Poštnina plačana v gotovini
Stev. 47. Mesečna priloga ..DOMOLIUBOVE PODOBE". V lublian', dne 26 novembra 1975. Mo
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj.— Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — fosamesna številka 1 Din- —
V inaeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor lO Din.
tuauj.ii
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba* naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Delavska zbornica.
Vse kaže, da bomo v najkrajšem času imeli prve volitve v >Delavsko zbornico za Slovenijo«. Mi smo Ž3 opozorili na veliko važnost tega stanovskega zastopstva našega delavstva. Zadnjič smo obrazložili, kdo ima pravico voliti zastopnike v Delavsko zbornico. Da bodo naši bralci in naročniki Domoljuba poučeni o tej organizaciji in bodo mogli pravilno presojati njen ustroj in delo, si jo oglejmo malo podrobneje. Danes odgovorimo na tale vprašanja.
Koga zbornica predstavlja? Zbornica predstavlja vse delavce in nameščence obeh spolov, kl so v službi na ozemlju Slovenije in delajo bodisi za nagrado, bodisi v svrho lastnega izučenja, pa naj bodo zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih ali sličnih podjetjih. Pri tem je vseeno, ali so ta podjetja last zasebnih oseb ali javnopravnih korporacij ali podjetje stal-n o obratuje, ali pa je čisto samostojno ali pa vezano z drugim podjetjem. Delavska zboi ica je torej predstavnica vsega delavstva in uslužben&tva, tudi kuharic in služkinj. Ravnatelji in poslovodje niso všteti med uslužbence.
Iz česa se vzdržuje Delavska zbornica? Delavci in nameščenci, ki so stari nad 18 let, so dolžni plačevati članske prispevke, ki jih določa skupščina zbornice in odobri ministrstvo za socialno politiko. Te prispevke za Delavsko zbornico plačujejo ali delavci sami ali pa jih plačujejo zanje de-lodajalci-gospcdarji sami.
Kake ugodnosti ima delavstvo od Delavske zbornico? Osebe, ki spadajo pod Delavsko zbornico, imajo pravico zahtevati posredovanje v lastnih zadevah in v j-adevah svojih tovarišev. Delavska zbornica urejuje delovne odnošaje med delodajalci in delavci, ima nalogo skrbeti za delavska materijelna vprašanja: stanovanja, prehrano, kakor tudi za delavslfo; strokovno izobrazbo. Delavska zbornica posreduje tudi pri državnih in drugih oblasteh, da se izvršujejo delavski zakoni in naredbe, skrbi po svoji "strani za pospeševanje obrti, trgovine in prometa, na željo strank po-
sreduje pri sklepanju delovnih pogodb, zlasti pri štrajkih in izporih delavcev.
Kakor vidimo, ima Delavska zbornica silno velik delokrog. Mogla bi v demokratično urejeni državi odločilno vplivati na vso zakonodajo in upravo, v kolikor zadeva delavski stan. Toda naša Delavsko zbornica ima eno veliko napako: centralizirana je. Vse delavske zbornice so centralizirane pri osrednjem tajništvu v Belgradu. Zato tudi naša Delavska zbornica v Ljubljani ne more priti do pravega razmaha. Druga huda ovira Delavske zbornice je to, da je treba za vsak važnejši korak odobritve ministrstva. Kakor pri vsakem ljudskem zastopstvu, tako so tudi pri Delavski zbornici poskrbeli naši liberalci, da so jI že pri rojstvu postavili kuratorja, ki bo. posegel vmes vselej, kadar se bo cen-tralistom in kapitalistom zdelo, da zastopniki delavstva hočejo poseči v njihove račune. Po mišljenju naših liberalcev naj bi bila Delavska zbornica gnezdo liberalnih uradnikov, ki bi pocredovala za tiste delavce, ki trobijo v Zerjavovo trobento, ta delavski urad naj bi bil agitacijska pisarna za liberalce in tiste socialistične organizacije, ki so v službi centralizma in svobodo-miselstva v borbi proti našemu zavednemu slovenskemu in krščanskemu delavstvu.
Slovenski delavci in nameščenci morajo pri prihodnjih volitvah pokazati, da oni bolje razumevajo nalogo svoje stanovske predstaviteljice kot Žerjav-Kristanovi očetje in botri sedanje zbornice. Prihodnja uprava Delavske zbornice naj bi začela vojsko proti centralizmu in odvisnosti od ministrske komande, ker šele, ko se bo otresla teh dveh temeljnih napak, bo slovensko delavstvo dobilo v zbornici tisti odločilni upliv, ki mu gre.
Pa ne samo delavci, tudi delodajalci, gospodarji, obrtniki in vsi stanovi morajo delavstvu v tej borbi pomagati, Zato bodo prihodn!e volitve velike važnosti. Pristaši, in somišljeniki SLS bodo pri programu krščanske vzajemnosti . naše delavstvo v tem volivnem boju podprli in mu pomagali,.
B3BBBBBB9BSBBBBSBBB!IBaBBBBBBBBBB
V vsako h šo Domoljuba!
Dr. Korošec v Hercegovini.
Načelnik SLS dr. Korošec je z načelnikom Hrvatske Pucke Stranke priredil minuli teden od 15. do 21. novembra več zborovanj po Hercegovini, ki je bila dosedaj popolnoma v rokah radičevske stranke. Zborovanja so jako dobro uspela in katoliška Pučka stranka dobiva vedno več pristašev. Ogorčenje proti radičevcem je veliko, ker so sedem let bunili narod, a nazadnje ga grdo izdali in se udinjali srbski radikalni stranki in Pašiču. Posebno pa za-merjajo Radiču ono pismo na Pašiča, v katerem obljublja Pašiču, da bo počasi in previdno prevedel katoliške Hrvate v srbsko vero. Tudi radi tega zapuščajo Hercegovci Radičevo stranko, ker se njeni poslanci nič ne brigajo za gospodarsko bedo prebivalstva. In beda je velika, ker so bile velike poplave in ker je duhan to leto malo rodil in še to malo se jim mnogo slabše odkupuje, kakor sadilcem duhana v Srbiji. Zato je razumljivo, da si Radič ne upa več med svoje volivce, ampak poskuša svojo srečo med Slovenci, češ, ti me še ne poznajo. Nikdar še ni noben političen voditelj tako delal s svojim narodom, kakor Radič s hrvatskim. Slovenci pač nismo tu, da bi to pobirali, česar Hrvati več ne marajo. Tega nam ne dopušča naš slovenski in katoliški ponos.
V BelgrarSis.
Stepan Radič vendarle minister!
Znano je, da je Pašič poveril vodstvo prosvetnega ministrstva, potem ko je odstopil prosvetni minister, ministru za vere. To je bil med Hrvati ogenj v streho. Vse, kar je prav! Vedno za nos se pustiti vleči, tega pa že ne. In takoj so prišli v Belgrad Stipica Radič, Pavle Radič in dr. Maček. Stepan Radič je šel k Pašiču in ga lepo prosil, da se vendarle ta stvar enkrat konča in da je pripravljen na vsak pogoj. Pašič je izdelal natančna navodila, katerih se bo Radič moral držati.-Radič je iz vsega srca obljubil in velik i. spokornik je postal prosvetni minister.: Ostal bo minister le malo časa, ker se bo kmalu na resen nacm začela reševati državna kriza,; ki prinaša ljudstvu toliko gorja.
Radičev program.
Takoj, ko je bil Radič imenovan za prosvetnega ministra, je po svoji navadi začel dajati dclge izjave. Rekel je časnikarjem med drugim, da so Srbi najbolj nadarjeni, Slovenci pa najmanj ter je obenem mahnil po klerikalcih. Potem je govoril, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, da se mora centralizem uvesti tudi v šolo (saj bolj ne more biti, kot je že sedaj!), petem da se morajo učenci v šoli čisto drugače učiti kot dosedaj. Naučiti se morajo, kakšne iznajdbe imamo itd. Dijaki srednje šole pa se bodo morali učiti tudi ene obrti in bodo morali ob maturi naredili mojstrski izpit. Njegove izjave so med časnikarji povzročile veliko zabave in smeha.
Kako se v Belgradu uraduje.
Vedno in vedno smo poudarjali, da je centralizem največja državna nesreča za Jugoslavijo, ker je nemogoče v ako najmanjšo malenkost v državi vodili iz Bel-grada. To je toliko bolj nemogoče, ker je večina belgrajskega uradništva či=to nesposobna in skrajno lena ler nemarna. Posodica je, da gre ves naš denar v Belgrad, v gradu pa se za nas absolutno nič ne naredi. Poznajo nas le pri plačevanju davkov. V tem oziru je nad vse zanimivo p", 'no, ki ga je pisalo enajst radikalnih i 'ancev predsedstvu radikalnega kluba. Tako.'? pišejo med drugim:
V vseli uradih se popolnoma nič ne dela in ministri tudi s tem ne računajo. Sir.elo trdimo, da oni še sedaj ne poznajo (Vr.tr.reč ministri), kje se nahajajo posa-ir z.ni oddelki in kateri uradniki delajo v teli cd.U:';ih. Ministru ie dovolj to, da je i "1 ..tinister, ViO drugo r.j gre, kakor ' "e, ijega se to ne tiče. Uradne ure so \ ■ 'ane samo dopoldne. Najbrž zaio, pra-v pismo, da ^e uredništvo odpočije cd šefi a! u pitja kave.
Dalje pravi pismo glede l sidništva sledeče: V posameznih službah je name-š eno toliko uradnikov, da vlada prava zmeda, kackr še ni vladala nikoli dosedaj. Uvedena so mnoga nova mesta brez potre-, be, s čimer je znatno obremenjen državni proračun.« Zato zahtevajo, »da se morajo vse ženske brez šol odpustiti iz drž. službe in odposlati domov, da se doma izučijo za dobre gospodinje.« — »Ravno radi teh žensk/ pravi pismo, »ki se nahajajo v posameznih uradih, se ne dela, ker nikakor ne more dobro vplivati, če sede moški in žen ka skupaj v uradih.« Zrfto zahtevajo, da naj minister vse te »ženskinje izjuri iz državne službe/ na njihova mesta pa naj pridejo moški, da se zlo odreže pri korenini. — Iz tega se vidi, kako prav imajo naši poslanci, ko dosledno zahtevajo, da 6e centralizem zruši in posiavi na njegovo mesto avtonomija. Do tega bo tudi gotovo prišlo, ker postaja centralizem tudi radikalnim krogom nevzdržen.
Carinske tarife.
V odseku finančnega odbora se je nadaljevala obravnava o carinskih tarifah. Naš poslanec Pušenjak je zahteval, da se zniža uvozna carina na bombaž, iz katerega se izdeluje obleka, da se s tem poceni
obleka. Toda vladna večina tega predloga ni hotela sprejeti. Pač pa je sprejela I'u-šenjakov predlog, da se zviša uvozna carina na čipke, ker inozemske čipke si.obdelajo veliko škodo naši domači čipkariji.
Novi davki.
Na ministrskem svetu se je obravnaval proračun za 1. 1826-27. Znaša 12 milijard in 580 milijonov. Če bo ostalo pri teh številkah, bo treba davčni vijak na novo priviti. Zato vlada med poslanci veliko razburjenje. Tudi radikalni poslanci opominjajo svoje voditelje, da bedo s takim gospodarstvom čisto izgubili zaupanje srbskega ljudstva.
Sličica tfavčnega vijaka
ali kako je pod vlado samostojnežev, ki jih vodi Radič.
Slučajno sem se mudil te dni v Borovnici in sem naletel na tarnjajočo žensko, kako bo davke plačala, kateri so ji bil; na čeku, ki ga je imela v roki, predpisani. Posestniea, kateri je bil davek naložen, je vdo\a, ima 6 otrok, med temi je edino hči brezhibna in zdrava, vsi drugi imajo kako hibo, eden je gluh, drugi mulast, tretji hrom ali pa bolehajo, mati sama je bolna. Stanuje tri ure od Borovnice v hribih brez dovozne ceste, ima tudi majhno gostilno, v katero pa le slučajno pride kak izletnik ali gozdni delavec. Domač gozd je izsekan, letina že tretje leto ni obrodila, pobrala jo jo toča in moča, črvi in zima, tako da se še semena ne dobi nazaj. Kakšno je gospodarstvo, kaže najbolj- to, da je morala enega konja prodati za. 100 Din in drugega za 1000 Din, če ne bi bila poginila, tako sta bila izčrpana.Ostflla ji je saino še ena kra-viea. Druge konje je dobila na upanje, da se družina od vožnje, živi. Na čeku je pa imela od davčnega ura'!a na Vrhniki teie zneske okroglo predpisane: Začetni ostanek . . . . Din 10,522.—
Zemljarina.....Din 433.—
Hišni razredni davek . . Din 106.—
Pridobnina......Din 136.—
Osebna dohodnina 24-25 . Din 20.658 — Invalidski davek .... Din 9.978,— Davek na posl. promet . Din 1.041.—
Stroški.......Din 987.—
kar znc.?e Din 52.861.— Zarubljeno ozir. vknjiženo Din 34.460.—
Dolg........Din 12.831,—
Plačano.......Din 5.560.—
Sedaj pa poglejmo, v kakšnem razmerju je pridobnina in zemljarina z osebno dohodnino in invalidskim davkom. Da je stranka odplačala, kar je mogla, je razvidno. Razlage menda ni potreba, ampak naše poslance prosimo, naj ga v skupščini napravijo.
Pucelj, Prepeluh, Radič, kaj pravite na to?
Štefan Radič v Sloveniji.
Toliko zabave še ni bilo kmalu v Ljubljani kot v soboto in nedeljo, ko je prišel najnovejši centralistični minister g. Štefan Radie v Ljubljano. Slovenci so pametni in resni ljudje, to se mora reči. Prenesejo
veliko: prenesejo Žerjava, Pribičeviča, Pa-Šiča; zakaj le-ti so sicer zagrizeni zagovorniki centralizma, ki je Slovence oškodoval za stotine milijonov ter jih pahnili v gospodarski propad, toda ti ljudje so dosledni. Radiča pa, ki je včeraj govoril to, kar danes pobija in bo julri zopet čisto drugače govoril, resni Slovenec ne prenese mirno. Zato je bilo toliko zabave v Ljubljani.
Polju bo vanje.
Ko se je Radič pripeljal v Ljubljano, ga je pozdravil veliki župan dr. Ballič, zastopnik samostojnežev dr. Marušič, zastopnik društva fantov in deklet g. Tomšič in še drugi. Radič jih je vse od kraja poljubil, kar je pri treznih Slovencih obudilo obilo smeha.
Ko je stopil Radič s kolodvora, ga jo sprejelo naravnost oglušujoče žvižganje in vedno ponavljajoči se klici: Doli Radič, radič je sedel v avtomobil in izginil v megli,
Dr. Krek je bil suženj.
Nato je bila v hotelu štrukelj slove-' a večerja, pri kateri je govoril tudi g. Radič. Dejal je, da so slovenski popi prodajali dušo vragu in Dunaju. Dr. Krek je imel socialne misli, toda on je samo veliko govoril, i a ni ničesar storil. Klerikalci nosijo sa" o I verige. Korošec je suženj. Korošec ne nio-j re urediti naših svobodnih odnošajev ra-p ram Rimu, ker je pop, mežnar in suženj.
Medtem ko ie Riidie govoril pri Štruklju ter sramotil naše duhovnike, od. katerih je zadnji kaplan več žrtvoval za slovensko ljudstvo kot Radič za hrvatsko (kaj šele za slovensko), so se po liubljansljili ulicah pomikale ljudske množice, žvižgalo ter klicale: fooii z Radičem!
Radičev govor v Narodnem domu.
V	nedeljo je bil napovedan. Radičev shod v Narodnem domu. Za shod so bila izdana vabila, ki so se najstrožje pregledovala, da se ne ukrade kak nepovablje-nec v dvorano. Pred Narodnim domom ie bila zbrana velika množica ljudi, ki si jo hotela Radiča od bliže ogledati. Ko se e Radič pripeljal v spremstvu gg. Prepelulia in Puclja, so letele iz množice tako hude psovke na Radiča, da jih tu ne moremo ponoviti. Radič, ki je po svoji naravi zelo boječ, je hilro stopil v vežo Narodnega doma, se obrnil proti množici ter rekel: ka-pridem drugi put, takrat primite kamenje in bacajte ga vame, a ne 9edaj, ko stopam prvi put na sveta slovenska tla.
V	dvorani je otvoril shod g. Pucelj ter takoj dal besedo Radiču.
Med drugim je govoril ta mož dobesedno takole:
»Radikali imajo velike in umne ljudi. Videl sem, kako so strpljivi. Vse kar se govori proti njim, je budalost. Vi ne veste, kako veliki ljudje se nahajajo v radikalni stranki. Pašič je velik Človek! Vse, kar se proti njemu govori in piše, je budalost in idijotizem.«
Kdo se ne spomni pri tem, kako je pred letom dni Radie govoril o Pašiču!
