17. ttnllto. IUM* t mL Mi M. UII1I. Itto. .Slovenski Narod* vdj* V M«M|aal na dom dostavljen: ■ ▼ upravniStv* prejcmaa: eefo leto naprc] • • • • K 24 — I cclo leto naprej • t • • K 22-— pol leta m • • # • . 12*— I pol leta . • • • . . II*— četrt leta » • . . . . 6*— I četrt teta » • • • • * 550 pa mesec , • • • • • 2*— ■ «** »esec . • • • • • l'ft) Dopisi naj se frankiraja Rokopiii se ne vrtčajo. Uređntftroi KaaHora alica ŠL 5 (v pritlUju levoj teUfca ŠL 34. Inserati veljaja: peterottopcia petit vrito n enkrat po 16 viti., n dvakrat po 14 vio., sa trikrat ali večkrar po f& vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vmfh inserdjah po dogovora. Upcavniitvu aaj se poStljajn narofeine, reklamacije, tesetatt ttd, to je admicistajttvnt stvari. ■ P—imm fttevllka vtlfa 10 vinari**. " Ka pismena na ročila brez istodobnf vposlatve naročnine at M ozira, „■arodas UakanuP tetatea ŠL U. .Slovenski Narod" Vfttfa pa) pottlt sa Avstro-Ogrsko: * za Nemfljot eelo leto skupa] naprej • K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30*«» Sett1Cleta I Z I I I "-50 I » ^*0 te v$e ^g« dtže1** na mesec m • » • • 2*30 ■ ćelo leto naprej . • , • K 3$v-w VpraŠanJem glede foseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 9yranUit?o (spodaj, dvoriiče ievo), laallova ulica at 5, telefon at SI. Na gaiišketn in južnopoljskem bojišču samo artiljerijski boju — Manjši boji vzhodno od Lipna. — Pri Lopusznu ruski napad zavrnjen. — Na Francoskem boji brez večjega pomena. POLOŽAJ V GALICIJI, V KARPA- Tlfl IN NA POLJSKEM NEIZPRE- MEN.IEN. Dunai, 21. januar ja. (Ko-, urad.) Uradno se razglaša 21. ianuana opo! dne: Položaj Je neizpremenien. Na vsej fronti samo mestoma topovski boi. Namestnik šefa generalnega štaba pL Hofer, fanL • i* * V VZnOĐNJI PRUSIJI POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. — MANjSl BOJI NA RUSKEM POLJSKEM- BercHa, 21. lamiarja. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan 21. januarja. Vzhodno bofišče. V Vzfcodnii Prusiji je poležaf neizrremenjcn. iManjši boj vzbodno od Lipna se ie končal za nas ugodno. Pri tem fe ostalo !00 vjetnikov v naših rok ah. V pokrajini zapadno od Viste, eeve-rovzhodno od Eor7Jniowa je naš napad napredovah Zapadno od Lo-puszna, južno zapadno od Konskija smo odbili ruski napad. Vrhovno annadno vodstvo. * BOJI NA POLJSKEM IN V GALICIJI. Avstrijski kotnunike poroča. da se na vsej tronti ni zgodilo rsič po-membnecra. Nemško uradno poročilo govori o odbitem ru«kem napadu zahodno od Lopuszna. Ce zasleduiemo situacijo na zemljevrću. nam pove ta ko-munike, da se vrše boji v ozemlju, ki veže naše ob Nidi stoječe Čete % nerr-škimi eetarm ob Pilići zahodno od Kjelc in južno od Konska, kakih 100 km se verao od Krakova. Oči vid- no o na crti severno od Visle iz Novogeor-?ije/ska preko Plocka močne ruske cere v ofenzivi. Dne 18. januarja so se vršili boji pri Zjechanowu, Radza-novu. Bjef-hunu ter *o te čete v silni ofenzivi prodrle tuđi do Serpeca. O maniši uvodni bitki poroča sedaj nemški komunike, da se vrši vzhodno cd Lipna, severro od Vlnclavka, kakih 5 km južnovzhodno od nemške trdniave Th^rr. na d^snem bregu Visle. Kako poteka fronta oxj izliva Bzure do južno od Lipna ob Visli, uradni komunike ne pove iz taktič-nih ozirov. O strate^ičrem položaju sever-no od Visle priobčuje »Koln Ztg,f to!e porocilo: Od početka leta o bo-jih severno cd Visle ni bilo po^nčil o večjih bojih. Meseca decenr 'a so zadele nemskt čete, ki so pr' 'irale izpred Soldave v več kolonah proti vzhodu, pri Prasnvszu in 7j< lano-vu na močne ruske čete. PoJo/aj za nem^ke čete ni bil ugoden, vsied če-S2r so se umnknile zopet na nemško mejo. Rusi so jim sledili ter so se morali 9. januarja ustaviti južno od Mlave. Nadaljni napadi tekom pri- hodnjih dni so se tuđi ponesrečili. Sele 18. t m. je nemsko armadno /odstvo poročalo, da je O5tal napad na crto Wkra pri Radzanovu brez-uspesen. Ti boji so sedaj pridobili na razsežnosti. Boji so se vršili na crti Radzanov-Bieczun-Sierpc, krajih, ki leže po 15, odnosno 20 km oddaljeni drug od drugega. Ta se stika več čest od jugovzhoda preti severoza-hodu v gozdu, ki je zlasti ob srednjem toku V.'Kre precej v^lik. Ob Skrwi, ki izvira blizu pruske meje in se izteka pod Plockom v Visio, so nato pečakale nemške čete prihoda Rusov ter nato vzhodno od Lipna zavrnlie njihov napad, m • Smodnišnice in municijske zalome v Brestilitovskem uničene? Dunajski listi poročajo preko Krakovra, da so v vrliki ruski trdnja-\i Brc-stlifovsk eksplo,dira!c smod-risnice in municijske zaloge. Atentat je izvrsil neki poljski ruski volak, knterega je prevz-elo ogorčenje, ko je mora! nakladati krokije, namenje-rie za obstrelicvaTjje Krakova. * • Ru?ko porocilo. ^Novojf Vremja■■• priobčuje tole razmotri van ie svojega vojaškega kritika: Pričakovati je izpremembe I taktike Nemcev na Poljskem ker nodo Nemci najbrže poskupili vsa sredstva, da preprečijo sistem strel-skih jarkov. kakrsen se je rar\il na Flandrskem. Napačno pa je, če bi hotel kdo sklepati iz tega, da se mis-Jijo Nemci umakniti. Ce ne bojo imeli tehtnega vzroka Nemci. gotovo ne bodo zapustili svojih moćnih pozi-cij, ki jih poleg tega se podpira silna artileriia, rbsti ker je njih desno krilo neprestano v stiku z avstriisko vojsko. Pozicije so tako močne. da morejo sprejeti Nemci, tuđi če opuste ofenzivo, bitko, ki bi jo jim ponudili Rus\ Ni pa veriettio, da ^o^o Nemci prenehali z ofenzivo, nasprot-no je misliti, da bodo v kračun za-čelc avstro-ogrske čete prodirati n da !e prićakovati splosn*ga prodiranja. Angleška od'ikov^nia ruskim generalom. Kakor javljajo nemški listi. j2 odlikoval ang!ef,ki kralj Juri vrhr»v-nega poveljnika ruske armade kne- za Nikolaja Nikolajeviča z velikim križem »Order of the Bath« ter je podelil tuđi mnogim ruskim generalom visoka angleška odlikovanja. Kako ie v Lodzu? Krakovska »Nowa Reforma« piše: Po poročilih ruskih in varšav-skih listov trpi prebivalstvo v Lodzu veliko pomanjkanje. Nedostaja zlasti živil in premoga. Razrušenih hiš v predmestjih do sedaj se nišo mogli popraviti. Za to so se prtbivalci iz predmestij večinoma preselili v sredino mesta. Na ulicah je polno be-račev. ^Ruskoje Slovo« javlia, da se nahajata v Lodzu štaba dveh nem-ških korov, vojaštva pa je razmero-ma malo. Ar Lodzu je ostala ruska bolnica s težko ranjenimi vojaki z usmiijenkami in zdra\-niki. Nemci ra\-najo z njimi prav lepo. »Nowa Gazeia« poroča, da vlada v Lodzu strasno pomanjkanje. Predvsem pri-manjkuje mesa, kruha, premoga in petroleja. Funt k^uha stane 60 ko-pejk, meso in krompir sta velika redkost, Šoistvo v vzhodni Galiciji in Buko* vini. Petrogradska brzojavna agencija poroča iz Lvova: Ruski generalni gubernator v Lvovu grof Bobrinskii je izdal ta-le ukaz, tikajoč se privatnih sol v Galiciji in Bukovini: S 1. januarjem 1915. so dovr>I;e-ne take sole, ki izpolnijo te-le i>o-goje: 1. Osobno dovoljenje ^enera!ne-ga gubernr.torja na prošnje za otvo-ritev novih sol. Tej prošnji se rroia priložiti imenik učiteljev, ki bodo po-učevali na soli. 2. Vsaka sprememba učnih moči na dotičnih šolah je dovo-Ijena samo s privoljeniem &eneralne-ga gubernatorja. 