Mostovi 2003 Terminologija v času globalizacije
Miran Željko
S posveta:
Terminologija v času globalizacije
Terminology at the Time of Globalization
Znanstveno srečanje s tem naslovom je predstavlja, da se bodo na njem pojavili ude-
bilo v Ljubljani 6. in 7. junija 2003, pripravi- leženci vsaj s polovice sveta, a se je pokazalo,
la pa sta ga ZRC SAZU in Evropski sekretari- da je šlo za dogodek precej lokalne narave:
at Mednarodne organizacije za terminologi- od 36 predstavljenih referatov jih je bilo 28
jo. Naslov zveni precej bombastično oziroma slovenskih, štirje hrvaški, trije bolgarski in en
si človek pri srečanju pod takim naslovom ruski. Globalizacija na slovenski način?
Organizacija
Časovno so stvari tekle tako točno kot na
redkokateri konferenci, ki sem se je udeležil
doslej: začetek vedno po programu, tudi ko¬
nec posameznega sklopa ni presegel razpo¬
ložljivega časovnega okvira. Nekateri vodje
sekcij so bili zelo strogi pri dodeljevanju časa
posameznim referentom (včasih morda celo
preveč), drugič pa se nekaterim veličinam
predsedujoči ni upal seči v besedo, čeprav so
prebile vse razumne časovne meje. Petnajst
minut za zanimivo predstavitev nečesa no¬
vega ni veliko, zato je še toliko pomembneje,
da se tega lotimo resno. Očitno je, da se ljud¬
je pogosto sploh ne pripravijo na predstavi¬
tev - še bolj očitno je bilo to pri tistih, ki so
svoj referat prebrali, namesto da bi ga pred-
stavili (Zdravko Zupančič, vodja Šole retori¬
ke, o tem jedrnato pravi takole: »Glasno bra¬
nje samemu sebi - samotno početje, glasno
branje skupini poslušalcev - sramotno počet¬
je!«). Delavci ZRC SAZU so med odmori red¬
no poskrbeli za hrano in pijačo, večer prvega
dne pa smo lahko preživeli še ob vodenem
ogledu mesta.
Do tu je ocena odlično. Žal so organiza¬
torji ubrali bližnjico, ki je bila nepoštena do
udeležencev iz tujine: v začetku je bilo ob va¬
bilu k sodelovanju omenjeno, da gre za med¬
narodno konferenco. Če je tako, mora biti za
vse udeležence delovni jezik (v času globa¬
lizacije!) angleščina, druga možnost je, da bi
bila delovna jezika slovenščina in angleščina,
tolmači pa bi poskrbeli, da bi tudi tujci lahko
sledili slovenskim referatom. A organizator¬
ji so se nazadnje odločili, da lahko vsak pre¬
dava v poljubnem jeziku, poslušalci pa naj si
pomagajo sami. Končni učinek tega je bil, da
je le ena udeleženka iz Slovenije svoj referat
predstavila v angleščini, polovica Hrvatic se
je odločila za hrvaščino, polovica za anglešči¬
no, Bolgarke vedo, da je v času globalizacije
jezik za komunikacijo angleščina, Rus pa se
je (v soglasju s poslušalci) odločil za ruščino.
S tako pripravljenimi mednarodnimi konfe¬
rencami se ne bomo proslavili: udeleženci iz
Slovenije za referat na mednarodnem sreča¬
nju resda dobijo več točk, ki jim koristijo pri
napredovanju, a dolgoročno se take poeno¬
stavitve ne obnesejo.
Drugi očitek gre na račun razvrstitve refe¬
rentov: bilo je premalo sistematike pri razvr¬
stitvi (npr. s terminologijo v zvezi s prevaja-
Miran Željko Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 96-98
njem zakonodaje EU so se ukvarjali vsaj štirje
napovedani referenti - a so bili po neznanem
ključu razbiti v tri različne časovne bloke),
hkrati je bil prevelik poudarek na tem, da
je bog najprej sebi brado ustvaril: od zapo¬
slenih na ZRC SAZU jih je osem imelo refe¬
rat v petek, v soboto pa le ena predstavnica.
Vsebina
Nadpovprečno! Če je v naslovu omenjeno,
da gre za »znanstveno srečanje«, se pri člove¬
ku pojavi strah, da se bodo udeleženci ukvar¬
jali z visokodonečo, a neuporabno teorijo.
