vedno ni sistemsko urejen. Specialno-pedagoška obravnava, izobraževanje in podpora otrokom z gluhoslepoto so vecinoma osredotocene na prednostno senzorno motnjo ali primanjkljaj (bodisi sluh bodisi vid) in ne na socasno okvaro obeh senzornih cutil. Ob odsotnosti ustreznih vzgojno-izobraževalnih programov za otroke z gluhoslepoto, se le-ti vkljucujejo bodisi v prilagojene programe za gluhe in naglušne otroke bodisi v prilagojene programe za slepe in slabovidne oziroma otroke z okvaro vidne funkcije. S tem so otroci z gluhoslepoto prikrajšani za celostno obravnavo in podporo, ki je oblikovana na podlagi njihovih komunikacijskih in funkcionalnih zmožnostih ter rehabilitacijskih in izobraževalnih potrebah. V pricajocem prispevku bo predstavljeno strokovno povezovanje in multidisciplinarni pristop v obravnavi deklice z gluhoslepoto iz tuje govorecega okolja in podpori njeni družini, ki ga je omogocil projekt »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam« Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Uporabnost metode funkcionalnega ucenja pri gibalno oviranem otroku v prilagojenem programu za predšolske otroke Eva Lorencic V preteklem letu je v veljavo stopil Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Zgodnja obravnava vkljucuje obravnavo otroka in njegove družine, njen namen pa je pravocasno spodbuditi otrokov razvoj ter zagotoviti pomoc družini. Zgodnja obravnava lahko med drugim poteka v razlicnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok v vrtcu temelji na igri. Skozi igro se razvijajo in ucijo. Gibalno ovirani otroci so zaradi težav na podrocju motorike za igro pogosto prikrajšani ali jih igra manj zanima, se ne igrajo. Posledicno ne raziskujejo, kar pomeni, da jim primanjkuje izkušenj na vseh podrocjih dejavnosti. Strokovni delavci moramo zato znati prilagajati metode, oblike in nacine dela, s pomocjo katerih bodo lahko izrazili svoja mocna podrocja in napredovali na vseh podrocjih delovanja. Z raziskavo smo preverjali ucinkovitost metode funkcionalnega ucenja, kot ene izmed možnih nacinov spoznavanja razlicnih strategij reševanja problemov, pri vzgoji in izobraževanju gibalno ovirane deklice, stare 3 leta, vkljucene v prilagojeni program. Deklica zaradi razvojne motnje in desnostranske hemi pareze pocasneje napreduje. Ugotoviti smo želeli, ali bo z intenzivnimi obravnavami po metodi funkcionalnega ucenja in z vkljucevanjem elementov funkcionalnega ucenja v vsakodnevne aktivnosti v vrtcu, napredovala na podrocju fine motorike in samostojnosti. Ugotovili smo, da je deklica dosegla vecino ciljev, ki smo si jih zadali. Razmišljanje o novih pristopih v vzgoji in izobraževanju Irena Fifolt Povzetek: S svojim prispevkom želim sporociti , da je bistvo dobrega pocutja otroka, mladostnika ali varovanca v instituciji, da cuti, da je sprejet tak, kot je. Moje razmišljanje izhaja s perspektive otroka, od pripovedovanj otrok, ne pa od želj nas odraslih. K otroku naj bi pedagog, ucitelj, surdopedagog, logoped… pristopal tako, kot je za dolocenega otroka najboljše. Ni ene pravilne metode, enega pristopa. Toliko kot je otrok, toliko je lahko pristopov. Mi, ki so nam zaupani otroci, naj bi našli najbolj optimalno pot za posameznika skupaj z njim, v pogovoru in v odnosu, kjer vlada spoštovanje. Terapevtska ocena projekta Aktivnosti v naravi Diana Batista, Klavdia Kustec Prispevek predstavlja terapevtsko oceno izvedbe projekta Aktivnosti v naravi za otroke z avtisticnimi motnjami. Aktivnosti so se odvijale v naravi, na domaciji, ki nudi dom dvema konjema, primernima za razne terapevtske aktivnosti. Aktivnosti, izbrane v projektu, so potekale 1-krat na teden, in sicer v prostem casu. Vanje je bilo vkljucenih 6 ucencev. Pred vsako izvedbo aktivnosti s konjem smo