106 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 KJE SE JE SOLAL KIPAR FRANC ROTMAN (okr. 1710— 1788)? DAMJAN PRELOVŠEK Arhivski drobec, ki so ga skrivale knjige sejnih zapisnikov ljubljansikih mestnih pred- stavnikov, prinaša več luči v razmerje med Francescom Robbom (okr. 1698 — 1757) in njegovim delavniäkim naslednikom Francem Rotmanom (Rottman, Rothmann).i Nekateri slogovni razločki v delih obeh umetnikov so Melito Steletovo odvračali od misli, da gre za neposredno razmerje med učiteljem in učencem. Rotmanovi kipi so bolj masivni, brez višinsikega zagona in gracije,^' torej brez poglavitnih kvalitet Robbovega dleta. Vse to ni le nasledek manjše nadarjenosti in obrt- nega znanja, temveč, kot nas pouči arhivski podatek, tudi vpliv drugega šolanja. Ko je ljubljanski zidarski in kamnoseški ceh s svojim tedanjim cehovskim nadmoj- strom Candidom Zullijanijem leta 176Ü opo- rekal Rotmanu pravico do samostojnega op- ravljanja kamnoseške obrti, je ta samoza- vestno odklonil plačevanje mojstrskega pri- spevka z utemeljitvijo, da se na svoje delo spozna bolje od vseh drugih, saj se je izšolal v Benetkah pri Josephu Torretiju^ (Giuseppe Torretto,* roj. v Pagnanu 1661, um. v Be- netkah 1743). Nadaljevanje dvogovora med sprtima stranema nam potrdi, da je Rot- man prevzel kiparsko obrt od Robba, zaradi česar so ga tudi sprejeli med meščane. Ce- hovski mojstri so vztrajali pri prepovedi za- poslovanja kamnoseških pomočnikov, saj je Rotman dobil domovinsko pravico v mestu le kot kipar. Umetnik .se j e branil, da je kamno- seštvo del kiparstva, kar je veljalo že pri Rob- bi, sicer pa sam vso grobo obdelavo^kamna pre- pušča kamnosekom. Zaradi popolnosti dodaj- mo, da se je s to obravnavo v mestni hiši lekon- čal dolgotrajen spor med ljubljanskim cehom in Rotmanom. Popustili sta obe strani in ce- novski mojstri so kiparja sprejeli v svoje vr- ste ter ga tako pripravili do spoštovanja svo- jih pravil. Franc Rotman je bil rojen v Benetkah in ni bil vipavski rojak, kot je domneval Ste- ska."^ Naravno je, da si je poiskal učitelja med znanimi mojstri rodnega mesta. Tor- retto je veljal za enega najbolj zaposlenih kiparjev. V beneške baročne sheme je iz rodnega Pagnana, kjer je cvetela močna ki- parska obrtna tradicija, prežeta s plodnimi in novatorskimi sokovi, vnesel precej umet- nostnih novosti.^ Ni naključje, da je pozneje iz neposredne bližine Torrettovega rojstnega kraja izšel tudi znameniti kipar Canova. Kla- sicistični hlad je iz učiteljevih del zavel za- to tudi v Rotmanove kipe. Iz Benečije je Rotmana življenjska pot po- peljala v Ljubljano, kjer se je leta 1740 po- ročil, priči pa sta mu bila slikar Franc Je- lovšek in kamnosek Francesco Grumnik.'' Ne vemo, kakšno je bilo Rotmanovo razmerje do prvega ljubljanskega kiparja Robba, go- tovo pa je, da po umetnostni strani poldrugo desetletje delovanja v tem mestu ni privedlo do večjih slogovnih sprememb. Kot smo vi- deli, je Rotman še leta 1760 imenoval za svo- jega učitelja le Torretta, kar potrjuje misel o kiparjevem dovolj samostojnem delovanju v Ljubljani. Podatek o Rotmanovem šolanju je še nov dokaz za tesen umetnostni naslon ljubljan- skega baroka na beneško umetnost. S ki- parjevo smrtjo ta tradicionalna zveza pre- neha, saj se je njegovo življenje izteklo že daleč v novi terezijanski čas, ki ni imel več pravega posluha za umetnostno kvaliteto in je bolj podpiral solidno obrtništvo. OPOMBE 1. V. Steska, Ljubljanski baročni kiparji, ZUZ, V, 1925, str. 96; M. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZUZ, n. v., IV, 1957, str. 56—59; članek iste avtorice v SBL (z literaturo); S. Vrišer, Baročno kiparstvo, Ars Sloveniae, Ljubljana 1967, str. X. — 2. SBL, geslo Rotman. — 3. MALj, Cod. 1/99, 1760, fol. 181 si. (».. . und sie kenen es jure nicht begehren, das was er er- lernet hat zu Venedig bey den Josephen Tarreti ergrifen auch das ist ihme solche profession zu treben verwilliget, und das Bürgerrecht ertheilt worden ...«). — 4. O Torrettu je objavil mono- grafski članek C. Semenzaio v Arte Veneta, XVIII, 1964, str. 123—134, kjer popravlja letnico kiparjevega rojstva in predlaga nekaj novih atri- bucij. — Thieme-Becker, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler... (s starejšo literaturo); A. Rizzi, Storia dell'arte in Friuli, Il settecento, Udine 1967, str. 25—29. — 5. Steska, o. e; MALj, Cod. XIII/174, 1757, Eb, fol. 31. Podatek je našla prof. I. Ferjanova. — 6. A. Rizzi, o. e, str. 25—26. — 7. V. Steska, o. e; Kamnosekov priimek so pisali zelo različno: Grabnik, Grobnik, Grome- nich, Gromnikh, Grubnigh, Grumenig, Grum- nigkh in podobno.