$&7$+,675,$(‡‡‡¥ OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 323–342 331 VUHGHVWROHWMDGDOMHYVHGRHPRFLRQDOQHJDGRåLYOMDQMDVYRERGHREYNRUDNDQMXSDU WL]DQVNHYRMVNHY7UVWPDMDQHGDEL L]SXVWLOD UD]RþDUDQMDSRVDPH]QLNRYY povojnih obdobjih, tako po prvi kot po drugi svetovni vojni. Poleg tega seznanja LWDOLMDQVNHJD EUDOFD ] GUXJLP HNVRGXVRP HPLJUDFLMR YHþ GHVHWWLVRþ OMXGL QHLWD OLMDQVNHQDURGQRVWLYHþLQRPD6ORYHQFHYLQ+UYDWRYNLVRSRLWDOLMDQVNLYRMDãNLRNX paciji zapustili Julijsko krajino. Avtorica spremlja usodo emigrantov v novem okolju, zlasti tistih, ki so se zatekli v Slovenijo. Na podlagi osebnih zgodb rekonstruira UD]YRMGRJRGNRYSRVDPH]QLKGUXåEHQLKNDWHJRULMRNDWHULKFHORYLWHJDSUHJOHGD åDO ãH QLPDPR NRW QSU SULPRUVNLK LQWHOHNWXDOFHY PHGGUXJLPL 6UHþNR.RVRYHO9OD GLPLU%DUWROLQ9HQR3LORQ DOLSULPRUVNLKåHQDNLVRELOHYRVSUHGMXORNDOQHGUXå EHQHGHMDYQRVWL NRWQSU3DYOD+RþHYDUDOL0LOND0DUWHODQF  Tudi v drugem poglavju avtorica s podobnim pristopom obravnava najprej poli- WLþQH osebnosti, ki so zaznamovale primorsko in slovensko okolje v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vendar se ne omejuje na najpomembnejše like, kot je bil na primer liberalni veljak Josip Vilfan, WHPYHþ v naslednjih podpoglavjih razširi razlago na razne in UD]OLþQH kategorije, kot so bili vodje katoliškega gibanja, vezani predvsem na Go- riško, ali na mladino, zbrano okrog UD]SXãþHQLK mladinskih društev, ki se je zaradi nestrinjanja z zmerno in QHXþLQNRYLWR politiko uradnih manjšinskih predstavnikov od- ORþLOD za najostrejše oblike konfrontacije s IDãLVWLþQLP UHåLPRP in njegovimi podpor- niki. V odgovor UHåLPVNL politiki HWQLþQH bonifikacije so se RGORþLOL za WHURULVWLþQH ak- cije, o katerih FLNOLþQR še vedno WHþHMR polemike, saj so te akcije v slovenskem kolek- tivnem imaginariju splošno sprejete kot XSUDYLþHQD reakcija na IDãLVWLþQR diktatorsko politiko, medtem ko so v italijanskih GHVQLþDUVNLK krogih pogosto R]QDþHQH zgolj kot banditska dejanja. Avtorica se ne VSXãþD v detaljno obravnavo posameznih primerov in ne daje podlage za morebitno polemiziranje, SDþ pa njena razlaga, kot vsako dobro zgodovinopisno delo, odpira nova vprašanja, tako da je prav ponovna interpretacija in širša obravnava primorskega medvojnega obdobja, po zgledu arhetipa Marte Vergi- nelle, ena od nalog, s katerimi se mora VRRþLWL historiografska stroka. Borut Klabjan Nina Vodopivec: LABIRINTI POSTSOCIALIZMA. SOCIALNI SPOMIN TEKSTILNIH DELAVK IN DELAVCEV. Ljubljana, Institutum Studiorum +XPDQLWDWLV)DNXOWHWD]DSRGLSORPVNLKXPDQLVWLþQLãWXGLMVWU Kaj je spomin? Kaj spominjanje? Ali je spominjanje proces, ki poteka v širšem SURVWRUXLQYNDWHUHPVHSUHSOHWDMRUD]OLþQLVSUHPHQOMLYL LQFHORNRQIOLNWQL LQWHUHVL" Kako se raziskovalno spoprijeti s spomini, da bi jih razumeli in interpretirali v nji- $&7$+,675,$(‡‡‡¥ OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 323–342 332 KRYL YHþSODVWQRVWL" ,Q QH QD]DGQMH ND- ko prepoznati v spominskih izjavah raz- LVNRYDOþHYGHOHåNRQWDPLQDFLMH" Doktorica antropologije Nina Vodo- pivec, avtorica knjige z nekoliko zavaja- MRþLP LQ SUHR]NLP QDVORYRP /DELULQWL postsocializma, se v njej ukvarja s temo REOLNRYDQMDSRVWVRFLDOLVWLþQHJDVRFLDOQH- ga spomina na primeru slovenske teks- tilne industrije. Temeljno raziskovalno YSUDãDQMHQDPUHþQLþHVDYVHVHLQþHVD YVH VH YHþ  QH VSRPLQMDMR UD]OLþQL DN- terji, ampak predvsem, zakaj se (lahko) VSRPLQMDMR SUDY WHJD þHVDU VH ]DNDM prav v trenutku, ko se, in zakaj na na- þLQHNRWVH9QMHQLUD]LVNDYLMHVRFLDOQL spomin razkrit kot izjemno zapleten, ge- neracijsko, nacionalno, spolno, interes- QRSURVWRUVNR LQþDVRYQRSRJRMHQNRQ- strukt selekcioniranih in na novo kon- VWUXLUDQLK VSRPLQVNLK SRGRE 6SRPLQX MH V SRPRþMR L]UD]LWR DQDOLWLþQHJD SULVWRSD RGY]HODDSULRUQRDYWHQWLþQRVWQHVSUHPHQOMLYRVW]QDQVWYHQRUHOHYDQWQRVW LQJDQDG- gradila z analizo njegove funkcijsko pogojene fluidnosti pri oblikovanju idej o sku- pinskih pripadnostih. Delo Nine Vodopivec je izjemno v kontekstu (ne le) slovenske antropološke zna- nosti: v ospredje raziskovanja postavlja pripadnike PXWLUDMRþHJD razreda, kateremu ne moremo YHþ ali še) povsem izmeriti nove podobe – industrijskega delavstva. Verjetno je prav to eden od pomembnih razlogov, da ga raziskovalci dandanes tako redko, celo izjemoma, razumevajo kot relevanten raziskovalni objekt. Tekstilne tovarne in zapo- sleni v njih se QDPUHþ v DYWRULþLQHP delu L]NDåHMR skorajda kot idealen raziskovalni primer tovrstnih raziskav; imajo svojo GRORþXMRþR zgodovino in sedanjost. 1HNRþ motor procesa industrializacije in oblikovanja delavstva (in PQRåLþQHJD zaposlovanja åHQVN  kazalec hitrosti in uspešnosti razvoja VRFLDOLVWLþQH GUXåEH regresira dandanes v panogo, do katere imajo akterji in komentatorji sodobnega razvoja dvoumen odnos. Material je avtorica zbirala v þDVX od leta 2000 do 2004 med zaposlenimi in upo- kojenimi delavci propadlih in redkih še GHOXMRþLK tekstilnih tovarn v Republiki Slo- veniji. Statistika je nedvoumna: tekstilni obrati so ]DþHOL na Slovenskem nastajati åH v obdobju avstro-ogrske monarhije, presegli število sto v obdobju med vojnama in po- stali podjetja splošnega GUåDYQHJD pomena v socializmu. 'HOHåL zaposlenih so nara- ãþDOL vse do vrhunca leta 1990, ko je bilo v tekstilni industriji zaposlenih kar 75.845 $&7$+,675,$(‡‡‡¥ OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 323–342 333 (predvsem) delavk in delavcev. Vrhunec sovpada z razpadom jugoslovanske GUåDYH z osamosvojitvijo Slovenije in spremembo SROLWLþQHJD in gospodarskega sistema. Tek- tonske spremembe v narodnem gospodarstvu so odsevale tudi v VWHþDMLK tekstilnih tovarn in v radikalnem padcu