Dalje je rekel g. Radič:
»Kadar delavec zajutrkuje, se mora zavedati, da je njegov zajutrk neobdavčen,
pa najsi zajutrkuje kruh, maslo, šunko, tudi kranjske klobasice so zelo dobre, ali znanci. Kar se tiče izenačenja davkov, je to najtežja stvar. Srbija plača malo. Ni niogote doseči, da bi Srbi plačali vse sedanje davke. Tudi Jurvati ne morejo več plačati. Nemogoče je, da bi Hrvati in Sio-vcnci plačevali tako malo davkov, ko danes Srbi, ker bi država izgubila tretjino dohodkov.«
Tako torej I To je program Radiča, Puclja in Prepeluhal Srbi malo plačajo in je nemogoče, da bi plačali vse tijte davke kot Slovenci. Na drugi strani pa tudi Hrvati in Slovenci ne smejo manj plačevati kot dosedaj, ker bo sicer država izgubila eno tretjino dohodkov. Vprašamo: ali je to zastopnik Hrvatov in Slovencev? Kako se drzneta Pucelj in Prepeluh še ostati v stranki g. Radiča, in se pri vsem tem še pokazati med slovenskim kmetom?
Dalje je govoril Radič:
»Eil sem zunaj v svetu, Dunaju, Moskvi in Londonu, kjer smo se razgovarjali pri čaju. Vedno sem vsak pogovor začel s Slovenci. Njih je najmanj, so pa najbolj izobraženi, imajo najlepša dekleta, nalepše pojejo, njih fantje se pa najstrašne.e tepejo. Slovence bi napravil za inšpektorje v upravi, kadar se bedo naučili državnega jezika, no — naučili se ga bodo, ker imajo Slovenci »Sitzfleisch« (znajo vztrajati. Op. ur.). Slovenci, hvala Logu, da jih ni več kot en milijon, da jih ni preveč, ker birokratov (prenatančni uradniki. Op. ur.) ni treba preveč. Hvala Bogu, da jih ni več not en milijon. Ves Belgrad je poln slovenskih uradnikov. Hrvati in Srbi brez Slovencev ne bi mogli delati. Kar mi Srbi in Hrvati napišemo, to je treba napraviti in izvesti. Zato so Slovenci absolutno nenadomestljivi. Vaša lastnost, da imate širok poglod, je velika vrlina, velika linija, kakor bi rekel Krek. Največ sem prišel v Slovenijo zato, da vam povem, da ste vi Slovenci poklicani v naši državi za dejanske organizatorje velikega dela za kulturo. Vi Slovenci boste prišli v vlado, ne od zgoraj, ampak od spodaj. Vi imate Slovenca v vladi. (Klici: »Nimamo gal«) E, pa imate ga! Tukaj je Pucelj, ki je danes napol v vladi, jutri bo cel.«
Kako pa je Radič par dni preje v Belgradu govoril o Slovencih? Da so najmanj nadarjeni! Ali je to še košček resnosti?
T<o je Padič končal, je zapustil Narodni dom. Ker pa ga je ra Aleksandrovi cesti še vedno čakala velika množica, se ie odpeljal po velikem oviniku za Narodnim domom v mesto.
Radič v Veliki Loki in g. župnik Oblak.
Popoldan je ime Radie shod v Veliki Loki, kjer se je zbralo 500-600 ljudi iz vseh strani. Radič je govoril približno isto kot v Ljubljani. Ljudje ga niso mnogo razumeli, ker je govoril tiho in napol hrvatsko. Potem je govoril še Pucelj. Ljudje so razumeli njegov govor kot opravičilo, ker
tako malo sodeluje v prevažni obravnavi o carinski tarifi, dočim so poslanci Jugoslovanskega kluba vedno zraven in slavijo za kmeta in dolavca korhtne predloge.
Nato je govoril še g. župnik Oblak, ki je od nekdaj že velik nasprotnik SLS in je govoril o razmerju Cerkve do političnih strank. Rekel je, da Cerkev ne predpisuje, v kateri stranki mora biti katoličan. G. župnik pa dobro ve, da vernik ne sme biti pristaš stranke, ki je proti veri in katere časopisi sramote Cerkev in duhovnike in s tem izpodkopavajo vero. To so pa žal slovenske stranke razen SLS — vse. Zato veren Slovenec natančno ve, kje je njegovo mer*o. Kako bo g. župnik pred Bogom -agovarjal to svoje stališče, je njegova reč, mi n^ borio nehali poudarjati, da mora veren katoličan tudi v javnosti sodelovati tam, kjer °e vera in Cerkev in duhovniki re zaničujejo, pač pa, kjer se poudai-ja, da morajo božje zapovedi biti podlaga tudi v javnem življenju. Če ima na drugi strani g. Oblak tak okus, da govori na shodu Radiča, ki je v Krškem in sedaj zopet v Ljubljani tako pcniŽ3valno govoril o slovenskih duhovnikih, je to njegova zadeva. Stanovska zajest pa to v resnici ni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦*♦♦♦
V vsako h šo ..Domoljuba"
tm prošnja.
Dijaški zavod »Martinišče« je z zadnjo poplavo zadela silna nesreča. V zavodu je bilo doslej z vsem oskrbljeno 50 dijakov sobotske gimnazije in sicer večinoma brezplačno, deloma pa le za malenkostno plačilo. Zadnja povodenj je zavodu uničila vso zalogo živil, zadušila pet svinj in vso perutnino, podrla kuhinjski zid in razdrla štedilnik, pobila domala vso kuhinjsko posodo, odnesla vsa drva, vzdignila tla v obednici in tako je nadaljni obstoj zavoda ogrožen, zlasti ker je nabiranje živil že končano. Ako se ne najdejo dobra srca, ki bi se spomnila zavoda s hitro in izdatno podporo, je nadaljno šolanje večine gojencev onemogočeno. Zavod je še bolj podoore potreben, ker prosijo za sprejem dijaki, ki so vsled poplave — porušilo se je več hiš — izgubili stanovanje. Iz vseh navedenih razlogov se obračamo na vsa plemenita slovenska srca, da olajšaio nesrečni položaj najbednejših dijakov. Blagohotne prispevke sprejemajo vsi slov. kot. listi in ravnateljstvo zavoda »Martinišče« v Murski Soboti.
Murska Sobota, 16. novembra 1.925,
Jožef Radoha, ravnatelj.
Dobro in poceni
se kupuje » manufakturni trgovini
A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
Gospa!
Tudi jaz Vam priporočam lo milo t znamko .GAZELA". Moje perilo se Var blešči, golovb sem pa »udi že zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli »o z uporabo .GAZELA*-mila
gazela >i ■ t-O
_ »I
inri|r:pi
i&lss.	ilir -fiSC
d Vzroki zadnje povodnji v Sloveniji in državna porucč. Naš poslanec dr. Hoh-njec je v narodni skupščini slavil nujen predlog za pomoč poplavljencem ter je ugotovil naslednje vzroke povodnji; Sredi preteklega tedna so vsled več dni trajajočega deževja po nekaterih krajih naše države nastopile velike povodnji. Vprav katastrofalen obseg so te povodnji zavzele v Sloveniji, zlasti na Štajerskem in v Prekmurju. Pa tudi v mnogih de'ih Kranjske so poplave napravile jako veliko škodo. Vsled silnega naraščanja Mure, Drave, Save in razr.ih njihovih pritokov so bili preplavljeni ne samo mnogi kraji, vasi, trgi, mesta, da celo cele pokrajine. Potoki, ki so navadno tako neznatni, da se komaj opažajo, so narasli v deroče reke. S hribov in bregov so pridrveli hudourniki ter so preplavili kraje v doli "i. Da se je voda po nekaterih krajih tako brzo in na široko razlia, je is':ati razlogov tudi v neprimerni gradbi železnijrih pre*, zlasti v premajhnih mostovih na že- , lezniških progah in v preozkih in prered- : k:b propustih v železniških nacioih. Že , ve krat so se ti nedostatki grajali ter smo ' železniško upravo opozarjali na nesrečo, | ki se ob večji vodi lahko zgodi v teh kri- | ji' . Železniška uprava je sicer te pritožbe j mirno poslušala, ni pa ničesar storila, da bi grajene nedostatke popravila. Morala . je priti ve'ika povodenj, kakor je seaar.ja, i ca železniško upravo poduči o tem, česar prej ni hotela verjeti. Zahtevamo, da žele iška uprava te nedostatke. ki se n o- j r; j smatrati za sopovzročitelje sedanje 1 ne eče, takoj odpravi. Da so poplave za-v 3 lak obseg, je vzrok v nereguliranih r ah v Sloveniji, in le so Sava, Savinja, C ava, Mura in vsi njihovi pritoki. Načrti za regulacijo teh rek so že davno izde'ani, pa žal še do sedaj niso izvršeni, Slovenci smo od prejšnje države nepretrgoma zahtevali, da se reke in potoki, ki povzročajo no'več škode, regulirajo. Toda te naše zahteve so ostale neizpolnjene. Z obžalovanjem in z ostro obsodbo moramo ugotoviti, da se tudi v sedanji državi naše zahteve po regulaciji rek vztrajno odklanjajo. Zato pa je tudi škoda, ki iz tega nastaja, ve'ika, od leta do leta večja. Regulacija rek v Sloveniji je iz gospodarskih, prometnih in kulturnih ozirov ena izmed najvažnejših in najpotrebnejših nalog državne uprave. Kakor so obsegi poplav v Sloveniji nenavadno veliki, tako je tudi povzročena škoda naravnost velikanska. Sedanje poplave spadajo med največje, ki jih je Slovenija dožive'a v zadnjih desetletjih. Poljski pridelki, ki še niso spravljeni, so uničeni. Zimske setve preplavljene in zasute, veliki kompleksi vinogradov opustošeni. Škoda, povzročena na cestah, mostovih, brveh, jezovih in na železniških tirih je ogromna. Veliko so trpele Hiše, ki so jih zalili valovi. Veliko jih je zelo poškodovanih, nekatere celo popol-
noma uničene. S hišami je tudi poškodovano to, kar je v hišah, obleka, pohištvo, shranjena živila. Veliko živine je utonilo, veliko blaga se je pokvarilo. Na milijone narednega in ljudskega premoženja je ugonobljenega. Ljudje so poleg svoje imovine izgubili zdravje, nekateri celo življenje. Kakor poroča politična uprava Slo-vcni:e, so od povodnji prizadeti mnogi okraji Kranjske in vsi okraji Štajerske, zlasti Ptuj, Ljutomer, Gornja Radgona, Konjice, Celje, Maribor, Ormož, Šmarje, Prevaije, Ercžice. Ljutomerski in gornje-: radgcnrki okraj sta bila v velikem delu pod vedo, ščavniška dolina je podobna jezeru, istotako kraji ob Dravinji in v raznih delih ptujskega okraja. Nadvse hudo prizadela je Murska Sobota in mnogi okraji v Prekmurju. Prekmurska pokrajina je bila podobna obši-nen",'i jezeru, i7. katerega so širie'e kvišku hi:"3, odnrvno samo sire''? hiš. Vsled poškodb, ki jih jc povzročil veda, je ostalo brez stanovanja preko 100 rodi in. V Sloveniji povzročena škoc'a se že sedaj ceni na več sto mi iio-nov cinarjev. Zato smo predložili nujni zakonski predlog o prvi nuj i začasi državni pomoči v iznosu 25 mi'i; nov dinarjev. Škoda je ogromna, potreba velikanska. brez velike državne pomoči ostanejo nasledki te nesreče nepopravljivi. Prosimo. da neredna skupščina spreirre ta predlog ter da poleg začasne pomoči s potrebnimi vsclani v dvanajstinah, ki jih je treba pričakovati, in v bodočem držav
rem proračunu skrbi za popravo vc'i'"m-s1 e š' odc, ki jo je povzročila katastrofalna povodenj.
d Zeduja povodenj je popolnoma porušila v Murski Soboti 10 hiš, dvajset jih je pa v nevarnosti, da se sesedejo. Škoda se samo v Murski Soboti ceni na 8—10 milijonov dinarjev
d 60 le4nico Krekovega in 12^ letnico Slomškovega rojs'va so no vsej Sloveniji slovesno praznovale razne organizacije.
d Škoi Anton Mr.rt'n Slomšek — svetnik Štajerska duhovščina je začela z nabiranjem življenskih podatkov, ni podlagi katerih naj bi se začela akcija, da bi bil škof A. M. Slomšek proglašen za svetnika.
d Izžvižgana svinjarija. Ljubljansko gledališče je te dni uprizorilo novo igro: Zapeljivka. V tej igri je zbran ves gnoj •iz vseh naših pivskih beznic, najgrše in najpodlejše kvante, v kakršnih se dobro pr čutijo samo moralno propadli ljudje. Gledališka uprava je menda vse naigrše reči črtala, toda smrad ostane smrad. Pa so vendar med obiskovalci gledališča pošteni in dostojni ljudje, ki so predstavo po prvem dejanju izžvižgali. Seveda je bila liberalna mladina takoj pripravljena braniti Zapeljivko — je pač prav posebno igra po njih srcu in dostojnosti. Ljubljansko gledališče je radi tega igro še bolj očistilo, najboljše pa je, da jo prepusti
liberalnim društvom po deželi, ki bodo dramo z največjim veseljem in užitkom predstavljali. Vsak človek hoče namreč sebi primerne hrane, liberalna mladina, pokvarjena po »Jutrovih« podlostih, tudi, Dober tek!
d Ljubljanski Narodni dom so imeli dosedaj v upravi samo liberalci, ki so ga rabili za Sokole, liberalno stranko, prireditve in zabave. Narodni dom je bil zidan j z denarjem vsega ljudstva in z namenom, ' da služi narodni prosveti. Da bi Narodni | dom zopet pri.šel do svojega namena, se ! bo osnovala Akademija znanosti in umet-1 nosti, ki bi bila poleg univerze najvišja zastopnica slovenske znanosti in umetnosti. Samcposebi je umljivo, da mora biti Narodni dom, ki ja zidan za prosvelo, služiti tej Akademiji in drugim slovenskim znanstvenim društvom. Sokoli pa, ki so pretekli teden v gledališču branili igro ! Zapeljivko, so bili mnenja, da mora Na-| rodni dom cslati last Sokolov. Na občnem zboru Narodnega doma pa so od laslr.ii | pristašev slišali tako krepke, da so ja pobrali iz dvorane. Društvo Narodni d u i pa je izvolil nov odbor, ki bo vse po-j trebno ukrenil, da pestane Narodni dom dom znanosti in umetnosti. — Sokoli pa naj t ranijo Zapeljivko.
d Ogromna podpora. Iz Dol. Logatca se nam peroča; V tukajšnjem kraju živi 82 let stara vdova, kateri jc lelos umrl nad 80 let stari mož, bivši železniški pre.!-de'a v\.c. Mož je skozi 40 let vestno vr.-ii službo, sedaj pa živi žena v veliki bedi. Danes mi prinese neko pismo, da ji isto raztolmačim. Je to rešitev prošnje od strani železniške direkcije, ki slove dobe-I sedno; »Obveščamo Vas, da smo Vam na Vašo prošnjo z dne 9. julija t. 1. v delno kritje pogrebnih stroškov nakazali za mesec junij nedvignjeno zapadlo vsoto dn ž-beno provizijo v znesku 2.90 Din (dva dinarja r,0 par).« Ne sodimo rešil ve direkcije, ki je najbrž prošnjo postavno rešila, obsojamo pa razmere, ki daje tako nagrado za -JOietno zvesto službovanje. Poleg tega jc bilo potreba za 25 dinarjev kolkov, da se je dosegla ogromna podpora 2.90 dinarjev. — G. O.
d Srncšnost centralizem. Centralizem, za katerega se pri nas navdušujejo liberalci in radičevci (pod komando gg. Žerjava, Puclja in Prepeluha), ni samo za stotine milijonov oškodoval našega ljudstva, temveč zna biti tudi smešen. Zgodba je ta; neka učiteljica na Sušaku je zbolela. Prositi je morala za dopust — seveda v Belgradu, Čez cele tri tedne pride iz Belgrada odgovor, da je dopust dovoljen, Učiteljica pa je ležala že 10 dni v grobu.
d Novo katoliško cerkcv v Belgradu so sezidali francoski asumpcionisti, ki so došli iz Bolgarije. V Belgradu so se ob tej priliki naselile tudi redovne sestre, ki bodo tamkaj otvorile velik zavod. Bclgrad šteje danes že do 20.000 katoličanov.