3. Pouku ruskega knjiže\Tiega jezika se mora na vsaki soli odkazati najmanj 5 ur m teden. 4. Poljska zgodovina, geografija, jezik poljski in književnost se smejo poučevati samo po knjigah, ki se do-voljenf v Rusiji, odnosno ki jih je odobril generalni gubernator. ?. Ve-rouk smejo poučevati samo taki učitelji, ki pripada jo isti veroizpovedi, kakor učenci. • Netnška posestva v Rusiji. KodanJ, 20. januarja. (Kor. ur.) »Rleč^< poroča, da predelujejo sedaj v Rusij zakon o likvidiranju nemScih posestev v Rusiji. Temeljna načela zakona so: Nemsko posestvo naj bo om ej eno na prego 100 vrst od Južne in 150 vrst od zahodne meje. Pred-loga zadeva samo osebe, ki spadajo še sedaj med podanike Rusije so-vražnih držav. Vprašanje glede onih oseb, ki so postali ruski državljani po 21. decembru 1870., se bo obrav-navalo pozneje. • • • Rusi zadržujejo našega generalnega konzula Paumgartnerja in vicekon- zuia Filltinger v Odesi, Na Dunaj je dospel bivši turski generalni konzul v Odesi Kiamil bej, ki prrpoveduje. da so ruske oblasti v Odesi kmalu po izbruhu vojne areti-rale tamkaišnega avstr.-ogrskega konzula Paumgartnerja in podkonzu-la Filliingerja ter jih zaprle v jetniš-nico, kjer se menda še sedaj nahaia-ta. Vicekonzul Filiiinger da je iz obu-pa izvršil ćelo samomorilni poskus. Dunajski listi pozivljajo zunanje mi-nistrsrvo. da nemudoma ukrene vse kar more. da resi oba funkcijonaria iz nečloveškega položaja, v katerem se proti vsem pravilom mednarodne-ga prava nahajata. Po najnovejših vesteh pa se nahajata Paumgartner m Filiiinger v Petrogradu. • • Nova uvedba za odpošiljevanje vojnih dopisnic iz Przemysla. Dunai, 21. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana peroča-jo: Poveljstvo trdnjave Przemysl je uvedlo nekaj novega, kar bo razveselilo široke kroge. Iz trdn'ave bodo spuščali majhne improvizirane balone. Vsakemu bodo privesili zavoi vojnih dopisnic. Vsakega, ki na ide tak balon, oziroma zavoj, prosijo, naj vpošteva priloženo izjavo ter ta-koj odda zavoj bližnji vojaški oblasti, ki mu bo izplačala premijo 10 kron. • • * BOJI PRI NOTRE DAME DE LO-RETTE IN OB CESTI ARRAS-LILLE. — FRANCOSKI NAPADI PRI ST. MIHIELU. — BOJI PRI PONT A MOUSSONU. Berolin, 21. januar ja. (Kor. ur.) Wolffov urad peroča: Veliki glavni stan 21. januarja. Zapadno bojišče. Med obalo in Lvsom so se tuđi včeraj vršili Ie ar- Hlmbo. Abesinska povest Francoski spisal Marcel Prevest. Prevel Pastuškin. (Dalje.J *Sirno bi bilo Ie. če se sovražnik omakne, da uderemo brez ovir v šoansko o^emlje.« *Vsekakor,« je rekel Navonu ^odpotuieva takoj s Hasanom in ne-katerimi možmi. Upam, da iih sre-čamo. te vražje vstaše in porožlja-mo nekoliko z f>rožiem.t Obed je bil zabaven, veselila sta se oba obnovljenega pobratimstva in sladke zavesti, da se iima ves dan ne bo treba Iočiti. Magliato je prinesel kavo, Ludo si ie zapalil pipo. Navoni je skozi lukrjo v ozad-ju gledal po okolici za tukulom. Ne-nadoma je poklical tovariša: »Glej!« je rekel. Bil ic bled, njegove oči so bile motne od žolča. Ludo, naslonjen ob njegovo ra-mo, je videl sprva samo gručo itali-janskih pešcev, pomešanih z vojaki domaćini. Nato se je gruča razmak- nila in prikazala se ie Nimba jež na vratu nekega askarija, ki jo je ti-ščal za gležnie. se razposajeno pre-kopicaval in brcal k3kor mlado žre-be. Askarijevi prsti so se risali kakor Crne zapestnice krog njenih rja-vih gležniev. Mala. ki ni slutila, da jo častnika opaj.ujeta, se je prepustila njih razposajenosti in se je glasno smeiaia; njena čudna cunja ji je frfotala na hrbtu. da so se ji spodaj videie tanke noge in zgorai trd? prsi. Vojaki so se smejali in so ploskali. Nenadoma se je askarijec, ne da hi jo izpustil, zagnal v teku nara^nost raprej proti taborišču domačiriov. Nimba je kričala; drugi so jima sku-šali nekaj časa slediti, nato so se raz-pršili. Ludo ie zardel. Navoni je to opazi 1 in ;e rekel: »Vidiš, kako te ima na uzdi — ljubosumen si!« »Ljubosumen na to neumno ži-val.« je zamahnil Ludo. >Evo, niti toliko ne dam zanjo!« In je pljunil na t!a. »Torej prisegaš še vedno, da se ne boš več pečal % njo?« je vpraSal Navoni. Ludo je posta! nestrpen; toda pogledal je prijatclfu v obraz in ga je videl tako resnega. >Jaz? Boš videl.«f Odprl je vrata v tuku!. »Magliato,« je reke!, »pokliči mi pribočnika Cambo.« Oamba. ki je počiva! v senci z nepremičnostjo fakirja, se js piiKi-žai teman in resen. »Povejte stražam, da iobijo za-por, če pustijo od danes naprej še kakega domačina v tabor ... tuđi one domaćine, ki se jih navadno vidi in ki se jih je dozdaj trpelo ori bata-Ijonn. To so ogleduhi! Razglasite povelje. Gamba je vprašal ravnodušno: vin kaj naj se zgodi ?. domačini, ki jih zasačimo v taboru?« Navoni je cdgovoril, ne da bi pogledal Luda: - »Vstrel!eni bodo, ne da bi jih so-dili!... Midva z Ludom greva na poizvedovanje. Vi ste do najine vr-nrtve poveljnik trdnjave. Odstupite!« Pribočnik se ie priklonil in odšel. >Torej,< je rekel Navoni Ludu, »čas je, da odrineva«. Zunai sta konja že čakala in razbijala s kopiti po trdih tleh. Hasan in petorica askarijev domaćinov so držali v majhni oddaljenosti svnie mule za uzdo. Lodo in Navoot su se za- ' gnala v sedle, odjezdila v peketu in zavila v spremstvu svoje čete po cesti proti Koatitu. Govorila ništa in sta navidezno skrbno pazila, da sta zmeron izravnala nepravilne korake svojih konj. Navoni je jezdil Chiugo, Ludo moč-nega, čvrstega, petletnega arabea z belimi nogami nad kopitom. Ko sta jezdila mimo malih snaž, ju je pozdravil glas iz grmovja: »Buona pass;giata, signori te-nenti!«1 Bila je Nimba, ki se je bosa vračala v Gullabo. Na vani je nenađoma ustavil kobilo. »Pridi bliže!« je zaklu-at. Nimbt se Ie približala po stezi, ponosno zavita y svojo cunjo; dvig-nila je proti čas-'nJk»i svoj razpos^cn opičji obraz z lepim;, nepremičnimi očmi. ki se jih je Navoni nekoliko bal. Ludo je obstai tik Navoni ja in giedal svojemu vrancu v žrivo. »Poslušaj me dobro,« je rekel Navoni z nekoliko ponarejenim &ia-som. »Prepovem ti prrti še kdaj v tabor Adi * Garo. Ce se vkljjb moji prepovedi vrneš tjakaj, te vstrelijo. Vstreiiio te na mesta, brez ceremonii — st razumela?