števila zaposlenih; na vrhuncu, leta 1990, je bilo v tekstilni industriji zaposlenih 74.845 delavk in delavcev, leta 2004 pa še 21.535; vzporedno je upadal tudi GHOHå zaposlenih v slovenski predelovalni dejavnosti z 21 odstotkov leta 1990 na 13 odstotkov leta 2004. Vzporedno in v tesni odvisnosti s VSUHPLQMDMRþLP se SRORåDMHP tekstilne industrije so se spreminjale tudi predstave o njej in zaposlenih. Avtorico zanima konfrontacija in soodvisnost javnih diskurzov UD]OLþQLK akterjev: "medijev, zgodovinopisja, SROLWLþQLK ali ekonomskih elit, sindikalistk in sindikalistov ter tekstilk oz. tekstilcev" (Vodo- pivec, 2007, 30) v þDVRYQHP loku od obdobja socializma do danes in vsakokratne strategije, ki se ji razkrivajo skozi konstrukcije spominov vpletenih. äH od šestdesetih let dalje je bil javni diskurz o tekstilni industriji izrazito protisloven: po eni strani so jo zunanji opazovalci opisovali kot uspešno in produktivno, po drugi strani pa so ji RþLWDOL zaostalost in delovno intenzivnost. Zaposleni so s svojo produktivnostjo res nepo- sredno prispevali k GUXåEHQL blaginji v socializmu, hkrati pa so izjave o tekstilni in- dustriji, ki da z delovno intenzivnostjo rešuje predvsem socialne probleme okolja, implicirale ideje o njeni zaostalosti. Velike spremembe v gospodarski politiki se od- UDåDMR v ]DþHWNX devetdesetih let tudi v GUXJDþQHP novem pogledu na panogo: "na- videz homogena entiteta tekstilcev v medijih je SULþHOD razpadati. ýDVRSLVL so ]DþHOL pisati o direktorjih, sindikalistih in delavkah oz. delavcih" (Vodopivec, 2007, 46). 3RåUWYRYDOQH in åLODYH tekstilne delavke socializma so v SRVWVRFLDOLVWLþQHP prosto- ru postale akterke zgodb o novem proletariatu, "ki naj bi ga porazila globalizacija" (Vodopivec, 2007, 47). äH od ]DþHWNRY se je tekstilne industrije oprijela oznaka åHQ ska', kar nikakor ni nepomembno za javno percepcijo tako panoge kot zaposlenih v njej. V þDVX socializma je bila podoba tekstilke opremljena z atributi revolucionar- nosti, podprtimi z nenehno eksploatiranimi zgledi iz starojugoslovanske delavske zgo- dovine: "v idealni podobi je delavka WRþQD pridna, ima trdno voljo, je vztrajna in RGORþQD (Vodopivec, 2007, 61). V novih þDVLK ostajata podobi panoge in njene per- sonifikacije – tekstilke – QHORþOMLYR povezani; tako kot celotna panoga v pogojih miti- ficiranega globalizma je tudi tekstilna delavka danes åUWHY pasivna sprejemnica zu- nanjega sveta, ki se ji gode krivice in åLYL v izjemno WHåNHP SRORåDMX Od revolucio- narne, PRþQH in SRåUWYRYDOQH åHQVNH je ostala in postala le SRåUWYRYDOQD åUWHY njej nedojemljivih in neobvladljivih procesov. Spomini in aktualne samorefleksije tekstilk tovrstnim javnim diskurzom ne sledijo, ampak so pogosto z njimi celo v ostrem nasprotju. Knjiga v raziskovalni prostor ne prinaša le