XV. letnk.
V Gorici, 3. oktobra 1907.
40. številka.
-1*
‘IŠUUOf
'slovenaKo-jjudatvo' na’fy;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt » Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
r-'*S3 fo~~'
uhaja viakčotnrk ob 4. un popoldne. Bokupiti «o no vra-iajo. Nofrankov<uia puma »e ne apre-jrmajo
Geia lista iiiaia ta colo leto 4 krone, ta pol leta 1 kroni. Za muij premolne aa celo leto S krone, aa pol let« K 1*60. Za Nemčijo je cena uiiu b K, aa druge 4etele uren Avstrije
Rokopise »prejema ,8»rodna Tlakama" • Dorici, ulica Vet->urini It. 9.
Naročnino in naznanila H prej ema upravniitvo, Gorica SenieniSka ulica St. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) it. H. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se rafiunijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Vabilo.
»Slovensko kat. delavsko društvo« v Gorici bo imelo v nedeljo dne ti. t. m. ob 4. pop. v prostorih g. Gorjanca na Komu občni zbor. Dnevni red: 1. Govor g. predsednika. 2. Poročilo g. blagajnika. 3. Nagovor č. g. duhovnega voditelja. 4. Volitev,,
5. Pelje delavskega pevskega zbora.
6. Raznoterosti.
Delavci in somišljeniki, udeležite se vsi!
O d b o r.
Izgubljene liberalne glave.
Že dolgo časa se liberalci hudujejo nad našimi poslanci, ker so glasovali za novo volivno postavo. Ta nova vo-livoa postava res ne daje Slovencem , večine v roko. Vsak človek z navadno 1 človeško pametjo ve, da Lahi ne bodo glasovali za postavo, ki jim jemlje iz rok večino in jo daje Slovencem. Saj je znano, da je v našem deželnem zboru laška večina. Po pravici bi seveda Slovenci morali imeti večino; tako volivno reformo bi pa Lahi že kar naprej zavrgli.
Nova postava ima te le napake: , Gorica voli s Furlanijo. To liberalci našim poslancem zelo zamerijo. Pravijo, | da sedaj ne bo mogoče v Gorici zmagati. Res je to! A tudi postarem bi saj še 20 let ne bilo mogoče! Predno pa preide 20 let bomo na Goriškem imeli že tudi za dež. zbor splošno iu enako volivno pravico in ž njo bodo Slovenci v večini. Napačno je tudi, ker imajo Lahi v splošni kuriji ravnotoliko poslancev ko Slovenci ter da cel slovenski
LISTEK.
Iz kronike študenta.
(Piše Moliorov.)
Zadnjega avgusta je bilo in lep dan je bil, kakor da hoče poletje popraviti, kar je bilo zamudilo z dolgotrajnim deževjem, nalivi, točami, povodnjimi in — sušami. Nad svetovnim mestom, o katerem trdijo slovanski filologi, da je njegovo ime slovanskega pokoljenja, nemški jezikoslovci zopet, da je nemškega, o čemur se jaz prepirati ne maram in verujem i enim i drugim, ten, iz patriotizma, tem iz dokazovanja; nad tem mestom torej je bil zadnjega avgusta prekrasen poleten dan, z vso milino in svetlobo iu kat prijetno vejočimi vetrci, da se je človeku srce topilo — vročine.
Polastilo se je tudi študenta M... nekaj takega kakor veselje in nežnost. Sključen je bil presedel ves dopoludne za knjigo. A ui mu šlo posebno v glavo berilo, bil je razburjen, nervozen. Tak je bil študent M... vselej zadnje dni V mesecu zakaj — oh ali ne veste?
Krasno vreme he! zamrmral je pri sebi in stopil k oknu. Vdaril bi jo ua Hameau he! „He“ je bila Ahilova njegova peta, odkar se mu je bil giumač ■
del voli 3 poslancev skupaj. A naši poslanci so predlagali bolj pametno in pravično razdelitev; a volja laške večine je objeljala. To so slabe strani te nove postave.
In vendar so naši poslanci glasovali za novo volivno postavo. Zakaj? Zato, ker je nova volivna postava vendar korak k boljšemu. Mi zahtevamo tudi za deželni zbor splošne iu enake volivne pravice, kakor smo jo dosegli za državni zbor. Prva stopinja k temu je četrta, ali splošna kurija, kjer voli vsak 24 let stari goriški deželan. Ker pridejo po novi postavi do besede najširši ljudski sloji, so naši poslanci glasovali za to postavo.
Nadalje imajo po novi postavi slovenske kmečke občine enega poslanca več ko doslej. Skupaj volijo slovenske kmečke občine sedaj 7 .poslancev, po-starem so jih le (i. Ker so naši poslanci tega mnenja, da bodi kmečki stau bolj zastopan v dež. zboru vsled svoje veljave, zato so glasovali za novo postavo; akoravno to še daleč ni tisto, kar gre našemu kmetu.
Naši pos anci so glasovali nadalje za novo volivno postavo, ker je po novi volivni postavi volitev direktna. Volilo se ne bo več po volivnih možeh, ampak vsak volivec bo volil neposredno onega, ki ga hoče za poslanca. S tem se začne ljudstvo bolj zanimati za javne zadeve, se vedno bolj politično izobražuje. In .to je naš namen: Ljudstvo izobraziti tudi' v javnih zadevah !
Nova postava pa določa tudi, da bodi volitev tajna, vrši naj se po listkih. Vsak volivec bo volil lahko po svojem prepričanju, nihče ne bo vedel, koga voli. In sedaj vas prašamo, možje : Ali se ni zgodilo neštetokrat, da je liberalni oderuji ali kdo drugi, ko je imel ljudi pod svojo komando, da je tak človek poslušal, koga je kdo volil in če je volivec volil proti volji tega mogoč-
predstavljajoč Berlinca prikupil iu vtisnil v spomin. Delati se mi itak ne ljubi več, raztrudim se v šetnji, truden se vrnem in vsnujem iu jutri —.
Nalaliko bo potrkalo na vrata.
Herein! Pismonoša z smehljajočim se obrazom.
Dobro jutro gospod doktor, denar ste dobili. Prav tako bo, je mislil M... se oblekel in vzel palico, potipal po žepih iu žalostno zmajal z glavo: zadnjega smo, he! Hodil je preko treh ur, a bil je skoro utrujen.
To pride od tod ker smo danes zadnjega, si je dejal iu žalostno čustvo ga je obšlo.
Mehkužnež, bodi stoik, se je ojunačil, da jutri le ne bo konec, napiješ se vode, zaspiš in vse je dobro, jutri je denar tu iu trudnost za goro.
Ali niso šle zle misli iz srca iu trudnost ui zapustila udov, oglasila se je celo žerja iu tisoč vročih želj po krepčilu.)
Srečni tovariši, ki ste doma za faraonskimi lonci je mrmral, jaz pa, guli se in delaj in požiraj — sline.
Treba je, treba tako je dejal zopet in stopil hitreje. Dodobrega se je utrudil iu se vračal domov. Srečavali so ga tropi delavcev.
Sobota je danes, še delavec je
neža, ga je ta potem preganjal. Koliko vzgledov bi vedeli tu našteti, bi vedeli povedati, kako so sicer pošteni možje pozabili na svoje moštvo in volili svojega nasprotnika, ker so se — bali. Tega vsega sedaj ne bo. Volitev bo tajna. In tudi radi tega so naši glasovali za to postavo.
Slednjič	naj omenjamo	še,	da po	j
novi postavi	volijo slovenski	trgi	doma,	:
med tem ko	so prej volivci	iz	Ajdovščine, Bovca	iu Kobarida morali	volit v
Tolmin.
Vse to pa ne pomeni za naše liberalce nič! Pravijo, da ui to nobena ugodnost za ljudstvo! Ljudstvo samo bo sodilo, ali je to ugodnost ali ni; mi pa le povemo, da vse to za liberalce ui prav nobene ugodnosti. Oni se boje splošne kurije, ni jim prav, ker jmajo slovenske kmečke občine več poslancev, ni jim prav, da je volitev direktna in da ne bo več volivnih mož, ni jim prav da je volitev tajna Vse to jim ui prav iu ^ato zabavljajo zoper naše poslance, češ da so izdali Gorico. Sedaj pa pride najlepše: Liberalci so sami tudi glasovali z našimi poslanci! Da bolj podpremo svojo trditev, naj natančno navedemo, kako se je vršila ona seja dež. zbora! Vršila se je tako le :
Ko je prišla volivna reforma na dnevni red, »ta bila poleg „Sloginih“ poslancev navzoča tudi liberalcu dr. Treo in Alojzij Št rek el j. Liberalni poslanic blotentkih mest in trgov dr. Henrik Tuni a pa ni bil navzoč, ker je ravno takrat imel za avoje volivce drug prevužen posel : lezel je na Matajor.
Otvori be pplošno razpravljanje. K bi sedi se ne oglaai mkdo, iz česar hb da sklepati, da je podrobno razpravljanje dopuščeno.
Pri podrobnem razpravljanju se ho-{j la h ho sprejmejo : čl< n I.; §§ 4, 6, 13, ui cit n II : J?*} 1, 2, 3, 4, f> ti, 7, 8 in 9.
Pri 10. točki dubi oese.ao poslanec Gregorčič, ki stavi ia le predlog;
I
i
vesel iu stiska svoje goldinarčke v žepu je mislil M... tio jutri imam tudi jaz svoj delež, se je ,potolažil a pristavil: bolje bi bilo da je že v žepu!
Vrnivši se, sc je razpravil in legel, A ni mogel vsnuti, vzel je knjigo in čital, dočital do konca iu začel razmišljati zakaj je knjigi naslov „Otci, iu ne ..Otca in sina“. Slične misli bi mu sicer ne bile prišle nikoli v glavo, a kadar je človek prost vseh človeških „ovir“ misli slobodnjeje in globlje.
Upihnil je luč iu se priporočil Bogu, to je bila njega »slaba" stran, je rekel včasih, ko je razigran med tovariši igral ulogo .svobodomisleca", dasi si je dal vselej izpričevalo Jažnika" takoj iu kaj ponižno.
A ni mogel vsnuti — O te misli na jutri. Da bi pa vsaj gotovo dobil, kdo ve, dandanes, v dobi defravdacij, železniških nesreč, v tolikem prometu, kako lahko se izgubi ena — nakaznica.
Potolažil se je šele, ko se je prepričal, da ima „predčut“ iu ga ta nikoli ne vara.
Po, bo, je ponovil in je — vsnul... Prebudil se je pozno a uvidel da še prezgodaj iu se zopet skušal potopiti v sni in pod odejo.
Okolu devetih potrka in pričakovani vstopi.
„Nameatu besedila § 10., predlaga-nfga po deželnem odboru, sprejme se sledeče:
§ 10‘. ‘	- '-V
Za splošni volilni razred .^š. ustanovi šest volilnih okrajev io sice^j/
1. En volilni okraj 'je 'sestavljen iz mesta goriškega ;
2. En volilni .okraj Je sestavljen iz sodnih okrajev Gradliče in Kormitt;
3. En volilni okrpj je sestavljen iz sodnih okrajev Červinjan in Tržič ;
4. En volilni okraj je je sestavljen iz sodnega okraja Gorica-ok olica.
5. En volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrajev Ajdovščina, Komen in Sežana ;
6. En volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrsjev Bovec, Tolmin, Kobarid, Cerkno in Kanal.
Na to dobi besedo poslanec Bom-big, ki predlaga.
„Namestn besedila § 10., predlaganega od dež. odbora, sprejme se sledeče :
S 10.
Za splošni volilni razred	bo ustanovita	dva volilna okraja, to	je	:
1. En volilni okraj	je	sestavljen
iz mesta goriškega, krajevne občine loč-niške, ležeče v političnem okraju Gorica-okolica, in iz političnega gradiščanskega.
2. Drug volilni okraj je sestavljen iz političnega okraja Gorica-okolica, iz-vzemši občina Ločnik in	iz	političnih
okrajev Tolmin in Sežana.
