482
NOVICE
~   Umrl   je   danes na svoji grajščini v Nalžovu bivšfe ministerski predsednik grof Taaffe.
—  Usmiljen odvetnik je dr. Aleksander Weiss v Bu dimpešti. On zagovarja zatožence v socijalističnih pravdah. Lani je zagovarjal nekega tatvine zatoženega socijalističnegft agitatorja tako vspešno, da je bil oproščen. Agitator je drugi dan obiskal odvetnika v stanovanji, da se mu zahvali. Pri tem je pa ukradel neki briljanten kine, ki je bil vreden 2000 gld. Če tudi odvetnik ni naznanil stvari sodišču, je tat vendar prišel na zatoženo klop, ker se na Ogerskem kazenski zakon hudodelstva uradno preganja. Zagovarjal ga je zopet dr. VVeiss, a sedaj ne tako srečno. Tat je bil obsojen na 8 mesečno ječo. Po končani obravnavi je tat prosil zagovornika, naj napravi pritožbo na višjo instanco. Ta je obljubil, samo pristavil je, naj ne hodi v njegovo stanovanje, ker oba on in zatoženee najbolje vesta, kako je bila stvar.
—   Iz lože za časnikarje iztiran. V Sredci so dopisniku nekega dunajskega lista prepovedali vhod v časnikarska ložo sobranja Časn"kar se je pa vzlic temu splazil na galerijo. Vratar ga je opazil in zahteval, da naj mu odda njegovo vstopnico ali odide iz galerije. Dopisnik pa ni hotel ubogati in je zapretil vratarju, da ga bo ustrelil, ko bi mu hotel vzeti vstopnico. Podravnatelj zbornične pisarne je pa ukazal časnikarja preiskati, ce ima res revolver pri sebi in ga izti-rati ven. To se je tudi zgodilo.
—   Pobočnik Garibaldijev. V Grenui je umrl Anton Burlande, bivši pobočnik Garabaldijev, Imel je 72 let.
—    Hčer Wanderbiltova, sestra vojvodinje Marl-borrough, seje zaročila z Moserjem-Tajbijan, kateri je položil prvi podmorski kabel mej Evropo in Ameriko.
Razpok tovarne.   V Palmi   na  Španjskem se  je razletela tovarna   za patrone.   62   delavcev, mej   njimi 37  žensk so mrtve izvlekli.   Nekaj   poškodovanih   so   spravili v bolnico. Neki delavec, ki je   bil odpuščen iz dela, je nalašč prouzročit požar.
483
—   Dokaz ljubezni. Te dni se je na Dunaji sprehajal iiatakar List s svojo ljubico Emilijo Gartner. Ker je neki gospod Emilijo prijazno pozdravil, in mu je ona odzdravila, je List v dokaz svoje ljubezni dvakrat jo udaril s pestjo po -obrazu, potem pa jo tako brcnil, da jej je nogo zlomil.
—  Zblaznel delavec. Na Dunaji je zblaznel delavec Janez Hagel in začel svojo ljubico obsipati z gorečim ogljem. Njo so lahko poškodovano odpeljali v bolnico in niega tudi, in ga izročili oniu v oddelek za blazne.
—   Medvedje v Bosni. V Trnovem v Bosni je prišel medved po dnevi v vas in raztrgal jelnega vola. V Žeplje-nici je medved tudi sredi vasi napal čredo. Krave in voli so mu pa ubežali v vodo. To je pa medveda vjezilo in pal je nad pastirja in ga tako poškodoval, da bode dolgo pomnil, kdaj se je z medvedom srečal. Tudi po druzih vaseh tožijo, da prihajajo ti kosmatini v vasi.
—   Požar v tiskarni. Minolo soboto je v Chilwarthu na Angleškem pogorela tiskarna bratov Union. Zgorelo je mnogo del, ki so ravnokar imele iziti. Škode je nad milijon goldinarjev. 140 Ijudij je zgubilo zaslužek. Bila je nevarnost, da se užge 60 ton smodnika v sosednem skladišči. Grasilci so to preprečili.