novega, do sedaj v socialni antropologiji PRþQR zanemarjenega primera, ampak je ena redkih, ki se primera loteva izrazito DQDOLWLþQR Iskanje in uporaba najsodobnejših teoretskih pogledov na kompleksno $&7$+,675,$(‡‡‡¥ OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 323–342 334 problematiko analize spomina/-ov se NDåHWD kot prioritetni. V delu je jasno zaznati raziskovalni lok, ki je raziskovalko vodil od etnoloških in antropoloških zbiranj in raziskovanj (zaradi katerih se je avtorica za nekaj mesecev tudi aktivno zaposlila v tekstilni tovarni) k poglobljeni DQDOLWLþQL raziskavi, podprti z REVHåQR najsodobnejšo relevantno literaturo. Osebne izpovedi, izjave, þDVRSLVQL revijalni, filmski in drugi arhivski viri, ki so nedvomno predstavljali temelj raziskave, postanejo v knjigi primeri, argumenti, na katerih avtorica preverja in dokazuje teoretska L]KRGLãþD Knjiga nas opozarja na izrazito zapletenost in prepletenost procesov, ki so VRXGHOHåHQL pri ob- likovanju, konstrukciji in dekonstrukciji spomina/-ov, ki se ne L]UDåDMR samo skozi govorno prakso in ki oblikujejo YHþ kot zgolj miselne refleksije na preteklost. Zato ima knjiga nedvomno vrednost študijskega in raziskovalnega SULURþQLND 7LVWRNDUMHNQMLJLPRJRþHRþLWDWLQDMYHUMHWQHMHQHVRGLYRGJRYRUQRVWDYWRULFH glede na to, da je avtorica opravila temeljito terensko raziskavo med glavnimi akterji njene zgodbe, tako med bivšimi kot aktualnimi zaposlenimi, med delavkami, delavci, YRGVWYHQLPL NDGUL EL ELOR L]þUSQHMãH SUHELUDQMH QMLKRYLK SULSRYHGL YVHNDNRU ]DQL- PLYR LQ WXGL ãLUãH XSRUDEQR =DUDGL QDMYHUMHWQHMH XUHGQLãNH RGORþLWYH RVWDMDPR Y SULþDNRYDQMX SRWHãLWYH NL MRREOMXEOMDSRGQDVORYNQMLJHSocialni spomin tekstilnih delavk in delavcev, nekoliko prikrajšani. 8SDPRGDERNQMLJDVSRGEXGLOD WXGLQHNROLNRYHþLQWHUHVD]DUD]LVNRYDQMHSUR- blematike postsocializma nasploh. Kajti tovrstne teme so dandanes, sicer v nesloven- VNLKUD]LVNRYDOQLKGUXåERVORYQLKLQKXPDQLVWLþQLKNURJLK]HORDNWXDOQH 6DELQDäQLGDUãLþäDJDU Sabrina P. Ramet: SERBIA, CROATIA AND SLOVENIA AT PEACE AND AT WAR. SELECTED WRITINGS, 1983–2007. Zürich – Berlin, LIT Verlag, 2008, 288 str. Sabrina Petra Ramet, priznana profesorica politologije, ena najboljših "zunanjih" SR]QDYDON MXJRVORYDQVNHJD VRFLDOL]PD LQ SRVWVRFLDOLVWLþQH WUDQ]LFLMH QD =DKRGQHP %DONDQXVYRMLREVHåQLELEOLRJUDILMLR WHM WHPDWLNLGRGDMDNQMLJR6HUELD&URDWLDDQG 6ORYHQLD DW 3HDFH DQG DW:DU NL MH SUDY]DSUDY L]ERU QMHQLK þODQNRY SUYRWQR RE- MDYOMHQLKYXJOHGQLKPHGQDURGQLK UHYLMDKPHG OHWRPD LQ7RUHMRGþDVD NR VH MH QDMKXMãD NUL]D Y ]JRGRYLQL VRFLDOLVWLþQH -XJRVODYLMH 6)5-  ãHOH QDSRYH- GRYDOD VH QDWR NRQHF  OHW GRNRQþQR UD]SODPWHOD LQ Y  OHWLK SUHãOD Y NUYDYH YRMQH VSRSDGH WHUY]DGQMHPþDVX]RVDPRVYRMLWYLMRýUQHJRUH LQ.RVRYDGRåLYHOD QHNDNãHQHSLORJYREOLNLGRNRQþQHGH]LQWHJUDFLMHQHNGDQMHPXOWLHWQLþQHIHGHUDFLMH