Vsled tega predloga spremeni posl. Gregorčič svoj višje navedeni predlog tako le :
naj Be pri 2 točki njegovega predloga dostavijo besede:
. . izvzemši krajevne občine Biljana, Medana in Kožbana1*.
Pri 3. točki besede:
„. .. izvzemši krajevni občini Devin Doberdob".
Pri 4. točki besede:
„. . . vštevši krajevne občine Biljana, Medana in Kožbana1-.
Gospod M... kaj ne ?
Popolnoma gotovo!
Odkod pričakujete denara?
Od L...
Prav nakazan vam je denar, žali* bože je ondotui uradnik pozabil nakaznico kolekovati iu pečatiti, tako moramo vrniti, potrpeli moiate par dni.
Tu imaš, dejal je M... in ravno meni med tisoči ravno meni to nesnago! Ali ni mogoče drugači ?
Nikakor.
Da bi vrag.. Poštar je odšel iu M... se je oblekel jezno iu skoro na jok mu je šlo.
Fuč, nedelja !
Ta poštar, kaj je le počel ? Ali je slep, ali zaljubljen ?
Krasno jutro se je smejalo od zunaj, zvonovi so brneli nad mestom — nedelja, vesela in lepa.
Odšel je v cerkev a ui mogel moliti; moli, moli vraga si je mislil, ko se dandanes še na pošto ne smeš zanesti.
Šele popoludue se je bil umiril iu udal v svojo osodo! Saj človek živi osem dni ob vodi, bom že prestal, si je dal pogum in sedel za mizo
Kako pa mu je bilo pri srcu, ko je nastopil to „posanje“, kronika ne poroča, a si čitatelji mislijo lahko sami..
in pri h. točki besedo:
.... vštevši krajevni občini Devin in Doberdob*.
Za slučaj pa, da bi ta njegov predlog padel, predlaga, naj se glasi § 10 tako le:
.Za sploini volilni razred se ustanovita dva volilna okraja, in sicer :
1. En volilni okraj je sestavljen iz mesta goriškega in iz političnega okraja gradiščanskega, izvzemši krajevne občine Biljana, Medano, Kožbana, Devin in Doberdob.
2. Drng volilni okraj je sestavljen iz političnih okrajev Gorica-okolica, Tolmin in Sežana, vštevši občine Biljana, Medana, Kožbana, Devin in Doberdob, ležečih v političnem okraja gradiščanskem.
Ker se nikdo ved ne oglasi k besedi, podeli se zadnja beseda poročevalca, ki vztraja pri odborem predloga, pridra-živši se predloga posl. Bombiga.
Preide se k glasovanio. Na glasovanje pride popravljen predli g poslanca Gregorčiča, ki obsega 6 volnih okrajev za splošni volilni razred. Za predlog glasuje 9 od 20 poslancev, zatorej isti pade. Na glasovanje pride na to predlog poslanca Bombiga, ki se je spremenil z Gregorčičevim eventaelnim predlogom, t. j. predlog, ki se glasi:
§ 10.
Za splošni volilni volilni razred se ustavit« sledeča volilna okraja :
1. En volilni okraj je sestavljen iz mesta goriškega, krajevne občine ločni-ške, ležeče v političnem okraju Gorica-okolica, in iz političnega okraja gradiščanskega, izvzemši krajevne občine Biljana, Medana, Kožbana, Devin in Doberdob.
2. Drugi volivni okraj je sestavljen iz političnega okraja Gorica-okolica, izvzemši krajevne občine Ločnik, vštevši občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdrb, leže^* v političnem okr«;n gradiščanskem in iz palitičmn okrajev Tolmin in Sežana.
Ta predlog se sprejme soglasno.
Na to se sprejmejo § 11. do vštevno 64. čl. II. brez ugovora in soglasno, kakor jib je predihgal dež. odbor.
Istotbko se sprejmejo soglasno III in IV. člen in uredba zakona, ki se vpiše med naslovom zakona in členom prvim in se glasi tako-lo:
„Na predlog deželnega zbora Sroje poknežene gre Pine ukazujem tako-le
S tem je sprejet zakon 9 premembo v § 10. in z naslovom in navedbo v prem čitanju.
In se oglasi k besedi poslanec Treo, ki predlaga, naj se ne nadaljuje že danes z drogim in zadnjim čitanjem zakona, naj se marveč odstopi isti pravnemu odseku.
Poslanec Marani pa predlaga kot poročevalec, naj se sprejme zakon nujnim potom takoj tudi v drugem in zadnjem čitanju.
Za nujni predlog po*lnnca M»ranija glaoujejo vsi poslanci razven posi. Treota in Štreklja in tako se sprejme zakon v drugem in zadnjem čitanju.
* *
*
Tako se je vršila ona razprava. Povzemimo na kmtko še enkrat glavne tolke! člen II. § 3 je bil sprejet soglasno. Kaj pravi g 3 člena II.? Ta § določa, da v kuriji mest in trgov go riško mesto voli skupaj z drugimi furlanskimi trgi. Liberalci so trdili, da so to povzročili naši poslanci proti prizadevanju liberalnih poslancev.
Iz navedenega pa je razvidno, da sta oba liberalna poslanca glasovala za to, da se Gorica priklopi F u rl a n i j i.
Nadalje se glasi v našem informacijskem porčoilu, da je bil § 10, ki govori o splošni knriji sprejet soglasno. Torej sta oba I i b e ra I c a g I a s o vala tudi za to, da imajo Labi ravno toliko mandatov vsploš-ni kuriji ko Slovenci. In liberalni listi vuljnb temu pišejo, da so naši poslanci zakrivili to, dr. Treo da se je temu upiral.
Iz navedenega je dalje tudi razvidno, da je ravno dr. Gregorčič glede splošne kurije predlagal bolj pametno razdelitev mandatov. Ker je ta predlog propadel, je dosegel, da so se saj slovenske občine Devin, Doberdob, Medana, Kožbana in Biljana izločile iz furlanskega votivnega okraja. Le dr. Gregorčiču ae je zahvaliti, da bodo te slovenske občine volile v splošni kuriji z dragimi Slovenci.
Nadalje je razvidno iz našega poročila, da je dr. Treo predlagal, ko je bilo prvo branje zaključeno, da bi se načrt izročil odseku. Z« tak predlog naši poslanci nino mogli glasovati, ker po opravilnem redu po prvem čitanju kaj takega sploh ni dopustno. Dr. Treo je s tem Hvojiui predlogom dokazal, da mn je opravilni red za deželni zbor ne-anana stoar.
Slednjič konštatiramo, da se enemu poslanca liberalne stranke sploh ni ljubilo k tako va&ni raapravi, pač paima tisti mož drzno čelo k r.tikovati naše poslance radi tega, ker so bolj umevali 9voje poslanske dolžnosti do volivc sr ko on.
Liberalci so torej glasovali za novi volivni red. Pa ne iz tistih vzrokov, kakor naši poslanci, ampak — tako se izgovarjajo sami — zato, ker niso vedeli, zakaj glasujejo I Ej to je žalostno! Kedaj je še bil kje kak poslanec, ki ne bi vedel, zakaj glasuje? Ni ga še bilo nikjer! To novost je pri nas vpeljala liberalna stranka. Ali niso ti ljudje brez glav?
Liberalci so brez glave. To sedaj stoji kot pribito! Mi jim nemoremo pomagati! Pa tudi naj nikar ne pričakujejo, da jim bo ljudstvo pri volitvah poiskalo izgubljenih glav. Ni namreč vsa vsebina teh liberalnih glav in glavic vredna toliko, za kolikor petelin enkrat zine. In vkljub pomanjkanju sena se naš kmet lepo zahvali za slamo, ki je nabasana po liberalnih bučah.
Tako je uboge izgubljene liberalne glavice!
Novi deželni in volivni red.
Novi deželni in volivni red je potrjen. Ker hočemo, da ljudstvo izve, kakšen je ta volivni red, da spozna vse njegove dobre in slabe strani, ga priobčujemo dobesedno. Mi se resnice ne bojimo. Zakaj ga ne priobči „Soča“ in „Primorec“? Ker jima bolj kaže! Čim manj ljudje poznajo novo postavo, tem lažje jim nalažeta „Soča“ in „ Primorec".
Novi deželni in volivni red se glasi: Zakon veljaven za pokneženo grofo-vino Goriško - Gradiščansko, s katerim se premenč nekatera določila deželnega reda in se izdaja nov deželni volilni red.
Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske ukazujem to-le:
Člen I. Sedanje besedilo §§ 4., 6. in 13. deželnega reda z dne 26. februvarija 1861 drž. zak. št. 20 se razveljavlja in nadomešča s sledečim:
§ 4. V pokneženi grofovini Goriško-Gradiščanski obstoji deželni zbor iz tride-setero členov, t. je:
a) iz knezonadškofa goriškega; nadalje
b) iz devetindvajsetem izvoljenih poslancev, t. je:
I. iz šestero poslancev veleposestva;
II. iz sedmero poslancev mest, trgov in industrijskih krajev, navedenih v vo lilnem redu, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice;
III. iz desetero poslancev drugih občin poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske ;
IV. iz, šestero poslancev splošnega volilnega razreda.
§ 6. Volilni red obsega posebna določila gledč volilne pravice in izvoljivosti poslancev, glede razdelitve poslancev na volilne okraje, ki se imajo ustanoviti, kakor tudi gledč načina volilnega postopanja.
§ 13. Enega deželnega odbornika imenujejo poslanci, izvoljeni v volilnem razredu veleposestva (§ 4 I.) enega poslanci izvoljeni v volilnem razredu mest, trgov in industrijskih krajev in trgovske in obrtne zbornice (§ 4., II.); enega poslanci izvoljeni v volilnem razredu kmetskih občin in v splošnem volilnem razredu (§ 4., III. in IV.); enega vsa deželna zbornica izmed deželnega zbora.
Vse te izvolitve se izvrše z nadpo-lovično večino glasov. Ako bi se ne dosegla nadpolovična večina glasov pri prvem in drugem glasovanju, vrši se ožja volitev med tistima dveina osebama, ki sta prejeli pri drugem glasovanju največ glasov.
Pri enakosti glasov odloči žreb, ki ga potegne deželni glavar.
Člen II. Sedanji volilni red za deželni zbor poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske, izdan s cesarskim patentom z dne 26. februvariia 1861 drž. zak. št. 20 in pre-menjen z zakoni z dne 12. junija 1866 dež. zak. št. 9, 26. januvarija 1867 dež. zak.
| št. 5, se razveljavlja in se izdaja namesto istega sledeči deželni volilni red.
I. Volilni okraji in volišča.
§ 1. Za volitev poslancev iz razreda veleposestva tvori poknežena grofovina Go-riSko-Gradiščanska dva volilna okraja, od katerih prvi obstoji iz mesta goriškega, iz političnega okraja Gorica-okolica, iz političnega okraja tolminskega in iz političnega okraja sežanskega, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana, ležečih v političnem okraju gradiščanskem; in drugi volilni okraj iz političnega okraja gradiščanskega, razven navedenih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana.
Volišče za prvi volilni okraj je mesto goriško, za drugi volilni okraj občina gradiščanska.
§ 2. Volilci poslancev iz razreda veleposestva tvorijo v vsakem izmed dveh volilnih okrajev eno volilno skupino in vsaka volilna skupina voli tri poslance.
§ 3. Za volitev poslancev mest, trgov in industrijskih krajev tvorijo:
a) mesto goriško in krajevne občine Krmin,
Gradišče, Červinjan, Tržič in Gradež
en volilni okraj;
b) krajevne občine Tohnin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sv. Križ pri Ajdovščini, Sežana, Komen in Nabrežina skupno en volilni okraj.
§ 4. Vsaka izmed občin, omenjenih v prejšnjem paragrafu je volišče ; občine, ki so pri določitvi volilnih okrajev prve navedene, so glavna volišča.