d Ali se jc res spreobrnil? Znani italijanski pesnik Gabriel d'Anunzio, ki je spesnil slavospev satanu ter organiziral italijanski rop na Reko, se je hipoma čudno spreobrnil. Hodi v frančiškanski redovni obleki ter ima svojega duhovnika, ki mu vsak dan bere sv .mašo.
d Novozgrajena lepa bolnica v Trbovljah je bila preteklo nedeljo blagoslovljena in otvorjena.
d V odvetniško pisarno g. dr. tesnila v Novem mor,tu je vstopil kot koncipijent g. dr. Anton Megušar, bivši okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah.
ti iiolednr !•, sc Kuictgke zvezo. Kdor hi ga še želel, naj p-ISe dopisnico na: Jugo-r!cvan:;ka Kmet.ka zveza, Jugoslovanska ti ;karna, Ljubljana.
d Ni prijetno biti za Mussolinija. Mus-soiini je velik gospod v Itaiiji. Vse svoje sovražnike je v prah poteptal, vse ječi pod njegovim podplatom. Italijani pri trm i. zobmi skripljejo in segajo po nožu. To Mus-solini dobro ve in zato se silno boji, kdaj l,o padel pod njegovo ostrino. Kakšen velik strah ima, se vidi iz tega, rta je zahteval cd Angležev, da mu morajo sedaj, ko pride v London, dati za stanovanje celo drugo nad-; trepje v nekem velikem hotelu. Prvo in ti" !'e nadstropje pa morata biti čisto prazni in zaklenjeni. Ker je angleška vlada to ( 'klonila, bo stanoval v italijanskem poslaniku. Preje ie j a bo morala cel i ar-nada italijanskih in angleških skrivnih poli i; tov vse preiskali. Res, hudo je biti za Mussolinija.
d Letcšnja zi".'a bo, kakor prerokuje Ilerrec Myrb»c!i na podlagi opazovanja v zadnjih 50 letih, vsaj navadna, zelo \ erjetno jc pa. da bo topla. Izrednega ir.rr.za ne bo, tudi začasno ne. Pač pa bo irncgo padavin, terej precej dežja czir. sneg?.
d Prepovedana knjiga. Oblast prepovedala razširjanje knjige »Radičevo iz-d jrtvo*. Čudno, saj ljudje i z knjižice itak nc Li nič novega zvedeli.
d fjoniišljenike, ki so prejeli v raz-1 r„;'njo kole 'ar Jugosl. Kmetske zveze, vijutlno prosimo dvojega: Razprodaji j ga liiirc. Kar ga ne morete, ga pošljite takoj nazaj.
d Criiin, l'i so dobrega srca. Vojni in-valid s ICO odstotki delanezmožnosli (ima che nogi visoko odrezani), oženjan, s sedmimi in šoloobveznimi otroki (mj-nlaj-ši sedem mesecev star), boleh-o že-^o, brez vsakega premoženja, z mesečno in-vaUdnino 172 Din 50 par, se nahaja v raj-večji bedi in trka tem potom na dobra, človekoljubna srca. Hvaležno sprejme v.-ak, tudi najmanjši dar, bodisi v gotovini, obleki za njega ali šoloobvezne ot>oke obojega spola, ali v živi'ih. Naslov: Fran Jereb, orožniški narednik, Kamnik.
d Ur-.rl je v Tuslcnju pri Moravčah občeznani posestnik Anton Pirnat v 43. lelu starosti. M. v m, p.!
d Pcžnr v Št. Jerneju na Dolenjshe^. Dne 19. nov. ob dveh zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje .T. Železnika na Grbah pri Si, Jerneju. Kako je nastal r žar, re ne ve. Najbrž ga je zanetila zlobna roka; ker se je bil zlobne: u poizkus n-i cvetno nedeljo ponesrečil, je P"!':krv.<l še enkrat. Hiša je do tal pogorela. Dritžina — 5 nepreskrbljenih otrok — je v največji revščini in potrebna hitre
pomoči.	,	...
d Otfenj je pretekli teden vpepelil Gregoričkov hlev in pod pri Mokronoga. Zažgala je bržkone hudobna roka.
d Skozi stekleno streho Narodnega doma v Ljubljani je padla služkinja Neža Zibert. Priletela je v 10 m globoko vežo ter se tako poškodovala, da je v bolnici umrla.
d S sekiro in noži se je branila, V
Ljubljani na Starem trgu so odpovedali prodajni prestor medistinji Miaki' Horva-tovi. Ker ni hotela prostora zapustiti, je sodnija šiloma hotela izprazniti prodajalni prostor. Horvatova pa je v silni razburjenosti pograbila seldro ter stclkla dol svoje prodajalne oprave, se potem oborožila še z noži ter se vstopila med vrata. Došla policija je razburjeno medistinjo kmalu razorožila, jo odpeljala v bolnico, r.jeno opravo pa na njeno privatno stanovanje.
d Prijeti ponarejale! denarja, Žc nekaj časa se je šušljalo med ljudmi, da se ponareja v ptujski okolici dcuar. Kmalu je sednija prišla zadevi na sled, orc/niška postaja na Bregu pri Ptuju je storila svojo dolžnost, bila pounevu in penoči na negah ter odkrila vso zadevo. Delavnica, kjer so dekli denar, je b'a prenosna; najprej je bila blizu Turnišč, nato se je pojraknila v Slovcn o vas, nato k Sv. Kun-goti r.a Dravskem polju in nazadnje v Loko. 'l an so tudi našli /m.ar i vse priprave. Dne 19. t. m. ob dveh popoldne so oro::niki pripeljali na Ereg velik del orodja in priprav, kar so ponarejevalci rabili za svoje delo. Delavnica se je pomikala preti Mariboru. Eden ponarejevalcev jc bil že v Pesnici in je hotel čez mejo, a so ga pravočasno ujeli in zaprli v Mariboru. Na Ptujskem polju se niso več čutili varne. V Ptuju so zaprli nekega Franca R u p -nika, ki je lil menda duša vse^a po:'jetja. R;.;:cn tega so še zaprli 19 drugih, večinoma takih, ki so prmagali s tem, da so ponarejevalcem dajali stanovanje in hrano ali pa agi-tirali za podjetje. Med njimi je tudi precej kra:.lov, ki so se na lak nepošten način hoteli iznebiti dolgov, ki jih tarejo. Posebno pozornost so panarejevalci posvečevali dolarjem, ker se njih ponarejanje najbolj izplača Eaje so ponarejali tudi ban'.ovce po 50 dolarjev, ki jih je neka plujska banka spoznala v a ponarejene, ko so ljudje prišli denar menjat. DosiiUlinarskih niso ponarejali, ni bilo vredno, pac pa slo- in tisočdinarske. Kakor znano, so za ponarejevalce denarja določene jako visoke in hude kazni. Pomilovanja vredni so nemara tisti ubogi ljudje, ki jih je pohlep po denarju -r edel v to (r o afero.
d Drzen napad na vlak. Ko je pred te dne m osebni vlak Zagreb—Belgrad vozil z zagrebškega kolodvora proti ženski kaznilnici, kjer zaradi strmine vozi počasneje, je skočilo na zbirni vagon brzo-tovernega blaga par zlikovcev. Vlomili so vozna vrata in začeli metati z vlaka bale iro.nff-ktmnega blaga. Pri tem so imeli siroto, da je ena bala padla pod kolesa, vr.'ed čecar sta dva voza skočila s tira, Vlakovodji je vlak sko-aj na mestu ustavil, nakar so 'roparji pobegnili. Vagone so s potiočjo strojev spravili nrz.ij na vir, nrkar je vlak z enourno zamudo odpeljat n-,aj r>roti Belgrrdu. V poštnem vagonu, 'je bit tik pred zbirnim vagonom, je bilo .3 milijone dinarjev. Železniška policija doslej krivcev še ni izsledila.	_
d Zverinski umor, V VaSah pn Medvodah so našli v hlevu pri Kopačevih za-
nrtp;.
kopano v steljo 25 letno domačo hčer An-gelo z razbito glavo. Komisija je ugotovila, da je bila udarjena na obraz s težkim lesenim batom (kicom) in je bil ie prvi udarec smrten. Fri razielesenju so dognali, da je bilo dekle osmi mesec v blagoslovljenem stanju. Ljubljanska pelic;ja je takoj odredila natančno preiskavo, pri čemer ji je zelo pomagal dober pec, ki ga je za ta slučaj posodil neki indusiujec. Dasi je bil zločin izvršen v soboto zvečer in se je preiskava začela v nedeljo popoldan, je pes takoj sledil morilcu iz hleva na steljnjak, odtod skozi neko luknjo na prosto Jc vodi, kjer so dognali, da se je morilec umival, potem pa naravnost v sosedovo hišo, kjer se je zakadil v domačega sina tako hudo, cia bi ga raztrgal, ča ga ne bi s silo odtrgali od njega. Fanta so takoj aretirali. Našli so pri njem okrvavljeno ovratnico, obleko in čevlje. Sam umor odločno taji in trdi, da se mu je kri vlila iz nosi in da je bil zato ves krvav.
d Na smrt je bila cbsojem v Velikem Bečkereku 4i letna vdova Julka Reljič, ker je iz pohlepa po denarju zastrupila
ieljič je do zadnjega tajila, kar ji pa ni nič pomagalo.
svojo hčerko, sina m moža.
d S
KIcrolersncm se
zrcJrnril sluga
na medicinski univerzi v Ljubljani. Poleg tega je cd pri tudi 24 pline vih ventilov, ki so bili v dotični sebi. Zjutraj so naši i mrtvega. Pil je orjunee, na katere jo tudi zapustil pismo s pro&ujo, naj se udeleže njegovega pogreba.
d Niste še čitali tako zanimive ki.jige > Koroški kot je knjižica: Na Korur-ko! Društva, šele, družine^ posar-e- nikf; ?•• tvUj-te 16 Din in naročite s i jo! Vietieta jo bi i i Slovenec, pa ne poznati le;;? zemlji slovenske! Zato: Naroči, v:x;ui. bori.'
Za jalove krave ia jamice ter crnmnič-no vnetje so edino zdravilo Er raiin-svc-člce, ki jih razpošilja z ži viaozdrn v nIškim navodilom fkatljo po ?0 diravjev lekarna Hočevar — Vrhnika.	"O-8
Psv.Ue na predzadnji strani oznanilo »Pcpobioma zastonj' - Teksliltozarja ne snete prezreti, je v Vašo koris'.
d Za kborno kakovost našega mila »Gc.ze'a« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kes in uvevd: se boste sami, da je n:;ša trdiiev resnična.
d PcstrežCek: Ko v mrazu čaknm in stojim, na dem, na gorko si želim! Me čaka deca, »Euddha« - čaj, oboje zame pravi raj.	7316
PO OVINKIH.
»Kaj, pri Vas imate danes že spet goste?« »Da, moja žena praznuje danes šeslič trideseto rojstno leto.«
GORJE PREMAGANIMI »Ti, Jamnikovi so se pa spet kregali.« — »Pa sla že spet prijatelja, ona mu že narekuje mir.«
volneno blago za ženske obleke in bluze A, S. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10,
6nTr«*r
tfiaM
iRon


TRBOVLJE.
Volivni imenik. Opozarjajo se somišljeniki in nam prijazni volivci, da je vol'vni imenik za občinske volitve razpoložen. Dolžnost vsakega je, da v imenik pogleda in ako ni vpisan, reklamira, da ga vpišejo. Vpogled v Volivne imenike je v občanski pisarni od 8 do 12 in od 2 do 5 popoldan. Vpoglrd preskrbi tudi vodstvo krajevne organizacije SLS v Društvenem doiru in tajništvo Jugosl, strokovne zveze rudarjev v I. delavskem konzum-vem društvu na Vodah.
ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI.
(Koncert.)
Tukajšnji cerkveni pevski ibor je pod vodstvom g. pevovodja Raztočnika priredil 15. L m. koncert s spevoigro Kovačev študent. Občinstvo j« do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano in je Vilo telo zadovoljno nad tako krasno prireditvijo.
n V nedeljo dne 29. t. m. je ustanovni občni ibor podružnice »S. S. V. iz svetovne vojne*. Spored tega dne je sledeči: 1. Ob pol 10. uri zbor vojakov iz svetovne vojne pred društvenim domom, odkoder odkorakamo skupno v cerkev. 2. V cerkvi je ob 10. uri govor tajnika Zveze č. g. Bonafa, biv. voj. kurata in nato sv maša za padle tovariše. Pri 8v. maši poje pevski zbor bivših vojakov. Po maši 6e poje žalostinka za padle tovariše. 3. Popoldne ob 2. uri litanije, po litanijah ustanovni občni zbor v veliki dvorani K. I. D. kjer govori č. g. Bonač. Pevski zbor pa zapoje »Oj, Doberdob«. — Na narodni praznik dne 1. dec. se bo nabiralo po lari za spomenik v svetovni vojni podlih vojakov. Za odbor: Jež, predsednik. — (Kje se bo vršil ta občni ibor, nam naznanilo žal ne pove. Op. ur.)
n Naznanilo. Odbor podružnice vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani javlja svojim rednim llanom in članicam, <la namerava tudi letos prirediti božičnico in obdariti svoje revne člane in članice. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica med uradnimi urami in sicer od 23. novembra do o. decembra t. I. Na poznejše iprijave se ne bode moglo ozirati. — Odbor.
DOL PRI LJUBLJANI.
(Davki.)
Davčna oblast nas je pred kratkim lopet osrečila s čeki, na katerih so bile zapisane prav čedne vsotice, ki naj iz naših žepov zopet romajo v drž. blagajno. Marsikdo je debelo pogledal ter sc začudil, kako je kar čez noč zašel med bogataše; se ve samo pri davkih, ne pa pri dohodkih. Zanimivo bi bilo za naše domače razmere primerjati višino davka, zlasti oseb. dohodnine, ki ga plačujejo znani »dolski bogatini«, kakor pek Blaž in še marsikdo,
Ea tukajšnji občinski reveži Reieh, Pirnat in Pen-ač. Prav bi bilo, ko bi se to objavilo, kakor bi se •ploh spodobilo, da bi se oseb. dohodnina predpisovala pod nadzorstvom javnosti, nc pa le na informacijo enega samega človeka, ki si ga davč. oblast Izbere za svojega zaupnika. Ljudstvo je splošno »gorčeno nad višino tega davka, ki ga samo bratje
Erečani v naši državi plačujejo, Srbi so oproščeni, •avčna oblast in njeni zaupniki imajo pa predvsem (o skrb, kolikor mogoče več denarja iz uboge Slovenije spraviti v Belgrad. Na ta način se država ne bo utrdila.
IZ DOLNJEGA LOGATCA.
(Koncert.)
Dne 15. t m. Je priredilo Kat. prosv. društvo v Dol. Logatcu koncert t prav bogatim sporedom. Med pevskimi točkami je bilo nekaj deklamacij, vijolina solo itd. tako, da je bil program raznovrsten. Obiskovalec ie skoroda pozabil, da je v podeželski dvorani. Zc prvi nastop mešanega zbora ie pokazal, da so pevci prav dobro pripravljeni. Pesem J. Aljaža: »Oj z Bogom, ti planinski svet« fe bila izvajana do skrajne natančnosti. Za tem smo dišali rusko narodno: »Dvanajst razbojnikov«. Pe-lem je bila za nas nekaj novega in vsem jc jako igajala. Baritonist g. A. ftibenik jc ta večer poka-lal, da jo pevec Logatca. Prav lepo jo zapel H. Satt-nerja: »Zaostali ptič« in E. Adamiča: »Na lipici

zeleni«. Tudi mladi tenorist M. Malovrh obeta veliko. Pesem V. Pavšiča: »Pred durmi« je zapel jako čedno iz »Gorenj, slavčka«. Četrta točka g Da-niela Cerarja, rajalna točka »Metuljček«, nas je pa po čudovitem vrtenju naših malih metuljčkov naravnost presenetila. Kot uvod k tej točki je prisrč-kano deklamirala mala Fanira Podobnik deklama-cijo: »Metuljček«, katera je žela veliko pohvalo in ploskanja. Moški zbor nam jc zapel V. Mirka: »Noč na trgu«. G. L. Slave nam je deklamiral O. Zupančiča: »Z vlakom« in to s spremljevanjem klavirja. Redkost za naše podeželske odre je bila vijolina solo. G. A. Trkman. gimnazijec, jc v splošno zadovoljstvo zaigral: »V kovačenči«. Zaključek pevskih točk je bil S. Premrla: »Korotan«; že skladba sama je posrečena, da se jc kar čutilo, kako radi so jo pevci peli. — Po kratkem odmoru so vprizorili V. Vodopivea: »Kovačev študent«. Tu smo se docela nasmejali in drugo dejanje se je moralo na splošno željo ponoviti. — Pri vsej prireditvi se je opazilo, da so pevci točno biskovali vaje in želeti je, da še nadalje vztrajajo na tej poti. G. Danielu Cerarju moramo častitati z željo, da nam kmalu zopet kaj enakega pripravi.