(Vsa tu zapisana mnenja so seveda napisana
z vidika prevajalca, čeprav srečanje ni bilo
namenjeno predvsem prevajalcem.) Za dvig
teoretične ravni so poskrbeli zlasti predstav¬
niki ZRC SAZU, za uporabne prispevke z vi¬
dika prevajalca pa drugi udeleženci. Ker bo
zbornik verjetno izšel v precej skromnem ob¬
segu, bomo najzanimivejše prispevke objavi¬
li tudi v Mostovih. V ocenjevanje posamez¬
nih prispevkov se nima smisla spuščati - ker
nisem mojster za vse, marsičesa tudi nisem
razumel. Med zanimivejšimi prispevki pa bi
opozoril na prispevek Andreja Paulina O
ureditvi večjezičnega terminološkega slovar¬
ja (s primeri iz tehniškega metalurškega slo¬
varja), v katerem je avtor prikazal slabe pri¬
mere slovarjev (nizanje besed, za katere ima
nepoznavalec vtis, da so sinonimi, čeprav so
daleč od tega) in primer, kako je možen eno¬
značen opis in prevod pojmov. Pohvalno!
Upajmo, da se bo v prihodnosti čim več se¬
stavljavcev slovarjev držalo omenjenih pri¬
poročil. Isti avtor je imel še en prispevek o
pripravi tretje izdaje splošnega tehniškega
slovarja. Tu gre delo, žal, občutno prepočasi
in so avtorji šele sredi črke B ... Morda bi bilo
treba posodobiti način dela? Tomaž Seliškar
je predstavil svoj program za urejanje slovar¬
jev SlovaRed, ki ga je razvil za potrebe ZRC
SAZU, zato upam, da bo delo zdaj steklo
hitreje. Anton Stušek se je lotil svoje priljub¬
ljene teme, ki jo je v pogovorih že večkrat
omenil: tehnika ali tehnologija, tehniški ali
tehnični ipd. Nanizal je še več zanimivih
(Zaposleni na ZRC SAZU si seveda zasluži¬
jo dvodnevni počitek ob koncu tedna, hrva¬
ške predstavnice pa so tako ali tako prišle v
Ljubljano za dva dneva, kajne?) Morda so te¬
oretični prispevki članov ZRC SAZU tudi ne¬
koliko hitro dotolkli zunanje poslušalce, saj je
bil osip v tem času zelo opazen.
vprašanj in z nekoliko sreče bomo nekoč do¬
čakali tozadevni prispevek tudi v Mostovih.
Andrej Šmalc je predstavil Slovenski jezikov¬
ni priročnik za tehnike. Namenjen je pravza¬
prav ljudem z višjo izobrazbo, kot so tehniki,
vsebuje pa dosti praktičnih nasvetov, zato bi
bil koristen za marsikaterega prevajalca, ki
ima tehnično izobrazbo in se je ob delu priu¬
čil prevajanja. Milica Mihaljevič je pripravila
zanimiv vpogled v hrvaško računalniško ter¬
minologijo - zanimivo je, da so po njenem
razmere v Sloveniji precej boljše kot na Hrva¬
škem (tam veliko bolj nekritično sprejemajo
angleške izraze), v kasnejšem pogovoru pa se
mi je zdela zanimiva njena ugotovitev, da je
bilo stanje boljše pred 10 leti - in torej na
računalniško terminologijo največ vplivajo
politične razmere! Maja Bratanič je opisala te¬
žave, s katerimi se spoprijemajo hrvaški pre¬
vajalci ob prevajanju pravnih besedil EU. Po
svoje je Hrvatom laže, saj imajo na voljo pre¬
vode v drugih slovanskih jezikih (česar npr
slovenski prevajalci niso imeli), je pa jasno,
da pri tako obsežnem projektu vsekakor na¬
letiš na težave in se rešitve, ki si jih izbral
pred letom, danes ne zdijo več tako dobre. V
kasnejšem pogovoru sva ugotovila, da pr>
prevajanju zakonodaje EU sicer večina pre¬
vajalcev uporablja angleški izvirnik - a teža¬
va je v tem, da so angleški izrazi v primerjavi
z izrazi v drugih jezikih ohlapnejši, iz lastnih
izkušenj pa lahko rečem, da ni 100-odstotne-
ga ujemanja niti med angleškimi, nemškimi
in francoskimi različicami zakonov. Maji je
neki angleški predstavnik menda omenil,
bi Angleži pravzaprav morali na novo preve¬
sti precejšen del zakonodaje EU, saj so se ne¬
katerih stvari včasih lotili precej z levo roko!
