IRMA SCHELIGOVA: Nova doba za narodno vzgojo. Razvoj šolstva — merilp kulture; kakovpst narodnega šolstva — bououipst narodova! Zivimo v i)rehodni dobi, v dobi vrvenja in čiščenja, v dobi razvpja. Cesa si želimo bolj, kot trdih tal pod svojimi npgami, kot trdih sten krog svojega doma! Tla in stene domovja pa smo mi, je narod sam. Tla, ki se ne udirajo pod orjaškp nogo; stene, ki odbijajo sovražne kroglje, pa tvpri le oni narpd, ki se zave, da ,,vsak bodi trd in neizprpsen mož jeklen, kadar braniti je čast in pravdo narodu in jeziku svojemu". Močan narod, prežet iskrene dompvinske ljubezni in globoke vere v svpjo moč, to so tla, to so stene domovine. Vzgojiti tak narod je naše delo, zatp narodna šola na delo k narodni vzgoji. Poglejmo v Srbijp! Tu ni bilo toliko šol, kakor jih je bilo na avstrijskem teritoriju ali v šolah se je vzgajalo narodno in to je bila činjenica, vsled katere se ni posrečilo spvragom ubiti srbske duše; ubili sp telo, a srbska duša je živela naprej do svojega svobodnega razmaha. Na avstrijskih tleh je bilo več šol, a šol pptujčevalnic in zatiralnic narodne vzgpje, zato je hirala duša pnega narpda, ki je pošiljal svojo decp v te potujčevalnice, kjer se je odtujil otrok materini besedi, kjer je zamrla narpdna misel. Razvoj narodnega šplstva, narodna vzgpja, tp je prva in najvažnejša naloga, ki čaka na svojo rešitev. Misliti nam je tu na dvoje: Prvič, da pripeljemo vse zašle hčerke in sinove majki Jugoslaviji nazaj; drugič, da poglobimp v dušah naše mladine vero v narpdno mpč, da zanetimo v njih oni veliki ogenj svete domovinske ljubezni in jim utrdimo vero v narodno bodočnost, ki je tvorijo sami. K povrnitvi izgubljenih ptrpk v materino naročje nam je treba narpdnih učite- ljev — psihplogpv in časa. Ne z glavo skczi zid, ne s terorizmpm, a z dpbro besedo, z vztrajnim delom, z veliko Ijubeznijo do naroda in do mladine nam bo niogpče dovesti izgubljeno deco pod domači krov. Naš ptrok pa pridi do spoznanja, da je narpdpva iast, cla tirja pd njega narpu iepo, veliko, delazinožno dušo. Ne samo narodni znak in narodno trobojnico im prsi — v srce narodno čustvovanje, v aušo narpdnp misel! ia narodna misel mora prežeti življenje naše miadine, mora postati alfa in pmega njenega žitja, mora ppstati kri in meso. Da se pa narodna inisei uteiesi, treba nam je inteligentov, ireba nam je umstveno izobražemii ljuck, ki pa ne pozabijo na srce. Zato umetnosti v naše šole, ki blaži srce, ki ppplemeniti značaj! Atend so živeii umetnpsti, Spartand meču — in Atend žive še danes! Kakp so delali Nemci: Pred nekaj leti je prišel v raoj razreu učenec iz St. viaa na KPrpškem. Znal je krasnp risati. Pravu mi je, da sp rabiii ie hrast in mpdriž za ornamentalno risanje. Sestavljal je izvrstne spise. Pregledala sem spisovnicp — zgodovinska in zermjepisna snov v nemškonacionalnem duhu. Cital je izbprno. Prosil me je za dpmače Ctivp. Uaia scm mu nemške miadinske knjige. vsako knjigo mi je  vrnil čez dva dni; da jo je pa prej terne ijito prečital, o tem sem se vsakokrat te rneijito prepričala. Pravil mi je, aa so dp bivali v St. Vidu knjige iz »Siiclmarkine  kniižnice" iz Ceiovca zastpnj, a tako lepo  opremljene, da jih je že radi prikupljive zunanjosti vsak otrok rad čital. Na vprašanje, kaj je čital v teh knjigah, mi je odgovoril: ,.von unseren deutscaen helden und vpn unseren braven, treuen deutschen Maddien"'. Ko se je nekoč z domačiini slovenskimi otroci sprl, jim je rekel: ,,Was wilit ihr, was das heilit ein Deutscher sein; mir hat es mein Lehrer gesagt, idi weiB es; ich bin stolz darauf". Tako se je vzgojevalo v St. Vidu na Koroškem! Pri prevzetju nemškega šolstva sem imela priliko opazovati, da ni znalo učiteljstvo ppvsod z istp spretnostjo vzgojevati v nemškonacionalnem duhu. Cudiia sem se, da se je na šoli, ki je imela namen ponemčevati, jezik zelo malo gojil, ua otroci niso poznali svoje zgodovine, da je rnanjkala knjižnica za višje razrede — površnp delo nemškega učiteljstva. Nam bo treba drugače začeti. Gojitev jezika, spoznanje, lepote jezika, ki se govori od Tagliamenta do Carigrada, pd Aiure do Soluna; gojitev narodnega čustvovanja, oživotvorjenje narpdne misli. Volja, glava, srce naše mladine bodi tvpja, narod', potem je tudi bpdočnost tvoja!