IG.
(Prireditev.)
V nedeljo 29. novembra imamo v Kat. domu popoldne ob 3 in zvečer ob 7 lepo prireditev s petjem in igro. — Spored: Petje: 1. Gor čez jezero. (Koroška.) 2. Ipavic: Sume vrhovi dreves. 3. Vo-dopivec: Ves dan je pri oknu Btala. 4. Nedved: Mili kraj. 5. Premrl: V Korotan! 0. Pcjdimo v rute. (Koroška narodna.) Pesmi pod 1„ 3., 5. poje mešan zbor fantov in deklet. Pesmi pod 2., 4, 6 poje moški zbor pod vodstvom g. Zabavnika. Nato pride še Ipavic: Porloknica (iz opere Teharski plemiči) ta bas-solospev, in: Če na poljane, za tenor solo. Po petju iira: »Dva prijatelja«, veseloigra v dveh dejanjih. Igra se godi v naših časih. Ob tej priliki nastopi prvič v letošnji sezoni pevski zbor deklet. Zafne se prireditev ob 3 in bo konec najkasneje ob 5. Isti dan zvcCer se prične ob 7. Da ne bo na dan prireditve v dvorani pri blagajni preveliko gneče, nai si vsak no možnosti preskrbi vstopnico za sedež že prej. Vstopnice se dobo na izbiro v nodeljo cel dopoldne v trgovini Merzel, za ponol-dno in za zvečer. — I.cp program vabi vse k obilni udeležbi. — V soboto 5. decembra na bo v Kat. domn Mik"avžcv večer, na katerega že danes opozarjamo. Spored priobčimo prihodnjič.
CERKNICA.
(Razno.)
Pol leta naši občinski možje niso Imeli no-bere seje. Pred nekaf drevi pa so se vendar enkrat zbrali, kajti treba je bilo narediti proračun za prihodnje leto. Šlo je vse v reJu, kakor po navadi; lamo g. Remžgar fe (e pote-f-il za naše fvne gostilničarje in predlagal, naj se za rkoraf po'ovico zrna plesna taksa. Možje pa so bili toliko pametni, da temu predlogu niso ugodili. Pa£ pa (e obveljal predlog g. občirskega moža Or*i-ka, da raj se cerkovriku in organistu ukine plača, ki sta jo za svojo službo po starih pravicah od občine dobiva'a. (Organist dekanijske cerkve v Cerknici je dobival od občine mastno plačo 400 dinarjev). Za ta predlog so glasovali vsi odborniki demokratske, samostojne ln »gospoda-ske« stranke. Sicer se je že pred meseci zarfroz lo g. organisfu, da mu bo občina ukinila plačo, ako ne bo hodil k »Pokolu« poučevat petja. — Seveda naio gospodo silno bode, ko vidi, kako lepo ra-preduje naie prosvetno društvo: pevski, tambn-raški, dramafski, orlovski odsek! Boli |ib, ko vidi, kako se nec'eljo za nedeljo polni društvena dvorana — v njihovem skednfu pa prede pajek svoje mreže v miru in tihotl. Naie naprednfake silno peče, ko vidijo, da se ljudem nudi prava izobrazba. Hoteli so se zlesti rad našim pevovodiem — a ugriznili so ▼ kHo jabolkol Sko-rire bodo čutili še pri prihodnjih občinskih volitvah. C.ojpod'e demokrati, zavedajte se, da ste bo| začeli vil yi ga bomo nadaljevali tako, da bo vam zelo neprijetno! — V društvu so igra'1 tri n»<M-'e zaporedoma lepo igro v devetih slikah: »Dekle z bi-
seri«. Igra [e splošno prav ugajala, kajti lg a'cl so storiti vse, kar je bilo v njihovih močeh. Samo dvema gospodičnama in dvema gospodoma se e igra zdela popolnoma zanič. To pa zato, ker j« enkrat en vojak pozabil stopili »pozor« pred svo. jim poveljnikom, in ker fe Imel en igralec ro-!rda preorek jermen na svojih sarda'ah. — V nedeljo priredi društvo javno skioptično predavanje o naših zasužnjenih primorskih bratih. Pridite!
RAKEK.
(Za treznost naroda.)
Dne 15. novembra so »žegnali« na Rakeka sokohko dvorano. V p«re-Mjek ob osirih zj:itra| so se ndeležniki razšli. Najbolj navdušeni -o korakali potem po Rakeku od oštarije <*-) ošta-rije. Na prihodnjem zborovanju »Društva za gojitev treznosti« bo sokolski zasfoonik slovesno izjavil, da stoji celokupno sokolstvo kot en mož na strani boriteljev za treznost naroda.
CERKNICA.
(Koroški večer.)
NaS »Sokol« |e priredil »Koroški večer«. Marsikak kozarček so ga udeležriki pognali po gtlo na zdravje bedrim koroškim ro|»kon. G. hotelir Žumer pač lahko trdi, da fe večer prav dobro »uspel«. Dragi narodnfrki, čislara »ir.te i-genca«, eli res ne znate drugače dati dufka svojemu rodol>ubju, kakor z litrom v roki?! Žalostna nam majka!
IZ NOVEGA MESTA.
(Mlekarska zadruga.)
Mlekarska zadruga v Novem mestu je imela od svoje ustanovitve do danes mnogo težav in ne-prilik. Zlasti so se delale veliko neprilike, ko se jc hotela preurediti mlekarna v delu Eichtcnau-ovega skladišča. Po mnogih ovirah si je tadrutra preuredila svojo mlekarno v hiši ljudske posojilnico, kjer sedaj točno obratuje. Zadruga dobiva dnevno do 5'M) 1 mleka. Ta množina se bo pa povečala. Dosedanji mlekar Mate je odšel. Načelstvo je dobilo novega mlekarja v osebi Stanka Knaleljca iz šmihcla, ki je priden, točen in vesten lant, iz-vežban tudi v knjigovodstvu in poseduje trgovske sposobnosti kot svoječasno izučon trgovski pomočnik. Vse potrebne informacije glede prodajo in nakupa mleka, mlečnih izdelkov, zadružnih pravil, vstopa v zadrugo itd , daje mlekar v mlekarni ali pa zadružni krjigovodja Josip Munda, zaposlen v Ljudski posojilnici v Novem mestu.
IZ OKOLICE TRŽIČA.
(Volitev v pridobninsko komisijo.)
Pridobninske volitve dne 15. t. m. so za nas neugodno izpadle. Vzrok: krajevne razmero in pa osebnosti med Obrtno zvezo in kandidati. O. Z. je zahtevala, da mora bas v Tržiču biti kandidat cz. zaupnik; še celo dva so zahtevali, kar bi ne bilo prav. Številke pa govore nasprotno: Za tretji razred okraj Kranj 46, okraj Škofja Loka 29, okraj Tržič pa 25 volivcev; IV. razred okraj Kranj 7HS, okraj škofja Loka 684. okraj Tržič 329. Vsled nave-denili številk smo svetovali, da naj za četrti razred tudi kandidira iz kranjskega okraja, mesto oba v tržiskem okraju Vsled tega ni šel noben član 0. Z. v Tržiču volit naše liste, še celo razdelili niso nič naših volivnib letakov. Vemo tudi, da je nekaj članov 0. Z. volilo nasprotno listo, torej liberalce. Zatorej je potreba, da se vse razčisti.
KRANJ.
Izobraževalno in zabavno društvo »Kranj« priredi v dvorani Ljudskega doma v soboto, dne 28. novembra ob 8. zvečer in v nedeljo, dno 29. nov. ob 4. popoldne »Quo vadiš?«, igro v 9 slikah. Kdor količkaj utegne, naj nc zamudi prilike in naj prid« pogledat lepo delo. — Društvo »Kranj«.
PREDDVOR NAD KRANJEM.
(Prireditev.)
»Oderuštvo In dobrota« je naslov krasni zgodovinski igri s petjem v petih dejanjih, ki jo uprizori »Ljudski oder« kat. prosv. društva v Preddvoru v nodeljo dne 6. in na praznik 8. decembra ob 3. popoldne v društveni dvorani. Igra je polna ginl.ii-vih prizorov, katere dejanje se vrji za časa hudo lakote leta 1861. Igra jc najnovejši prevod Ljudskega odra iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi, slasti okoličani pridite
p Narodna skupščina. Narodna skupščina je še sprejela nujnost predloga, ki so ga slavili naši poslanci za pomoč po povodnji prizadetim, nakar je bila prihodnja seja sklicana za 27. t. m.
p Zopet dvanajstine. Finančni minister bi moral po določilih ustave do 20. novembra predložiti proračun. Tega pa ni storil, temveč je predložil zopet dvanaj-sline za 4 mesece v znesku 4 miljarde in 4 milijone dinarjev/
p Pri kralju v pcidrugourni avdienci je bil sprejet bivši notranji minister v Da-vidovičevi vladi Naslas Petrovič, kar je vzbv.di'o med politiki veliko pozornost.
p Balkanska zveza. Anglija je izrazila željo, da bi balkanske države napravile nekakšno balkansko zvezo z namenom, da se ohrani mir na Balkanu. Svoj čas je naša vlada ta predlog žc odklonila, sedaj pa je čisto drugačen položaj. Po sklenjeni pogodbi v Locarnu je Mila antanta izgubila svoj pomen, ker Češka in Poljska Male anlantc rič več ne potrebujeta. Jugoslavija je tako čisto ocamcla in mora zrlo iskati opore. Zato naši vladi ta misel o balkanski zvezi ni več lako tuja. V Fel-grad je došel naš bcrlin.ki poslanik Ba-' lugdžič, ki ga vedno pokličejo, kadar gre za kakšno važno in dalekosežno državno zadevo.
p Kadi blamaSe, ki jo ie doživela iu<ša vlada v sporu z Vatikanom (papežem) je odpoklican naš poslanik pri Vatikanu dr. Smcdlaka ter imenovan drug na niegovo mesto. Istotako ni več mogoč pri pogaa-niih za konkordat z Vatikanom bivši minister dr. Janjič in bodo drugi vodili p '.ga-gajanja.
p Liberalni minister v preiskavi. Radi znane zadeve Th irn-Taxis, pri kateri so liberalci ogoljufali državo za precejšnje milijone, je bil svoj čas sestavljen v narodni skupščini odbor, ki naj stvar preiskuje. Prejšnji teden je bil zaslišan bivši minister Lukinič, ki je pa prišel zelo slabe volje od zasliševanja.
p Ogromen napredek Ljudske stranke na češkem pri zadnjih volitvah v državno zbornico ie pripisovati tem vzrokom: 1. ministra L-udske stranke v vladi Šrarcek in dr. Dolansky sta bila silno vestna, pridna in nepristranska uradnika in jima tudi vsi nasprotniki pripoznavajo, da sta estala čistih rok. 2. Prosvetna in gorpodarska organizacija Ljudske stranke ie izborno izpeljana ter sega med naiširše ljudske sloje. 3. Druge stranke, zlasti one, ki so proradle (n. pr. socialisti) nimajo nobenega drugega doslednjega programa kot napadati klerikalizem, t. j. katoliško Cerkev. Teh stvari pa so se pametni ljudje že davno preobjedli in so take kričave stranke zapuslili.
fW W-
POSVETU
ty	'
vsakovrstnega sukna ln hlačevine za moške obleke
A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trj 10.
Volitve na Češkoslovaškem. Lep napredek katoliške misli. Za volitve na Češkoslovaškem je povsod vladalo veliko zanimanje. Vse stranke so se z vso silo trudile, da si pribore večino. Tudi češkoslovaški katoličani so v polni meri storili svojo dolžnost, zato so želi tudi lepe uspehe. Vse stranke so pričakovale, da bodo katoličani napredovali, ker so se tudi dosedaj v državni upravi izkazali s svojo poštenostjo in nepristranostjo, in res se niso motile, kajti češkoslovaška ljudska stranka jo od 21 poslancev, ki jih je imela v prejšnji skupščini, zrasla na 31, Slovaška ljudska stranka pod Hlinkovim vodstvom pa je imela prej 11 poslancev jih je dobila 23. Ako seštejemo glasove obeh teh strank, vidimo, da so katoliški Čehi in Slovaki najmočnejša stranka v parlamentu. In če se ti dve stranki združita, bi dobili katoličani ministrsko predsedstvo in predsedstvo zbornice. Nr.nredovali so tudi agrarci od 42 na 45 mandatov, daije komunisti od 27 na 41 mandatov. Nazadovali pa so zlasti socialni demokrati od 52 na 29 mandatov in narodni demokrati od 22 na 13. Dalje so dobili socialisti 28 (prej 27) mandatov, Nemška kmet. zveza 24 (prej 16), Nemški socialni demokrati 17 (prej 30), obrtna stranka 13 (prej 6), nemški kršč. socialisti 13 (prej 9), nemški nacionalisti 10 (prej 10), nemški narodni socialisti 7 (prej 5), madžarski krščanski socialisti 4 (prej 4), Poljska zveza 1 (prej O) in Karpatskoruska K. Z. 1 (prej 0) poslanca. Češkoslovaški katoličani so s temi lepimi uspehi pokazali, kaj se doseže s krepkim in požrtvovalnim delom. Kljub z psovanju z avstrijakanti, nazadnjaki, kljub vsemu nagajanju s strani nasprotnikov se do podrobnosti izvedli svojo oraganizaeijo. Katoličani so bili tisti, ki so šli takoj po prevratu na delo za ureditev države in so veliko pripomogli državi do ugleda, ki ga danes uživa. Mi Slovenci se radujemo lepega napredka katoliške misli v bratski češkoslovaški državi. .
Nova vladn. na Poljskem. Predsednik poljske republike j J imenoval novo vlado pod predsedstvom Skrzynskija. V novi vladi so zastopane vse velike politične stranke.
Italija. Fašisti so zatrli že skoro vse opozieionalno časopisje. Socialistični poslanci nameravajo odstopiti, ker jim la-šisti sploh ne puste do besede. V parlamentu divjajo fašisti kakor pravcati divjaki. Ko je pretekli teden komunistični poslanec ]\laffi v svojem govoru omenil, da italiiansko ljudstvo ni za Mussolinija, so skočili na nje?a in njegova dva tovariša. Vnel se je silen pretep. Fašistom, ki so bili v veliki premoči se je končno posrečilo zmetati komuniste iz zbornice. Stepli so se tudi komunistični in fašistovski novinarji.
Angleški strojevodje proti Mnssoliniju. Mednarodne pogodbe, ki so jih nedavno sklenili v Locarnu, bi imeli podpisati v Londonu. Tudi Mussolini je nameraval v Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod frto.
W


n Vrhnika. Ko se je te dni odpravljal sveti Miklavž iz Kurcna po svotu, sc je mimogrede oglasil tudi na Vrhniki. Sporočil je, da pri,de v soboto 5. decembra ob 6 zvečer v Rokodelski dom, kjer bo obdaroval v prvi vrsi orlovski naraščaj. Dal je tudi vedeti, da bo letos prišel z večjim sijajem in zanimivi točkami. Vabljeni so predvsem starši naraščajnikov in Miklavževi prijatelji. Na svidenje!
n hlov. kat. izobraževalno društvo v Hrušiei vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, 29. novembra 1925 Razbojnik , drama v 5 dejanjih z 11 slikami. Začetek točno ob i popoldne. Prijatelji lepe igre, ne zamudile, pridite v obilnem številu.
Odbor.
n Jezica. V nedeljo 29. novembra priredi tukajšnje katol. društvo v proslavo 60 letnico rojstva dr. .laneza Fv. Kreka »Krekovo akademijo«. Pri-četek ob sodmih zvečer. Vsi vabljeni.
n V Sori bo v nedeljo, dne 29. nov. t. 1. ob 3 popoldne igra »Svet«. K obilni udeležbi iskreno vabljeni!
n Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 2!). I. in. ob pol 8 zvečer krasno žaloigro >Roza Jelodvorskac, viteška igra v 5 dejanjih (7 slikah). Pred prodaja vstopnic vsak dan v nabavni zadrugi ff.iudski doni, 1. nadstropje).
n Vojne vdove brezposelne, zanesljive, katere lahko sprejmejo mesto služkinje izven Ljubljane, raj se zglase v pisarni Udruž-inja vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani.
n Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke i/, njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterje-valnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih ugodnosti glede plačevanja njihovega zaostanka.
n Kal c I se je pes nijave barve. Dobi so pri Janezu Mole, Kol 10, Sludenec-Ig.
ČEZ 200 kg TEŽKA KNJIGA.