« 1 Zabaven sprthod, f ospddta po- ro&tta! ( : Nimba je s svojim čudno golče-čim smehom zvrnila glavo vznak in božala z roko belo oprsno Chiugino pasovje. Skozi razmaknjeno cunjo je Navoni opazil odzgoraj njena nežna ramena in začetek njenih bučicairt podobnih gričkov. Nanovo vzbujenoi poželenje se mu je razletelo v jezo;' »Zapomni si — čisto resno! Še sodili te ne bodo: kakor te vjamejo, tako te vstrelijo !c Z ostrogo je izpodbodel kobilo, da se je okrenila v polkrogu in od-pahnila domačiriko. Nimba je ostala trenotek zamišljena. Nato je prasnila zopet v smeh in častnika, ki sta po-gnala v peket, sta čula njene klice za seboj: »A rivederci, tenente Giu-seppe!«1 Četa je jezdila dolgo po cesti proti Koatitu, med revnim grmičev-jem in cirkusom podobnim skalov-jem. Srečala je mnogo domačmov, ki so v njeni pričujc^nosti navidezno brezbrižno odmikali oči. Ćelo ženske, navadno tako ubogljive, so opuštale običajni resno zategnjeni pozdrav. 1 Na svidenie, poročnik Oiu-scppc! _ S^an 2. •2U.OV&N.KJ NAKULT, dne 27. januarja ii*i& 17 ?tev. tmerlUkl boKL Sftrtlskt larelu prt Notre Dame de Loretie. kl ino sa bili pređvčerat&n]eiti osvojili smo danes ponoći zopet IzgabflL Severo* zapadno od Arrasa so sat Francozl oa obeh slraiieh ceste Arras - UU ponovno oapadU, bifl pa so odbHL Južnozapadno od Berry a« Bac stao vzeH Francozom dva ttrelska terka, katera smo držali kljcb flvahnhi protinapadom. Zavmili smo franco-ske napade na iiašo pozicijo tužno od St MOilela Severozapadno od Pont a Moussofi sa nam ja posrećilo zapet zavzstl del nam ored tremi dne vi iz* trganih pozicij. Nale čete so pri tem ▼žele 4 topove ter v.'ele več sovraž* n:kov. Za ostale pozicije, ki smo i*h MH IzsmbM, se Se borimo. V Vosczih severozapadno od Sennhelma boji Se trajajo. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko vojno poroJTto. Francosko uradno poročilo z dne 18. t m. ob 12. ronoči pravi: Vsled eksplozije municijskega skla-đišca, ki fo ie provzročila neka granata v La Boisellu, je začel krai go-reti, \-s\ed Česar smo ga izp~aznili. V naskoku IS tm. zj'ifraj so naše Čete kraj zopet zasedle. V Champngni so nemški letalci leteli preko naših p->zi-cij. Obstreljevali smo jih s strojnimi puškami in topovi. Dva letalca sta se morala spustiti pri Bar Ie Pticu na tla. Aparata sta urnčena. Stiri zrnko-plovske častnike smo vjel\ V Argrv mh pavze v ognju topov. Tu kakor v Vogezih sneži. • • • BOJI V BELOUI IN NA FRAN- COSKEM. Pri Ypresu. Iz Amsterdama poročajo, da so v prnedeijek zopet grmeli topovi v okolici Ypresa, kjer se vrše dan na dan boji. Kljub temu se vračajo pre-bivalci v Ypres ter Ie ćospelo tja že 6000 Pudi. Mesto je dobro zalženo z živili ter ni čutiti dra&inje. Tid' že pospravliaio rresto. Nove angleške čete so dospele v fronto, čakajo pa ugedneise^a vremena Tuđi v Calai-su je življenje normalno, vendar ne smeio niti sem niti v Punkeroue tuj-ci. Zlasti ?e boje v teti mestih nem-šk;h *golobov<* in rjihovPi bomb. Ce se bliža kako scvražno letalo, na-zrsanjajo to z zvenenjem in znamenji z zastavami in takej se ceste izpraz-n;;o. V fronti vlada naKtmžii red. Be!j?i|5;ko orožništvo ie zasedlo v?c ceste ter pazi strogo na to. da se ne-poklieane o?ebe ne približajo beji-šču. Snmo neugodno vreme onemn-gocire gibanje, oprema angle^kih Čet je izborna. V Relrnsu. O življenju v Reimsa. ki stoli Se veđno v ogrju rierrških topov, poro-Č3]o franeoski Ii5ti: V celnti imajo Nemci se iste pozicije, kakor pred šttrmi meseci Nemci stoje v lck'* od Cro^cvja do Prurava preko vrrrv pri Br'montu. Fresnesu. Bery|u in No«rent I* Abesseiu. Gospodarsko, fi-nančno in trerovsko življenje v Reim-su je torko kakor prene^a'o. N'ti franeoska banka, riti kak kreditni zavod se ni vrnil. Samo davkarija je ostala. V Re:msu ni nobene \vt\ niti električne, niti plircve. Tuđi prebi-valstvo je večidel zbežalo. La Bassee. Kodan?ski listi poročaio iz Londona: Velika nesfotovest vlada z ozi-rom na poročla o neki zmagi Angle-žev pri La Bassćeju. DoČim poroča »Matin« iz St. Omeria, da je za vez-ni?ka arti!ieri'a pre^na^a nemško ?r-tiljerilo izpred La Bassćcja, ter pravi »Central News«, da so Angiezi v bajonetnem raskoku skoraj uničili Nemce, so »Times« zelo skeotične ter pravijo, da ni rro^oče dobiti po-trdila vesti o tei zn-rgi, rrarveč so pozicije še iste. kakor so bile 20 decembra, ko so se Ind:ici vgnezdili v neirrkih strelskih iark?h. Topovi so ostali v blatu. V strelsk'h jark'h ie megoče ostati samo. če vodo nenre-stano črpajo s sesalkami. La B^s-seeja ni mogoče zavzeti ter je kraj kot trdnjava zelo dragocen. V Vogezih. »Lpzg. Tapcbl.r poroča iz Baztn: Kakcr poročajo listi vlada že 4 dni popolen mir v Vogezih. V zadnjih boiih so baTe izgubili Francozi nad 2O.ron mrtvih in ranjenih, nišo pa dosegli znatnejsih uspehov. Soissons. Iz Pariza poročajo: Francozf dr-fe ?e severni breg Aisne, zahodno cd Scissonsa, »Temps« pa priznava, da je položaj zelo težaven ter pravi: Će hečemo pri Soissonsu napredovati, je absolufno potrebno, da do-timo moćna ojačenja in si'ne mno-Ime municije. Franeoska bojna crta se je glasom poročila »Corriera« 'imaknila samo za 15 km. KorespondenČni urad poroča iz Pariza 2U L m,: GUsom »Petit Pa- Hsten« le indilvftlBlTO m p^Mfc • • Ntmškl leMci pf^i PmrtMb »Lokalanzeiger« porode li Ko-đanja: Dne 20. t m, opoktne ttt po-skosili dve aemlki letaH pribHlmti se Parizu, V bi i žir i Crepsria pa to jih Trancozi prepodili ter tla te »orali letali vrnitL • » • Dva nemSkm podmonka fo*M pred Doveroa potopfleoa? Beroliiu 21. Januarja. Londonska poročila zatrjujejo, da so topovi do- verskih utrdb uničili dva nemška podmorska čolna, ki sta se bila pn-bližala do notranjih fortifikacii v Doveru. NAPAD NEMSK1H ZRAKOPLO-VOV NA ANGLESKO O3AL. Rotterdam. 20. januarja. (Kor. urad.) »Courant« poroča o napadu nemških zrakoplovov na angleško obal: Glasom izpovedb policijskih uradnikov sta plula dva zrakoplova proti pol 9. rad Cromerjem. Ko so dobile cb'asti r-oročilo. da sta priplu-la zrakoplova nad Varmouth. so odredile, da se rgasnejo vse luči. tako da je bilo vse mesto v temi. Zrakoplova sta letela, kakor se ie zdelo, okro£ mesta ter sta izginila ne da bi bila vrgla na Cromer bombe. Ob tri Četrt na 9. je plul neki zrakoplov nad Sherri: ghamom, napravil lok nad cerkvilo ter končno vr^el eno bombo. Ta je zadela neko hlšo m prebila streho do tal, ni pa eksplodi-ra'a. Bomba je padla tuđi v ntko sobo, v ka*rn so se nahajali neki moški, žena in otrok, ki pa so kakor vsled čudeža ušli smrti. Druga bomba, ki tuđi ni eksplodirala. ?e patila baje med Cromerjem in Shernnsha-mom na tla Zrakoplovi so nato zopet izginili. V Runtonu ie videlo skorai vse prebivalstvo n^ki Zeppelin. Ko so namreč sl'ša'i motor'e. so prebivala* stekli na cesto. Zatrjuje se, da je zrakoplov plul v visini 2600 čev-Ijev. Rotterđitm. 