§ 5. V volilnem okraju, navedenem v § 3. lit. a) se volijo štirje poslanci, in v volilnem okraju, navedenem v § 3 lit. b) se voli en poslanec.
Volilci vsakega volilnega okraja tvorijo volilno skupino.
§ 6. Trgovska in obrtna zbornica v Gorici voli dva poslanca v deželni zbor. Volišče je na sedežu zbornice in volilni okraj i e dežela Goriško-Gradiščanska. Člani tr-I °g vske in obrtne zbornice, ki imajo v tej pravico sklepati, tvorijo volilno skupino.
§ 7. Za volitev poslancev kmetskih občin tvorijo politični okraji:
a) Gorica-okolica;
b) Gradišče;
c) Tolmin;
d) Sežana, po en volilni okraj.
§ 8. V volilnih okrajih, omenjenih v § 7., je vsaka krajevna občina volišče; glavno volišče je pa za okraj Gorica-okolica v občini šempeterski pri Gorici, za gradiščanski, tolminski in sežanski okraj pa v kraju, kjer ima dotično glavarstvo svoj sedež.
§ 9. Vsak v § 7. lit. a) in b) omenjen	volilni	okraj	voli tri	poslance; vsak v
§	7.	lit.	c)	in č)	omenjen	volilni okraj voli
dva poslanca.
Volilci vseh v volilnem okraju ležečih občin tvorijo, izvzemši mesta, trge in industrijske kraje, katere navaja § 3. volilno skupino.
§	10.	Za	splošni	volilni razred se
ustanovita sledeča volilna okraja:
1)	En	volilni okraj	je sestavljen iz
mesta goriškega, iz krajevne občine Ločnik, ležeče v političnem okraju goriškem in iz političnega okraja gradiščanskega izvzemši krajevne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Dobrdob.
2. Drugi volilni okraj se ustanovi iz političnih okrajev Gorica-okolica, izvzemši krajevno občino Ločnik, in vštevši krajevne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdob, ležeče v političnem okraju gradiščanskem ; kakor tudi iz političnih okrajev Tolmin in Sežana.
§ 11. V volilnih okrajih, označenih v i § 10. je vsaka občina volišče.
Glavna volišča so:
Gorica za volilni okraj, označen pod točko 1).
Šempeter pri Gorici za volilni okraj, označen pod točko 2) prejšnjega paragrafa.
§ 12. Vsak v § 10. omenjen volilni okruj voli tri poslance.
Volilci vseh občin, ležežih v posameznih tu navedenih volilnih okrajih, tvorijo volilno skupino.
§ 13. V velikih občinah, zlasti v mestu goriškem se more ustanoviti več volišč; dotične odločbe izda neposredno predstojna oblast in, kedar se gre za mesto goriško, deželna politična oblast.
Volilci se v tem slučaju primerno raz-vrste in odkažejo posameznim voliščem in se bode ukrenilo potrebno, v svrho konšta-tiranja celotnega izida volitve v smislu § 51.
Dotične odločbe se pravočasno objavijo v občini z javnimi razglasi.
II. O volilni pravici in o izvoljivosti.
§ 14. Poslance iz vol. razreda veleposestva volijo direktno polnoletni posestniki,
ki so avstrijski državljani in so svojepravni ter plačujejo za svoje zemljiško posestvo visokemu erarju najmanj letnih 100 kron realnega davka.
Š 15. Volilci, ki imajo zemljiško posestvo obeh volilnih okrajih, volijo v tistem okraju, kjer plačujejo več davka, da le znašajo skupni zneski davka najnižjo svoto, ki jim daje volilno pravico v smislu S 14.
S 16. Izmed več solastnikov zeinlj. posestva one vrste, ki jo navajata §§ 14. in 15., more voliti le tisti, kalerega pooblaste v to solastniki.
Za zemljišča, ki dajejo volilno pravico, katero poseduje korporacija ali društvo, voli tista oseba, ki je po veljavnih pravnih ali socijalnih pravilih poklicana zastopati korporacijo ali društvo napram tretjim osebam.
Ako pravica zastopstva ne pristoja posamezni osebi, voli tista oseba, ki jo v to svrlio določijo zastopniki društva ali korporacije.
Ta oseba mora biti moškega spola, avstrijski državljan in svojepravna ter mora biti polnoletna.
Občine, katere posedujejo zemljišča, ki jim dajejo volilno pravico, ne morejo izvrševati kot take te pravice.
17 Poslance mest, trgov in industrijskih krajev, omenjenih v § 3., volijo direktno vsi polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po posebnih občinskih štatutih ali po občnem občinskem zakonu pravico voliti v občinske zastopc mest, trgov in industrijskih krajev, tvorečih volilni okraj, in kateri niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor, ako spadajo isti v prvo ali drugo volilno skupino ali plačujejo v tretji skupini najmanj 20 kron neposrednega davka.
§ 18. Poslanci kmetijskih občin se volijo direktno.
V	razredu kmetskih občin imajo pravico voliti polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po občinskem zakonu pravico voliti v zastop dotične občine, ki niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor, in tvorijo I. II. volilno skupino za volitve v občinski zastop.	*
§ 19. V splošnem volilnem razredu imajo pravico voliti vse osebe moškega spola, ki ( so svojepravne, so 24 let stare, so avstrij- j I ski državljani in niso izključene od volilne pravice po § 22. tega volilnega reda za j deželni zbor.
Volilna pravica se izvršuje v občini,
( v katerej prebiva dotična oseba na dan i razpisa volitve najmanj eno leto (§ 66. I. i odst. zakona z dne I. avgusta 1905 drž. zak. št. 111.)
§ 20. Vsak volilec mora izvrševati svojo volilno pravico le v onem volilnem okraju onega volilnega razreda, kateremu pripada, in praviloma le osebno.
Izredno morejo volilni upravičenci veleposestva izvrševati svojo volilno pravico po pooblaščencu.
Ta mora imeti volilno pravico v istem volilnem razredu in more zastopati le enega volilca.
Kdor ima volilno pravico v volilnem razredu veleposestva, ne more voliti v volilnem razredu mest trgov in industrijskih krajev, in kmetskih občin; kdor ima volilno pravico v mestih, trgih in industrijskih krajih, omenjenih v § -3., ne more voliti v nobeni kmetski občini.
Volilec volilnih razredov mest, trgov in industrijskih krajev, in kmetskih občin, ki je član raznih občin, izvršuje svojo volilno pravico le v občini, kjer redno prebiva.
§21. Poslancem v dež. zbor je izvoljiva vsaka oseba moškega spola, ki:
a) je avstrijski državljan;
b) je trideset let stara;
c) uživa vse državljanske pravice in
č) ima pravico voliti poslance za dežel-j ni zbor po določilih prešnjih paragrafov v kakem volilnem razredu, t. j. ali v volilnem razredu veleposestva; ali mest, trgov in industrijskih krajev; ali kmetskih občin; ali v splošnem volilnem razredu.
Te kvalifikacije za izvoljivost veljajo ! udi za poslance trgovske in obrtne zbor-i nice.
§ 22. Od volilne pravice in izvoljivosti so izključeni:
a)	osebe, ki so bile kaznovane radi hudodelstva ali radi prestopka tatvine, pone-verjenja, njune deželnosti, goljufije, zvodstva (§ 460, 461, 463, 464, 512 kaz. zak.).
Ta posledica kazenske obsodbe neha v tistih slučajih obsodbe, ki jih našteva § 6. štev. I do 10 zakona z dne 15. novembra l 1867 drž. zak. št. 131, ko je prestana i kazen; v slučajih obsodbe radi drugih hudodelstev, ko preteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen;
1 drugače ko preteče 5 let; v slučaju obsodbe
radi označenih prestopkov pa, ko pretečejo tri leta po prestani kazni.
b) Osebe, o	katerih	premoženju	se	je
razglasil konkurz, do rešitve konkurza.
c) Osebe, ki radi uboštva uživajo ali so uživale v letu neposredno predidočem volitvi preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev, ali ki sploh žive od javne milodarnosti.
Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti se ne smatrajo: podpore iz bolniških blagajnic, rente za nezgode, starost ali onemoglost, oprostitve šolnin, podelitev učil ali	štipendijev ter pomoči	v
stiski.
č) Častniki,	vojaški	duhovniki,	gažisti
brez činovncga razreda in moštvo oborožene sile, oziroma orožništvo, vštevši tiste, ki so začasno na dopustu, ne morejo ne voliti ne voljeni	biti.
Od izvoljivosti so izključeni razim zgoraj imenovanih tudi vsi trajno ali začasno aktivno službujoči uradniki oborožene sile.
Izvoljivost pa ni omejena gledč tistih oseb, pripadajočih oboroženi sili, katere v dotičnem času aktivno službujejo vsled tega, ker so zakonito zavezane orožnim (službenim vajam.
III.	Kako se razpisujejo volitve i4n kako se delajo priprave za nje.
§ 23. Opomin za izvedbo volitve izda praviloma deželna politična oblast z odloki, ki morajo obsegati dan, katerega se mora izvesti v volilnih krajih, določenih po tem volilnem redu, volitev poslancev v deželni zbor.
Volilni dan je določiti tako, da se morejo dovršiti pred istim vse potrebne priprave.
§ 24. Obče volitve za deželni zbor se morajo razpisati tako, da se izvolijo najprej poslanci splošnega volilnega razreda, potem poslanci kmetskih občin, na to poslanci mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice, in končno poslanci veleposestva; [in tako, da se vrši volitev vsakega volilnega razreda v celi deželi istega dne.
§ 25. Splošne volitve se razglase v .. deželnem uradnem listu in z lepaki v vseh občinah.
Posamezne volitve gledč volilnega razreda veleposestva in trgovske in obrtne ► zbornice se	objavijo v	deželnem	uradnem
listu, gledč volilnega razreda mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi kmetskih občin in gledč splošnega volilnega razreda pa z	lepaki	v občinah,	ki tvorijo	dotične
volilne okraje.
§ 26.	Vsi volilni	upravičenci, kateri
izvršujejo po določilih tega volilnega reda svojo volilno pravico v enem in istem volilnem okraju in na enem in istem volišču in ki	pripadajo eni in isti volilni	skupini,
se vpišejo v posebne imenike volilcev po abecednem redu.
§ 27. Imenike volilcev za volilno skupino veleposestva in trgovske in obrtne zbornice mora sestaviti deželna politična oblast.
Za sestavo imenikov za volilne razrede mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred skrbi glede vsake občine do-tični župan.
Volilne imenike veleposestva in trgovske in obrtne zbornice razglasi deželna politična oblast v deželnem uradnem listu in določi za reklamacije rok 14 dni, računajoč od dneva razglasitve.
Volilni imeniki drugih volilnih razredov, ki jih sestavi župan, se razpoložijo v uradih dotičnih občin vsakomur v upogled.
Razpoložitev volilnih imenikov se javno razglasi in se določi za reklamacije 14 dnevni rok, računajoč od dneva razglasitve.
En izvod volilnega imenika mora predložiti vsak župan neposredno predstojni politični oblasti.
§ 28. Reklainaaije proti volilnim imenikom morejo vložiti volilci dotičnega volilnega razreda radi tega, ker so se sprejeli j v istega volilni neupravičenci, ali ker se niso vpisali upravičenci.
Reklamacije proti volilnim imenikom za veleposestvo in za trgovsko in obrtno zbornico se imajo vložiti pri deželni politični oblasti; reklamacije proti imenikom drugih volilnih razredov se vložijo pri županu.
§ 29. Reklamacije, ki se vložijo pri županu se predložijo tekom treh dni nepo- j sredno predstojni politični oblasti.
§ 30. O pravočasno vloženih reklamacijah, če so naperjene proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrlne zbornice in mesta goriškega, odloči deželna politična oblast, če so naperjene proti dru-Rim volilnim imenikom, politična oblast, katerej je dotična občina podrejena.