opravili gibalni poligon. Izbrane gibalne naloge so vkljucevale razlicne spretnosti/sposobnosti. Poligon je sestavljal šest gibalnih nalog, to je: s podrocja moci, hitrosti, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja in vzdržljivosti. Vadbeni poligon je bil sestavljen po zahtevnostnih stopnjah, od lažje gibalne naloge do težje oz. od enostavnih k bolj kompleksnim nalogam. Po uspešno izvedenem poligonu je sledila aktivnost s konjem ali na njem. Tudi te dejavnosti smo stopnjevali in jih sprotno prilagajali otrokovim zmožnostim. Dejavnosti so bile izvedene z veckratnimi ponovitvami, to je z namenom, da se jih otrok nauci in si jih zapomni, izboljša in avtomatizira dolocene gibalne vzorce, potrebne pri vsakodnevnih aktivnostih. Otroci, vkljuceni v 3-mesecni projekt, so napredovali na podrocju izbranih gibalnih aktivnosti, napredek pa se je pokazal tudi na njihovem psiho-fizicnem pocutju, kar so opazili tudi njihovi starši. Otroci so bili za vse projektne aktivnosti zelo motivirani, zlasti pri skrbi za konja, pri pripravi za jahanje, pri njegovem vodenju in pri drugih povezanih aktivnostih. Vaje cujecnosti v vzgojni skupini gibalno oviranih mladostnikov Maja Župec Vedno bolj se v vsakdanjem življenju srecujemo s pojmom cujecnosti. V razni literaturi lahko najdemo veliko razlicnih tehnik in vaj cujecnosti. Tudi sama sem se pojmom cujecnost srecala najprej v zasebnem življenju nato pa še na strokovnem podrocju, kot eno izmed možnih metod pri delu z otroki in mladostniki. Številne raziskave so namrec pokazale pozitivne strani vaj cujecnosti v šoli. Vaje cujecnosti sem zacela uvajati v vzgojno skupino gibalno oviranih mladostnikov na dnevni obliki usposabljanja v CIRIUS Kamnik. Dijaki prihajajo v vzgojno skupino po dopoldanskih aktivnostih utrujeni, potrebujejo cas za pocitek in umiritev. Zato sem postopoma zacela uvajati majhne vsakodnevne vaje cujecnosti, enkrat tedensko pa prakticiramo vaje v casu vzgojne dejavnosti. V prispevku je na kratko predstavljena cujecnost na splošno in v šoli, kot metoda dela z otroki in mladostniki. V drugem delu prispevka je opisan prakticni primer izvajanja vaj v vzgojni skupini dijakov na dnevni obliki usposabljanja. Multidisciplinarni pristop pri nudenju pomoci pri prehodu na trg dela skozi projekt Prehod mladih Mojca Arh, mag. Maja Zovko Stele, mag. Tatjana Dolinšek, Karl Destovnik Projekt Prehod mladih je namenjen nudenju strokovne pomoci mladim s posebnimi potrebami na njihovem prehodu iz šole na trg dela oziroma v naslednjo stopnjo izobraževanja. Ciljna skupina so mladi s posebnimi potrebami, ki zaradi svojih težav praviloma težje vstopajo na trg dela kot ostala mlada populacija. To so mladi z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, mladi z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, mladi z avtisticnimi motnjami in mladi s custvenimi in vedenjskimi motnjami, za katere se ugotavlja, da bodo imeli vecje težave in ovire pri prehodu na trg dela in zaposlovanju. Posledicno je pri njih tveganje za dolgotrajno brezposelnost in tudi pojav številnih sekundarnih težav bistveno vecje. Izkušnje iz projekta kažejo, da je pri delu s temi mladimi pogosto nujno potreben multidisciplinarni pristop oziroma povezovanje strokovnjakov iz razlicnih strok, ki prispevajo k njihovemu lažjem prehodu na trg dela oziroma na naslednjo stopnjo šolanja. V prispevku bomo na kratko predstavili sam projekt, njegove cilje in tudi metode dela. Poudarek bo na predstavitvi primera iz prakse iz katerega bo vidno, kako lahko, z multidisciplinarnim pristopom in dobrim sodelovanjem med šolo, izvajalcem projekta, delodajalcem in tudi zunanjimi inštitucijami, bistveno vplivamo na kakovost življenja mlade osebe s posebnimi potrebami in le to približamo