20. januarfa. (Kor. urad.) *Courant* poroča iz Londona: Prebivalstvo tu sp'o^no že ni več verfelo, da bodo Zepnelini res rri-P?i'li. Sedaj pa so bili res tu in so metali bombe. Noč je bila temna m tiha. Ljudje pripoveduiejo. da nohe-den ni mo^el zrakoplova videzi ko se :e v Yarmouthu zgodila eksplozija. V Londonu so varnostne odredbe tako] podvojili, nohen Zeppelin pa se ni prikazal. dasiravno zatrjuje *Dai-Iy Telej?raph*. da so zveČer videli enejja nad Gravesendom Casonis'e izreka svoje ogorčenje nad rr-orilski-mi napadi na liudu ki se ne merejo braniti. Doprojdek ie baje brez voja-ške^a pernena. ĐeroUn, ?1. januaHa. ("Kor. ur.) Wolffov urad roroča: Po dosedaniih doj?odkih ni čudno, da vlada in časopisi An^li'e v porahljata napad našrh zrakoplov*ov na anjrle^ko obal, ne da bi kar najtežje obdolževaia nemško vojskovanje ter ga dclžila barbarstva. Celemu svetu se to naznanja v stevilnih brezžičnih brzojavk.h. po-Šilja čez morje ter potom kah i poši-Ija v najoddnlienejse dele svrta. Pri tem ni na vsej stvari nič irugeRa res. r*ego da so naši zrak opi' vi. da pridejo do napada na utrjeno mesto Oreat Varnr-uth. leteli čez druge krafe, iz katerih so jih, kakor je dokazano, obstreiievali. Tn na te napade so odgovarali s tem, da so metali bombe in sicer pri meglenem dežev-nem vremenu Ali ima ta narod, če-gar zrakoplovi so pri helem dnevu metali bombe na odprto mesto Breiscrau in čegar Iadije so opetovano obstreMevale odprta mesta, kakor Dar es Salam, Viktoria (Kamerun) in Swakopmund. pravico, kazati se Iju-tega; narod, ki vporablja vsa sredstva, da izvaja. ne oziraje se na med-narodna naziranja in do'oČila nevtra-litete, svoje namene? Napad iz zraka je priznano sredstvo modernega vojskovanja, dokler ne nasprotuje splošnim mednarodnim načelom. Naši zrakoolcvi so se držali teh na-čel. Velika Brtanija je prisilila nem-^ki narod, da se bojuje za svoje življenje. Ne more se ga prisiliti, da se odpove kakršnemukoli sredstvu legitimne sameobrambe in se temu tuđi ne bo odpovcdal v zaupanje na svojo dobro pravico! Kodani, 21. Januarja. »Berlinprske Tidende« ie n-nenja. da se je udele-žilo nemškcga napada na angleško j oba! niČ manj. kakor 6 zrakoplovov. Tuđi nad fr^swichom in Gravesendom so videli Zeppeline. Rotterdam. 21. januarja. Angfe-ška cenzura strogo zabranjuje vesti o obisku Zcppelinov. Vest, Ua so neki Zeppelin uničili, se uradno dementi-ra. »Zeppelini« so pripluli drug za drugim preko morja ter so se sele poteni razprsih. V Kings Lynnu so vrgli 7 bomb ter napravili mno^o škode. Nekega 1/letnega dečka Je ▼ • pnsmp raztfVuo, aoniu mater m malega olruka ranilo, druu bomba )e razdelala neko hiio ter napravila v tla 12 fl«vl)ev »rok© in 4 Cevl* globoko Minla V VarmMitha Ie ibi-lo 3 Iju«. Nekemi mdktmu |e odtr* galo glavo. Zrakoplovi ac uporabljafi tuđi reBektorJe. K)e se |t vrSfl iak. Tz Ipsv/icha do izliva Th'mse je Ie 70 do 75 km, da-T:°va, ki fo preleti Ze^^^V'n v J"- mi-nutah. V?e to ozemlje je kakih KO do 145 km cd.daljeno od Londona, Namen vojne. =.Times« označuje kot glavne namene vojne: 1. Preooved, da bi imela Nemči-ja vo'no brodevje. 2. Prepoved, da bi Nemčija konkurirala v rrcovini s prekmorskimi državarni z Ansrleško. Te cilie sta označila tuđi Lfovd Oeorp'es In Ba!fnur v svetih zadnjih Kovorih. Tuđi Pichon je na banketu 7avezn?kov v Ounkerquu obljubil. da bođo ra^drli Nerrčiji vsa pristani-«ča. vse ladie, tovarne in premogo-kope. IZREMEMBE PRI NEMSKEM VOJNEM MINISTRSTVU. Berolin, 21. Jarnarja. O^or. ur.) f*n?d«o. »Nordđ. A!'r. Ztg.« poroča: Vo?ni minister in *el generalne^a š^aba vojske p!. Fafkenhain Je bil na lastno pro^n'o od »vo'ega me«ta kot vojn! mlnisfer opro^čen ter obenetn imenovan za generala pefrote. Gere-ralma'or Wild v. Hohenborn ie bil imenovan za državne«:« in vojnega ministra ter ob enem za general-leutnanta, • POTOVANJE PRESTOLO- NASLEDNIKA V NEMSK1 GLAVIĆ STAN. Berolin, 21. Janunrja. (Kor. nr.) K obisku prestolonaslednika nadvojvode Karla Frana Josipa in avstrij-skega zun?njega ministra Buriana v nemški glavni stan piše »Kreuz-zeitung«: Ponovni stfki med oVema vladarskima rodbinama in med vo-dilnimi osebami more Ie utrditi pri-srčnost zveznega razmerja, Berolin, 21. januar ja. (Kor. ur.) Nadvojvoda Karol Fran Josip Je do-spel danes zjutra] s posebnim vlakom na Anhaltski kolodvor, kjer ga je sprejel avstro-ogrski veleposlanik princ flohenlohe. Nastanll se Je pre-stolonasledn:k v hotela »Adl-.m«. Po kratkem sprehoda je prestolonasled-nik obiskal princa Avgtista Vitjema. nato cesarico ter končno avstro-ogr-sko veleposlantštvo. Iz Beroiina se ie nato prestolonastednik odpeljal v veliki glavni stan. BeroHn. 21. Januarja. (Kor. uO Ko je nadvojvoda Karol Franc Jožef zapuščal Berolin. ga )e Stevilna, na Potsdamskem kolodvora zbrana množica ljudi, pozdravljah % borni-mi ovadjamt. Ko se \t lel vlak pre-mikatU Ie začela množica kHcati »hoch!« in pa »hoch Oesterreidi- Ungarn! Hoch Dentschland!« Nad* vojvoda se ie pri odprtem oknu s sa* lutiranjem zahvaljeval za ovacije. Bmm Dvitn ▼ ftemifcem glavnom tatom. Kakor smo Javili, od po tu Je novi zunanji minister baron Ilurian daves v Berolin. kjer se sastane z nemšktm državnim kanelerjem Eethmannrar-HoIIwegom. V nede.jo 24. i. m. se poda baron Burian v nemški veliki glavni stan, da se predstavi cesarju Vitemu. m m • TUR5KA VO.TNA. Tnrško aradno porobilo, Carigrad, 21. januarja. (Kor. ur.) Glavni sian nizglasar Ruske napade ob kavkaski fronti smo na ćeli crti zadržali. m • Položaj v Kavkazu in v Sevemi Perziji. B^rofin, 21. januarja. Listi poročajo; Ruska uradna poročila o položaju na turskih bojiščih trdijo, da je bila turska armada pri Kaniurganu znova odlečilno peražena. Bitka se je vršila v silnem snežnem metežu in izgube so (menda na obeh stra-neh) velike. Turki se umikajo v neredu na Erzerurn. Rusko poročilo prizr.ava, da so se morale ruske Čete v Aserbejd/anu umakniti, pristavlja pa, da gre za novo grupacijo, ki se vrši po že naprej izdelanih na-črtih generalnega štaba. V zadnjem času se je na severoperzljskem ozemlju vršil Ie en večji boj pri Mi-andulu. Ruske vesti o Enverpaši. »N. Fr. Pr,- poroča iz Milana: ^SecoIo^ priobčuje preko Bukarešte poročila moskovskih iistov. ki trdijo da Je turski vice^eneralisimus En-verpa^a :zginH. Našli so Ie njegove-ga konja. katere?a so turski vletniki spoznali. V ruskem taboru domneva-io. da je Cn^erpaša padel ali pa da se nahaja pod drueim imenom kot vjet-nik v ruskih rokah. Prebivalstvo mest Tiflis Tn Kars hežu DunaJ, 21. jan. >N. Fr. Pr.