—   Vojaški izgred. V Bleichu pri Olumuci so vrgli iz gostilne pijanega drasjonca. Vsled tega je v gostilno pri-drlo 12 njegovih tovarišev s sabljami. Vse so razbili, več ijudij je hudo poškodovanih. Ljudje so pred njimi skozi okna in čez plotove bežali. Ker so s sabljami pobili svetilnice, je jelo goreti. K sreči so ogenj pogasili.
—   Umor in samomor. Žena Italijana Cerrija v Be-Tolinu je otrovala svojo štiriletno hčerko, svojega ljubimca arhitekta Witta in sebe. Mož našel je tri mrtvece v sobi, ko se je vrnil s potovanja.
—   Poskusen atentat. Bivši ogerski državni poslanec "Szetsej, ki je pripadal k skrajni levici, je poskusil razstreliti liišo nekemu Baumgartnerju, s katerim se pravdal. Szetsej je prišel v hišo s pretvezo, da išče neko stranko. Hišnik mu je povedal, da dotične stranke ni v hiši in Szetsej je odšel. V kratkem se je povrnil in pri tej priložnosti je hišnik opazil, da ima ponarejeno brado in vzel ga je zatorej v roko. Szetsey je pa pograbil hišnika, potem pa zbežal. V begu je vrgel od sebe bombo napolnjeno s smodnikom. Nekaterim ljudem na ulici se je posrečilo Szetseja vjeti. Pri policiji je priznal, da je nameraval rastreliti hišo.
—   Kolera v Rusiji, V Peterburgu je od 20. do 23. oktobra 40 oseb zbolelo za kolero in 7 umrlo. V volhinski guberniji je od 27. oktobra do 2. novembra 439 Ijudij zbolelo za kolero in 176 umrlo, v okrožji Berbičevem je od 27. oktobra do 9. novembra 118 oseb zbolelo in 52 umrlo aa kolero.
V skledi^ za juho se je ponesrečila. Soproga kmeta Vernittaga pri Sopronju na Ogerskem je pustila v kuhinji na tleh 16mesečno hčerko, ko je odšla po nekem opravku. Otrok se je igral okrog sklede za juho, ki je stala na tleh polno vroče vode. Deklica je pala v skledo z glavo in jo je kmetica našla mrtvo.
—  Slepar s hranilničnimi knjižicami. Po Dunaji se je že nekaj časa klatil neki slepar, ki je več zlatarjev osle-paril s ponarejenimi hranilničnimi knjižicami. Kupil je kaj pri tem ali onem zlatarju, zastavil hranilnično knjižico izgovarjajoč se, da nima denarja pri rokah. V hranilnico je vložil 1 gld., potem pa knjižico ponaredil na 100 ali 150 gld. Policija ga je prijela in je vojaški begun Groldbinger. Sest poškodovancev se je že oglasilo in imajo terjati vsi vkupe 653 gld.
—   Morilec Durant spoznan krivim. Porotniki v San -francisku so spoznali krivim dijaka medicine Theodorja Durant, 'lia je umoril Blanche Lamotte. Blanche je zginila dne 3. aprila.
poslednjič so jo videli, ko je došla iz šole za pouk kuhanja v družbi z mladim možem vozeča se na cestnej železnici. Policiji so obvestili o tej zadevi in ni mogla dolgo časa priti na sled ne deklici niti njenemu spremljevalcu Dne 13. aprila letos so našli v stolpu Emanuel cerkve (baptistovski) truplo zadavljene Blanche Lamote v istem stolpu. Duranta so videli poslednjega v družbi William3, in takoj so ga sumili. Pri hišoi preiskavi so našli zelo obtežilne stvari zoper Duranta, tudi ga je več osob spoznalo kot poslednjega spremljevalca Blancha Lamotte v vozu cestne železnice. Prijetega so obdol-žiU obeh umorov in po dolgotrajnih sodnijskih obravnavah je bil krivim spoznan umora Blanche Lamotte. Pravda zaradi umora Minnie Williams se takoj prične.