trgu dela. Multidisciplinarni pristop pri izdelavi ocene tveganja za prilagojene telesne aktivnosti pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo Jasna Vešligaj Damiš, Zvonka Novak, Yoana Filipic, Vladimir Jacevic Naprej, center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo nudi dolgotrajno psihosocialno in zdravstveno rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi. Pomemben del naše storitve je program športne rehabilitacije. Pred vkljucitvijo uporabnika v ta program celoten tim (fizioterapevt, socialni delavec, delovni terapevt, medicinska sestra, psiholog in delovni inštruktor) skupaj z uporabnikom izpolni obrazec za oceno tveganja. Tim oceni podrocja tveganja s pomocjo matrice tveganja, ki mu pomaga izraziti stopnjo tveganja glede na vpliv grožnje v odnosu do verjetnosti tveganja. Ce sta tveganje oziroma vpliv grožnje in verjetnost tveganja visoka, se vprašamo ali je tako visoko tveganje za uporabnika še primerno. Zato za takšna podrocja pripravimo nacrt za obvladovanje tveganja, s katerim zmanjšamo tveganje in škodo ter zavarujemo osebo. Nacrt vsebuje ukrepe, ki jih jasno opredelimo: kako, kdo in kaj bomo naredili, da zmanjšamo tveganje. V primeru, da je tveganje vecje kot dobrobit športne aktivnosti, škoduje uporabniku ali drugim in z razlicnimi ukrepi in prilagoditvami ne dosežemo zadostne varnosti, ga v program ne vkljucimo. Pomembno je, da skupaj z uporabnikom išcemo rešitve nastale situacije ter razmislimo o drugih poteh, ciljih ali poišcemo možne prilagoditve. Sodelujoce delavno okolje in uspešna zgodba opolnomocenja uporabnika Urša Hudovernik, Grega Arh Zaposlitve predstavljajo poleg vodenja in varstva glavno storitev v Varstveno delovnem centru znotraj Centra za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica. V štiridesetih letih delovanja, smo razvili delovne pristope, ki omogocajo osebam z motnjo v duševnem razvoju osebni napredek, inkluzijo, normalizacijo in višjo kvaliteto življenja. V clanku predstavljava okolje, ki je spodbudno, motivacijsko in naravnano na uporabnika tako, da ta lahko razvije svoje potenciale in se s svojim delom enakovredno vkljucuje v skupnost. Preko primera dobre prakse predstaviva zgodbo uporabnika, ki prikazuje, kako se mu je s podporo in motivacijskim okoljem izboljšala kvaliteta življenja. Uporabnik je iz pasivnega okolja vstopil v aktivno vlogo uspešnega zaposlenega, po katerem je podjetje poimenovalo tudi njihov unikaten izdelek »Ajdovska deklica«. Inkluzivno izobraževanje ucencev posebnega programa vzgoje in izobraževanja na vecinski osnovni šoli: Primer dobre prakse Andreja Gamser Abram V skladu z vizijo Centra Janeza Levca Ljubljana, ki je med drugim tudi iskanje raznolikih priložnosti za socialno vkljucevanje ucencev z motnjo v duševnem razvoju med vrstnike z znacilnim razvojem, organizacijska enota Oddelkov vzgoje in Izobraževanja Jarše od septembra 2017 izvaja pouk ene skupine Posebnega programa na vecinski osnovni šoli. Kombinirana skupina prve in druge stopnje, v kateri je šest ucencev z zmerno motnjo v duševnem razvoju, med njimi štirje ucenci s pridruženimi motnjami avtisticnega spektra, se je uspešno vkljucila v novo šolsko okolje in po naših opažanjih vidno napreduje na podrocju samostojnosti, funkcionalne komunikacije in socialnih vešcin. V dobrih dveh šolskih letih smo razvili primer dobre prakse, ki temelji na inkluzivnem povezovanju ucencev obeh šol ter iskanju raznolikih priložnosti za vkljucevanje ucencev Posebnega programa med ucence v vecinski osnovni šoli glede na njihova mocna podrocja in specificne interese. Ob tem pri ucencih razvijamo in krepimo prilagoditvene spretnosti za kasnejše bolj samostojno življenje. Preko organiziranih in rednih oblik sodelovanja znotraj obveznega