- poroča iz cariereda: Turski tiskovni urad javlja, aa je prebivalstvo trd-njav Tiflis in Kars zbežalo. Vsa javna posiopja in ćelo cerkve v teh dveh me-stih so preurejene v bolnišnice, Boj pri Kerni. — Angfeška topnlčar-ka SMiškodovana. Carigrad, 20. januar ja. (Kor. ur.) OTavni stan sp< roča; V napad neke-ga ang!e?kcsra ^kadrona na oddclek turSke infan-crHe pri Kerni, o kate-rem smo poručali že suoči, je poseg-la tuđi ang!r*!ca topnicarka *Spie-gelv% Nas csrenj pa je topnicarko pri-silil. da se te umaknila. Po izpoved-bah vjetnkov, ki smo jih dobili med bojem pri Sat el Aradu, je bila topnicarka močno posknddvana. Pnvel!-nik. 2 častnika in 17 mož nosadke je bilo ubitih. Proklamacija if*r$kega poveljnika v Iraku. Carigrad, 21 jamiaria (Kor. u.) Časopisi poročajf% da je poveljnik turskih čet v fraku ali Mezopctam!li izdal proklamacijo na armado ;n prebivalstvo. v kateri ju poziva, naj branijo sv^cta tla iroti Arglržem ki hočejo uničiri Islam. !z istih pokra-jin poročajo, da se zbirajo tam veiike množine arabskih, kurdskih in šiit-skih bojevnikov. Angle^ke intrige v Severni Afrilri. Carigrad, 21. januarja. (Kor. u.) »Turan« poudarja, da so ostale an-gleške intrige pri plemenu Senusi popolnoma brezuspešne. Angleži so hujskali SenusHe na bof proti italiian-ski Libiji ter jim obljubljali orožje. Nameravali so izvršiti v italijanski koloniji homatije, za katere bi naj bila potem Turčija odgovorna. NAMEN1 BALKANSKIH DRZAV. »Orazer Tagbiatt« poroča: »Corriera della sera« hoče, kakor tr-di iz zanesljivega romunskeipi in hol-garskega vira vedeti, da je položaj v Sofiji in v Bukarešti tak, da !iuče Romunska sredi februarja poseči v konflikt Bolgarska bi ostala nevtral-na. za kar ji hoCc Romanska viriti po drugi balkanski vojni ji vzeto bol-garsko ozemJie, Zdi se, da Srbija glede macedonskega vprašanja ni več tako popustiliva kakor pret f ir&ka je sle) kakor prej intransigcntna in bi prepustitvi Ditolla Bolgarski oclaia težave (Odgovornost za ta poruči-I« je prepustiti »Corriereu«). Sestanek obeb Ferđmfindor. Iz Sofije poročaio: Po informa-cijah iz prvovrstnega vira }e sestanek bolgarskega fn romunsk^ga kralja Ferdinanda dogovorjena tn skle-njena stvar. Sestanek se bo vrsil v najkrajšem času. EntrevuJa obeh vladarev Ie dokaz, da ie prišlo med Bolganjo in Romunijo v vseh princi-pilelnih VDrašanjlh do sporazuma, Srbs&a skupština se sestane po sofijskih poročilih budimpeštanskih Iistov začetkom me-seca februarja. Min. predsednik Fa-šić poda obširen eksposć o politični situvaciji. vojni minister Bojo vic pa q voiaškem položaju države. Z veliko napetostjo pričakuiejo politični kropri debato o makedonskem vpra-šanju. Ruski posianik [^nez Trubec-koj se trudi pridobiti srbsko vlado za izjavo, iz katere naj bi izhaiala pri-pravljenost Srbije se poravnat! z Boljjarijo na podlaci velikih kr-m-penzacij v /Makedoniji. 7A\ ^^. da tc-zadevne kenference rus^ega poslanika s srbskfmi ministri ?n nclitikf nf-so bile popolnorna brezuspežne. Vendar pa steji opozicija srhske^a parlamenta §e vedno na ^tališču, da gre o Makedoniji govoriti še ie pl skle-nj'enem miru. Tuđi grška vlada je proti spremembi sedanjo^a teriicri-jalnega položaja ob grškifa mejah. • m * Izjava bivšega poslanika Jovanovica o Makedoniji Iz Sofije poročajo: Ruski list *Kijevskaja MisK? priobčuje razgovor z bivšim srbskim poslanikom na Dunaju državnim tajnikom Jovano-vićem. ki izjavlja: »Nikdar ne bo Botearija dobila onep:a srbskega ozeTnlja. ki ga Bo!e:ari označuieio kot Makedoniio. K večiemu ji odstopirno drugo ozemlje.«r V Sofiji :e Izzvala ta izjava veliko ogorčenje. * • * Senzaciionalćn članek bolsarske^a poslanika Radcva. Iz Carigrada poroci; >: Tu vzbu-ja največjo pozornost č«ar.ek, ki ga je napisal Radev v tTasvir-i-Fifkiare. Radev zahteva. da sklcneta Turčija in Bolgarija defenzivno in cfenzivno zvezo. Clanek je odknti naperjen proti Rusiji ter deia vtis popolne od-kritosrčnostL Posebno pozorne »st vzbu'a tuđi radi tega. ker govori Radev kot voditelj v Bolganji viadajo-če stranke Radoslavistov. Clanek priznava, da ima Turčija pravico do vodilne vlo?e v orijeniu ter zanika, da bi Rojila Boigarija kakršnekoli aspiracije glede Carigrada Končno želi Radev Tur čiji, da bi porazila Rusijo, ker bi to bilo tuđi na srečo BolgarijL (Tursko poročilo se ne da kontrolirati. Vsekakor pa je treba konstatirati, da Radev ni »voditelj Ra-dossavistov«, ker sploh ne pripada tej stranki, temveč stambulovist, torej pristaš biv^ppa ministra Genadijeva. Ime »RadosTavisti* ne priđe od *.Ra-dew, temveč <»d »Radoslavov«, ki je kakor znano min. predsednik. Radev ie vrhute^a bolgarski poslanik v Ro-muniji in drlomatiemm običajem baš ne odgovaria Disati senzacijonalne članke. Op ur.) Carigrad, 21. januarja. ^Tanin« pozdravlja članek poslanika Radeva ter poudaria. da je Boigarija končno spoznala svoje prave interese. NI s« spokoril. Nedavno smo reRistrirah" oo du-najskih in budimpeštanskih Hsrih vest, da Je priobčil slavni urednik obeh najvplivnejših romanskih listov »Adeverulv* in »Himinoaza*: znani ro-munski politik Konstantin M'lie članek *Mea cuipa% v Ka^erem oH?a-luje svoje dosedanje rusofiisko stali* šče ter se ogreva za. nevtralno politiko vlade. Včerafšna *N. Fr, Pr.« pa objav* lja brzoj'avko omenjenega urednika, ki konstatira, da tak članek »Mea culpa« sploh ni nikdar i^sel, niti v »Adeverulu« niti v »Dimineazi«. Konstantin Mille pravi: »Nikdar nisem bil »rusofil« in tuđi ne »avstro-fil«. temveč vsikdar sem !e Rcmun in branim interese svoje domovine.« Italija in Romunska, Petrograjske »Birževija Včdo-mosti« pišejo* Italija in Romunska si hočeta na Balkanu zagotoviti odio« čilen vpliv. Zaradi tega obstoji med tema državama neka rivaliteta. Obc državi pa poztbljata, da ie Rusija vsled vojne prisiljena na vsak način urediti dardamteko vprašanle in gledati na to, da zadobi v Carigradu trdno staliSče Konkurenca med Ita-lijo in Romunsko zaradi hegemonije na Balkanu ie vsled tega popolnoma nepotrebna. 17. Ste* „aiMJVfcNSKJ nakou*. ane 23 jmuiarjft imS. OTHtll d* ftalijanskl sodlaUstt za neutralno** ittUiiiL Javili smo že, da |c spre'elo predsedništvo italijanske socijalno-demokratične stranke oštro reso14-ci]o za nevtralnost Italije in da |e sklenilo prirediti 21. februarja velike agitačne sliode. Kakor se naKnadno \r Rima poroča, je sklenilo predsed-ništvo nadalje pozvati vse pokrajinske organizacije, da izključijo one člane, ki se zavzemajo za vojno. Za-eno odpošlfe stranka poslanca Mor-garija v inozemstvo, da navede ^o-pet stike 2 zunanrmi socijaiističnimt organ izacijamL Socijalistička mirovna kooferenca v Kopenhagenu. Socijalisti skandinavskih drŽav »fCorddeatsehs A'lg. Ztg.