—    General   Schofield   umirovljen.    John   Allister, Schofild, vrhovni poveljnik ameriške zvezne vojne,  je bil pred kratkim   umirovljen,   ker   je   doživel po postavi 64. leto.    Za pokojnino dobi polovico dosedanje letne plače.   Schofield je bil jedini generallajtnant v ameriški armadi; ta častni nasbv mu je privolil kongres,   v letošnjem  letu v priznanje   dolgoletnega zvestega službovanja.  Schofield je lahko ponosen na svoje plo-dovito delovanje;   za časa   njegovega vrhovnega   poveljstva   so vpeljali ve<^ prav koristnih preosnov v zvezni  armadi.    V prisiljenem pokoji pa general Schofield ne misli lenariti; pravijo, da se je namenil udati   pisateljevanju.    Njegovo   pero bo posebno delavno v različnih vojnih   člankih,   nekateri večji   časniki so si že zagotovili njegovo sodelovanje.   Mogoče, da nam še napiše   spomine iz vojnih  Časov,   kakor   sta poprej   storila Grrant in Sherman.   Iz precej verojetnih poročil pa zopet sklepajo, da ga mislijo demokratje imenovati svojim bodočim predsednikom. Za demokrate bi obče znani, skušeni in priljubljeni Schofield ne bil prenapačen,   zlasti, ker za sedaj nimajo boljšega   kandidata     Vprašanje je seveda, če bi Schofield imenovanje   sprejel.    Umirovljenega   generala   naslednik je   general-major  Miles,   ki  se  je   posebno   odlikoval   za   časa  lanskega štrajka v Chicagi.    Miles  se   sicer  ni   šolal v vojnih   akademijah, pa njegova   nadarjenost v vojstvu   ga dela  sposobnega za to visoko mesto.    Sedaj je 57 let star  ima torej še celih 7 let do prisiljenega umirovljenja.
—   Petdesetleti. Cvetoče mesto in trgovinska metropola Milwaukee v Ameriki je slavilo 28. oktobra zlati jubilej svojega obstanka. Pred 50. leti dobilo je mesto prvič mestni odbor ter štelo 10.000 stanovnikov, danes ima jih nad četrtino milijona. Tedanja vrednost vseh obrtnih proizvodov cenila se je na 1,500.000 dolarjev, sedaj je narastla na 180 milijonov dolarjev Eazvitek mesta Milwankee je v zgodovini naraščaja ameriških mest prava tipična podoba. V pričetku se mu je bilo trdo boriti za obstanek, nato se je čudovito hitro povzdignilo in razvilo. Država Wisconsin bila ie pred 50timi leti, ko je Milwankee vže mestno stopinjo zavzelo, še vedno „indi-janski teritorij", in v teh mejah je gospodovalo šest indijanskih rodov. Prvi beli človek, ki je stopil na milwaukeeška tla, bil je L S. Juneau, dober katoličan. Prišel je 1. 1821. v indijansko vas Mihvaukee (t. j rodovitna tla). Juneau narodil se je 1. 1793. v Montrealu, Kanada in zašel med Indijane v Milwaukee kot prodajalec kožuhovine. Tu se je poročil z neko Indijanko, s katero je imel dve hčeri, in bil pozneje glavarjem izvoljen. Do leta 1828. bil je jedini beli človek v Milwaukee. Indijani so ga zelo spoštovali, pa tudi izven delokroga imel je mnogo prijateljev, jeden najljubših mu je bil vedno John Jacob Aster iz Novega Jorka. Juneau bil je prvi poštar in prvi župan mesta Milwaukee. Zgradil je tudi prvo sodnijsko poslopje ondi. Mož se je vsestransko trudil za prospeh in in razvoj mesta Mihvaukee in si zaslužil s tem toliko, da je dne 24. novembra 1. 1857. v Shawano, Wiseonsino umrl kot navaden — berač. Sedanje lepo se razcvitajoče mesto Mil-waukee pa se ni do cela izneverilo njegovemu naizbrisljivemu spominu, marveč postavilo mu je skromen spomenik v Juneau Park-u.
484
—   Oropanje blagajniškega sluga. V Hanovru so napali trije roparji slugo neke blagajnice, ki je nesel 7000 mark. Jeden mu je vrgel peska oči, drugi pa s kamnom udaril po glavi. Dva roparja sta ušla. Tretjega, ki je nosil plen, je pa policija prijela.