in razširjenega programa pouka, neformalnih oblik druženja, aktivnosti socialnega vkljucevanja in delavnic ozavešcanja ucencev vecinske šole o nevrorazlicnosti in posebnih vzgojno-izobraževalnih potrebah, utrjujemo pot k bolj vkljucujoci šoli za vse ucence in spodbujamo sobivanje v strpnejši družbi. Multidisciplinarni pristop pri obravnavi nasilja v varstveno delovnem centru Petra Bizjak, Mateja Kovac V varstveno delovnem centru se velikokrat srecujemo z nasilnim vedenjem uporabnikov. Do nasilnega vedenja prihaja v obeh storitvah, tako v storitvi vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji kot v institucionalnem varstvu. Nasilno vedenje se pojavlja v vseh oblikah, najvec pa opažamo psihicnega nasilja (zbadanje, žaljivke, posmehovanje) ter fizicnega nasilja (odrivanje, klofuta, udarci). Do nasilja med uporabniki prihaja iz razlicnih razlogov: nauceno vedenje, neuspešno zadovoljevanje osnovnih potreb, agresivno vedenje drugih, konfliktne situacije, raven stresa, vrednote in stališca posameznika do nasilja, zmanjšane sposobnosti. Zaposleni se odzivamo na vse oblike nasilja in jih rešujemo sproti. Pri dolocenih uporabnikih je možnost oziroma tveganje, da bo v konfliktnih ali stresnih situacijah nasilen, vecja kot pri ostalih. Pri teh uporabnikih je zato še toliko bolj pomembno, da pravocasno zaznamo njihov konflikt ali notranjo napetost in poskusimo preprecit pojav nasilnega vedenja. Pri uporabniku J se je pojavljal vedno enak vzorec nasilnega vedenja. Kljub vsem ukrepom, ki smo jih sprejeli, za preprecevanje tveganja, je zmeraj znova prihajalo do nasilja. Zato smo se odlocili za multidisciplinarno obravnavo. V obravnavo smo vkljucili pristojni center za socialno delo, supervizorja, društvo za nenasilno komunikacijo, psihiatra in policijo. V prispevku bova prikazali rezultate multidisciplinarnega pristopa pri obravnavi nasilja v varstveno delovnem centru. Tim za avtizem, imamo problem! Melita Bezjak Zelo pogost stavek, ki pomeni zacetek serije izvajanja razlicnih aktivnosti z namenom diagnosticirati natancno sliko problema, vkljuciti v proces kljucne osebe, pripraviti vedenjsko-izobraževalni nacrt ter ga izvesti. Zadnja aktivnost, ki obenem pomeni zacetek, pa je evalvacija celotnega procesa, ki nam kaže smer gibanja uspešnosti vseh naših aktivnosti. Smer je pravzaprav krivulja, kajti delo z ljudmi, še posebej z osebami z avtizmom, je prežeto z vzponi in padci. V prispevku bo predstavljeno delo multidisciplinarnega tima za delo z osebami z avtisticno motnjo. Opisan bo potek observacije, analiza problema, vloga posameznih clanov tima, vkljucevanje staršev oziroma skrbnikov, priprava vedenjskega nacrta, izvajanje le-tega ter nacini evalvacije. Vse našteto bo predstavljeno v obliki študije primera 7 letnega fanta z redkim genetskim sindromom Syngap1, s težjo motnjo v duševnem razvoju, avtisticno motnjo, težko govorno-jezikovno motnjo in lažjo gibalno oviranostjo. Ucenec je vkljucen v Posebni program vzgoje in izobraževanja v našem Dnevnem centru Dornava. Pri ucencu se pojavljajo razlicne oblike neželenega vedenja: agresija, avto agresija in destruktivno vedenje. Težina problematike vedenja je prišla do take stopnje, da je bilo potrebno nujno pripraviti nacrt za reševanje tega vedenja. Celoten proces je potekal pod supervizijo certificirane vedenjske analiticarke metode ABA. Rdeca nit intervencije je bila poenotiti kljucne elemente (pristope, metode) strokovnega dela vsega osebja in še posebej staršev ucenca. Uporabljene so bile še metoda TEACCH in metoda PECS Projekt Aktivnosti in avtizem dr. Erna Žgur, dr. Tjaša Filipcic Prispevek predstavlja rezultate projekta Pedagoške fakultete UL Aktivnosti v naravi za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti otrok z