« peudarja, da zavzema mednarodna nedopustiva trgovina z o»-ozjem iz Amerike z Arnrieško ?n Francosko obseg. da nastaja vprasaisje. ali je amerikanski narod še nevtralen. Misei, da se )e Nemciia nekako zadovoljila s temi amerikanskim! dobavami vojne komerbande, \z veliko nesporazrm ljenje, tem bc't. Ker Arglcska tuđi za narodno gospodarstvo Nemdje do-Jočero blago brezubzirno konfiscira, tako, da pomenla vsa trgovina Amerike z vojsknjcarni erostransko protežiranje nasprclnikov Ncniiiie. Dnevne vesti. — Pred demisfio grofa Stiirgkha. Ze pred par dnevi so priobčili hrvatski listi dunajSko brzojavko oficijel-nega ogrskega korespondenčnega urada o predstojećem odstopu grofa Stiirgkha, Seđ^-J je dotično vest pripustila tu^i dui ajska cenzura in mi jo posnemimo po »Aro. Ztg.Polaer Tagblatt* je preiel sledeče uradno obvestilo: *.Od ruske strani se delajo poskusi z raz-širjevanjem pozivov, omajati slo-van. narode v njihovi državni zve-stebi in iih s praznimi obljubami pridobiti za cilje ruskega voiskovod-stva. Razširjevanje takih oklicev tvori zločin veleizdaje, ki mu grozi smrtna kazen. Vsakdo. ki na kateri-koli način jemlje tak oklic v roko, ali ve za njegovo razširjevanje, je pozvan, da ga tako] odda in napravi ovacibo na Mižnjo varstveno oblast, ali na bližnjo orožniško postajo. Pri teni se izrecno opozarja, da ima v smislu kazenskega zakena že tišti pričakovati kazenskega zaslecTDva-nja raci sokrivde na veleizdaji, ki je prišel v posešt takega veleizdajai-sKe&a oklica, ali je izvedel o njc^a razširjevanju, a vendar ni nemudo-nia napravil ovadbe. — Na to-rrein pcPu na J:rga v Crnafcari v Srblfi je padcl častne smrti gospod Srećko J e š o v n i k , c. kr. nadporočnik 7 drmrbran^kepa polka, sin nacučitelia gospoda Si-mona Jelovnika pri Sv, R1 pertu v Slovenskih goricah. Prizadetim rodbinom naše iskreno sožalje! — Na severaeia bejlšču ?e pade! orožniski podstražmolster v Misli-nju MatHa Presecnik, — Pogreša se Četnvodja Tvan J a z b e c pri S7. pešpclku, 3. stot-nija. imenovani se že od 7. oktobra L 1. ni cglasil. Kdcr kaj ve o njem, naj biagovoli sporočiti njegovi ženi Franji J a z b e c v Podsredi na Šta-jerskem. — Potresa se LecpolJ F 1 o r -j a n č i č, 20. lov. batalj., 1. marš-kompani:a, vojna pošta 73. Odkar je cdšel na bojno polje, ni bilo nobere-ga g:asu 0 rjem. Poi2cnla naj se b!a-povoliio poslati na naslov: 4¥atiia S e I a n, kamnoseška tvrdka Feliks "Ioman, Ljubljana. — Seznani \z%ub st. T04. Med častniki sta rezervni poročnik 'osip Kersnik, 79. pešpolka, ki i- bil ran.-en in v]et, in pa rezervni r roč-nik Andrej S o s i č, 22. pešp' IV •. — Izmed moštva 3. kora ni nobe ega. — Ssznamek iz^Jb st. 107 : d^e 19. t m. izkazuje kot mrtvega po-ročnika pri črnovojniškein rolku ^t 3, 2. stotnija, Viktorja Dollen-za, Padel je 21. novem-bra 1. L — Slovenski ra^ienci v L:ncu In v Zagrebu so poslali gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju prošmo, naj bi jim posla! slovenske liste in slovensko čtivo. V Linč se nai list^in čtivo posilja na naslov: »K. u. k. Notreservespital I., Volksgarteosb-ttilung L?itzNerni zvona, senzacijska drama v treh delih predvaja se danes v ki-nematograia sIdeal«. Glavno vlogo igra sloviti italijanski traged \lberto Capozzi. Pcle^r tega še pet prvovrst-nih slik. V snboto ^Fata Morganac. đružabna draTna v dveli delih in sliij-na komedija »Meksikanske zrneš-njave^. Erzc'Guno poroclln. Amerika sa avstrijski Rdeči križ. Duaaj, 21. ianuarja. (Kor. urad.) Zvezno vodstvo avstriiskega Rdeče-ga križa je poslalo predsedniku Bal-timorske in Ohjjske železniske dru-zbc zahvalno pi^mo, v katerem se najiskrenejše zahvaljuje za darovana obvezi!a, ki so došla iz Amerike. Obersem pa na?laša napram toza-devnim poročilom amerikanskega časopisja, da sta avstrijska armada m avstrijski Rdeči križ zadostno preskrbllena z obveziii in da še no-ben ranjenec ni v tem oz:m trpel po-nianjkanja. Navzlic temu pa ]e dobrodošla pomoč Amerike v interesn čiovekoljubia. Novi bdgar5kl poslanik na Dunaja. Duncjl, 21. janaaria. No\i bol-garski poslanik Tcnčev je dospel sern ter bo prihodnje dni izročil ce» sarju svoje poverilne listine Pomunfka \n Turčiia« Carigrad 21. januarja. (Kor. or.) Romunski poslanik Manno Je izročil sultanu danes popoldne v svečanost-ni avdijenci povodom izpreineinbe na rcmunskeni (»restolu akreditivne listine. Nagovori pri tej priliki so sli preko navadnih formalnosti ter so napravili na turske kroge izboren vtisk. Poslanik Je v svojem nagovora naglaša! svoi trud v zadnjih dveh tetih vzdržati prijateljske odnošaje med obema državama, ki imata mnogo skupnih interesov. Poslanik |e zagotoviU da se bo tuđi v bodoče tnklil v tem ntiislu. Sultan ]e v odgovora naglašal svoje trdno npanie. da te trajala prisrčnost razmerja m#d obema državama tuđi pod vlado kralja Ferdinanda in đa se bo le im «trdi!a. Trud za olačenfe simpatfl m#đ obent drtavuna in prijateljstva bo našel v njem blagohotno pofeoro. Sultan ie zaprosi nato po-****** ** *# m*£& toiU* fvdi- • "^— ,--mc;. ~3i^ JLr.; Na Francoskeni ne morejo dokontat! gr^li^sa dreadnouirfiUt. Caitgrad, 21. Januarja. (Kor. u.> »Tanin« izjavlja, da je franeoska vlada sporočila Grški, da ladjeddnica v St. Lazaire ne more nadaljevati rri-čete zgradbe enega dreadnoughUi. Ponesrećen zrakoplov. Pariz, 21.ianuaria. (Kor. urađ.) Kakor poroča »Petit Parisien*. se Je neki vojaški dvokrovni zrakoplov med vežbalnim poletom ponesreCU ter v Auteuila padel na Quai de Ja-vol. Aeropan ie bil pnpdnrma uni-čen» pilot in opazovalni Castnik pa sta bila ubi ta. Potopljen švedski pamlk. Stockhotm, 21. Ianuarja. (K. n.> Švedski parnik ^Qrott* iz Cefge Je v BotniŠkem zalivu pred firski»n pri-staniščem Raumo zadel ob mino in se potopi!. Izmed moštva }e utonilo 5 mož, med njimi tuđi kapitan, ostali so bili rešenL Dva mernarja sta ranjena. Portugalski vc'aš&i transport. Lis&ona, 21. Ianuarja. (Kor. ur.) Včcraj je vojna uprava odposlala nov vojaški kontingent v Angolo, da se ojačijo tamkajšnje čete. Zopet potres v Avezzano, Avezzano, 21. taniiarja. (K. nr.) Ob rol 2. popcldne je bil tu zopet potresni sunek. ki ga ie čutilo vse prebivalstvo in ki je porušli več Zl-dov. Ob pol 3. popolćne so izpod razva!in izvlekli po osinih dneh dve ženski in 1 etrcka nepnškodovane. MlM StUKTl. ♦ Časopisfe v vojni. Ravnatelj nemškega oiici]oznega Wclffovega hiroja, dr. Dietz, je predavai te dni v Berlinu o temi: *ćasopisje in vojna«, Predvsem >e ovrgel mnenje. kakor da bi imelo časepis^e sedaj zlate čaše, Kdor to misli, ta ne pozna gospodarskih podlag, na katerih je zgrajeno moderno Čascpkie. štfivilo abonentev igra do gotove mere po-vsem