96
Mostovi 2003 Terminologija v času globalizacije
(Mi se pa tako oklepamo prav angleških raz¬
ličic zakonodaje EU!) Milica Gačič je prikaza¬
la, kakšne razlike nastanejo, če se istega za¬
kona lotijo različni prevajalci. Janko Moder je
predstavil kritične pripombe ob glosarju k
Amsterdamski, Maastrichtski in Rimski po¬
godbi. Vse pripombe so utemeljene in z upa¬
njem, da se take napake ne bi več ponovile, je
avtor nekoliko razširjen prispevek pripravil
tudi za Mostove. Med kasnejšim pogovorom
smo ugotovili, da je bil glosar v taki obliki
verjetno objavljen zato, ker je nekdo začutil,
da bi bilo možno polizdelek prodati kot
končni izdelek in s tem nekaj zaslužiti. Jezi¬
kovni puristi bi vsekakor prevedli vse tuje iz¬
raze, Susan Sarčevič pa se je v svojem pri¬
spevku vprašala, kdaj je bolje ohraniti
mednarodni izraz in kdaj uporabiti domače¬
ga. Dva prispevka sta bila zanimiva za far¬
macevte, morda je bil zanimivejši prispevek
Simone Vučko Mole, saj je pojasnila, kako se
tvorijo novi izrazi, kar bo prevajalcem kori¬
stilo tudi pri prevodu novih učinkovin (med¬
narodnih nelastniških imen) v slovenščino.
Slovenski veterinarski slovar je predstavila
Ivanka Brglez - po obsegu gre za enega naj¬
večjih terminoloških slovarjev, ocenil pa ga je
Viktor Majdič, ki je v njem sicer našel kup na¬
pak - a jih je približno polovica zaradi napač¬
nih naglasnih znamenj, veliko pripomb je
imel zato, ker niso navedeni alternativni izra¬
zi, to pa so z vidika prevajalca precej nebi¬
stvene pripombe. Ker si je možakar očitno
vzel dosti časa za pregled, več resnično hu¬
dih napak pa ni opazil, lahko mirno rečemo,
da gre za enega od boljših izdelkov. Stanislav
Bojan Zupet je prebral traktat o globalizaciji
■n slovenskem planinskem izrazju - a vam v
povzetku o tej temi, žal, ne morem povedati
nič pametnega. Stanko Klinar se je lotil zani¬
mivega vprašanja: kaj je pravzaprav tehnični
termin? Kateri izrazi sodijo v terminološki
slovar in kako jih opišemo? Žal predhodno ni
preveril dolžine prispevka in je bil ta preki-
njen prav tam, kjer je bilo najbolj zanimivo.
Peter Glavič se je lotil pisanja imen za fizikal-
ne veličine. V zadnjem času je bilo v javnosti
slišati predvsem glasove slavistov, ki se zav-
zernajo za (milo rečeno) nenavadno spake-
dranščino pri pisanju enot za fizikalne veliči¬
ne (mimogrede: če mednarodni (in vsemu
svetu razumljiv) zapis enot ni dovolj dober in
ga je treba posloveniti, zakaj bi se ustavili tu
- številke smo prevzeli po Arabcih, in ker
menim, da so naši slavisti sposobni ustvariti
tudi kaj bistveno boljšega, nestrpno pričaku¬
jem, kako se bodo tega področja lotili v na¬
slednjih različicah slovenskega pravopisa).