avtizmom. Predmet raziskave so bile izbrane gibalne aktivnosti (motoricne sposobnosti, spretnosti) otrok, razlicno starih, iz predšolskih in osnovnošolskih programov. Cilji raziskave so bili usmerjeni v potrditev pozitivne vloge gibanja v naravi, in sicer z uporabo izbranega gibalnega poligona ter z aktivnostmi s konjem. Vanjo je bilo vkljucenih 6 otrok z avtisticnimi in pridruženimi motnjami. Uporabljena je bila metodologija relativnega napredka vsakega otroka. Izvedeno je bilo zacetno testiranje gibalnih aktivnosti vseh otrok, po zakljucku projekta smo opravili še koncno testiranje. Rezultati 3-mesecnega projekta, ki se je odvijal 1-krat tedensko, so pokazali individualen napredek otrok na širšem gibalnem podrocju. Otroci so razlicno napredovali na 6 izbranih gibalnih aktivnostih (koordinacija rok, bilateralna koordinacija, moc, agilnost in staticno ter dinamicno ravnotežje). Najvecji napredek je bil dosežen na podrocju koordinacije in moci, najmanjši na podrocju agilnosti. Rezultati projekta so spodbudni in kažejo na pozitivno vlogo gibalnega poligona v naravi, to je z uporabo konja kot motivatorja in terapevta. Z izbranimi gibalnimi aktivnostmi so otroci izboljšali držo telesa, gibalno ucinkovitost ter splošne funkcionalne sposobnosti. Hipnoza in njena uporaba v sodobni interdisciplinarni obravnavi Mojca Kastrin Telesne in duševne motnje so danes postale izrazito kompleksne, zato jih je smiselno in nujno obravnavati z interdisciplinarnimi pristopi in tehnikami. Clanek naredi kratek uvod na podrocje hipnoze in hipnoterapije v splošni praksi. Hipnoza je danes komplementarna tehnika, ki dokazano lajša težave pri anksioznosti, razlicnih fobijah, depresiji in nespecnosti. V nadaljevanju prispevka predstavimo hipno terapevtsko delo Miltona H. Ericksona, izbor njegovih klinicnih primerov in lasten primer iz prakse. Kako lahko ustrezno prilagojen invalidski vozicek izboljša kvaliteto življenja Anja Cufar Nekateri ljudje so zaradi svojih zdravstvenih stanj v doloceni meri prikrajšani za uživanje osnovnih pravic, kot je gibanje. Kljub zdravstvenim omejitvam je v sodelovanju z ustrezno usposobljeno ekipo strokovnjakov, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, zdravstveno osebje in z ostalimi strokovnjaki, potrebno posamezniku omogociti optimalen izkoristek teh pravic. Mu nuditi okolje, pripomocke, aktivnosti in razlicne prilagoditve, ki so potrebne za doseganje njegovega optimalnega psihofizicnega razvoja. Pomembna je tudi uporaba ustrezno prilagojenih pripomockov, ki posamezniku omogoca tudi preprecevanje poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Omogoca preprecevanje tveganj za razvoj sekundarnih zdravstvenih stanj ter posledicno podaljšuje posameznikovo življenje. Osredotocila sem se na spremembe na razlicnih podrocjih, ki jih v posameznikovo življenje prinese pridobitev ustrezno prilagojenega invalidskega vozicka z opazovanjem, na konkretnem primeru ucenca. Opazovala sem posameznika pred in po pridobitvi zanj ustrezno prilagojenega invalidskega vozicka ter spremembe, ki jih je pridobitev pripomocka prinesla na razlicna podrocja njegovega življenja. Pri opazovanju je bil uporabljen multidisciplinarni pristop. Zapisana so opažanja in spremembe, ki so bile prisotne na razlicnih podrocjih življenja po pridobitvi pripomocka. Opravljena je analiza rezultatov, ki dokazuje, kako pomembna je uporaba ustreznih pripomockov za izboljšanje kvalitete posameznikovega življenja. Muzej kot izobraževalni prostor za otroke s posebnimi potrebami Urška Doblehar Muzej je bil vedno prostor za gradnjo kulturne identitete za elito. Sedaj postaja vse bolj odprto sticišce, kjer vsak najde mesto za vseživljenjsko ucenje. Tako muzeji pricujejo o kulturni dedišcini, ko vse dobrine preteklosti