podrejeno vlogo; trdni temelj more časopisu ustvariti le inseratni del. V tem oziru pa ie im^Ia vojna za liste naravnost katastrofalne po-sledice. Na drugi strani pa so stroški informacijske in poročevalske službe silno narasli; prometne zveze so se poslabšale. tisk, papir se podra-ži. V gospodarsko tako krepki Neinčiji je poginilo v prvih mesecih vojne nad 1G00 dnevnikov in raznih drugih listov, rned katerimi se naha-ja 120 političnih časopisov. Oštro nadziranje časopisja. stroga cenzura in dosledna omelitev poročevalske prostosti je po mnenju dr. Die'za, časopisju zato toliko škodovalo, ker so bi!i ziasti v začetku vsi ti oblast-veni ukrepi pač preveč rigoroznu — Pri nas v Avstriji je položaj časopisja še mnogo neugodnejši. Stevilo listov, ki so morali prenehati, gre v tisoče, oni pa, ki vztrajajo, se moraio boriti z velikimi težkočami. Zvi-šano ste vilo naročnikov jim more izgube pri inserciji in vecje stroske pri tisku in poročevanju le deloma nadomestiti. Tem večja pa ie dolž-nost prijateljev časopisa, da vztrajajo pri svojem listu, ga razširiajo in da razumevaio v teh težavnih časih njegov položaj. * Izrnena za nađaljno vofno flii-žbo nesposobnih vjetnikov. Kakor javlja 3>Messaggero«. je prijavila nemška vlada po posredovanju ame-riškega kabineta Angliji, da se naha-ja v nemškem vjetništvu 5000 za nadaljno vojno službo nesposobnih angleških vojakov. Nemčija je pripravljena te vojne vjetnike zame-njati za enake nemške. • Ce mrtvi vstajajo ... Po ne* kem mestecu $e je razširila žalostna vest, da je padel na bojišču rezervni stotnik, ki Je bil v mestu zelo znan in splošno priljubljen. Ondotni list je prinesel srčen. lep nekrolog, v kate* rem so bile ocenjene vse dobre last-nosti rajnkega. Cez par dni dobi uredništvo sledeče pismo: »Ves gi* njen sem ravnokar prečital meni posvećen nekrolog. Zdaj sele vem, kaj sem storil. — Stotnik X.YntC ranjen.« • Nemška vojna literatura. Od izbniha vojne pa do 1. decenb-a to-rej v približno 4 mesecih ii izšlo na Nemškem čez 1400 spisov, ki se na-našajo na vojno. Med temi publikaci-jami se nahaja 16 uradn.h nem&kib spisov, 68 raznih vojnih kronik. 15 zbirk o vojnih doživljafih, 77 vo^aSko strokovnih brošur. 214 političnih spi-sov o nalogah in ciljih Ncmčiie v se-danji vojni ter o njenih oiiršajih napram drugim drfavam. 97 razprav o mednarodnem in vojnem pravu, 355 knjig nabožne vsebine ra vojake in vojni čas 275 leposlovnih tid nana-Sajoč se na vojne do^odke in mnogo drugih spisov. Posebno veliko je tildi Stevilo zemljcvidov o bojišCih ka-teriii \t »»tlo do U decembra 2Z7. Zemljevid »nove Evrope« pa imalo v Naučili samo eden — v im otto* Stran 4. .SLOVENSKI NAROD* *m 29. jaratrja 1915. 17. Stev. * Razdditev mirovne nagrade Iz Nobelove stipendije za leto 1915. Z naredbo z dne 8. decembra 1914, št. 45.713, je sporočilo c. kr, notranje ministrstvo, da so po razgtasu ko-miteja norveškega parlamenta za upravo Nobelove nagrade, ki je bil imenovanemu c. kr. ministru poslan, odlocujoča za razdelitev imenovane nagrade za leto 1915 sledeča določi-la: Onega, ki se poteguje za mirovno nagrado iz Nobelove ustanove, mora predlagati Nobelovemu komi-teju norvešk. parlamenta, oseba, ki je k temu poklicana. pred 1. februar-jem 1915, da se more nanj ozirati pri razdelitvi, ki se bo vršila dne 10. decembra 1915. Pravico predlagati imajo: 1. Sedanji in bivši člani No-belovega komiteja norveškega parlamenta in svetovalci. prideljeni nor-veškemu Nobelovemu zavodu; 2. člani znkonodajnih zborov in vlad raznih držav. kakor tndi člani interparlamentarne unije: 3. člani stalne-ga razsodišča v liaagu; 4. člani komisije stalnega mednarodnega mi-rovnega urada; 5. redni in izvanredni člani zavoda za mednarodno pravo; 6. univerzitetni profesorji pravo- in državoslovja, zgodovine in filozofije; 7. tište osebe, ki so mirovno nagrado iz Nobelove ustanove fe dobile. Mirovno nagrada iz Nobelove ustanove morcio dobit1* tuđi zavodi ali društva. Po členu 8. ustanov-nih pravil Nobelove ustanove, mora biti vsak predlog utemel'en in se mu morajo priložiti spisi in dokumenti, ob katere se opira. Po členu 3. se morejo pripustiti h konkurenci le taki spisi, ki «o bil* potom tiska objavljeni. Osebe, ki imajo pravico predlagati, moreio dobiti nadaljna pojasnila pri Nobelovcm komiteju norveškega parlamenta v Kristijani-ji, Drammensvei 19. * Življenje na Dnnaju. 2e začetkom vojne so si Anr'ež1 đn-rš!!eva-II, da v Avstriji Kmalu ne t)?mo nič jesti imeli. Soprosa ata?e?a neke ne-vtralne države, ki je prišla v prvih dne vili meseca avgusta 1914 na Du-naj, je bila tako prepričana, da bo morala na Dunaju strada*-', da ?e pri-peljala seboj dva ćela železriska vagona živil. \Teka druga, v Londonu orrozena dama pa je p:?a!a ravno takrrt svr:emu c^eVi v? Punai. c*a se ji strašno smili, ker trpi lsk^to. To *e bilo vse v zače+kti voine. An-glešVi namen, izstradati na^o monarhijo, sicer takrat se ni bil javno razglasen, toda Angleži so že tedaj mislili, da v Avstriii ni živil. Kako so se zrnotili, ve pač vsakdo. Kakšne obraze bi pač delati anfleiki preroki če bi viđeli, kako |e v Avstriji sedaj z žrsili, že šesti mesec po vojni. Du-naj pa Že ćelo ne strada. Dunajsko življenje se je sploh navzlic vojni le prav malo premenilo. V izložbah velikih trgovin vlada vedno isti sijaj, kakor pred vojno; v gostilnah so ce-ne stare in dobi se vse, kar si človek poželi. Vsakovečerni korzo na Grab-nu in na Karntnerstrasse je sedaj še živahnejši, kakor je bil pred vojno. Morda je sedaj malo manj oficirjev videti toliko veČ pa galiških begunk in beeunov vseh vrst, od veleele-gantnih Poljakinj, ki se šoprrijo v tako dragocenih kožuhth, da mnogim DunajČankam od zavisti srce krvavi, pa do prav umazanih nosilcev kafta-nov. \ si hoteli so prenapolnjeni, v kavarnah se kar tare občinstva, in v vseh gledališčih so predstave in vse so skr>ro vedno razprodane. Ćelo dvorno gledališče, kjer so, kakor v dvorni operi, samo štiri predstave na teden. je vedno razprodano, pač„ ker so cene na polovico znižane in gre ves dohodek za vojno - dobrrv-delne namene. Tuđi koncertov je mnogo in so vsi dobro obiskani. Neka j časa ie bilo posebno živahno življenje v kabaretih in noćnih lokalih, a policija je to živahnost omejila s tem, da ie tuđi za ta zabavišča dolo-čila policijsko uro tako, kakor je za vse kavarne cjoločena. namreč na 2. uro zjutraj. Resničnega pomanjkanja živil pač na Punaju ni še nikjer opaziti. Štedi se seveda z zalogami bolj, kakor je bilo prej navadno in tuđi cene so nekoliko Doskočile, a vobče ne nreveč hudo. Na splosno se lah-ko reče, da se življenje na Dunaju ni bistveio premenilo in da o kakem resr.em pomanjkanju živil že oelo ni govora. P. P. ^««mi !i$l nW«a 4 stran5. Izđatateli fn odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnlna in_tisk »Narodne tiskarne«. Meteoro!o$Ično uorofllo. T'Jlsi b*4 lor.ea 3t#*2 Sretati mf»i tlak 7SS «•■ i on3170 metra 1« Vetiovt Nebo ~ T"Ja 7 mm ŽE_______________ 21. .2. popJ 728 9 —2-2. si. jusr | •blatno „ : 9. zv. i724-5 —3 7 sr. jvzh. ; 22. 