Amerika hoče imeti vse največje, najtežje, najdražje. Zato ima pa tudi najtežjo in največjo knjigo, katera je delo nekega inženerja v Newyorku. Knjiga je težka 226 kilogramov (500 angl. funtov), je tri metre visoka, en meter debela; listi so pa po dva centimetra debeli in jih je mogoče obračati samo z električnim pogonom. Vsebina šteje dvatisoč besed, kar je jako malo;' saj ima že vsak majhen roman 300.000 besed. V knjigi je napisano, kakšen je bil delež južnih držav na gradbi Zedinjenih držav. Knjigo kažejo po cerkvah in jo vozijo od mesta do mesta.
London, da podpiše pogodbe. Angleški strojevodje so pa v ogorčenju radi preganjanja italijanskih delavskih organizacij sklenili, da ne bo nihče hotel voziti vlaka, v katerem bi se imel voziti Mussolini. Mussolini se je te grožnje zbal in je sklenil, da ostane doma ter pošlje v London druge delegate, ki bodo v imenu Italije podpisali
P°S°Vshja v Siriii so. še vedno bolj širi. Francozi so prišli v Siriji v zelo težaven položaj. Druži so gospodarili v celi deželi, izvzemši v velikih mestih. Upirajo se vedno novi rodovi domačinov. Francoski general je zopet zahteval od francoske vlade 50.000 mož Ker pa število upornikov vedno narašča, je nevarnost, da bo prišla nova francoska armada prepozno.
Za boljšo živinsko kupfcjo.
Naš poslanec Anton Sušnik je gospodu poljedelskemu ministru sporočil sledečo zahtevo naših kmetov:
Živinoreja in prašičereja je glavni vir dohodkov za našega kmeta. Sedanja vlada pa te panoge narodnega gospodarstva ne samo r,e podpira, kakor bi bilo treba, ampak z izvozno carino celo onemogoča izvoz naše živine. Tudi v novi carinski tarifi, ki je stopila v veljavo že 20. junija t. 1., je upeljana izvozna carina na konje, govedo in prešiče. Pri izvozu konj in kobil je treba plačati cd glave 4—16 zlatih dinarjev, pri govedi 15 zlatih dinarjev, pri živih svinjah do 70 kg 30 zlatih dinarjev, čez 70 kg 16 zlatih dinarjev, na zaklane svinje pa 8 zlatih dinarjev. Odsek fin. odbora, ki razoravlja sedaj o carinski tarifi, je sicer te dni sprejel predlog, da se odpravi carina na izvoz konj, goveda in svinj rad 70 kg žive teže; do 70 kg pa ostane cosedanja carina, le svinje angleške in križane pasme izpod 70 kg so proste carine. Toda o vsem tem bo moral razpravl;ati ž? cel fin. odbor in nato tudi še narodna skupščina. Lahko trdim, da bo preteklo še najmanj pol leta, predno bo zakon o carinski tarili sprejet v narodni skupščini. Ves ta čas pa ostane v veljavi zgoraj omenjena izvozna canna, vsled katere je vsaka kupčija z živino in prešiči silno težko-čena. In naš kmet pa naj še nanrej čaka in trpi? Tu je pomoč nujno potrebna. Vlača mora odpraviti takoj vsako izvozno carino na živino in svinje. To lahko stori, ker ima od narodne skupščine zakonito pooblastilo, da lahko izpremeni ministrski svet posamezne postavke že veljavne carinske tarife.
Zato Vas vprašam gospod minister:
1.	Ali uvidite težak položaj našega živinorejca?
2.	Ali hočete takoj izposlovati od vlade skle->, da se vsaka izvozna carina na konje, govedo in svinje takoj ukine?
Prosim, da mi odgovorite čimprej.
Be!*rad, 16. novembra 1925.
Anton Sušnik, narodni poslanec.
Klajno apno.
Vsem živalim je treba fosforovokislega apna, ki pa rabijo predvsem za razvoj in vzdrževanje kosti. _V navadni, dobri, tečni krmi dobijo tega hranila v zadostni množini, tako, da jim ga ni treba še posebej dodajati. Nasprotno pa se ob slabi krmi navadno dogaja, da primanjkuje živalskemu telesu apna, in kot posledica tega nastopi kostolomnica pri goveji živini, pri prošičih bolne noge, grizenje lesa, zidu in I raznih predmetov, s katerimi pride živina v dotiko.
Te bolezni nastopajo navadno po preveč suhih kakor tudi po mokrotnih letih, ko dobimo seno in drugo krmo neprimerno
S1
sestavljeno; ob suši ni mogla trava raztopit in v se vskrkati toliko apna, kolikor pa rabi za svoj normalni razvoj; ob mokroti pa je krma prevodena in ii tudi primanjkuje apna. Posebno v takih letih je torej skrbeti, da se primanjkujoče apno nadomesti na kakršenkoli način.
Najbolj prikladen se je izkazal dodatek klajnega apna, ki se pridobiva iz kosti in vsebuje apno in fo^ferovo kislino. i'o-raba klajnega apna pri goveji živini in prašičih, pa tudi pri perutnini se je zelo razširila, ker je dognano, da se s tem sredstvom zgoraj navedene bolezni ne samo preprečijo, ampak htdi ozdravijo. Še posebno velikega pomena pa je dodatek klajnega apna mladi živini, teletom, pujskom, ki po'robujejo za razvoj kosti večje količine fosforovokislega apna, nego jim ga more nuditi navadna krma. Iz istega \ 7r >-ka je to sredstvo breji živini priporočljivo, ker tudi zarod v njej rabi to hranilo. Če tedaj že v prvi dobi živalskega razvoja skrbimo za zadostno množino fosforovokhle-ga apna v krmi in s tem za krepak razvoj kosti, se tudi pozneje nimamo preveč ba'i bolezni kakor so kostolomnica, lizavost, mršavest in razne druge.
Pokladanje klajnega apna je posebno važno tedaj, če krmimo seno iz kislih travnikov, ali če pokladamo v zimskem času mnogo korenstva in premalo tečnih krmil (otrobi, lanenih ali drugih oljnatih tropin) in slednjič, če krmimo klajo, ki je trpela zaradi suše, ker vsebuje taka krma premalo rudninskih snovi in zaradi tega tudi premalo fosforovokislega apna.
Klaino apno je dobro za vse domače živali; zlasti pa koristi prašičem, ki dobivajo pri nai mnogo korenstva, in tudi perutnini. Letošnjo zimo bo prav dobro prišlo tudi naši govedi, zakaj spravljeno seno in otava, ki je rastla v preveč deževni dobi, bo dala le slabo oziroma nepopolno krmilo. Pctrebna vsakdanja množina se ravna po teži posameznih živali. Kravam-molznicam dajemo na dan in glavo po 20 do 30 gramov klajnega apna, mladi govedi po 10 do 15 gramov, pravtoliko tudi rastočim žrebe-tom. Pujski dobijo po 5 do 8 gramov, odrasli prašiči po 10 do 15 gramov in perutnina do 1 grama na dan in glavo. Klajno apno primešamo navadno me<l drugo krmo. Če pokladamo rezanico samo, tedaj jo najprej ovlažimo, da se klajno apno bolje prime. Klajno apno se dobi navadno v trgovinah, še najbolj zanesljivo pa pri kmetijskih podružnicah in zadrugah.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 24. t. m. Naš dinar se plačuje na borzi v Curihu po 9.20 centimov, na katerem stališču se že precej časa nahaja. Tuji denar se je na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu plačeval po teh-le cenah: 1 angleški funt šter-Iing 274 Din, 1 ameriški dolar 56.40 Din,
1 nemška marka 13.45 Din, 1 švicarski frank 10.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.c$ Din, 1 francoski frank 2.27 Din, l italijanska lira 2 25 Din, 1 češka krona 1.63 Din, 1 bolgarski lev 0.38 Din, 1 rumunski lej 0.26 Din; 10.000 mažarskih kron 7.90 Din,
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Kup. čije na lej borzi se sklepajo približno po istih cenah kakor prejšnji teden. Tu nave-dene številke veljajo kot cene na debelo za ccle vagone blaga, postavljenega v Ljubljano, ali pa naloženo v vagon na oddajni postaji. Tu označene cene se plačujejo za 1C0 kg blaga. Pšenica bačka na bački postaji 240 Din; oves rešetan, na slavonski postaji 165 Din; koruza stara, na ban. postaji 160 Din, v Ljubljani 195 Din; koruza nova, umetno sušena, na bački postaji 145 Din, na Jesenicah 178 Din; otrobi debeli v Novem Sadu 145 Din; otrobi drobni, na slavonski postaji 115 Din. Ajda domača v Ljubljani 270 Din, krompir iz Prekmurja 70 Din. Fižol pre-pe'ičar v Ljubljani 300 Din; fižol banatski beli, postavljen v Postojno, 275 Din. Seno stisnjeno v bnlc, postavljeno na štajersko postajo za ICO kg: sladko 75 Din, polslad-ko č0 Din; slama 50 Din.
g Tržišče z lesom. Na ljubljanski borzi so prodajali zadnje dni les po spodaj navedenih cenah; in sicer veljajo cene za 1 kubičen meter lesa raznih vrst, postavljenega na mejo (kjer ni naravnost izrečeno kaj drugega): Trami monte 370 Din, bukovi hlodi I a 350 Din, smrekove ali ie-love deske monte 5C5 Din. Blago, naloženo na oddajni postaji, je doseglo sledeče cene: trami monte 237.50 Din; hrastovi hlodi 160 Din; bukova drva za 100 kg no 21 Din; bukovo oglje, I a suho, postavljeno na mejo za ICO kg 94 Din.
g Cene sirovim kožam. Cene sirovim kožam so v Zagrebu precej trdne, dasi si je industrija usnja oskrbela žc inozefrke sirovine in ne kupuje več domačega hlafa. V zadnjem času se plačujejo: dobro izbrane goveje kože do 30 kg po 15.75 Din za 1 kg, kože nad 30 kg po 17.80 Din, te!cč;e kože po 23.75 Din za kg. Trgovina s kožami drobnice ne pokazuje posebnih sprememb; cene: jagnječje kože 40—43 Din, kozje 44—45, jarčje okrog 40—42 Din za komad, ovčje po 35 do 38 Din za 1 kg.
g Padanje cen v naši veletrgovini v oktobru t. 1. Belgrajski »PrivredH pregled« navaja za mesec oktober številko cen v veletrgovini, ki znaša 1572 napram 1621 v septembru. Cene so torej povprečno padle za 3 odstotke. Po skupinah je bila številka za oktober (v oklepaju za sentember) sledeča; poljedelski pride ki pridelki 1340 (1469), živina in njeni orr>-dukti 1846 (1888), sadje in njega izdelki 1250 (1288), stavbni materija! 1745 (1766), kolonijalno blago 1378 (1403), industrijski produkti 1892 (1915). Najmanj so torej padle cene industrijskim izdelkom, največ pa poljedelskim pridelkom.
ŽIVINA.
g Živinski seiem v Ljubljani 18. t. ta-
Na ta sejem je bilo prignanih 224 konj, 3 žrebeta, 63 volov, 60 krav in telic ter
4 teleta in 125 prašičev. Plačevalo se je za kilogram žive teže po teh-le cenah: voli prvovrstni 9.25—950 Din, voli rejeni 8.50—8.75, vprežni voli 7.50—7.75, biki rejeni 7.25—7.50, krave debele 8.25—8.50, krave rejene 7—7.25, krave klobasarice 4—4.25; telice debele 8—8.25, telice rejene 7.25—7.50, teleta težja debela 11 do 11.25, teleta rejena 9—9.50, teleta zaklana za kg mrtve teže, po kakovosti 13.50 do 14.50; prašiči peršutarji za kg žive teže 11—11.50, domači špeharji 14.50—15.53, zaklani prašiči 15—16, banaški špeharji prvovrstni 16.75—17.50, banaški š-^charji navadni 16—16.50; plemenski prašički 6 do 10 tednov stari po 120—200 Din komad. — Semenj je bil srednje obiskan. Kupčija se začetkom semnja ni mogla razviti. Kupci so ponujali nizke cene, prodajalci pa nikakor niso hoteli odnehati od cen, ki so že itak precej skromne. Tako sc jc kupčija razvila šele proti poldnevu in so se dosegle zgoraj navedene cene. Elaga je še precej in bati se je, da bodo cene še padle, p 3cbno pri govedi in teletih. Cene prašičev se bodo še drža'e, ker je pričakovati mrzlega vremena. Plemenski pujski so bil prodani za zmerne ccnc.
g Živinoreja v ljubljanski oblasti. Štetje živine začetkom t. I. nam poda sliko o današnjem stanju naše živinoreje. Znani so pa sedaj podatki samo v ljubljanski oblasti, ki nam podajo bistveno sliko živinoreje v Sloveniji v primeri z predvojnim časom. Po teh podatkih je bilo stanje živine v ljubljanski oblasti dne 1. januarja 1925 kakor sledi. (V primerjavo smo v oklepajih podali štev. štetja živhe konccm leta 1910.) Konji 28.540 (25.412); teleta pod 1 letom 27.978 (38.796); junci in telice nad 1 letom 32.098 (23.661); krave 85.340 (82.824); voli 42.429 (60.637); prašiči 112 095 (159.813); ovce 27.703 (22.131); osli 168 (175); perutnina 418.796 (539.588-; čebeljni panji 32.191 (48.653). — Iz teh številk je razvidno, da je najbolj nazadovala reja čebel (za 34 odstotkov) in prašičev (za 30 odstotkov); pa tudi perutni-narstvo (za 22 odstotkov) in deloma govedoreja (voli za 29 odstotkov in teleta za 29 odstotkov) nista dosegli predvojne vi-šine.
g Novi pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa. Občinstvo, zlasti mesarji, se opozarjajo na novi pravilnik o ogledovanju klavnih živali in mesa, izdan od ministrstva za kmetijstvo in vode (Uradni list št. 104 z dne 16. nov. 1925). Po tem pravilniku je dovoljeno pošiljali meso v notranjosti države iz enega kraja v drugega samo, če je krito od pristojnega živinozdravnika s potrdilom, v katerem se potrjuje, da navedeno meso izvira od živali, ki so bile pred in po zakolu po predpisu ogledane in za zdrave spoznane. Zaklana goveda smejo biti razsekana največ na štiri dele, manjše živali pa na dve polovici. — Meso mora biti tudi po predpisih žigosano in v namembnem kraju zopet pregledano. Nežigosano ali proti zgo-rajšnjim predoisom opremljeno meso se zapleni in uniči, odnosno proda na javni dražbi, če se ugotovi, da je zdravo. L Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
GDSPDDim
Vzgoja.
Vzgajanje otrok za družabno (socialno) življenje. Pri socialni vzgoji je posebne važnosti to, da mati že zelo zgodaj uči uslužnosti in vljudnosti. Zgodaj navadno otrok že pokaže, kako zna prositi, pametna mati otroku nikoli ničesar ne da, če ni prej prosil. Istotako tirja od njega tudi zahvalo, Vsa otrokova uslužnost v prvi dobi obstoji le v dajanju raznih reči, od katerih se težko loči in ki mu jih v zahvalo in plačilo kar pustimo v njegovi posesti. Kmalu pa preide ta vaja, — če predolgo traja, celo v sebičnost — v resnično uslužnost, t. j. malo in malenkostno otrokovo pomoč materi. Pri vseh teh vajah jc treba prav zalo gledati na to, da prihajajo iz notranjega nagona, ne pa zaradi vnanjih koristi; kajti če nimajo izvora v srčni dobroti, so le zinanja dresura in piljenje otrokove vnnnjosti, za kar pa notranjost niti ne ve in zato tudi nimajo stalnih uspehov. Zgodaj naj mati že otroka navaja, da je drugim uslužen in jim pripravljen pomagati zato, da jim napravi veselje.
Zdravje.
Praktični nasveti za zimski čas. Z
mrazom je prišlo tudi prehlajenje in razne druge bolezni, za katere pozna gospodinja dobra domača zdravila v obliki čajev.
Premraženi naj pije lipov čaj, ki je izvrsten, da se spotiš.
Za oslovski kašelj pomaga deteljev čaj. Na en liter vode vzemi 00 g detelje,
Ako ti je zaradi prehlajenja, da se pošteno spotiš, pij čaj iz bezgovega cvetja in sicer tik preden greš v posteljo, ali ko si že notri, da se vsa čajeva toplota porabi za razrfrelje in pregretje premraženega telesa. Bezgov čaj pozdravi prehlad, prsni katar, ustavi kašelj in ti prežene nahod. Paziti pa moraš, da se pri potenju iznova ne prehladiš; zato si pripravi v bližino postelje suho perilo, da ga, ko se ponoči
zdravstvenim potrdilom pristojnega uradnega veterinarja morajo biti odslej opremljene tudi vse pošiljke mesnih izdelkov, kakor klobase, salame, mesne konserve i. t. d. RAZNO.
g Vprašanje: Od katerega drevesa moram vzeti potaknjence, da bodo zrastle iz njih kutine? — Odgovor: Ce hočete vzgojiti kutino, morate vzeti za potaknjenec seveda enoletno šibo od kutine. Najraje se vkoreninijo močne mladike odrezane tik na starini. Nič ne škoduje, ako se jih drži še košček starine, Potaknienci naj bodo kvečjemu 25 cm dolgi. Kolikor je enoletna šiba predolga, p odrežemo gornji tanjši konec. — Sedai je že prekasno, da bi delali potaknjence. Bolje bo prav zgodaj spomladi pred sv. Jožefom.
prebudiš, zamenjaš za mokro. Tudi pre-poten ne smeš vstati iz vroče postelje, am-pak počakaj, da se počasi v postelji ohladiš.