govorijo o naši vrednosti in identiteti ter vplivajo na našo sedanjost in prihodnost. Za obisk muzeja, galerije je potrebna temeljita priprava, še posebno ce je namen vzgojno izobraževalen. Kvalitetna priprava tako iz tehnicnega kot vsebinskega vidika je kljuc do zadanih ciljev. To je temeljnega pomena pri otrocih s posebnimi potrebami. Obenem pa pravilni metodološki pristop in oblike dela kustosa pedagoga v muzeju ter poznavanje primernih prilagoditev za dolocene motnje in ovire pri otrocih s posebnimi potrebami omogocajo tem otrokom izgradnjo obcutka za lepo, simbolno ter predstavljajo pozitivno dopolnitev šolskega kurikuluma. Ucenje v naravi, z naravo in o naravi v CIRIUS Vipava Mateja Kete Cerne V svetu je narejenih veliko raziskav, ki so potrdile, da ucenje v naravi pozitivno vpliva na kognitivni, socialni, emocionalni in motoricni razvoj otrok. Ima pozitivne ucinke na samozavest, orientacijo, telesno zdravje, dobro pocutje. Vzpodbuja zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, trajnostni razvoj in skrb za okolje. Ima pozitivne ucinke tudi na osebe s posebnimi potrebami. Izboljša komunikacijske sposobnosti in sodelovanje v skupini, ustvarjalnost, poveca pozornost, zmanjša napadalnost. To so potrdili primeri dobrih praks po celem svetu in tudi v Sloveniji. V CIRIUS Vipava izvajamo dejavnosti izven ucilnice z ucenci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, z gibalno oviranostjo in drugimi kombiniranimi motnjami. S pomocjo znanja in izkušenj, ki smo si jih pridobili z dolgoletnim delom na podrocju ucenja otrok s posebnimi potrebami, smo razvili program, s katerim lahko našim ucencem približamo naravo, ki je vir znanja, navdiha in sprostitve. Naše delo temelji na izkustvenem ucenju in multisenzornem doživljanju narave. Ucenje v naravi izvajamo na vseh podrocjih vzgojno izobraževalnega dela. Tovrstne izkušnje bogatijo tako ucitelje kot ucence, kajti narava nas uci, povezuje in sprosti obenem. V naravi je moc in v njej nismo nikoli sami. Kako pomagati posamezniku do vecje participacije pri aktivnosti s pomocjo podporno tehnologijo - pomen timskega sodelovanja Silva Bajde, Andreja Škorjanc Marinc, Simon Dolenec, Našata Škrbinc Podporna tehnologija pomaga osebam z omejitvami premostiti ovire na poti k samostojnosti in vkljucenosti v družbo. Cilji raziskave je opredeliti teoreticne osnove uvajanja podporne tehnologije s poudarkom na pomenu timskega sodelovanja in oceni napredek posameznika, ko uporablja podporno tehnologijo. V clanku so predstavljeni teoreticni modeli, ki opredeljujejo uporabo podporne tehnologije v razlicnih okoljih. Predstavljeni so primeri uporabe podporne tehnologije pri otrocih, mladostnikih z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami v CUDV Draga. Rezultati ocenjevanj kažejo, da so posamezniki napredovali na podrocju motoricnih in procesnih spretnostih, lažje sledijo zastavljenim ciljem in kažejo vecjo motivacijo za aktivnost. Podporna tehnologija pomaga posamezniku, da zmore vec in bolje. Nemirni ucenec je s pomocjo multidisciplinarnega tima zacel uporabljati kinesteticno mizo Blažka Vodušek, Urška Šteh Misel otroka, ki je diagnosticiran kot ADHD otrok: »Moje misli so kot metulji. Tako lepe, a kaj ko vedno odletijo drugam.