§ 31. Proti odločbam, ki se izdajo v smislu § 30 — ako se ne nanašajo iste na reklamacije proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrtne zbornice ali mesta goriškega, — je dopuščen utok, ki se ima odposlati tekom treh dni, računajoč od dneva vročitve izpodbijane odločbe, c. kr. deželni politični oblasti.
Odločba deželne politične oblasti je v vsakem slučaju končnoveljavna.
Reklamacije in utoki, ki se vložijo po preteku zakonitega roka, se imajo zavrniti, ker so zakasneli.
§ 32. Čim je imenik volilcev za volilni razred veleposestva ali trgovske in obrtne zbornice po izdani odločbi o pravočasno vloženih reklamacijah popravljen, izdajo sc posameznim volilcem izkaznice, katere morajo obsegati tekočo številko volilnega imenika, ime in bivališče volilca, kraj, dan in uro začetka in zaključka volitve.
Na Primorskem bivajočim volilcem se vroče; izven Primorskega bivajoči volilci se povabijo v deželnem uradnem listu, naj dvignejo svoje izkaznice.
§ 33. Za volilni razred mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred izda volilcem po rešitvi reklamacij izkaznice tista politična oblast, katerej pristoja reševati reklamactje proti volilnim imenikom v smislu tega zakona.
V mestu goriškem se more naročiti županu, da izda izkaznice.
§ 34. Izkaznice, katere omenja § 33. se dostavijo volilcem na njih stanovanjih in vročevanje se more naročiti županom.
V slučaju pa, da bi se izkaznice iz katerega koli razloga ne vročile najpozneje 24 ur pred dnevom volitve, povabijo se volilci na v kraju običajen način, naj pridejo osebno po svoje izkaznice.
IV.	KakosevrŠi volitev poslancev.
§ 35. Vodstvo volilnega opravila vsake posamezne volilne skupine, ki se mora vršiti v navzočnosti volilnega komisarja, se izroči v vsakem volilnem kraju, oziroma na vsakem volišču, volilni komisiji, ki obstoji:
1. za vsako volilno skupino veleposestva iz štirih članov, katere izvolijo volilci in iz treh članov, katere imenuje predstojnik deželne politične oblasti;
2. za trgovsko in obrtno zbornieo iz predsednika ali njegovega namestnika, katerega določi predsednik sam, iz 2 članov zbornice, katere izvole voiilci in iz drugih dveh članov zbornice, katere imenuje volilni komisar;
3. za volitev poslancev mest. trgov, industrijskih krajev, kmetskih občin in splošnega volilnega razreda za vsak volilni kraj iz župana ali njegovega namestnika, ki ga določi župan, iz dveh članov, ki jih izvoli občinski zastop volilnega kraja izmed volilcev te občine in iz dveh članov, ki jih imenuje izmed volilcev te občine volilni komisar.
Volitve v vse volilne komisije se iz-vrše z glasovnicami in je potrebna za veljavnost izvolitve relativna večina glasov.
Ako ne pride zadostno število volilcev, potrebno v ustanovitev komisije, opravlja posle volilne komisije volilni komisar.;
Volilni komisar mora skrbeti za vzdrževanje reda in miru tekom volilnega opravila in da se izpoljnjejo določila volilnega reda.
Ne sme dopuščati, da bi volilna komisija prestopila svoje področje.
Ko se prične volilno opravilo, prepo- , vedani so v volilnici nagovori na volilce.
Volilnega komisarja določi za veleposestvo, za trgovsko in obrtno zbornico in za mesto goriško predstojnik deželne politične oblasti, za druge volilne kraje neposredno predstojna politična oblast prve in-štance-
Služba volilnega komisarja	je	— ne
glede na predpise, veljavne za javne uradnike — častna služba, katero je dolžan prevzeti vsak, ki je v volilnem kraju volilec.
Vsaki volilni komisiji se doda zapisnikar.
S 36. Volilcem izdane izkaznice dajejo istim pravico do vstopa v volilnico, in veljajo za poziv, da pride brez nadaljnega vabila volit tisti, dan, ki je na njih zaznamovan in ob določeni uri.
Razven članov volilne komisije imajo pristop v volilnico med urami,	določenimi
za volitev, le volilci, ki imajo izkaznice.
§ 37. Na dan volitve, ob določeni uri in v zbirališču, določenem	za	to, se
začne volilno opravilo s tem, da se ustanovi volilna komisija ne glede	na	število
prisotnih volilcev.
Komisijski člani izvolijo predsednika izmed sebe po glasovnicah z relativno večino glasov; ako je število glasov enako,
) dloči žreb, katerega potegne volilni komisar.
Ako se volilna komisija ne more osnovati, ker ni zakonitih pogojev, izvršuje posle komisije volilni komisar.
Komisija prevzame imenike volilcev, glasovalne zaznamke in glasovnike.
§ 38. Predsednik komisije predoči zbranim volilcem vsebino §§ 21. in 22. volilnega reda gledč kvalifikacij, potrebnih za izvoljivost, razloži jim, kako se ima postopati pri volitvi in pri štetju glasov in jih pozove, naj oddajo svoje glasove po prostem prepričanju brez postranskih namenov in na način, ki ga smatrajo po najboljši vesti in vednosti najprimernejšim javnemu blagru.
§ 39. Ako pred začetkom volitve ugovarja kdo volilni pravici osebe, ki je navedena v volilnem imeniku in je prišla volit, ter meni, da je izgubila ista po sestavi imenika kvalifikacijo, odloči tozadevno volilna komisija takoj. Komisija sklepa v tu-ozna-čenih slučajih in v vseh dsugih slučajih, ki jih navaja ta zakon, z relativno večino glasov brez ozira na število glasujočih.
Predsednik volilne komisije odda svoj glas le, ako so glasovi enako razdeljeni in v tem slučaju je njegov glas odločilen.
Vsaka odločba volilne komisije se mora vpisati v volilni zapisnik. Proti odločbam volilne komisije ni dopuščen utok.
§ 40. Voli se z glasovnicami.
Na vsaki glasovnici se mora napisati toliko imen, kolikor poslancev ima voliti dotična skupina.
§ 41. Neposrepno pred začetkom glasovanja se mora komisija prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna.
Glasovanje se pričenja s tem, da oddajo členi volilne komisije svoje glasovnice.
Nato oddajo glasvvnice volilci po tistem redu, kakor prihajajo volit.
Vsak volilec mora, ko oddajo glasovnico, pokazati svojo izkaznico.
Predsednik komisije prečita iz glasovnice ime volilčevo. prevzame od slednjega zloženo glasovnico in jo položi neodprto v volilno posodo.
Kdor voli kot pooblaščenec, mora izročiti pooblastilo volilni komisiji.
§ 42. Ako nastanejo med glasovanjem dvomi gledč indentitete volilca, odloči tozadevno volilna komisija takoj.
§ 43. Oddajanje glasovnic od strani posameznih volilcev, se mora zaznamovati v to določenem razpredelu v volilnem imeniku zraven imen volilcev.
Ta zaznamovanja izvršuje zapisnikar, dočim vpisuje član komisije osebe, ki oddajo glasovnice, v glasovalni zaznamek.
V glasovalnih zaznamkih se vpišejo imena oseb, ki oddajo svoje glasove osebnv, oziroma, ko se gre za glasozanje s pooblastilom v volilnem razredu veleposestva, imena pooblaščencev, kakor tudi oseb, za katere glasujejo.
Glasovalni zaznamek tvori kontrolo nad zaznambami o oddanih glasovnicah, vpisanih volilnih imenikih.
§ 44. Volitev mora končati praviloma tekom v to določenega dneva.	Ako	pa	nastanejo	okoliščine, ki bi branile	začetek,	na-
daljevanje ali sklep volitve, more jo volilna komisija s pritrditvijo volilnega komisarja podaljšati ali preložiti na naslednji dan.
Podaljšanje ali preložba se mora pravočasno razglasiti na v kraju običajen način.
V označenih slučajih mora komisija zapečatiti spise in volilno posodo z glasovnicami,	ki so že v njej, dokler	se	volilno
opravilo ne nadaljuje.
§ 45. Oddajanje glasovnic se mora skleniti	ob določeni uri. Volilci	pa,	ki	so
prišli v volilnico pred potekom sklepne ure, ne morejo se izključiti od glasovanja.
Volilna komisija se prepriča potem, da odgovarja število volilcev, vpisanih v glasovalnem zaznamku, številu oddanih glasovnie, nakar preide k skrutiniju (štetju glasov).
Predsednik komisije prečita glasno imena, napisana na glasovnicah; ta imena mora vpisati član komisije v glasovnik. Gla-sovnik se sestavi tako, da se vpiše vsakdo, ki dobi glas kot poslanec, z imenom in zraven njegovega imena pristavi številka ena, pri drugem glasu, ki pride nanj, se pristavi številka dve, pri tretjem številka tri itd.
Drug član komisije vodi v svrho kontrole na isti način enak glasovnik.
§ 46. Glasovi, ki pridejo na osebo, katera v smislu § 22. ni izvoljiva; glasovi, j ki so vezani na pogoje, ali so jim pristavljena naročila za tistega, ki se voli; končno glasovi, [iz katerih se ne more razločno spoznati osebe, katerej veljajo, so neveljavni in se ne štejejo.
Prazne glasovnice se ne smatrajo za oddane
O veljavnosti glasov odloči volilna komisija.
Ako je zaznamovano ime osebe na isti glasovnici večkrat, šteje se pri štetju
glasov le enkrat. Ako ima glasovnica višje število imen od števila poslancev, ki se imajo izvoliti, se ne štejejo število presegajoča imena, napisana na koncu glasovnice.
Ako ima glasovnica manjše število poslancev, ki se imajo izvoliti, je ista vzlie temu veljavna.
§ 47. Uspeh Štetja glasov razglasi predsednik volilne komisije takoj.
Ako z volilnim opravilom ni končana volitev poslanca ali poslancev, naznani predsednik komisije pri označeni razglasitvi, da se bode konštatiral končni uspeh v glavnem volilnem kraju na podlagi delnih uspehov posameznih volilnih spisov, nanašajočih se na volitev istega ali istih poslancev.
§ 48. Poslancem izvoljena je tista osoba, ki ima zase več nego polovico vseli oddanih veljavnih glasov.
Ako dobi nadpolovičoo večino glasov več oseb nego znaša število poslancev, ki se imajo izvoliti, smatra se izvoljenim tisti, ki prejme več glasov: v slučaju, da so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — katerega potegne predsednik volilne komisije, — koga je smatrati za izvoljenega.
Ako se doseže nadpolovična večina glasov, se vrši ožja volitev; ako je treba voliti v volilnem okraju dva ali več poslancev, vrši se ožja volitev med poslanci, ki se morajo še izvoliti za onimi poslanci, kateri so že dobili nadpolovično večino glasov.
§ 49. Pri ožji volitvi, ko ima voliti dotična volilna skupina enega samega poslanca, se morajo volilci omejiti na tiste dve osebi, ki sta prejeli pri prvi volitvi relativno večje število glasov; ako se imajo voliti v dotičnem volilnem okraju dva ali več poslancev, morajo se omejiti volilci pri ožji volitvi na tiste osebe, ki so prejele pri prvi volitvi relativno večje število glasov po onih, ki so dosegle nadpolovično večino glasov, in število oseb, ki se privzamejo v ožjo volitev, je v tem slučaju vedno dvakrat večje nego je število poslancev, ki se imajo še izvoliti.
•	Ako so glasovi enako razdeljeni odloči žreb, — katerega potegne predsednik komisije — koga je vzeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, je šteti za neveljaven.
Ako so pri ožji volitvi vsi veljavni glasovi enako razdeljeni med osebami, privzetimi v ožjo volitev, odloči žreb, — ki ga pritegne predsednik volilne komisije, — katero izmed teli oseb je smatrati za izvoljeno.