Ajbiš je posebno dober, da omehča suh kašelj.
Za škrofeljne zelo pomaga čaj zdrobljenega želoda ali pa iz orehovih listov.
Prekuhani listi breze dado dober čaj zoper revmatizem. Tudi izpuščaji na koži, ki se radi ponavljajo, se odpravijo s tem čajem. Za oboje to dvoje so tudi brezove kopelji priporočljive.
Za prehlad, ali pri mrzlici, ali tudi pri notranjih bolečinah v udih se uspešno rabi čaj iz pšeničnih otrobov. (1 pest otrobov na 1 in pol litra vode.)
Čaj iz baldrijanovih korenik je posebno priporočljiv pri glavobolu, ki prihaja od nervoznosti in prenapetih živcev. Rabijo ga tudi proti želodčnemu krču in koliki in vselej, če ne moreš spati.
Mnogo prehlajenja in bolezni v vratu, ustih in grlu preprečimo, če dihamo zlasti zdaj pozimi skozi nos, usta pa imamo zaprta. Zrak, ki ga dihamo skozi nos, napravi daljšo pot in se po poti že ogreje, da ne pride mrzel v pljuča, dočim je zrak, ki prihaja naravnost skozi usta, ledeno mrzel in pljučam škoduje. Pri dihanju skozi nos se zrak na malih nosnih dlačicah očisti prahu in druge škodljive primesi ter pride v pljuča čist. Zlasti zdaj po zimi in če hodimo navkreber, dihajmo vedno skozi n osi
Prva pomoč pri davici. Ena najnevarnejših otroških bolezni je davica, ki je tudi nalezljiva. Spoznamo jo na kratkem, lajanju podobnem kašlju. Najboljše sredstvo je smolnata in terpentinova sopara. Smolo in terpentin deni na pločevinasto ploščo in zažgi. Soba se seveda napolni z gostim dimom, a baš tega bolnik prav rad in poželjivo vdihava. Ko se pokažejo prvi znaki te bolezni, daj bolniku toplo . ~no kooelj. Grgra naj slezov (popeljnov) oparek, ali pa raztopino 10 gramov galuna v 200 gramih vode. Če je vnetje v vratu že zelo razvito, dajaj bolniku v usta koščke ledu, naveži tudi na vrat leden obkladek ali tudi na soodnjo stran vratu obkladek gorkega gorčičnega testa. Seveda pokliči hitro zdravnika, ki bo odredil vse potrebno za nadaljnje zdravljenje. Važno je seveda to, da takega bolnika odstraniš od cele družine in tudi tistega, ki mu streže. Zlasti glede tega slt-šaj zdravnika, da za-braniš razširjenje bolezni!
Vrt.
Je pa davi slanca padla na zelena travnike, je vse rožce pomorila, vse te žlahtne rožice. Kot stalen gost pnha)a
Priporoča se mannfakturna trgovina
R. Mik'auc (.,Pri Škofu"), Ljubljana
8?
vsako jutro in uničuje in mori redko jesensko cvetje. Smrt gospoduje nad vrtnim življenjem. Narava se pripravlja za dolgo zimsko spanje. Vrtno delo je prenehalo. Le nekaj in s^ccr, kar se tiče priprave k počitku in spanju, je treba oskrbeti. Zc-lenjadnice, ki prežimo na vrtni gredici, treba pokriti s slamo, listjem, praprotjo ali smrečjem. Med te spadajo: zimska solata, motovileč, radič, rdeče jagode. Istotako je treba pokrili cveticc, ki prezime na prosiem. Občutljivi mladi grmiči se po-vijejo s slamo, smrečjem ali praprotjo. Starejši grmi se povežejo zato, da jim sneg ne polomi na vse strani visečih vej.
Cvetice v loncih potrebujejo za zimo posebne strežbe. Ovcli listi se jim odstranijo. Nepotrebne izrastke treba porezati. Uši se tudi po zimi rade zarede, zato je treba večkrat pregledati in uničiti mrčes takoj, ko se pojavi. Zalivati je treba silno previdno. Boljše nič kot preveč. Če pa zalijemo, pa delajmo tako, da na podložke položimo tanka polcnca, da voda ne stoji v loncu, temveč se lepo odteka v pod-ložek. Zrak in svetloba sta tudi po zimi za cvetice velikega pomena. Zato jim treba preskrbeli obojega s tem, da se jim ob lepem vremenu prostor, koder prermu-jejo, dobro prezrači.
Kuhinja.
Riževi cmoki za v juho. V kožico deni za oreh surovega masla ali masti. Ko se rc.zbeli, prideni 2 pesti riža in pusti, da se malo podraži. Potem prilij tri osminke juhe, če je ni, pa vode, nato kuhaj še četrt t're. Ko se sbladi, osoli, prideni malo drobno zrezane^a petršilja, malo čebule in malo popra, dobro premešaj, potem še pest drobtin, žlico drobno zrezanega kuhanega mesa, eno debelo ali dve drobni jajci in žlico moke. Ko je dobro premešano, naredi iz te tvarine cmoke, tako da pri vsakem cmok'1 zmočiš dlan in ugladiš cmoke, ki j'h zakuhaš v vreli juhi. Kuhaj jih 10—12 minut.
Makaroni z jabolki kot močnata jed.
Nalomljene makarone ponari s kropom in jih potem pristavi z vrelo vodo in kuhaj t^ko četrt ure. Kuhane stresi na rešeto in jih z mrzlo vodo polij, da jim odvzameš neprijeten d 'h po stroju. Kozo namaži s sirovim maslom in obloži z makaroni. Vmes pa deni semtertja košček sirovega masla, polem eno vrsto na ploščice zre-zanih kislih jabolk, potresi z žličico sladkorja in malo s cimetom. Nato zopet makarone kakor zgoraj. Tako delaj toliko časa, da je kožica polna. Pokrito kožico postavi za pol ure v pečico. Pečeno premešaj in stresi v skledo pa daj na mizo.
Ia- Amerika
se imenuje lina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem pranju postane snežno bela V zalorfi pri
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trtf 10.
VAJENCA za kovaško obrt
poštenih krščanskih staršev, 15 let starega, sprejmem takoj pod ugod. pogoji. - KLEMENC Franc, kovač za sekire, Šmarca It. 21, pošta Kamnik.
T
ORHZBl
Vernikom.
Nekako nerazumljiva je človeška nc-spamet, da se vedno in vedno proiivi Bogu, protivi njegovi najvišji oblasti nad vsemi stvarmi.
Ta odpor proti Begu in njegovi sveti volji čutimo in doživljamo vsak dan v svojem srcu. Le premnogokrat storimo vedoma in prostovoljno ravno to, kar naš najvišji Gospod prepoveduje. Le preradi poteptamo z nogami boje zapovedi. O moj Bog, koliko nepokorščine, jeze, sovraštva, preklinjevanja, nečistosti in nesramnosti, koliko krivic, laži, obrekovanja je na zemlji!
Nesrečni smo. Edina naša tolažba je križani Jezus. On je pred pravičnim Bogom porok za naše neizmerne dolgove. Odplačal jih je s svojim trpljenjem, s svojim življenjem in s svojo smrtjo. Vso to odkupnino, ki je neskončne vrednosti, je zapustil svoji Cerkvi.
Cerkev nam oznanja večns in nepo-bitne resnice, ona nam omogoči, da se odkupnine Gospodove uc!e'ežimo in plačamo svoje dolgove božji pravici.
Da bomo teh dobrot deležni, moramo poslušati in verovati njen nauk, moliti, hoditi k sv. maši in prejemati sv. zakramente. Tako mora svoje mišljenje in vse življenje uravnavati vsak človek brez izjeme, vsak, kdor sebe ljubi in hoče doseči svoj večni cilj. Verski nauk, molitev, sv. maša in sv. zakramenti mu dajo ono moč, da spozna in premaga ono svojo nc-spamet, ki ga vodi v boj proti neskončno svetemu in pravičnemu Bogu.
Cerkev pozna našo zaslepljenost in našo preveliko slabost, pozna našo omahljivost v porabi omenjenih, za pravo življenje neizogibno potrebnih sredstev, pa hoteč naše dobro, uporablja vedno nove, času primerne načine, kako bi naj bolj podučila, bolj okrepila in bolj gotovo obvarovala časne in večne nesreče.
Taki načini so razne pobožnosti, razne bratovščine, razne cerkvene, po'itične, društvene, gospodarske in druge organizacije. Posebno važen priiomoček so dobre knjige in vsakovrstni časopisi. V duhu Cerkve in prav po volji božji postopamo mi slovenski duhovniki in v resnici izobraženi lajiki, ki snujemo in izboljšujemo razne organizacije, ter Vam nudimo dobre knjige in celo vrsto poučnih časopisov.
Časopisi so izredno važni za vse naše mišljenje in življenje. Pomagajo nam v vsakdanji borbi za pravo življenje v veri in pokorščin do Boga, ali pa nam podpihujejo naše strasti v borbi zoper Boga, zoper Cerkev in njeno poučevanje.
Hvala Bogu, dobrih, v pravem duhu urejevanih listov imamo za naš mali narod prav veliko. Nabožni listi so: Glasnik presv. Srca Jezusovega. Katoliški misijo-ni, Pogoljub; stanovski listi so: Vrtec, An-geljček za otroke; Orlič za orlovski nara-
ščaj, Vigrcd za dekleta, Mladost za mladeniče, Slovenski učitelj za učitelje, za dandanes važne politične zadeve imamo dobro urejevani dnevnik Slovenec in za-ncsljivi tednik Domoljub, za zabavo in po-uk družinam imamo prebogato Mladiko,
Te liste, posebno prevažna politična lista Slovenec in Domoljub Vam priporočim. Ne pozabite jih naročiti za novo leto, Pomagali Vam bodo, da boste naš čas prav umevali in v vseh okolnostih tako r&stopali, kakor je za pravo Bogu dopad-ljivo življenje potrebno.
Žalibcg, da se Vam pa tudi slabi li<-,ti ponujajo in na vseh mestnih voglih prodajajo. Pišejo pa v takem duhu, da čilatelja nagibajo ra odpor proti Bogu, na mržnjo zoper Cerkev, na zaničevanje duhovskega stanu, in deloma kar naravnost zbujajo in podpihujejo najbolj grde strasti. Vse to dc'ojo včasih očitno, včasih pa bolj prikrito. In kaj čtijem! Naši verniki talce !:s'e kupujejo, grde povesti slastno čitajo, lažnivim obrekovanjem Cerkve, papeža, škofov, duhovske*a slanu hitro verujejo!
moji verniki, pred takimi l'sti Vas svarim. Prepovedani so že po naravni postavi, ker nasprotujejo Vašemu pravemu, verskemu in nravnemu življenju, Vr.m vzbujajo strasti in celo verske dvome, Prepovedani so pa tudi po cerkveni postavi. Novi cerkveni zakonik ostro prepoveduje vse čnropise, ki so pihani v duhu veri in Cerkvi sovražnem, ki imajo proli-vcrs!:o smer, na bi se čitatelji takega veri in Cerkvi in Bogu zoornega duha polagoma navzeli in bi tudi izgubili spodobno spoštovanje do papeža, do škofa, do du-hovskega in rodovniškega stanu.
Istotako strogo so prepovedane knjige, so prepovedani časopisi in sploh vsi spi:i, ki pclzke in nesramne stvari uče in opisujejo. Oh, kako grdi in nesramni in pohotni so premnogi podlistki v nasprotnih časopisih!
Dragi verniki, ali boste take knjige in časopise naročevali, čitali, svojim otrokom dajali? Ali bi hoteli um svoj napolnjevati z usoclepolnimi zmotami in lažmi? Ali bi hoteli domišljijo svojo in telo svoje oskrunjevati s poželjivostjo in nesramnostjo? Ali ne boste poslušali svoje vesti, poslušali glasu svete Cerkve in po nagibu zdrave pameti lake nevarnosti odbijali od sebe in od svojih otrok? Pomislite na sodbo božjo in na večnost!
Tc
samoobsebi razumljive nauke in opomine Vam iz ljubezni do Vas sporočam za mesec decembcr, ko boste določevali liste, na katere bi se naročili. Ne kupujte sirupa, ki bi Vam škodovnl za časnest in večnost, marveč kupujte
dob-e
dušne brane, da ostanete zdravi na duši m na telesu.
Pozdrav in blagoslov.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1925.
f Anton Bonavenlura, škof.
[Kateri so brezverski časopisi?
Najbolj razširjen list, ki mnogo škoduje irskemu življenju, je pri nas »Jutro«. Ta Sst je na pr. letos pisal proti verski resnici o posmrtnem življenju. Proti češčenju Matere božje je letos pisal zlasti »Slovenski Narod«. Tudi drugače ta list smeši verske stvari, kadar more. Kako je »Domovina« pisala o sv. Trojici, je vsakemu bralcu »Domoljuba« že znano. »Narodni Dnevnik« proslavlja tistega Radiča, ki je sam izjavil, da ni »dogmatični kristjan«, to se pravi, da ne veruje v resnice, ki jih uči katoliška Cerkev. Če to vemo, vemo dovolj. Tudi sicer ta list rad pove, da je svobodomiseln. Isto velja o »Kmetskem listu«. Tudi ta je radičevski. S posebnim veseljem se ta list zaletava v duhovščino, o kateri pa velja Jezusova beseda: »Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.« Gibanje, ki mu služi »Kmet-6ki list«, podpira mesečnik »Gruda«. Ta je pisala letos več člankov, kjer se taji ne-umrljivost duše. — Kar je katoliškega, ti listi imenujejo »klerikalno«. Po tem jih hitro poznate. O vseh teh velja, kar pravi katekizem pri prvi božji zapovedi: Greh zoper vero je: Branje in razširjenje proti-verskih knjig, časnikov in spisov.
LEPO POVEDAL.
Nezadovoljni kmetovalci so se zbrali /n eden je govoril: »Gospoda mojal Pa bi pri vsem tem naša malomarna vlada nam, ki nimamo gnoja, tako lahko s cenenim gnojem usta zamašila!« Mislil je seveda po svoje.
5000 LET STARO DREVO.
Štiristo kilometrov oddaljeno od mesta Mehiko je mesto Santa Marta de Tule. Na trgu pred cerkvijo stoji drevo, ki je eno najstarejših na svetu. Starost so mu določili po letnih obročih mlajših dreves iste vrste, ki so jih posekali. Sešteli so obroče in so po njih dali starejšemu drevesu, ki ima nad 15 metrov v premeru, starost približno 5000 let. Tedaj, ko so Egipčani gradili piramide, je bilo drevo že precej veliko. 1800 let je bilo staro, ko je dal Bog izvoljenemu narodu na gori Sinaj postave; in ko sta se Romul in Rem prepirala je bilo staro nad 3090 let. Tedaj, ko so prišli Šoanci v Mehiko, okoli leta 1520., so hodili domačini od daleč na ta kraj molit, videč v starem drevesu veliko čudo. Kakor kaže zunanjost, je drevo še popolnoma zdravo.
PIJANE RASTLINE.
Indijski naravoslovec Bose prihaja pred svet z zanimivo novostjo. Znan je bil že zato, ker je znašel način, kako je mogoče trda telesa tako presvetliti, da pride svetloba skoz. Nato je prišel s trditvijo, da rastline ravno tako vidijo kakor živali. Sedaj je pa dognal, da imajo rastline mišice, ki so živalskim podobne. Najbolj razvite mišice imajo tiste rastline, ki se ovijajo drugih. Ce se take ovijalke dotakneš, takoj svoj kelih zapre, ravno s pomočjo mišic.
Dalje pravi Bose, da vpliva alkohol na rastline prav tako kakor na ljudi in živali. Napravil je poskušnjo, polil je rastline z alkoholno tekočino in so postale takoj klavrne in potrte; čez nekaj časa so si pa opomogle in so delovale živahneje kot prej. Torej je čisto upravičeno, čo govorimo o pijanih rastlinah.
DVESTO MILIJONOV LITROV NA DAN.