—   Tajni tajnik kraljice angleške. V Londonu je umrl general in tajni tajnik kraljice angleške Henrik Ponsonbj v starosti 70 let. Četrtstoletja je bil tajni tajnik kraljice Viktorije in je imel popolno zaupanje Sprva je služil v angleški vojski, v katero je bil vstopil kot 171etni praporščik Udeležil se je vojne na Krimu in se odlikoval pri obleganji Sebasto-polja. Pozneje je bil višji konjuh princa Alberta in po njegovi smrti pijvzel neko poveljništvo v Canadi. V aprilu 1870. 1. ga je imenovala kraljica za svojega tajnega tajnika, na katerem mestu je ostal do smrti. Imel je velik vpliv pri angleškem dvoru. Bil je vedao v obližji kraljice in opravljal tudi posle dvornega obredarja. Bil je jako visok in suh in imel dolgo in sedaj  že popolnoma belo brado.
—   Eksplozija v kamnolomu. Velika nesreča se je pripetila v kamnolomu v Prelski, ki je mej Opatijo in Eeko, prav ob morju, ker je lastnina dveh pristaniških podjetnikov. Iz neznanih uzrokov sta se vnela dva podkopa, v katerih je bilo precej razstrelila. Vdrlo se je vsled tega kacih 10 000 ton kamenja. Jeden del delavcev je ubežal, druge je pa podsulo.
—   Umor otroka. Dne 23. t. m je tržaško deželno sodišče obsodilo na smrt kmetico Antonijo Juljan, ker je umorila 14mesečnega svojega otroka. Priznala je pri obravnavi, da :e dete umorih, ker se je bala moža, kajti otrok je bil plod krvoskruDstva z lastnim bratom. Mož zatoženke je bil poprej 10 let zaprt zaradi ponarejanja denarja.
—   Nesreča pri grajenji hiše. Pri grajenji neke hiše v Budimpešti se je podrl oder in sta 2 delavca ubita, 6 pa nevarno poškodovanih.
—   Dva otroka ubita. V Deryji pri Šopronji na Oger-skem sta se v kleti igrali dve osemletni deklici. Jeden zid novozgrajene kleti se je podrl in je obe deklici ubilo.
—   Velik požar je uničil dne 20. t. m. selo Jestrebu na Ogerskem. Pogorelo je 204 hiš in nad 80 postranskih poslopij, mnogo žita in sena. Več Ijudij je pri tem požaru zgubilo življenje.
—   Pobegli bankir. Iz Bruselja je pobegnil bankir Souweine, ki le poneveril 800.000 frankov.
—   Samomor. Pomožni kustos muzejske biblijoteke v Budimpešti Štefan Szamotha je zblaznil in se v blaznosti ustielil. Imel je še le 24 let.
—   Umor in samomor. Nedavno je jedna najlepših angleških igralk Amy Keselle s svojim soprogom odšla v Avstralijo. Tu nista imela sreče. Sklenila sta torej se usmrtiti. Na njeno prošnjo jo je soprog ustrelil, potem pa sebi pre-rezal vrat.
—   Gledališka igralka zgorela, V Parizu sta igralka Blanka Franchet s svojim ženinom Jurijem de Latontainon svojo zaroko slavila s pojedino. K tej pojedini povabila sta le jednega znanega prijatelja. Gospica Franchet je sama v kuhinji jako dobre volje jed pripravljala, kar se razleti petro-lejski samovar, na katerem je kuhala. Vnela se je njena obleka. Prihitela je vsa v ognji v sobo in sta se zastonj prizadevala oba moža ogenj pogasiti. V bolečini je zblaznela in hotela skočiti skozi okno. Ženin jo je zadržal, in se pri tem opekel. Ogenj sta naposled moža le pogasila, a igralko so smrtno umirajočo odnesli v bolnico. Prsi so jej popolnoma zogljenele, lasje popolnoma zgoreli, koža se z glave lupila.
— Nadepolni mladiči. Na novojorški mestni železnici so spravili štirje mladenči vlak s tira. Potrgali so bili šine. Dva potnika sta pri tej nesreči bila ubita, 10 pa ranjenih. Mlade hudodelce so prijeli.