7. zj. 7187 '—31 si. svzh.! setg Srediti^* včerajšna temperatura — $ ? norm. —2 3* Pidđvina v 24 nrah mm 0 0* GloboVo potrti naznaajarno vsem sorodnfkom, prija te! ffrm in znancem, da je nas nepozabni, irkrenoljabljeni sin, cziroma brat. j»o«pod Srećko Ješovmk c. in Er. aauporcčaik 7. domobranskoga polka žrtvoval svoje nadep^lno življenje za, ceaarja ia domovino dne 28. oktobra 1^14 v Ćroabari v Srbiji. B'.-di slovenskomu junaku zemljica labka! 2o^ Sv. ma^a zadu^nia se je opravJa 4. prosinca 1915 v tukajšni župni cerkvi. Sv. Rnpcrt w Slov. gor., ^ne 20. prosioca 19 5. Simon Jeiftvnik, nacučitei-, r.rp Jožefn ^eftoTnih, mati. Marica} Favla, sestn. Lfubomir, Sla¥koy brata. Globoko žalostni nf»zraniatno vsem s rodnikom, pruateliem m znancem, da je naS ljubljeni, blagi soprog, oziroma oče, gospod JOSIP KOS posestnik, gostiloicir ia sođavKv dne 18 januarja 1915 ob 7 uri zvečer v 53. letu svoje starosti, previđen s sv. zakramenti za umiraoče, po dosgi m mučni bolesni mirno v Go=podu zaspal. Pogreb prcdraeega rajnkega se vrši v sredo, dne 20. januarja ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Barbare. V IDRIJI, dne 18. jan. 1915. Žalnlota rtAfaa- ! ZAHVALA. ! Ob nenademestni izgubi na- j §e?:a ijubljenega očeta, oziroma I soproga, gospoda I Josipa Kosa • I izrekamo za vse obilno izkazano • sočutje presrčno zahvalo, I Posebno se zihval ojemo ča- stiti duhovsčini t darovateljem : krasnih vencev, slavnemu vete- Iranskemu. Godbenemu. Delav-bkemu brainemu, Strokovnemu : društvu c. kr. rudn. pođuradmkov, ImoSkemu in ženskemu oddclku Gabilne straže in sploh vsem, ki ; so spretnih predrage ga lajnfcega k j zadnjemu poćitku. 341 * V IDRIJI, dne 21. jan. 1915. SANATORKJM • EMONA I ZA NOrnUNJ^^L^^ggpSC -BOLE2K0 'LJUBLJANA KOhENBKEGA ULICA 4 9EF-znRA** FRfi*fcj DRFR DERGANC nčna moč (možka ali ien\ki) Prednost imajo rojeni Francozi Želi se posebno no^k v konverzaciji. PonuHbe pod %9fraa* MSkOffi ca upr s>SloveD. Natona« ?S5 LJUBLJANSKI ZVON JCesečnik zi kajiževnest in projnto, Letelk XXXV. (1915). LJVBLJAlfSiCi EVOaf" lsh«)a v rvasUOi p« «akrat a« mtte tor iUjio se teto 9 ]£ 2C h, pal tata < & #• b. tetrl icta 3 K S0 k, sa im Be*v>trijfikt 4«Ult p* 11 K 26 h aa leta. ruimnii i1 sv«z3ii se deblvaja j»« 80 h, „Karodaa tlaiarna" w Uuhl\*vl. Predivo In ?2Q oviio volno kupuje po na*v!s1!h cenab H. Podpečan, Llablfana, Gradišće 8. KmeCkaTnaĐilnlca io posoillska na 1^qv regist zadr. z acoai. zavoso vabi na 5\'©j i nalii ini ito k' se bo vtš?! v rcDelio, M 31. janaarja 1915, v pls&ralikiH prostoru na Ifm ob 3. wi popoldoa s sledecim Z45 DNEVNIM REDOM: I. Poročilo načc^'.fa. 2t Poročilo nadz'»r«tTa in odcbrrtcv računslerga zaključka sa I. 1914 Ć*. Vo!'t.rT n3Čf!^tva in nadf.or*iva 4. Č-tame rrv*rJi?Wrjra poročila in ukrepi v?lcd istega 5. Slučajnosti. Oporaba: Ako bi ta občni zhor r,e h:J >kiepčen, Tf^i sr ni podlaci § 35 zatlr prafil tet pel ure dru^ občoi tbor na tsttm »nestu in z ist>m spoređom, ki pa sklepa brrzpogo]no Srečie izredne 431° c. kr. državne loterijc sa voJ*eoi*rboTaI»e ammeaa 21141 dobltkOT glavni dobitak 200.000 kron razpošilia franko oroti vpoš 1 atvi zoeska po po^toi nakaznici ali ▼ reko- maodiranem pismu. Albin FUrstl ptdtnlaici c kr. rasrttat lottrljf ■amaj kf »ollarla 4. %mm^^mAm #a W ^^P^A. 2Mm t. Ha« ^■•^P1P^^^^W OT W w^^lB ^^^^w ^p^r^ •■ ^^^ Brsojavoa aarnaia s Utoteoo vpo-fcljatVijo maka, m kvriui«io da «•- Lcp lol^al jripraveo sa modtstinjo alt modno trgovino, m tak»l aitfa. Poirre te pri tvrdki Fr. IgUig LfaMlaaa, Mastel trf 1L 222 Povečone slike do naravne felikosti, kakor tuđi oijuate portrete na platio ir?ršajc umetaiško po vsaki fotografiji 4192 Davoriš RovSek prvi fotografski in pevečevtlgi ivod v riotljaai, Kolodvorska ul. 34a. Paasijaalat lite a L •ktobrom stonouonle v St Jurio ob J. i. ali v celjski Okolici« Zahteva se 2 3 sobe s pn-tiklinami ter Irp vrt, Ponudbe pod: 9fSta]OrskO/243fi na upr. »Stov. Nar « Parna iaga na Rotranjskom ličo izprašaoega 240 kurjača ki j^ zajedno strojni paznilc fMascbi-oenwarter) Nastop službe 15. lebru-arja, ereflt 1. marca t. 1. Isti mora biti voaicioe prost, tret^n in zaoesljiv. Ponuoh^ in zahteva plače pod naslov „ftt 512/24Crl na upr. »S!ov. Naroda«. kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi lakoj J GROBFLNIKU Mestni trg 22 ■*■ ^•■»^^■^^■■—■■■■^^^ naspr. lekarne Trnkaczy. Kun'm vsako vrsto, tuđi Črn^ in neočiščeno po breskoakii« renĆDl cenl« Posebno pa se plača lepo belo Oprana po aafvUJl OOBl, ki se zanjo labko nudi. 44 Po NajvlSjem pooblaSčenju Njeg- ijSkzes. in kralj, Apost, Veličanstva. Izredna 4203 [. kf. MM \M\l za islsssttA wmi Ta denarna Koterija ima 21.148 đofeitšov ¥ gotovom deoarju ¥ iknpnem zoesku 62S.000 kron. Glavni dobitek znaša 200-000 kl*€H1. Zreban e bo javno na Dunaju dne 28, januarja 1915. Srečka stane 4 krene. Srećke se dobivalo pri oddeikn sa dobrodelse loteri*e na Dcnajn, ITT, Vor- dert Eollamtsstrasse 5t po loto Hi ali, tralikah, pri devinih, cpžtalfc, *ino;2vnih ia ielernUkili nradih, pri men:ajn!saii itcL Igrainf nacrti za kupce sreći sustonf. — Srećke se ^oaii afo postaiae prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva ćrž. laterij (ođđelek za dobrodeine ioterije). Greh in smeh B.. Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Bres tovoljenja kneioikottlskega ordinari|ata isdai Tinček Hudaklin. ti Gena 1 krono, s pošto 1 kron© IO vinarjev» t Jfars&na knjigama v rjubljani, prešernova ul. 7. Le _ nič strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo fahko varujemo ts hi^ieničnim življenjem. Imejmo želodec v redu in parimo na največj© snažnost Umijmo si vcČ-krat na dan obraz in roke in tIiiitio vaelej i vodo za umivanje nekoliko razkuževala Lysolomia« Po preizkusu slovtte^a Grcfswaldskćga zavoda tajnega sTctnika proi. Loefflcrja uniči 2e/» Lysoiorma v eni minuti bacilne kulture kolertnega vibriona. Lysoform naj bo v zalogi povsod. Cene origioaloim steklenicam so K —80, 160, 2'80 in 4 60 v vsaki lekarni in drogeriji. Na ieljo pošljftno trsakema gratis in franko jako zaoimfro brošuro kralj. svetoika dr. Aladar Kovicha, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom »Kako se varujemo kolere«. Večjim firmam poŠljemo tuđi po već eksera- plaron Dr. Keleti A Murdnyl hmmu tvsmiea Ujpa««.