Pa ne mleka, ampak petroleja. Toliko ga dobijo vsak dan v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ker se avtomobilizem zmeraj bolj širi — v Ameriki pride že na vsakega šestega človeka en avto — ker porabijo zračne ladje in aeroplani čimda-lje več bencina in ker po začeli tudi moderne ladje zmeraj bolj kuriti s petrolejem, je petrolej postal sedaj ena prvih svetovnih sil. Kdor ga ima več, tisti je močnejši. Zaenkrat ga imajo največ ameriške Zedinjene države, a bo v doglednem času izčrpan.. Zato iščejo povsod po svetu novih virov ali pa skušajo dobiti nadomestilo.
GREGORIJANSKI KOLEDAR NA TURŠKEM.
Mohamedanci štejejo svoja leta od Mohamedovega bega iz Meke v Medino, leta 622 po Kristusovem rojstvu. Splošno se pa uporablja koledar, ki so ga poznali že stari Egipčani, ki ga je dal nato vpeljati Julij Cezar (julijanski koledar) in ki ga je končno dal urediti papež Gregor XIII. leta 1582 (gregorijanski koledar). Krščanski svet šteje po tem koledarju od Kristusovega rojstva dalje. Ce bi bil kdo kdaj kakšnemu mohamedancu rekel, da bodo Turki uporabljali še krščanski koledar in šteli od Kristusovega rojstva, v obraz bi mu bil pljunil. In vendar je tako. Paša Kemal je po posebni komisiji dal preštudirati to vprašanje. Izrekla se je za gregorijanski koledar. Čez par tednov pride predlog pred turški državni zbor v Angori, in ker ta državni zbor zmeraj vse sklene, kar Kemal hoče, bo novi gregorijanski koledar prav gotovo sprejet. Na Turškem se sploh vse modernizira. Vpeljali bodo meter, liter in kilogram, evropsko nošo, vrgli bodo ven arabske črke in se bedo oprijeli latinice itd. Skoraj malo prehitro gre. V nekaterih rečeh jim pa čisto prav damo. Turčija hoče stopiti v kolo drugih narodov in hoče odstraniti vse, kar ji ta vstop zavlačuje. Tudi Rusi, Japonci in drugi delajo tako. Samo pri nas ne. Japonci so vpeljali v svoje šole latinico, Rusi bodo vpeljali gregorijanski koledar, s 1. januarjem 1927 tudi metrski sistem itd. Vsaka država hoče svojim ljudem sitnosti v mednarodnem gospodarskem življenju kolikor mogoče olajšati. Mi pa vpeljujemo na novo pisavo, ki drugod zmeraj bolj izginja, itd. Mar bi se tiste ure, ko se muči naša mladina s cirilico, učila kakšnega tujega jezika, ali pa česa drugega koristnega.
Nova ekspedicija na goro Ever^st. — Znani voditelj ekspedicij na goro Everest general Bruce in njegovi tovariši so na posvetovanju v Londonu sklenili, da bodo prihodnje leto priredili novo ekspedicijo. Med člani omenimo mlajšega Brucea, polkovnika Nortona in kapitana Odella, tri može, ki so jim muhe in težkoče Everesta že znane. Poleg zasebnih sredstev bo raz-
polagala ekspedicija tudi s prispevki angleške vlade in angleške znanstvene geografske družbe. Skušnja lanskega leta na-svetuje ekspediciji opremo, v kateri kljubujemo vremenskim neprilikam v višini 9000 m. Porabili bodo vse dosedanje skušnje, a dobro vedo, da nastopijo v Himalaji večkrat nenadni viharji in da v takem slučaju vsa izkušenost nič ne pomaga
Tudi na Španskem odkrivajo zarc*e! Iz Madrida, glavnega mesta prihajajo vesti, da so odkrili vojaško zaroto naperjeno proti diktatorju De Riveri. Zaprli so več visokih oficirjev, ki so baje pripravljali napad na diktatorja. Če ni ta »zarota« od španske vlade same pripravljena z namenom, da se najde povod za preganjanje nasprotnikov, tega poročila ne povedo.
g Predavanja oz. tečaji o brezalkoholni uporabi gtozdja in sadja. Protialkoholno gibanje napreduje skoro v vseh državah. Tudi pri ras stopa vedno bolj v ospredje. Znatsn kos gospodarskega vprašanja pa tvori vprašanje, kako grozdje in sadje tako uporabiti, da se ne bo pretvarjalo v alkohol, temveč služilo narodu v prehrano in splošen dobrobit. To izredno važno vprašanje reševati, si je nadela kot vzvišeno nalogo osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija«, ki ima namen pospeševati brezalkoholno gospodarstvo. Že letos je zadruga razpečala večje število posebnih priprav, s katerimi so interesentje ohranili sadjivec in vino v sodih brez alkohola. Radi tega je zanimanje za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja zelo naraslo. V interesu ljudskega zdravja in narodnega gospodarstva, je, da se ta koristna ideja razširi po celi naši domovini. Zadruga prireja i željo v vsakem kraju (pa naj bo kraj še tako oddaljen od železnice!) tozadevna predavanja s praktičnimi poizkusi. Na to opozarjamo vse kroge posebno gg. okrajne ekonome, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, treznostne organizacije, županstva, gostilničarske zadruge flo vprašanje je zanje največjega pomen..!), javne in zasebne korporacije, pa tudi posameznike, sploh vs., ki jim je za naoredek in streznenje naroda. Predavatelji o- na razpolago ob vsaki priliki, vsakomur in ob vsakem času; pač pa je treba željo pravočasno sporočiti osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« r. z. z o. z. v I.jubljani, Poljanski nasip 10, da se more čimpreje sestaviti enoten načrt predavanj.
Pouk v KROJNEM RISANJU in PRIKROJEVA-NJU DAMSKIH OBLEK daje
Rrza Medved
oblastv. kone. učilišče - LJubljana, Mestni trg 24.
Stanovanje in hrana se na željo preskrbi. 7879
Pncoctun P1' sv- KRIŽU poleg Lilije se
rUOCdlVU vsled družinskih razmer ugodno proda. Isto obstoji iz hiše, v kateri je prijetno stanovanje takoj na razpolago in z gospodarskim poslopjem, ter se nahaja tik iarne cerkve. Poleg "tega je 16 (event. po želji kupca tudi več ali manj) oralov lepih njiv, travnikov in gozdov. Cena jako ugodna ter se izve pri R. MIKLAVČIČ, istotam.
l/lnhnlro čepice, zim. perilo, jopice, srajce in
IVIUliUIVC dručo moško blago kupite napeneie pri: Ivanu KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10. -Kupujem kože zajcev in druge divjačina, 7837
Patrick A. Seehan:
Nocliag
Povest irskega dekleta.
III. poglavje.
Niti usode.
Tam za oglom, če se obrnete proti Butievantu, je stanovala ženica, katero sem tako toplo priporočil Amerikancu kot postrežnico. Kila je majhne po-siavo in nekoliko uvele lepcte vsled izpreminjajočega vpliva bede in pomanjkanja. Z obraza ji je odseval nenavadno zamišljen izraz, kakor da bi vedno živela v preteklo, ti, in neka pctcza mirne vdanosti kakor pri ljudeh, ki se ne zanimajo več za to življenje in upirajo oči le proti večnosti. Tcda ta izraz na obrazu je ni oviral, da bi ne bila vesela in celo srečna; nihče bi ne mogel spoznati iz njenih veselih besed, da je živelo v njen- m srcu kako globlje, svetejše čuvstvo. Treba je bilo priti k njej nepričakovano, če ste hoteli spoznali, da ima tak nepremično strmeč in zamišljen pogled v ogenj ali skozi majhno okno njene prodajalne le ti- ti, komur je večnost središče vsega pozemskega. Nikdar je ni bilo videli na ce ti ra: en zgodaj zjutraj, ko je prva prihajala na svoj p;, stor v temnem kotu cerkve, da je bila pri zgodnji ireši. Tudi takrat je ni nihče zapazil, ko je hitela po ulici, tesno zavita v svejo črno o^rinjalko, ki ji je pokrivala tu ii glavo. Skrbno >3 ogibala vseli uvkih klepetulj in zato ni lila nikdar vpletena v kak prepir. Od začetka so to smatrali kot posebnost in penes. Resneje se niso več merili za to, aii če so se menili, so jo spoštovali. Inu-ki je dve hčeri — T; :u ali Tt.ssie, slaiej-a, je bila vprav slepila v ('- liško d .bi; in je bila tako ra las podobna materi v mlajših letih, da s j jo znanci, ki matere žc dolgo ca a niso videli, nagovarjali z materinim imenom Ncrali. Njena mlajša sestra, Kathleen, je l>i'a popolnoma drugačna. D očim je bila Tessie dostojanstveni--:. ra in je po materi podedovala njeno za-
iv	- j rosi z lepimi pr tezami vred, je bila Kathleen žl/a! ia in je najrajši divjala in skakaia zunaj na prosL-m, taho da jo je mati vedno imenovala divjaka . Večkrat me je mati napravila, naj jo trdo po-1: nam ladi le mladostne razposajenosti, pa sem n :al vedno opustiti tak poizkus. Njen navihanoresni ]- K d bi bil razore,žil strožjega Mentorja; razen tega bi ;i!a mogla navesti preti rr.eni marsikateri nauk, katerega sem jim neprevidno dal v šoli, da naj nam-re'j spravijo v svoja mlada lela toliko solnca in veselja, kolikor le morejo, kaj ti nebo se jim bo v poznejšem življenju stemnilo s sencami, ki jih niso sami iskali. Toda obedve sta bili res srčkana otroka, kakor sem pripovedoval Amerikancu. Tessie, ki je že bila končala običajne študije, jih je sedaj dopolnjevala z godbo, slikanjem na steklo, ženskimi ročnimi deli itd. Na stenah v moji sobi visi več poizkusov njene spretne roke.
Bili so revni. Žalostna, majhna prodajalna, katere okno je bilo oble/eno z zavoji Juistardove gorčic:
v
Od stropa je viselo nekoliko rdečih slanikov in nekaj pleten i c čebule. Tam so stale dve ali tri navidez krasne kovinaste škatlje, na katerih je bilo napisano s škrlatnimi in zlatimi črkami »Čaj-*. Kazen tega še nekaj lončenih pip ter dva ali trije tucati sveč — in oprava je bila gotova. Tcda lačni niso bili nikoli. Tisti, ki hrani ptice, skrbi tudi za svoje otroke, in ki oblači lilije, je odeval tudi nje pred mrazom. Bilo je genljivo gledati, kako eo skrbele, da so vedno snažno opravljene. Trud revežev, s katerim izkušajo prikriti svojo revščino, je vedno genljiv. Če bi vi videli skrbno vložene podloge pod čednim predpasnikom ali luknjo
na rokavu ali malo razpoko na čevlju, bi spoznali,
kako junaško se bojujejo te dobre, preproste duše, da ohranijo lep videz v vedni borbi z veliko revščino. In če sem včasih izrazil svojo začudenje, da sploh šo morejo živeti v tako težkih okoliščinah, je ena beseda vedno razrešila uganko tej dobri materi, in • ta je bila — Bog.
Zgolj sočutje me je na^hilo, da sem jo nasvetoval bogatemu Amcrikancu za postrcži.ico. To stvar sem omenil tudi njej sami, bolj za poizkus in v nadi, da se bo Amerikanec premislil.
"Pred kratkim sem-upal, da se dobi za vas neko delo.« sem ji dejal en ali dva dni izza poj|Ovora z bolnikom.
Ah, gospod župnik,« je odgovorila, to bi me veselilo. Nune bi morda ne zapazile, če bi Tessie ostala nekaj dni doma, da postreže v prodajalni.«
Tessie je že postala.« sem rekel, • prava gos;- >-dična s svojimi dolgimi krili in navzgor počesanimi lasmi, tako da je ne meremo več za vse porabiti.r
Tessis se je lila pri blagovnjaku ob oknu zamislila v neko knjigo. Bila je globoko s ldonjena nad njo, tako da so se ja.no razločevali kodri njenih bujnih, kostanjevih las, talro zolo podobnih materinim, le <'a <-o tej že srebrne niti prerezale zlata kito. Pri mojih besedah je zardela, kajti dekleta so vprav tedaj najbolj občutljiva, ko se po lavijnjo od otroške trezskrbnosti in prevzemajo dolžnosti resnega življenja.
'eni bi bilo ljubo, ie dejala mali, da I i ne imela s tr^oviro ivč opraviti. Upam, da jo je Bog za kaj br jšc-a odločil.
S trgovino? :cm si mislil, ko sem pogledal po prsti, prazni prodajalni. To je v re- niči velika žrtev I '
Zopet vam pravim, sem rekel, s-kot sem vam že prej večkrat dejal, da pcjde Kathleen in ne Tessie v samostan.'
Koj, Ux diviak, gospod župnik?« se ie čudila go pa Leorard, dvignivši se izza blagovnjaka. Zagotavljam vas, da misli na ponolnoma drage r^či kot na samoslari. Vi ste tega otroka, go. pod župnik, popolnoma razvadili. Kažote ji toliko zanimanja, da ne bo nič dobrega iz nje.«
»Vi ne ve te, kaj v njej tiči. Zapomnite si, da bo neicdaj še nosila redovniško obleko.«
- Podarim io.« je dejala gospa Lecnard, > kaki izmed redovnic, ki prihajajo sem iz Teksa a ali Ju/ne Afrike ali Kalifornije. Njim bo dobro došla in jaz dam svoj blagoslov.«
Meni ni bilo všeč, da ie mati tako poniževala moiega ljubljenčka, in sem ji to tudi naravnost povedal.
»Ona ne pojde niti v Južno Afriko, niti v Teksas, niti v Kalifornijo,« sem odgovoril pikro, »ker rabimo rajboljše deklice sami doma. Prepustite to menil Prav gotovo bo ta mlada gospodična čez nekaj let živa in.zdrava v kakem našem najboljšem irskem samostanu.«
vas blagoslovi za to. gospod župnik.« je odvrnila hvaležna žena. »Prepuščam io vam in Bcm in sem prepričana, da je v najboljših rokah. Toda kako delo ste nameriali dobiti zame?«
»Menil sem, da bi šli v hotel streč tujemu rikanskemu gospodu, ki tam bolan leži.«
Ona se je začudena in prestrašena umaknila.
»Jaz naj bi bila postrežnica, gospod župnik? Kaj se pa jaz razumem na postrežbo?«
»Ravno toliko so razumete kakor vsaka druga ženska. Kajti vsaka ženska je ali bi vsaj morala bili postrežnica.«
»Res, kakor nalašč bi bil poklic zame,- je dejala m nekoliko dvignila glavoT »previjati, obvezovali in tolažiti bolnega človeka. Slednjič,« je rekla s krat-
Razito.
P»ie<l» m Caaannnit. Italijani v zadnjem JaSu prav pridno po zraku I« lajo. Pori fnik i>inedo ■ letel s hidroplamni (;a. kini aeroplanom, Ki te U-
k ko spusti tudi v vu-'o) iz H i ni a v Avsj-Mija tam na J&ponsko in' o| tam spet nazaj \ Itij, Vse;;a skupaj jc napnivij nad iia.-OOO kilometrov ,;,,!. ko pot. Ob8es> naše zemljo meri 40.000 km, o<l I.juj,. Ijane do Trsla je p , zraku 7!i km, do Zagreba pa 110 km. Nje.;ov polet ie leni več vreden, ker ni zamenjal ne stroja in ne motorja in ker ni imel nikjer nič pripravljene ;a. Sedaj je pa odšel i aer0-planom v Ameriko i!r i Italijan, Casrjrr.uido. f'ej Atlantski oce n, ?. rn t-:n širine, bo letel tam, kpr ' se Južna Amerika naj'' lj j približa Afriki.
! Seslgrtki. Z t pri <\ i-čkih se čudimo, (r; ii-ki so i zelo redki. Kaj |>u ie-! slorfkil Dobila jih ic ro-j ka bpanka v va.,i Mar-1 bella, tri dečko i:i l-i
deklice. Utroci so z .....
hib i pa najbii ne bo v.:iila.
01 r obla kritiku. y. i ie ofeta spet hudo r . • i jala. Ko se jc vihar r- ■ koliko polegel, je p, i- I i mali sinček k ofeta ji i mu je rekel: >Koj r», ! tre, fe bom prav pr/Vi, ! se mi pa ne bo treba ženili !<
"udn icnn. ?.ena bi bila rada odvadila ti Vi, da ne bi hodil p, n-fi zmeraj prepozno doranv. Nekoč si je dejala rji'io čez »lavo in je »h i-"ža pa stopnicah naproti. l're-»traSeni nv ž je bojazljivo vprašal: >Kdo si t i.' f ->Duli,< se je glasil o-i-covor. »Hvala Bo-zu, sen že mislil, rla je moja žena.c
D. aao vino. V Bremenu na Nemškem imajo sod vina iz leta t1' Takrat je stal 300 cekinov. t'e bi bili dali takrat la denar v lira-'l-n!co, bi bilo to <l3>:es 422S milijard dinarev. Kn liter bi prišel na 4'."4 m'1ijonov dinarjev: to ie toliko, kakor znaša t-nonia trgovina vse .T'S0* slavi je v treh mosecVi.