Ako se — s pridržkom tu omenjenega slučaja — ne doseže nadpolovična večina glasov, nadaljuje se ožja volitev, dokler se ne doseže za vse poslance, ki se imajo še izvoliti, nadpolovična večina glasov, ali gori označena enakost glasov med osebami, privzetimi v ožjo volitev, v katerem slednjem slučaju odloči konečno žreb, katerega potegne predsednik komisije.
Volilci, ki pri prejšnji volitvi niso glasovali, niso radi tega izključeni od izvrševanja te pravice pri drugem glasovanju oziroma pri ožji volitvi.
§ 50. Po končani volitvi se sklene o njej pisani zapisnik in člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo z glasovalnimi zaznamki vred: priloživši mu volilni imenik, glasovalni zaznamek in podpisane glasovnike, veljavne in tudi za neveljavne spoznane glasovnice, — pri volitvah veleposestva tudi morebitna pooblastila — se skupno zapečati. Na spis se postavi napis, ki pove vsebino, in se izroči volilnemu komisarju.
Volilni komisar mora poslati volilni spis, ako je izvolitev poslanca ali poslancev z volitvijo končana, deželni politični oblasti; ako se pa za isto volitev glasuje v več nego v enem volilnem zborovanju, volilnemu komisarju, ki je odrejen za glavno volilno komisijo.
Ako volilnih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, se mora razlog tega navesti v volilnem zapisniku.
§ 51. V slučajih, ko se glasuje za isto volitev v več nego enem volilnem zborovanju, mora skupni uspeh vseh glasovanj skupaj poizvedeti glavna volilna komisija, katera mora v ta namen prevzeti volilne spise, ki jih vpošljejo posamezne volilne komisije komisarju, postavljenemu za označeno komisijo.
Glavna volilna komisija se zbere v navzočnosti komisarja v to določenem kraju, in je sestavljena iz 5 članov, in sicer iz župana občine, kjer je sedež glavne volilne komisije, ali iz njegovega namestnika, katerega določi župan, iz dveh članov, ki jih izvoli dotični občinski zastop in iz drugih dveh članov, katere imenuje volilni komisar; člani komisije se morajo izbrati izmed vo-
lilcev dotične volilne skupine v kraju, kjer je sedež volilne komisije.
Predsednika glavne volilne komisije izvolijo člani komisije izmed sebe z relativno večino glasov.
Med poizvedbo volilnega uspeha imajo le volilni komisar in člani komisije pristop v lokal le komisije.
Glavna volilna komisija mora sestaviti uspehe volilnih opravil, ki so jih ustanovile posamezne volilne komrsije, ne da bi se spuščala v pregledovanje uradnih dejanj teh komisij.
Ko se poizve skupni uspeh volitve, sklene se dotični zapisnik, člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo, in priloživšl mu volilne spise, ki so došli od posameznih volilnih komisij, se zapečati. Na ves spis se nadene nato napis, ki pove vsebino in potem se izroči volilnemu komisarju, ki mora vposlati vse spise deželni politični oblasti
Predsednik glavne komisije razglasi uspeli volitve, ko se je odprl lokal glavne volilne komisije.
S 52. Predstojnik deželne politične oblasti izda in vroči, ko je vpogledal volilne spise, došle na to oblasti, vsakemu izvoljenemu poslancu, akosodani pogoji, določeni za izvoljivost in ni nikakega razloga za iz-ključenje po § 22., volilno potrdilo.
To potrdilo daje izvoljencu pravico vstopiti v deželni zbor in utemeljuje domnevanje, da je njegova izvolitev veljavna, dokler se ne proglasi neveljavnost izvolitve.
§ 53. Vse volilne spise mora poslati predstojnik deželne politične oblasti deželnemu odboru, ki jih pregleda in poroča o njih deželnemu zboru, kateremu pristoja odločitev o dopustitvi izvoljenih.
Ako se izkaže dvojna izvolitev, mora izvoljenec izjaviti najpozneje 8 dni potem, ko se ustanovi novoizvoljeni deželni zbor, in v slučaju dopolnilne volitve, po prvem sklicanju deželnega zbora, katero izvolitev sprejme- Ako se ne poda ta izjava tekom te dobe, odloči se z žrebom, — katerega potegne deželni glavar v javni seji, — katera volitev ima veljati.
Glede na ta način izpraznjenega mesta poslanca, razpiše se nova volitev.
P r e m e m b a volilnega reda.
§ 54. Za deželnozborsko sklepanje glede premembe deželnega volilnega reda je potrebna navzočnost najmanj treh četrtin članov deželnega zbora in pritrditev najmanj dveh tretjin navzočih članov.
Čl. 111. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve in velja za navodilo pri prvih splošnih volitvah deželnozborskih poslancev, katere se imajo zvršiti po potrditvi tega zakona.
Čl. IV. Mojemu ministru notranjih zadev je naročeno, da izvrši ta zakon
S. K. S. Z.
Prhndnj* seja „Slov. kršč. soc. zveze“ bo v sredo 9. oktobra ob 6h zvečer.
Prvo preda\anje bo 15. oktobra v prostorih „Gor. zveze". Somišljeniki, agitirajte pri svojih znancih, da bo udeležba številnejša !
Skioptikon, ali projekcijski aparat, si bo omislila .Zveza". Skioptikon je priprava, ki kaže s pomočjo luči slike na platno, ki se razobesi na steno. Te slike so povečane male fotografije raznih predmetov, o katerih govori predavatelj. Na ta način postane predavanje bolj umljivo in zanimivo. Ta skioptikom bo .zveza" posojala tudi učlanjenim društvom. —
Društva, ki so bila doslej učla-njena v ljubljanski „zvezi“, prosimo, naj kmalu prijavijo svoj pristop k go-riški »Zvezi". Naša „S. K. S. Z.“ se je ustanovila po nasvetu ljubljanske, ki je bila preveč obložena.
Vsa bratska društva, ki smo jim poslali pozive k pristopu, prosimo, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo pristopne izjave. Pojasnila radevolje daje odbor S K. S. Z. v Gorici.
Na socialni kurz, ki bo jeseni v Gorici, opozarjamo že sedaj naša društva, naj prično misliti na to, da pošljejo sem saj enega razboritega člana. Tudi iz onih občin, kjer še ni društev, naj pride zanesljivo eden. Mislite na to že sedaj!
Novice.
Nabava sena. — Pri »Goriški zvezi* večinoma polom »Kmečke zveze« se je do zdaj oglasilo IH
občin zn. naročho sena. Skupaj naročajo 9849 kvinlalov sena za go-vedo, 120 kvintalov sena za konje, 20 kvintalov detelje in 48 kvintalov ovsene slame. Vse tiaročbe je > zveza« takoj oddala goriškemu deželnemu odboru v izvršitev.
Kaj je storil gledo sena posl. Fon In kuj liberalci! „Gor. zveza" gospdr.zadrug in društev je odposlala na niini-sterstvo za notranje stvari, za poljedelstvo in železnice nujno prošnjo glede nabave potrebnega sena za goriško - gradiško deželo. Glauie točke te prošnje se tičejo cene sena, ki ne sme presegati 7 K na kvintal, in pa prost egapreva žan japoželez-n i c i. Prošnja je v podkrepljen je korakov, ki jih je napravil v tem oziru g o r i š k i deželni odbor in g. državni posanec Fon. —
Naj omenimo pri tem še s I e-parstva, ki je uganja v tem oziru „Soča“. Pisala je že davno, da je po-s 1 a n e c Š t re k e 1 j že vseuredil glede sena, dočim je dejstvo, da niso pri ministerstvih niti vedeli, da je pri nas pomanjkanje sena, dokler ni storil državni poslanec Fon potrebnih korakov. Poslanec g. Fon je tudi opozoril vlado, na nujno potrebo, da se prepove izvoz domačega sena v tuje države, posebno v Italijo. Zdaj je vsa zadeva v dobrem teku in je trdno upanje, da se posreči nabava sena po primernih cenah.
Državni poslanec g. Fon je napravil potrebne korake tudi pri namestništvu v Trstu in pri osrednji vladi na Dunaju, da vlada izroči v to s vrh o vse podpore deželnemu odboru in nakloni tudi druge olajšave.
Naloga „Goriške zveze". — Pišejo nam: Velika suša je letos vničila kmetu skorn; vse poljske pridelke, zlasti sirk ali turščak. Kmečko ljudstvo bo trbelo vsled tega veliko pomanjkanje. Temu je treba odpomoči. Z veseljem bo-mojpozdravili, ako bi „Goriška zveza" raztegnila, kakor se govori, svoje nakupovanje in razprodajanje na debelo tudi na turščak in moko. To jej bo zdaj tem lažje, ker dobi v kratkem nove prostore za skladišča. Upamo, da jej bodo šle na roko vse njej pridružene zadruge in društva.
„Goriškn zveza" gospodarskih zadrug in društev v Gorici namerava razširiti svojo blagovno poslovanje s tem, da bode članom pridruženih zadrug pri -skrbovala razen umetnih gnojil in galice tudi druge gospodarske potrebščine, kakor: pšenično moko, t u r š i c o, .o t r o b i itd. Zato vabi pridružene zadruge, naj nabirajo naročila na omenjene potrebščine in jih hitro ko mogoče, upošljejo zvezi, da se bode znala ravnati pri naročilih. Na željo posameznih zadrug se bodo odpošiljali celi vagoni naročenih potrebščin na najbližnjo postajo njih okoliša. Cene se določijo koj ko dojdejo tozadevne ponudbe in vzorci. Na zahtevo se bodo pošiljali tudi vzorci.
Nadalje zveza vabi zadruge in posamezne člane, pridruženih ji zadrug 'na naročila na Tomaževo žlindro, ki ima dospeti v najkrajšem času. Zlasti opozarjamo vse one zadruge, ki niso do sedaj še vposlale izpolnjenih naročilnic, da to čim preje store, kajti utegnilo bi se pripetiti, da bo hlago vsled svoje finosti, kakor se je zgodilo lani, hitro pošlo in bi se na poznejša naročila ne mogli ozirati.
Blago bode iste kakovosti kakor lani namreč 18/20%, cena pa nekoliko nižja, ker se nam je posrečilo nižjo, ker se nam je posrečilo kupiti letos blago nekaj bolj po ceni kakor lansko leto.
Cena bode znašala okoli 630 p 100 kg.
Zi špirituala v osrednjem semenišču v Gorici je imenovan veleč. P. Antoniu Zecchini iz družbe Jezusove. Za prefekta in knjižničarja istotam pa veleč. g. dr. Josip Srebrnič. Čestitamo.
Imenovanja. — Višji okr. komisar io voditelj okr. glavarstva v Kopra Grido Pollav in namestnifttveni tajnik grof Schmidt-Zabiro\v na Volovskem sta imenovana za okr. glavarja na Primorskem.
O novem volilnem redu za deželni zbor piie „L’ Eco del L;torale“ z dne 27. t. m.: Italijanski liberalci niso mislili pri sestavljenja votivnega reda za
dež. zbor niti na narodnost v bodočnosti. „K o bo dala trgovska zbornica zanekaj let slovenskega poslanca, potem je odklenkalo italijanski večini v deželnem zborn*.
Tako sodijo Italijani o novem vo-livnem reda. Kaj praviti k tema „Soča“ in .Elinost*?
Posebna tečaja za krojenje in šivanje oblek in za umetno vezenje in belo šivanje za odrastle pričneta 30. septembra (ponedeljek). Tečaja trajata 9 mesecev. Užilo se bode v vsaki Btroki po 4 are na teden, in sicer v prvi ob pondeljkih in četrtkih, drogi ob torkih in Detkih od 10. do 12. ure v „ŠolBkem DDrna*.
Šola brez Boga. — V kraju Pont Croise na Francoskem so te dni odprli novo šolsko poslopje. Šolski nadzornik Chauteclair (Sotelec) je med drugim rekel tudi te le besede: „Naši nasprotniki smatrajo naše šole kot šole brez Boga.
