Novi doktorici znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 196 Poročila Geografski vestnik 91-2, 2019 Anja Šulin Košar: Optimalna velikost Ljubljane z vidika trajnostnega prostorskega razvoja Slovenije Optimal size of Ljubljana in terms of sustainable spatial development of Slovenia Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Študijski progam humanistika in družboslovje – geografija, 2019, 235 strani Mentor: dr. Dejan Rebernik Zagovor: 26. 2. 2019 Naslov: Pavšičeva 6, 1000 Ljubljana E-pošta: anjasulin@gmail.com Izvleček: Teorija optimalne velikosti mest, ki se je prvič pojavila v 19. stoletju, pravi, da naj bi opti- malno velikost mesta dosegli z ravnovesjem med mestnimi stroški in koristmi. A enoten izračun, s katerim bi ugotovili optimalno velikost nekega mesta, je težko določiti, saj so si mesta med seboj različna. V 21. stoletju je vodilno načelo za razvoj mest postalo trajnostno mesto. Poleg trajnostnega razvoja, je za pro- storski razvoj Slovenije in njenih mest pomemben tudi policentrični razvoj, ki zmanjšuje regionalne razvojne razlike med regijami. S tega vidika je v doktorski disertaciji obravnavan primer mesta Ljubljane. Kakor ostala evropska mesta se tudi Ljubljana sooča s številnimi razvojnimi, socialnimi in okoljskimi vpra- šanji. Trajnostno kompaktno mesto je vizija, s katero bi Ljubljana lahko dosegla zastavljene razvojne cilje. Optimalno velikost je Ljubljana sicer že dosegla, zato naj se prostorsko ne bi več širila, saj bi s tem posegli v ranljivo naravno okolje. Hkrati bi njeno povečanje v vseh pogledih negativno vplivalo na ena- komeren regionalni razvoj države. Kljub vsemu se Ljubljana še vedno lahko širi, a le znotraj obstoječih meja, pri čemer pa bo pomembna ne samo mestna prostorska politika, temveč tudi državna. Ključne besede: urbana geografija, urbanistično planiranje, optimalna velikost mest, trajnostni raz- voj, policentrični razvoj, kompaktno mesto, Ljubljana Leni Ozis: Morfogeneza spodmolov v slovenski Istri Morphogenesis of rock shelters in Slovenian Istria Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul- teta, Študijski progam humanistika in družboslovje – geografija, 2019, 156 strani Mentor: dr. Karel Natek Somentor: dr. Uroš Stepišnik Zagovor: 23. 9. 2019 Naslov: Jamova cesta 50, 1000 Ljubljana E-pošta: leni.ozis@gmail.com Izvleček: Spodmoli so vdolbine v navpičnih stenah pod previsi, ponavadi manjših dimenzij kot jame, njihova širina je večja od globine. Izpostavljeni so zunanjim vplivom. V slovenski Istri se pojavljajo v ste- nah iz eocenskih alveolinsko-numulitnih apnencev. Najdemo jih v stenah Kraškega roba in v dolini reke Dragonje. Podnebje območja je submediteransko, spodmoli imajo povečini J‒JZ ekspozicijo, nji- hove stene prekrivajo lehnjakasti kapniki. Naš namen je bila geomorfološka preučitev spodmolov v slovenski Istri in njihova morfogenetska interpretacija. Izvedli smo morfografsko, morfometrično in morfostrukturno analizo spodmolov, vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 196 analizo mikroklimatskih značilnosti lokacij in analizo kemičnih lastnosti vode v spodmolih. Za razi- skavo smo izbrali dve lokaciji – Veliki Badin pri Sočergi in Stena v dolini Dragonje. Spodmoli nastanejo na stiku apnenčastih plasti z različnimi litološkimi značilnostmi, ena od pla- sti je manj odporna na razpadanje. Nastajajo s kombinacijo kemičnega in mehanskega preperevanja, sodelujejo tudi denudacijski in graviklastični procesi. S kemičnim preperevanjem na stiku plasti nasta- ne začetna zajeda, razvoj se nadaljuje z mehanskim preperevanjem, ki s sledenjem nezveznostim v kamnini oblikuje spodmole. Preperevanje poteka pod vplivom različnih dejavnikov: prisotnosti organizmov, ekspo- zicije in mikroklimatskih dejavnikov. Spodmoli rastejo v steno z delovanjem notranjih napetosti v kamnini in ohranjajo obliko, ki je najbolj stabilna. Ker nastajajo s sodelovanjem različnih procesov, jih štejemo za poligenetske reliefne oblike. Ključne besede: geomorfologija, morfogeneza, geomorfni procesi, preperevanje, reliefne oblike, spod- mol, slovenska Istra, Veliki Badin, Stena v dolini Dragonje Lucija Miklič Cvek 197 Geografski vestnik 91-2, 2019 Poročila vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 197