Sam sem zagovornik takega načina pisanja
enot, kot smo se ga učili v šolah pred 20 in
več leti - zapisa, ki je brez prevajanja razu¬
mljiv vsem tehnično izobraženim ljudem v
različnih državah sveta. Breda Zužič Žerjal je
predstavila prispevek o slovenski terminolo¬
giji pri prevajanju pravnih aktov Evropskih
skupnosti (prispevek je sicer pripravila Adri¬
ana Krstič Sedej, a se ni mogla udeležiti kon¬
ference). Žal je prispevek izzvenel preveč kot
opravičevanje (ni bilo usposobljenih ljudi, ni
bilo glosarjev ...), tarnanje (če bi takrat imeli
tak program, kot je SlovaRed ... (mimogrede
(moja pripomba): SVEŽ je od EU dobil pro¬
gram MultiTerm podjetja Trados - ampak
vsak program je samo toliko dober, kolikor
ga uporabljamo) itd., čeprav bi bilo treba
predstavitev zastaviti povsem drugače: leta
1997 je bilo pač tako stanje, kot je bilo, na vo¬
ljo je bilo to-in-to in s temi viri smo lahko na¬
redili to-in-to. Danes je marsikaj drugače, in
če bi danes lahko začeli od začetka, bi se mar¬
sičesa lotili drugače (ampak tako je pri vsaki
stvari, kajne, tega ni treba posebej navajati).
Kakorkoli: če se SVEŽ predstavlja na podo¬
bnih srečanjih doma in v tujini, bi bilo treba
nastopiti malo bolj samozavestno. Tudi drugi
udeleženci simpozija (predvsem seveda tisti,
ki so predstavljali konkretne dosežke, teore¬
tiki nimajo takih težav) bi danes marsikaj na¬
redili drugače, to je samo po sebi umevno,
pomembno je, da v nekem trenutku naredi¬
mo največ glede na svoje znanje, informacije
in moč, ki jo imamo. Sam sem predstavil Ev-
roterm in Evrokorpus - čeprav so od nastan¬
ka prve verzije Evroterma minila že tri leta,
se je program v tem času tako razvil, da vse
možnosti, ki jih ponuja, morda na prvi po¬
gled niti niso vidne, vseeno pa sem bil malo
razočaran, ko sem pri vseh potencialnih stva-
97
Miran Željko Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 98-98
reh, ki bi lahko zanimale udeležence, dobil
dve vprašanji, ki sem ju obdelal že v predsta¬
vitvi: ali je program prosto dostopen (ja, od
nekdaj in upam, da bo tudi v prihodnje) in
(zasebno, pri kosilu) ali ima tudi ustreznice v
slovenščini (?? ne čujem dobro ?? - ali nismo
zadeve naredili prav zato, da bi olajšali delo
slovenskim prevajalcem?).
Med referati, kjer so se za znanstvene in
tehniške prevajalce obravnavale praktično
sicer povsem neuporabne teme, je vredno
omeniti prispevek Irene Strmljič Breznik o
metaforah v slovenskem besedotvornem iz¬
razju, saj je bil prikaz zelo simpatičen in bi ga
bilo vredno pogledati kot šolski primer do¬
bre predstavitve.
V razpravah o posameznih referatih je bil
zanimiv komentar glede avtorstva slovar-
Sklep
Srečanje je bilo silno konspirativno: v me¬
dijih o njem nisem zasledil nič, na spletnih
straneh ZRC SAZU ni bilo nič - pa ne vem,
zakaj. Morda nekateri avtorji res nismo pri¬
spevali k visoki znanstveni ravni dogodka,
bi pa bilo srečanje zanimivo za marsikatere-
ja oziroma posameznega geselskega članka.
Miloš Tavzes je menil, da če se neki opis poja¬
vi v referenčnem slovarju (konkretno je šlo za
medicinski slovar), je edino smiselno, da isti
opis uporabijo tudi vsi drugi slovarji, ki to
besedo vključijo v svoje gradivo (konkretno
gre za slovar tujk), ne pa da na silo iščejo ne¬
koliko drugačno definicijo. Marjeta Humarje
ob tem opozorila, da vsak slovar vsebuje tudi
zapis o prepovedi kopiranja in da je to treba
upoštevati. Sam se strinjam z obema: če se iz
nekega slovarja prepiše definicija ene bese¬
de, najbrž ni težav, ker pa je v novem slovarju
tujk menda precej pojmov kopiranih iz medi¬
cinskega slovarja, bi bilo v takih primerih tre¬
ba prej doseči dogovor z avtorji slednjega in
to jasno napisati tudi v kolofonu.
ga prevajalca. A ker je bila dvorana majhna,
si nisem upal povabiti preveč ljudi. Skoda.
Ker je splošna ocena srečanja zelo ugodna,
upam, da bo ZRC SAZU ob naslednji po¬
dobni priložnosti malo bolj na široko odprl
svoja vrata.
98