V	resnici zginja misel na Boga med nami bolj in bolj in bo kmalu popolnoma izginila". Kamor so Francozi prišli, tja škilijo tudi prostomisleči, za to pozor I
Tiskarski izdelki se podraže s
1.	oktobrom in to vsled rastoče cene raznih tiskarskih potrebščin, kakor črk, črnila, papirja itd. Cene tiskarskim izdelkom poskočijo z imenovanem dnem ▼ oeli Avstriji.
— Društvo poriških krojačev je
imelo 1. t. m. občni zbor, pri katerem so sklenili, da morajo vsi krojači vsled splošne draginje vzvišati cene.
— V* Ika je ubil. — Iz Črnega Vrha nad Idrijo nam pišejo, da je tamkajšnjih grajščinskih gozdih nad Novim svetom ubil gozdni čuvaj gospod Matija Weitcharzer 50 kg težkega voika. Pravijo da se tod nahaja še več takih zverin.
— Letošnji vojaški novinci so poklicani v službo za 15. oktobra, iz-vzemši mornarje in enoletne prostovoljce ki morajo priti v vojake 1. oktobra.
— Mestne mitnice v Gorici se odpravijo. Žapan Marani je v zadnji seji mestnega sveta povedal, da je proračan za I. 1908 tako ngoden, da bode vsled tfga mogoče opmtiti mestne mitnice. Čas je že bil 1
Listirca uredništva. — Gospode dopisnike prosimo, naj nam oproste, ker zastajajo dopisi. Pri najboljši volji nam je bilo nemogoče vse spraviti v list.
Iz goriške okolice.
g Shod ,,Kmečke seveze“
se vrši v nedeljo popoldne po blagoslovu v Šempasu v Monarijevi hiši. Kmetje, prijatelji »Kmečke zveze« pridite polnoštevilno na ta shod!
g Shod	„K Z“.	v	St. Andrežu.
—	Pretečeno	nedeljo	je	imela „Kmečka
zveza" shod v Štandrežu. Na shodu je poročal državni poslanec g. F o n o dosedanjem delovanju državnega zbora: sprejel se je predlog na povišanje melijoracijskega zaklada (za uravnavo voda in osušenje močvirnatega sveta ter za napravo vodovodov in vodnjakov) in predlog, da se izbere odsek ki naj določi, kako se ima staviti dostojno cesarjev jubilej. Poslanec dr. L u e g e r bo predlagal naj se odloči svota 100	milijonov	kron in naj	se obresti porabijo	v podporo ljudem,	ki	radi starosti ali
bolezni ne morejo več služiti in delati O-bresti te glavnice sicer ne bodo še zadostovale v pokritje vse potrebščine, toda tako se vsaj bližamo zavarovanju za starost in za slučaj onemoglosti.
G. poslanec je potem razlagal kakšne zakonske načrte misli vlada predložiti zbornici in kakšne važnosti so ti načrti, povedal je kako se vrši akcija radi nakupa sena in je konečno prešel na vprašanja, katera je sobotna „Edinost" priporočala, da se mu stavijo na shodu, omenil je da nima nikakega razloga se vmikati odgovoru, pa je opozoril, da je za svoje delovanje odgovoren edino-le svojim volilcem, dočim se njegovo delovanje ravna po splošnih potrebah ljudstva. G. poslancu se je izrekla zaupnica. Konečno je predsednik shodu g, župan Lutman predlagal peticijo na vlado glede podpor radi suše. Peticija se je izročila g. poslancu. Vrli in zavedni Štandrežci so se shoda mnogoštevilno vdeležili in so bili veseli, da so videli svojega poslanca med seboj.
g Strela je ubila v torek zjutraj ob 61/2 uri v Bakoviči h. St. 32 kmeta Janeza Krpana. Udarila je na pod, od tam je prišla nad hišna vrata, na katerih je stal pokojnik. Sknšnja nči, da ni dobro stati o nevihti na vratih ali pa pri oknu.
g Rotirani težko čakajo novega župnika *, Tara je pač velika in raztresena. To je dobro, da je ravno zdaj, ko je mesto izpraznjeno, malo bolnikov.
g Občinske volitve v Šempasu. —
V	Šempasu so se vršile volitve starešinstva v soboto dne 28. sept. Združili so se liberalci in agrarci, socialni de-mokruti in šola proti naši stranki. Po dolgem upu in pogostem posvetovanju je konečno obveljal sklep, storjen v šoli na preddan volitve, da vse štiri stranke ostanejo lepo doma. Volitve so se od naše strani izvršile v najlepšem redu. —
g Izjava. — Iz Št. Ferjana. — Ker mi je prišlo do ušob, da v dopisa iz Št. Ferjana v zadnji štev. Vašega cenjenega lista prizadeti dolži mene, da bi bil pisal jaz oni dopis, izjavljam, da nisem dopisa ne pisal, ne vedel zanj, dokler ga nisem čital. V tem obzira je lahko popolnoma v mira, ker mi se ne zdi vredno. Slavno uredništvo pa prosim, naj blagovoli potrditi, da onega dopisa ni prejelo od mene.	G.
Op. ared. Potrjujemo, da od gospoda nadučitelja nismo prejeli onega dopisa in da gosp. C. ni ž njim v nobeni zvezi.
g Iz Števerjana. — Pri nas se dela neki most na obč. poti. Pravijo, da je v ta namen odločena vsota denarja zadosti velika, da se pokrijejo vsi stroiki in da še kaj ostane. O tem ie prepričano najbrž tadi naše žapanBtvo, ker je oddalo delo onema podjetaika, ki je podal najbolj najbolj neugodno ponadbo, a zavrnilo onega, ki je hotel Hprejetj|delo za nižjo ceno. Izgovor, da ta ne bi izvršil dela dobro, je prazen, ker v tem slučaja bi se podjetnika ne plačalo delo, ako bi ga ne izvršil dobro in po načrta. Morda bo pa kak drug vzrok, da se je oddalo delo ravno tistemu možu, ki je zidal tudi obč. hišo? Zato tudi ne razumemo mi Občinarji, zakaj županstvo berači okoli nas, da bi prispevali za oni most I Po eni etrani se odbija ugodne pogoje, po drngi se pa hoče stiskati iz ubozega ljudstva zadnji krajcar. Kam bi šel ta denar, ali rabote, ki bi jih mi naredili, ko je denarja že zadosti? . Pa mi nismo bili tako neumni, da bi polnili žepe tistim, ki nas že tako stiskajo zadosti in zato nismo hoteli ničesar za most obljubiti. Saj je »slavna* komisija, ki je hodila v ta namen nas nadlegovat, gotovo imela tisti dan dobro plačano „žornado 11“ Neki ud te „slavneu komisije pa nas je počastil ta dan s pridevkom, da smo sirovi, ker nismo hoteli ničesar podpisati. Horda ga je jezilo, da je dobil Bamo dobro plačano „žornado“, ker je opal, da ponese kaj več domu. Ne moremo pomagati 1 G. župan in njegova komisija pa naj si zapomnijo, da ne bomo več tako neumni, kakor smo bili do zdaj, ker sedaj ae poznamo.
g Konsumuo društvo snujejo v Sovodnjah.
g Nesreča v trnovskem gozdu.
—	Dne 20. t. m. so štirje Šempasci priili z dvema vozovoma v trnovski gozd po drva. Eao uro za Krnico bo posekali debelo bukev. Med tem ko je bacev padala in so jo opazovali, pade močna veja mladeniču Antonu Dolžaka tako nesrečno na glavo vrh temena, da se je hipoma nezavesten zgrudil na tla. Tovariši so ga na bližnjem kala spirali in spravili zopet k zavesti. Proti večera so ga pripeljali v bolnišnico namiljenih bratov v Gorico. Zdravniki bo mn dali potrebno, pomoč, toda ponoči je zopet izgubil zavest, trpel občutne bolečine in ob 11. dop. izdihnil svojo dušo. V ponedeljek zvečer so ga pripeljali v rojstni kraj k zadnjemu počitka. — Ves Šempas govori o tem slučaja, češ da ni slučaj. Djgodba je ta: V letošnjem poletja je pri neki priliki v večji dražbi isti mladenič vzel v roke utež 5. kil grozeč: „To vržem na župnika, da mu »ploščim črepinjo 1* A nenadno je bila njemu samema splo-ičena črepinja. Nekako sličen slačaj jp bil oni, v naših listih že omenjeni slačaj nesreče, z Antonom Murovec. Predno je odšel od doma v Ljubljano zidat, je pahnil svojega očeta čez cesto v jarek. Ob tednu se mu je pripetila že objavljena nezgoda, da ga je železnica na Viču pri Ljubljani zgrabila, pa ne zma-stila kakor tovariša, ampak čez cesto vrgla mrtvega v jarek.
g Postajo Volčjodrngo mislijo drago leto razširili radi prometa. Oi tej priliki napravijo ramo ob CR«ti iz Bakoviče čez tir most za prehod. Ta je zelo potreben, ker zdaj morajo voiovi in potniki, ki hočejo na vol*iedra3ko cesto, po velikem ovinka proti Šempetra, ki požre cel četrt are.
Iz kanalskega okraja.
ki Itnlijauski vohun?— Poročajo nam : V nedeljo so ▼ Anhovem pri Ka* nala prijeli nekega Jožef* Stefanutti, doma iz Vidma na LaSkem. Risal je baje načrte od okolice. Prijeli so ga kmetje in izročili orožnikom r Plaveh. Pri njem so našli mnogo pisem in kart. Izročili so ga sodiiča v Goric’. Kakor se nam poroča od rlragod, je Stefanatti dijak, ki je iskal po aafiih hribih kamenov. V Gorici so ga izpustili, ker ni ogledah. Morda pa stvar vendar le ni tako nedolžna!
ki Najden čolnič. — Pri Anhovem so našli v SDČi — čoln. Klor ga je izgubil, oaj se oglasi pri posestnika Štefana Ti n ta, Gorenjepolje 61.
Iz tolminskega okraja.
t Shod tolminske „K. Z“. pri Sv. Luciji — V nedeljo popoldne je imela „K. Z.“ za tolminski okraj svoje zborovanje pri Sv. Luciji v prostorih g. Vuge. Zbralo se je vkljub slabemu vremenn okrog 200 mož. Prišli so na shod možje celo iz najoddal-nejših občin, kar priča, kako veliko zanimanje vzbuja „K. Z“. med ljudstvom. Dr. Dermastia najprej pozdravi zborovalce ter pojasni pomen zborovanja. Treba je, da možje iz svoje srede izvolijo odbor, ki bo vodil nadalje „zvezo“. Zborovalci so pri tej točki kazali izredno zanimanje, kar znači, da se resno zavedajo naloge, ki jo ima „Kmečka zveza" napram kmečkemu stanu, in ki jo imajo oni napram „zvezi“.