« Kot opažava tudi na naši šoli s prilagojenim programom, število tako imenovanih nemirnih ucencev iz leta v leto narašca. V prispevku bi radi predstavili nemirnega ucenca (ADHD ucenca) in eno izmed naših rešitev, ki smo jo realizirali znotraj multidisciplinarnega tima. Kadar otrok med enako starimi vrstniki trajno izstopa z vecjo kolicino gibanja, ki je nesmotrno in neustrezno glede na pricakovanja okolja glede vedenja otrok, zagotovo lahko govorimo o nemirnem otroku. Zaradi pretirane, okolišcinam neustrezne in nesmotrne nemirnosti, ima otrok veliko težav v šoli, pogosto pa tudi v domacem okolju in drugje. Poleg primarnih težav s pozornostjo in nemirnostjo se pogosto pojavijo še ucne, emocionalne, vedenjske in socialne težave. V nadaljevanju je bila opravljena študija primera, kjer gre za nemirnega ucenca, romskega porekla. Ucenec obiskuje 5. razred OŠPP – NIS. Na šoli smo zato s pomocjo razrednicarke sestavili multidisciplinarni tim, kjer smo se posvetovali med seboj, kako pomagati našemu ucencu. Vec študij poudarja prav pomembnost gibanja v ucnem procesu, zato je tim podal predlog, da se poskusi pri pouku uporaba kinesteticne mize. Gre za mizo, ki omogoca ucencem ob stanju ali sedenju tudi ustrezno gibanje. Na šoli že poznamo te mize in jih tudi že uporabljamo, vendar pa sta na šoli le dve tovrstni mizi, zato smo se odlocili, da skupaj izdelamo mizo, ki bo v pomoc ucencu. Ucitelje tehnike je kot mentor prevzel projekt izdelave mize in z ucenci 8. in 9. razreda izdelal mizo. Tako smo ucencu omogocili lažje in kvalitetnejše sledenje pouku. Ucenec sam pove, da veliko lažje sledi uri, ker mu ni treba sedeti pri miru, saj lahko ves cas »miga«. Tudi drugi ucenci v oddelku si želijo sedeti za to mizo. In misel za konec iz knjige Na pomoc! Ali kako preživeti kot ucitelj avtorja K. Patersona: "Zavedajmo se, da nemirnega ucenca ne bomo spremenili v majhno tiho miško. Še dobro, da ne! Kje bi bil naš svet brez hiperaktivnih deloholikov, ki so pogosto pobudniki novosti in izjemni ustvarjalci? Sprejmimo nemirne ucence take, kot so, in poskušajmo delati v okviru njihovih energetskih ravni". Multidisciplinarni pristop pri delu z otroki s posebnimi potrebami, katerih materni jezik ni slovenšcina, na zgornjem gorenjskem Aleksandra Valancic V prispevku bom predstavila dejavnike, ki pomembno vplivajo na vzgojo in izobraževanje in nacin dela z otroki s posebnimi potrebami na obmocju zgornje Gorenjske in prispevajo k boljšemu razumevanju kompleksnosti problematike posebnih potreb in nacinov dela. To so nekateri demografski podatki, socialno okolje in socialna problematika. Zaradi priseljevanja in preseljevanja je za Jesenice znacilna specificna struktura prebivalstva. Ves cas je procent priseljencev bistveno višji kot je na ravni države. Skozi leta se delež tujcev na Jesenicah povecuje. Zamenjala pa se je tudi struktura priseljencev. Jezikovne ovire so bile prej manjše, zdaj veliko vecje – tako za ucence kot za strokovne delavce. Priseljevanje tujcev tako pomembno vpliva na vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Na kakovost življenja in dela pa poleg strukture prebivalstva vpliva tudi okolje, v katerem ljudje bivajo. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravje v obcini 2019 je pokazala pomembna odstopanja od slovenskega povprecja. Iz spremljanja podatkov razvojne ambulante je razvidno, da na jeseniško populacijo otrok izrazito vpliva socialno okolje, socialna problematika. Medtem ko so na razlicnih delih Gorenjske opazni razlicni vzroki motenj, je na Jesenicah opazna predvsem problematika otrok »zahiranckov« in nedonošenih otrok. Osnovna šola Poldeta Stražišarja je osnovna šola za ucence s posebnimi potrebami in izvaja program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program. Število ucencev iz leta v leto narašca, še posebej opazen pa je trend povecevanja ur dodatne strokovne pomoci. Opazen je porast pojavnosti govorno-jezikovnih motenj, motenj avtisticnega spektra, izrazitih oblik ADHD, genetskih obolenj. Še posebej velja izpostaviti pojavljanje motenj v isti družini, t.i. genetske dejavnike – »zaciklanost«. Z omenjeno problematiko se šola spopada na razlicne nacine, ki so predstavljeni v prispevku, vedno pa z ozirom na multidisciplinarni pristop.