V	odbor so bili izvoljeni sledeči možje-po-.sestniki: Anton Majnik, župan, Volče; Anton Klobučar, predsednik mlekarne, Dolje; 1. Bratina, učitelj, Selo; Franc ■Čargo, Bača; Franc Koder, Bača-Pod-brdo; Franc Fortunat, Čiginj; lgn. Kovač ič, Idrija; Valentin Štrukelj, Mo-drejce 28; Anton Kanavc, Volarji 40; Andrej Manfreda, Kozmerice 26. Nato so bili izvoljeni še namestniki in poverjeniki za posamezne občine. — Nato je povzel za besedo dr. De r m a s t i a, ki je govoril o delovanju državnega zbora, o potrebah kmečkega stanu, priporočal medsebojno ljubezen in vzajemnost ter povdarjal pomen organizacije kmečkega stanu na stanovski in verski podlagi. — Urednik Kremžar je povdarjal potrebo stanovske samozavesti. Našemu kmetu treba, da se zaveda vedno in povsodi važnosti svojega stanu. To je treba kazati tudi v dejanju. Kmet naj podpira le onega, ki mu je naklonjen, kdor pa kmeta zaničuje, kakor to delajo liberalci, temu pa naj tudi kmet obrne hrbet, kedar bi mu imel nesti svoj denar v njegovo šta-cuno, gostilno ali pisarno. Glasno pritrjevanje je pričalo, da je govornik zadel na pravo struno. Omeniti je še, da je zbor sklenil, proglasiti za glasilo tolminske „Kmečke zveze“ ..Primorski List". Zborovalci so obljubili delati za razširjenje dobrih listov. S tem je bil lepi shod končan.
t Od Sv. Lucije. —Obljubljena dežela, kje si ? Tako je nekdo lani ob tem časa vprašal v dopisa od tu in je kar sam koj odgovoril, da je ta dežela tu pri Sr. Luciji. In res je tako, samo škoda, da je omejena le na vinograd našega rojaka gospoda Jožefa Muniha. Ta vinograd je največa znamenitost celega tolminskega okraja, ker je v tem okraju edini in letos pole raznovrstnega, prelepega in presladkega ter popolnoma dogorelega grozdja. Ta so veliki grozdi polnih, debelih in tolstih jagod, da atrmiš in se čadil, kako je mogoče kaj takega v gorah. Lani je dal ta vinograd 7 hektolitrov dobrega belega vina, letos ga bo najmanj 26 in bi ga bilo tudi 30, da ni bilo toče. Vipavci in Brici, pridite gledat, pa le gledat in občudoval, zobat ne I Zobat nimam pravice vam dovoliti, pa tadi ne potrebujete. In vi gorjani, ki imate aolnčne, ugodne lege, pridite se les odit I Ali naj ima le naš Munih svoj vinograd, in vi ne?
t Občinske volitve v obiini Grahovo ao pred vrati; vršile se bodo tekom tega meseca. Razvil se bode precej hud boj med liberalno - nazadnjaško in kat narodno - napredno stranko, ker liberalcem ne gre v glavo, da bi njim— od Gabrščekove omike,prosvetljenim, za-
povedovali v občini možje krščanskega prepričanja, ki jih zasramuje v surovosti napredna „Soča“ s „tepci“ in .backi". Tako zasramovanje kaže, da mora liberalcem zelo hudo presti,No, vsaj ni čudo, ko jih zapuščajo vplivni možje in pristopajo k nam, ker so nje in njihove namene preveč spoznali. Tudi drugi bodo prišli, ko bodo spregledali, v naš tabor. Vi pa volivci kat. narodne stranke, pokažite na dan volitev, da liberalcev ne marate ne le na Danaju v drž. zbora, kar Bte pokazali 14. maja, ampak tudi ne v občinskem zastopa. Na dan volitev pridite VBi na volišče, da bo zmaga toliko sijajnejša I
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — K. s. izobraž. dr. je priredilo v nedeljo prvo javno predava-pje v sezoni. Ljudstva je došlo izredno veliko. G. bogoslovec Močnik je mirno in premišljeno govoril o temelja bogoslovne vede, koji se je posvetil. Dokazal je, da se nobenema ni treba sramovati vere, ter je naravna vera podlaga vsema družbenemu življenju, celo temelj in pogoj vsema napredka tadi v strogo izkustvenih vedab. Nadnaravna vera je pa zahteva človeške narave; je koristna; je potrebna ; je pametno trdno utemeljena in ponos resnično izobraženega človeka) 1 Govorniku je ljudstvo iskreno pritrjevalo. Bog ga živi I — Pradavanja bodo vsako drago nedeljo. Prihodnjič bode odgovoril g. dekan na prašanje: .Zakaj nisem socialni demokrat?"
c Abstinenčno gibanje naše sloni na treh temeljih: žganja ne piti in ne pokušati; glede vina in piva ohraniti se zmerom treznega; vestno čuvati policijsko uro I Častna obveza velja za 1 leto. Kdor preskušnjo dostane, ga sprejmemo za stalno ozir. od leta do leta v družbo treznosti, kojo namerjamo ustanoviti.
c Naši svobodomtselci, p. d. liberalci, imajo svoje šole. Prva je krčmar-ska, kojo vzdržuje Firbar v gasi. Je sirova, ampak to moramo priznati, odkritosrčna 1 Druga je trgovska kramarska. Je na obraz skrajno medena a za hrbtom prav tako strupena. Vzgaja najhujše ra* dikalce. Nje vodja je — Tomo. Tretja je akademična, ki so jo pravkar zbok pomanjkanja slušateljev zaprli. Hotela je biti nevtralna, a nevtralen v G. že noče biti nihče več. Profesor Vencel sedaj tajni knje pri krčmarsko liberalni posojilnici.
c Šebrelje. — Ker se že toliko piše o cerkl. abstinentih, povemo, da imamo že tudi pri nas abstinenčno seme. Naša misel je, da ne sme biti nobenega k. s. izobraž. dr. brez abstinenčnega krožka 1 J t povsod potreba. Kaj pa sv. Lacija, in Tomin in Kobarid ?
c Službene preinerabe. — G. kaplan A. Sok je nastopil svojo novo službo v d. Trebuši dne 27. sept. a takoj dragi dan je prišel v našo sredo za 1. kaplana g. I. Kos, doslejni kaplan pri Sr. Luciji. Prvega zahvaljujemo za njegovo vnemo in pomoč ne samo v strogi stanovskih zadevah, ampak tudi v društvenem življenju, obema pa voščimo obilo sreče in blagoslova v novem delokrogu I c Liberalna surovost. — Iz Cer-kna: Pretečeni petek po noči sta dva tukajšnja pijana liberalca razsajala po vasi. Lučala sta kamenje za ljudmi in gorje bi bilo onemu, ki bi se bil jima približal. Ker se je bilo bati kake nesreče, je hitel nekdo to naznanit na orožniško postajo. Ko se jima približa orožnik, zalači eden debel kamen orožnika v glavo. Orožnik je takoj nezavesten obležal ; gotovo je, da bi ma bil prebil črepinjo če bi ne bil imel orožnik čake na glavi. Na to sta zginila v temi. Dragi dan pa so orožniki oba ptička poiskali in jih spravili v — luknjo. Sarovost in podivjanost nekaterih cerkljanskih liberalcev, bi brez dvoma dobila prvo premijo na svetovni razstavi surovežev.
c Znani Cene v Cerknem je pred kratkem trobil nekemu svojemu backu, da „klerikalcu“ ni za napredek kmetijstva. — Poglejmo C?nca kot kmeta I Csnc je v naši vasi najbolj zanikern posestnik; ko bodo drugi ajdo mlatili, jo bode Cine še le — žel. Njegovo delo je vedno en mesec zadej. Če bi bo drugi posestniki zgledovali po Cenen, potem bi bil kmetski stan kmala „pod škarpo". Tako je Cene, tako: Lenega čaka strgan rokav, palca beraška pa — prazen bokal. Če bo še kaj tvezil, ga nekoliko Bpomnimo, tadi na njegovo „kositernasto pinjo".
c X novo nšparkasou je bilo podpisanih poleg odbora, celih 22 članov.
Spravili so še te le s težavo skupaj; od vžitkarja starega Lesjaka iz Orehka, pa do Sovrčena v Labinjah so nosili podpisovat in vendar samo 22 jih je I V nedeljo so imenovani možakarji nosili deleže vplačevat. — Novega, ki bi ne bil že na pravilih podpisan, niso vjeli še nobenega.
Tudi Lovrin je bil podpisan; če je delež že plačal, ne vemo. Kaj bo potem pa Goriška ljudska posojilnica rekla Lov-rinu, ker je tudi dol „v žlahti", če bo kar na dva kraja član in garant z neomejeno zavezo. — Svederc Avguštin naj ga ponči, da to ni postavno. Pa po priložnosti kaj več o „šparkasi“.
c Cvet in sad ob enem. — Na Tnškovem griču v Davči pri Novakih, 1000 m nad morjem, je jablan, ki je zdaj, začetku oktobra polna lepih rdečih jabolk in ob enem tudi vsa v cvetju.
c Policijska ura v Cerknem je vendar dobila nekoliko potrebnega popravila. Slavno c. k. okrajno glavarstvo je odredilo da merajo biti gostilne ob
11.	nri zvečer zaprte. Nadzorstvo ima orožništvo. Sicer ne spolnjujejo strogo še vsi gostilničarji te odredbe, pa gledali bodemo, da se jih k temu privadi. Peter Jurman se ne more privaditi tema, zato ga bode moglo menda glavarstvo še učiti. Mi Brno pa slav. c. kr. okr. glavarstvu hvaležni za to odredbo in se mu zahvaljujemo.
Iz kobariškega okraja.
kd Kobarid. — Po triletnim službovanja zapasti! nas je preč. g. kaplan Ciril Zamar ter se preselil dne 23. pr. m. na svojo novo slažbo v Solkan. Preč. g. je ves čas njegovega tukajšnega službovanja z neumornim trudom, in največjo požrtovalnostjo deloval v cerkvi, šoli in na narodnem polju. Kot predsednik tukajšnega »slovenskega kat. izobraževalnega in podpornega društva* je največ pripomogel da se je društvo lepo razcvitalo. Uitanovil je »Čebelico", ki plodonoBno deluje. Nadalje je ustanovil tamburaški zbor, ki se je pod njegtvim spretnim vodstvom, v kratkem času, prav : dobro izvežbal. Poučeval je mladeniče in dekleta v cerkvenem in narodnem petja. Izaril je oba zbora t. t. tamburaški in pevski zbor tako dobro, da je društvo lahko z njima ponosno. Takajšno „slov. kat. izobraževalno in podporno drnštvo" se mn tem potom še enkrat najtoplejie zahvaljuje za njegovo delo, da je društvo tako lepo napredovalo. Solkancem časti-tamo, da so ga dobili v svojo sredo, in blagemu gospoda želimo, da bi ga Bog še mnogo let ohranil, da bi še nadalje deloval v dušni in telesni blagor našega slovenskega naroda.
kd Volitev županstva na Livku. — Dne 29. julija je bila na Livka volitev starešinstva. Proti tej volitvi je bil vložen atok, kteri pa je bil pred kratkem rrnjen kot neutemeljen. V četrtek, dne 26. t. m. se je vršila volitev žapana in podžupanov. Zi župana je bil izvoljen g Anton Hrast št. 13 ; za podžupane pa so bili izvoljeni gg. Simon Hrast št. 12, Jožef Dreščpk št. 60, Anton Matelič št. 91, Andrej Ilrast šl. 109.
Iz bovškega okraja.
b ftla« obupujočih Občinarji iz Loga pri Čez-Soči na Bovškem so se po posredavanju Slovenskega katoliškega političnega društva za bovški okraj obrnili na visoki deželni odbor s prošnjo, da bi blagovolil pri c. k. vladi nujno pospešiti regulacijo gorenje Soče, in sicer v prvi vrsti ob njihovem zemljišču na levem bregu Soče. Svojo prošnjo, ki jo izroči na pristojnem mestu s svojim priporočilom poslanec g. dr. Gregorčič, opirajo na sledeče razloge, za katere jamčijo podpisani v polnem obsegu.
1.) Prostor, ki ga zavzema loški, od Soče oblivani breg, meri blizu 1400 m Na tem prostoru je porazdeljenih 6 starih branov, ki so pa vsi tako porušeni, da ne odgovarjajo več svojemu namenu. Najprej bi bilo treba, omenjene branove popraviti, oziroma v večjem številu nove narediti.
Največja nevarnost preti ob severnem delu obrežja. Ob lanski povodnji si je namreč voda izkopala novo strugo tik levega brega, in sicer tako globoko, da je gotovo d v a m nižja kakor stara struga, ki je bližje desnemu bregu. Sedaj teče voda zopet po stari strugi, toda po
prvi večji poplavi bo udrla črez naneseni pesek, — in veliki kosi rodovitnega sveta bodo zopet odtrgani.
2.) Škoda, ki jo povzroča reka Soča z odnašanjem .rodovitnega poija, je na tem prostoru tako občutljiva, da ni najti enake v celem toku gorenje Soče.
Tak košček sveta ob levem bregu Soče je namreč vse, kar imajo Ložani obdelanega in kultiviranega polja, in zato gledajo ubogi Občinarji z veliko žalostjo, kako jim še to odnaša deroča voda, in to leto za letom.
3.) Stari branovi pričajo, da so merodajni organi že davno spoznali, kako je potrebno, da se zastavi nadaljno izpodkavauje rodovitnega zemljišča, le v novejšem času so ubogi Občinarji popolnoma zapuščeni. Večkrat skušajo obraniti, kar morejo, toda manjka jim potrebnih sredstev. Brez večje deželne, oziroma državne podpore se zastonj trudijo.
4.) Prizadeti posestniki 30 po številu, se nahajajo v tako slabem gmotnem položaju, da morajo potovati leto za letom ua Nemško in druge daljne kraje, da si prislužijo vsakdanjega kruha, vendar so pripravljeni, dati na razpolago potrebni les in kamenje, samo da se čim prej ugodi njihovi ponižni prošnji.
Opiraje svojo prošnjo na zgoraj navedene razloge, prizadeti Občinarji s hvaležnostjo pričakujejo, da se s krepkim prizadevanjem dež. odbora že letos začnejo ntprošena brambena dela. in to v smislu odloka c. kr. ininisterstva notranjih zadev z dne 14. sept. 1905, v katerem je dobrotno dovolilo, da izdela stavbena ekspozitura v Gradišču poleg drugih del tudi regulacijski načrt v zgornjem delu Soške proge, in sicer od bovškega polja do Sv. Lucije, kakor se je že izvršilo v spodnji Furlaniji.
Književnost - umetnost.
*	„Adria-KliinKe“ je naslov knjižici, ki je izšla te d ni v »Narodni Tiskarni". Knjižica obsega nekaj prav lepo na nemško prevedenih Gregorčičevih pesmi. Med njimi čitatelju jako ugaja prevod „01jki“, „Soči“ in »Hajdukova oporoka". Nekatera mesta so prevedena prav v pesnikovem duhu. Knjižico, ki stane 2 K, priporočamo, posebno, ker je čisti dobiček namenjen deloma za Gre-gorčiček spomenik in deloma v podporo prevajalcu g. Ivo Preglju, visokošolcu na Dunaju. Založnik je g. župnik Jožef F a b i j a n, pri Sv. Luciji. Pri naročilih se je obračati nanj.
Poslano).
Gospodu
Ludoviku Mahorčiču
v Sežani.
I)obil sem šl. 36 »Soče« z •lin* 30. marca 1907 v rok« in zato se oglašam v obrambo in ila zadoščam svoji obljubi z dne (i. prosinca 1906, katero sem gvoječasno izrazil v »Gorici«.
Takrat sem pisal, koliko sla ponudila z Anionom Kosovol-om občini Sežanski v pokritje občinskega rrinianjkljaja. a danes pričakujem od vas, da |*iveste lebko vsakemu obiskovalcu Vaše gostilne, vsakemu vašemu prijatelju in sovražniku, da imenujem vsakogar zlobnega lopova, obrekovalca, lumpa falota, podleža — ki ni vreden da ga zemlja nosi — če bi si opat trdili,
1 ) da ni županstvo sežansko objavilo dne 21. julija 1907 javno pred cerkvijo sledeči
razglas:
vsled »oglasnega staraSiiiNtvenega sklepa 14. julija 1907 ra/.glaša se, <la Je v pokritje It. prejšnjega županstva znanega občinskega primanjkljaja plačal bivši župan Ludovik Mahorčič v občinsko blagajno v Sežani 5484 K 89 vinarjev in je Se odgovoren v smislu §. 59 o. r. občini Hežauskl za morebitne primanjkljaje, Anton Kosovel bivši občinski blagajnik pa plačal 1N09 K 42 v v občinsko blagajno sežansko;
2.) da nisem našel pooblastila Antona Kosovela, bivšega nadučitelja in občinskega blagajnika v Sežani, in sedanjega nadučitelja v Pliskovici, ki dcUazuje to. kar sera svoječasno trdil.
lr Sežani, djie 1. oktobra 1907.
Znani Kustjiu
•) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvu <*diruvorno luliko, kuljkor zaLU'va Uskuvni za koji.
st
l
Dl
l
ej
w
Krojaška zadruga
0:
=0=i
=H
P. n.
Dovoljujem si naznaniti, da smo bili prisiljeni zelo povedati svojo bogato zalogo modnega blaga, vsled velikega popraše-vanja po blagu v preteklem letu, in vsled že letos izredno visokega prometa. V ta namen smo prevzeli obširne prostore nasproti nasi prodajalniei v Gosposkih ulicah stev. 6.
A sh*d povečanja in primerne preuredbe prodajalniskih prostorov nam je sedaj mogoče, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo večja in bogatejša ko druga leta. Poleg t<*ga pa se pridružuje še praktična korist, da se vsled velike prodaje cene čudovito znižajo.
Vabim torej najspoštljivejše naše p. n. odjemalce, da si ogledajo naše modno in drugo blago, ki jo pravkar došlo od raznih strani
Letošnja sezona prinaša v vsakem oziru in v vseh področjih mode raznolike in krasne novosti.
Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in Iranko razposlati kamorkoli.
Ker se pri nas blago razpošilja po najmodernejšem načinu razpošiljanja, zato nam ta okolnost omogoča, celo največja naročila, izvršiti najhitreje in z obratno pošto.
Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegliv in popolnoma smo prepričani. da nas nemore prekositi nobena trgovina naše stroke.
Predvsem povdarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed.
Teodor Hribar.
Odlikovana pekarija in sladčlčarna
K. Draščik
v Gorici na Koran
(v lastni hifil)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače /.a birmance in poroke, pince itil. Prodaja različna liua vina in likerjev na drobno ali v orif?. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. One jako nizke.
jfvtimojtunjmimM _ Mm hm diklili lic. 3n tih rnnlimio doč>iL. Jtfomlcdltiiimjm Jkaw
Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom Kntlirolucr
Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zr nat« kave nemefantl
Kathrelnerjeva Knelppova aladna kava
Otroke bi bilo sama Se navajati Kathrelnerjev«
kave.
Delavnica cerhenilt posod in cephvenBga orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulica Stev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k< enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
sama se le obnesla za najokusnejio primes, ki lahko prebavna, redilna In krvo tvorna speli zdravje.
Loterijske številke.
29. septembra.
TrBt............. 88	27	40	75	41
Line ....... 76 24 89 70 57
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
i
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
pripoiofa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na izželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
*****
Novodošlo. blago
za nastopno dobo
up vdobi po zmernih cenah
u delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
flnton Krušič
krojaški mojster in trgovec*
v Gorici
Tukallšče Josipa Verdi štev. 33 in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika.
Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz red itd.
Izdelek i/ lastnega blaga  - ... jamčim. 	—
********
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd.
Vse potrebščine za g. šivilje in krojače.
Saunig in Dekleva
lieai Municipio št. 1. Gorica.
*********IMU
*****
Velika tovimiVn zi-loga Šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črevljarje in tudi za umetno vezanje (reka-•niranjo). V zalogi sc tudi nahajajo angleSka dvokolesa »llelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puSke. lastna mehaniSka po-pravljalnica.
./ut um
Lekarna ^
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz nnj-ugodnejih krajev.
Gorica, via Teatro št. 20 6orlca, vla Semlnarlo št. 10
Olje	za luč	40	kr.	lit.	Olje	corfii	60	kr.	lit.
„	fineje	56	„	„	„	bari	60	„	„
„	boljo	56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	dalmat.	56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„	Istrsko	56	„	„	„	najfin.	I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Cristofolelli v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
snamko sv. Antona Fado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico II
(V»r«tvei.» mamka) popjje._ Okrepi * ielodec, storž, da ngine v 1 kratkem času omotica in Si- 1 votna linost (mrtvost). Te kap- < Ijice tndi stor6, da človek raje ji. J
^ Cena steklenici 60 vin. ^
Anton Potatzky
v Goriči, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišfii* nirnberškega in drobnega bagater tkanin, prejein nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za m letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
JAVNA ZAHVALA.
Sorodniki, dobrotniki iu prijatelji, občinsko starešinstvo z gospodom županom, šolski gospod voditelj s svetovalcema, osobito pa prečastita duhovščina, kakor tudi izvrstno izurjeni domači pevski zbor z gospodom voditeljem na čelu kateri je z dovršeno kompletacijo zvršil svojo nalogo — ob kojili milotuž-nili akordih je dala oduška jadna nam duša — dalje vsi oni, kleri so se na kakoršenkoli na. in žrtovali, bodisi v tolažbo bolestno krvavečega nam srca, kakor tudi pri sprevodu; sploh vsi ki so blagosrčno prihiteli spremili k zadnjemu počitku preblagega nam soproga, oziroma očeta
FRANA T0R0Š
naj blagovolijo z globine prelužuega nam srca, sprejeti najiskrejo zahvalo.
V	Medani, dne 28. septembra 1907.
Terezina Radko, Ernest, Pepi, Lovko
soproga	sinovi
Vekoslava, Pepina
hčere.
mmt
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
I. DRUFOVKA - (SORICA.
Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka Raštelj št 3. Stroj arna v Črničah. Trgovina s ko-nopcem Gosposka ulica št. 1
Zaloga usnja, podplatov ter vseh potrebščin za čevljarje.
Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna zaloga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delavnica jermenov za stroje, bičev, itd.
Velika papirnica
L
sprejme takoj več tnkozvanih »holandskih mlinarjev" in „ho-landskih pomagačev", nadalje delavcev za kalandre in sfroje
za namakanje in rezalce.
Ponudbe a prepisi spričeval se pošiljajo na upravo lista.
zlato in srebro se jamči.
Gorici
Cenike razpošiljam Mo.
Priporoča raznovrstne precijonske in švicarske ure po
tovarniških cenah.
•dini zasfopnik na Goriškem šivalnih strojev Junker & Ru Sfewer po najnižjih cenah. Vsaki se jamči 2 do 10 let. Vsako popravo se izvršuje hitro in natančno.	...
Jesenske novosti
******
M******
>
0k*0m
Iptij Šuligoj, pri Sv. Luciji ob Soči
urar in trgovec s šivalnimi stroji,
različnega blaga za obleke so ravnokar tlošlc v velikanski izberi po najnoveji modi in izvanredno nizkih cenah.
*****
Ker zaradi t premalega prostora povečam svojo trgovino, se najuljudneje priporočan) slavnemu občinstvu za obilen obisk in zagotavljam najccnejšo in solidno postrežbo.
Ant. Bohinski,
Corso G. Verdi 35.
priporoča najmodernejše švicarske nre po najnižji dnevni ceni.
V zalogi ima najboljše šivalne stroje od K naprej. Garancija od 5 do io let. Šivalne stroje sprejema v popravo.
Vsaka poprava se izvrši takoj in po nizki ceni.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šol. Doma*'!
»Centralna posojilnica
registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturiai St. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
■CT
C franc Podberšič "''j
avtorizovan kamnoseški mojster,
Gorica, Tržaška cesta št. 17.
priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo
nagrobnik spomenikov
bodisi priprostih, ali finih iz kraš-kega kamna najboljše vrste za 15 K in više.
1| 0 2
V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje itd. itd.
Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.
na menice po G°|0, na vknjižbo po S
Hranilne vloge se obrestujejo po 4Va od sto.
Prosiva zahtevati listke!
J
t
o
TJ
d
«J
d
o
d
o
£
u
o
M
o
Pu
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaie n potrdili najine nove amerlkanike blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva sahtevati listke!
m
mmmm
ES ES
asuiEffiraB&raEnmEnononraEoiEBi
El
0|0|0t0|0f0|0
mm
m
m
ii
ihh!
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
©veji te svojimi
HHHBHgl
Im:
aaj
EISEIBE
suoBrasniEDnBnnuraEUffiBBraEBnnraEaffiraEiEanraEi