Tujski promet. Nij"* ne bi verjel, koliko tr s-ci promet nese. Švica '' n od njntja veako teto okoli PnOO milijonov dinarjev, Nizozemska okoli Sffi Vsako lelo pride v Evropo okoli 800.000 Amerl-kancev. Potni stroški vnašajo ?0 milijonov ilo!'"-r-jev, CO milijonov jili i1« v Evropi zapravijo, baru ie prišlo na Francosko 135.00') Amerikancev m so pustili tam okoli 4W milijonov dinarjev.
Kako je na Marsu? O
/.vezdi Marsu, ki jo večkrat laUo lepo vidimo v njeni rožnati barvi, se zmeraj prepirajo, ali so ljudje lam ali ne Sedaj toliko vemo, da je na !\'a sii samo polovico toliko vode kot na zemlji in !a je kisika samo 00 odstotkov tiste množine, Jii je |iri nes na gori Lve-rc.-L. I'a ne moremo na Evi .estu dihati in morali ■) imeti umetne aparate za kisik. Toplo je pa na .Varsu r.-ivno tako kakor na zemlji.
Podzemska tovarna. Na
jo <i"Vn .'.elo tlcijra in huda, voda pri predelovanju rudnin zmeraj zmrzuje itd Zato je vod-slvo neke rudarske tovarne sklenil", da jo bo '/'Tra-dilo pn 1 zemljo. ITelo bo ta n lr.z;f>, stroški za kurji'i izdatno nižji.
I Vin Isirtjn kanarčkov. Iz l.iverpola na Angleškem so poslali te dni 4(«) v. .i!:ih rabojtev s kanarčki v Ne\vyork. Letos je v Ameriki tnka moda, da i uiemo zh god, /a Bo-i, itd. kletko s kanarč-k .i.
1 tc-iO€*i ribji trrr. V rili eni leotceu Tornuay nt Angle.škem je bila Ir-p iina z ribami zj itraj v najlepšem teku, k i <r> začeli kupi i in pio-• ■ ilci naenkrat kot znn-T'ii iilc ali in so konji e; jali po tnju ter povzročili velikansk nered. Neki avlo, ki je zavozil na trg, j'1 bil rržen v "velikem lo-i i v morje. Kaj je bilo?
ktrična napeljava se jo I •• -trgala in elektrika jo ■ r, la luiti v tlak, ki jo
i	1 ravno na novo pulužen in je imel V sebi veliko ki vinskilt drobcev.
Najvišja 4eWni<-a na u ("u. V višini 4570 dp 5. i (J metrov kopljejo no ije v gorovju Andi v Ju-. žni Ameriki cinovo rudo. Da jo laže spravijo dol, so dali napraviti žično železnico do višine 4000 m, in ta železnica je danes najvišja na svetu. Napeli so dve žici in. so jih pritrdili na Visokih, jeklenih drogih ali stolpih; po trd-
ii	žici gredo vozovi, gib-jiva pa ureja hitrost. Vo-tovi vozijo v razdalji 300 metrov drug od drugega. Železnica je dolga 7 kin in pol.
Mesto, ki se seli. v Kaliforniji, Amerika, je mestece l!arsto\v s 8000 prebivalci. Doslej je ležalo aied dvema železnicama. Vsled zelo naraslega prosta je hotela železniška ružba kupiti svet med ieleznicama in je stavila »bSinskemu svetu v Bariju tozadevno ponud->r Ker je bila ponudba telo ugodna, so jo mest->' očetje sprejeli in se je »se mesto preselilo daleč >ro«. Sedaj leži ob veliki »vtomobilski cesti.
kim zatajenim nasmehom, »bi se hotel celo oženiti z menoj.«
»To še ni najhuje,« sem odgovoril resno.
»Ne, jaz nisem ženska zanj. Dosti mi je že preteklosti.«
In ko se ji je vrnil na obraz stari, zamišljeni izraz ter bolni pogled v nesrečno minulost, je naenkrat izginila vsa šaljivost in veselost, ostala je le bedna žena.
^Preteklost je minula,« sem dejal. : On zdaj že okreva in se namerja kmalu vrniti v Ameriko.«
»Upam, da odpelje s seboj dobro ženo. Vsaj ljudje pravijo, da je zalo prišel sem.«
Vi tedaj ne pojdete tja?« sem vprašal pri odhodu.
Ona je žalostno odkimala z glavo.
NI čuda, ubožica! Če bi Ul kdo rekel najlepši krasotici vsega kraja, da bo ona, Norah Curtin, končala svoje dni kot kramarica ob cesti v Doneraileju, bi bila to smatrala za razžalitev. In če bi ji bil kdo rekel ra dan njene poroke, da ji bo Htigti Leonard živl jenje tako zagrenil, da bo željno profila svoje, no njegove smrti, bi ga imenovala ziovestnega vrana ali preroka nesreče. In vendar se je, žal, tako zgodilo!
cesto — nikogar! Odkod tedaj ta glasek?
»Razumem, razumem,« je menil smehljaje se in se opraskal po lasulji, »kaj bi bilo drugega, le do-zde lo se mi jo, da sem slišal ta glasek. Začnimo tedaj delati.«
Vzel je spet sekiro in jo pognal v krepkem zamahu na tepelj.
. >0i°j, hudo si me!...« je kliknil bridko znova oni glasek.
To pot je mojster Črešnja kakor okamenel; oči so se mu izbulile od strahu, zijal je in jezik izlegnil prav do brado -- bil je ko izklesana spaka
N NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJEN1E
KuLj se ie lepalo, da je dobil mojster ČreSnja, miznr, , tepci jki je jokal in se smejal kot otrok.
Nekoč je bil
»Kralj! 1 >i vzkliknili moji čitateljčki. ' Ne, fantički, zmotili ste se. Nekoč je bil kos lesa.
Ni bil to kakšen poseben los, čisto navadno poleno s skladanice je bilo, eno takih, kot jih devamo pozimi na ognjišče in v peč, da zakurimo ogenj i.i razgrejemo sol e.
Nič ne vem, kako ?e je pripetilo, a re-nica je, da je prišel lepega dne ta kos lesu v delavnico nekega .'.tarega mizarja, ki je bil mojster Anton, a so ga klicali vsi mojster Črešnja, in sicer zato, ker je bil konec njegovega nosu .vedno svetlovijoličast ko zrela črešnja.
Jedva je zagledal mojster Črešnja ta kos lesa, se je močno razveselil; zadovoljno si je pomel roke in polglasno zamomljal:
»Glej, glej, kakor nalašč mi je prišel ob pravem času pod roke ta tepelj; nogo pri mizici napravim iz njega.«
Pečeno — storjeno: urno je zgrabil ostro sekiro, da bi tepelj ogladil in obtesal; toda ko je hotel prvič zamahniti, sta mu roki zastali v zraku, zaslišal je tih glasek, ki je prosil:
»Ne udari me premočno!...«
Mislite si, kako je ostrmel dobri stari mojster
črcšnjži«	,
Zbegajo je gledal po delavnici, da bi ugotovil, odkod bf mogel priti tihi glasek, a ni zapazil nikogar. Pogledal je pod klop — nikogar, pogledal je v omaro, ki ie bila vedno zaprta — nikogar, premetal je kos, v katerem je imel oblanje in žaganje — nikogar; odprl je še vrata svoje delavnice, da bi pokukal na
1 Tepelj je kos lesa.
...oči so se mu izbulile od strahu...
Ko je prišel k sebi, je začel trepetajoč od pr©-. strašenosti jecljati:
»Le odkod se je vzel ta glasek, ki je kriknil ojoj... Saj vendar tu ni žive duše. Pa ne, da bi bil ta tepelj, ki bi se bil naučil jokati in cmeriti se kot kak otrok? Kdo bi kaj takega verjel! Tepelj — glej j ga, no — saj je navaden kos lesa, da kuriš z njim ko s kakim drugim; deneš ga na ogenj in ob njem skuhaš pisker fižola... Odkod naj bi se vzel? Kaj, če bi bil kdo v njem skrit? No, če je, toliko huje zanj! Čak, čak, zdaj ti pa jaz pokažem!«
Ko je tako rekel, je zgrabil z obema rokama ubogi tepelj in ga zabrusil brez usmiljenja ob steno. Nato je čakal in poslušal, če bi ujel kak glasek, ld bi kaj potožil. Čakal je dve minuti — nič; čakal je pet minut — nič; deset minut — nič!
»Kalcopa,« je rekel po vsem tem in se skušal smejati ter si kuštral lasuljo, »nič drugače ne bo, le zdelo se mi je, da sem slišal glasek, ki je kriknil ojoj! No, začnimo, začnimo delati k
Ker ga je pa le prevzel velik strah, je začel tako nekako peti, da bi se opogumil.
Odložil je sekiro in poiskal oblič, da bi pooblal in ugladil tepelj; ko ga je oblal navzdol in navzgor in na desno in levo in na vse strani, je zaslišal znani glasek, ki mu je smeje se del:
»Nehaj, nehaj! Žgačkaš me po vsem telesu!« To pot se je božec mojster Črešnja zgrudil na tla kot bi ga zadela strela. Ko je odprl oči, je videl, da
sedi na tleh.	,
Njegov obraz je bil kar spremenjen, da, celo konec nosa, ki je bil običajno vijoličast, je osinel od
strahu._______.
KDOR NAROČA ALI KUPUJE SVOBODOMISELNO ČASOPISJE - ZLASTI »DOMOVINO«, »JUTRO«, »SLOV. NAROD« IN »KMETIJSKI LIST« - PODPIRA BREZ-VERSTVO 1ER GREŠI PROTI LASTNI DRUŽINI IN LASTNEMU NARODU.
ZNAKE STAROSTI NA OBRAZU
IN PLEŠASTO GLAVO
boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delo-
vanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapavi roke. Z redno masažo sc odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje pcrhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst
Trganja in revmatizma
osvoboiena brez nevarnosti?
Revmatizem je strašna, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne bogatim. Svoiih žrtev si išče po kočah in palačah. Ze o m io"ovrstne so o like, ki se v njih po avlja ta bol, in čišč« niso bolezni, ki jih označuje-no s p vse drugim imenom, n č drugega kot revmati'em. Sedaj se pojavljajo boli v ud h in členk.h, sedaj zojet zatekli členki, pohabi ene roke in noge, bodljaji, zbadanja in trgčnie po razn i) delih telesa, a celo odabclost oči je pogostokrat posledica revmatičnih boli m trganja.
Kakor pa ie različna obl ka, v kateri se pokazuie ta bo.c.en, tako mnogostraoska so tudi vsa mog >ča in nemogoča sredstva, zdramila, zmesi, mazila itd . ki se priporočaio in vsiljuje,o bo nemu človešt u. Največ teh sredstev Da ne pr.nese ozdiavlienja, z njimi se kveč emu za kratko dobo d seže oolaj ar.je. Kar Vnm m; priporočamo, ie ncškodliivo zdravljenje s p tim vrel .a, ki je ie mnc'im bolnikom poi.<aga!o. Na v zdravi enie ie i-hr,.no in n-!<ln ■'■Vnl.-nie. Da si na*!o pridob mo pr stažev, sni , se odlomi vsjkon.ur, ki nam pi.e. i.ašc zelo zanim vo zelo poučno brošuro o tem vrelcu
poslati popolnoma zastonf.
Ko^ar torej mučijo bolečine, kdoi sc hoče naglo, temelj to in bre; nevainosti istih osvoboditi, naj piše še dane<:
flugust Marzke, Beriin-Wilmersdorf, Bruchsalerstr.5
A bi. 303.
I
Najcenejše strešno hrittcf
— Združene ooekarne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, Ukoj dobavno, naibo.jie preizkušene modeli s rešnikov, z i no »i dvema zarezama, kakor bobrovcev (b ber) in
* * Eidno opeko * *
Na lelio sc pošlje takoj popit in ponudba 1
Stekleni strešniki stalno na salogll
Češko laneno blago
lanena platna, tkanine, namizne prte in serviete, damast robce, damast etc. inlet, šifon, batist, štofe itd.
w
Josip Rehak
tvornica Červeny Kostelec (Čehoslovaika)
Filijala: Zagreb I., pošt. pretinac 234 Zahtevajte cenike I
SREBRNE KRONE
se najvišje plačujejo. — ŠIVALNI STROJI, najboljši, 15 let garancija. Zahtevajte cenik. BUDILKE - ure, natančne, 3 leta garancija. Samo pri Jos. Šelovin - Čuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13,
Singer Cilinder šivalni stroj
rabljen, v dobrem stanju, poceni naprodaj p H J. COSTENcNIKU, Gušiarj. Istotam so dobe tudi novi šivalni stroji za rodbijsko in obrtno rabo.
Ode e .lan«.asi«
trpeinetlger 55 Din, mota« roiasto 110 Din, fine angle-Sko karo 10« Din, krasne ■Jaciiuard' vzorčaste 1411 P, močne Šivane kambrlk odeje 1711 Din, rdefo 195 Din. klotaste z molino podlago 205 Din, klotastos klotasto podlago 225 1), močno konjsko odele ltll Din, holl fine 2"S Din, fianel rmhoAfMD razpošilja veletrgovina It. Stermecki, OI'e. St. 19. Ilnstr. cenik s čez 11100 slikami se nosile vsakemu zaslon I, vzorci od sukna. kam-garna tn razne maniif. rolte na samo n >, . <iu ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dolii nakupu pri ni povrnitev vožnje. Kar ne ugnia In ni odrezano. se zamen ja ali vrne ilcnnr Naročila čez 5110 D. noStnine prosto — - — Trgovci engross cene.
Pozor! - Odprodaja
cajga-tih in suknerih hlač in oblek za otroke in odrasle, zim, suknjičev in drugega manulakt. blaga
po zelo znižanih cenah i "»C UBLJA1
trg številka 16.
IZJAVLJAM, da bom proti vsakomur sodnij. na-stopd, kdor bi še razširjal o meni lažnjive govorice. . Vincenc Brgant, Luša n. Škofjo Loko 7795
F. češnovar - ^jubljana s
Elsa pomad žc obenem z zavojnino in poštnino 38 Din, ali samo proti vnaprej poslanemu denar ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja, f)'"' rotila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Felleiin Stubici Dorji, Elsatrg 16, Hrvatska. - PosamL' sti klenice Elsalluida po 10 Din v lekarnah i! sorodnih trgovinah.
NalboIJSI
Šivalni stroj Je edino le
Josip Petelinc-a
tnainka
Grftzner in Adler
ia rodbino, obrl In Induslrljo
LJubljana Pr«!«™.«*
spaaiaalka, ob vadi Pouk > lutnja krsmilita. Vatlataa gari..cl|a.
Delavn ca aa popravila It talika	Taltfaa 913	Ka aula
Sprejmejo se:
1 KOČIJAŽ, 1 konj. HLAPEC, 1 MAJER,
— Ponudbe naj se pošljejo na: Paromlin MAJD'č, Spodnja Hndinja — Celje.	',819
Jtf- P. n. občinstvu naznan>m, da sem se ^
preselil v s ve jo novo trgovino
in ker imam krasne in obsežne prostore, se-> se založil v veliki množini z vsakovrstni-n MANU. FAKTURNIM blagom, katerega vsled naju(i>d. ncjšej<a nakupa prodajam po najnižji ceni. Vitd tc^a vas najvljudneje vabiin, da si ogledate »oo zalo"o v krasni izberi in prepričali se boste, <li boste edino pri meni dosegli najboljše Ma«o po najnižji ceni. — Se najtoplejc pripoKiiis
J. MENART, trgovec — DOMŽALE
tlttftft
črna
Čaj za gospode
močan,jjlemenit, angleškemu okusu odgovarjajoči, posebno primeren za uživanje z mlekcm ali metano kot zajntrek.
„Dun0it"
najboljše sredstvo za konzerviranje m " zboljšavanje hlevskega gnoja. " Z uporabo istega t hlevih se PODVOJI vredno« gnoja na redilnih snoveh. Ker popije vso v s postanejo hlevi sul i in bren duha, obvaiue » živino pred nalezljivimi boleznimi. Uporaba . letna. - Zahtevajte pojasnila in navodila r
Prvi jugaslov. tovarni »Dunflit«
družba z omej. zav. - LJUBLJANA, Ižanska cesta št. 22 (tvrdka A. Kobi).
Ržena ZIKfl ie samo ena!
To ve vsaka gospodinia, ki hoče imeti na miri okusno, zdravo in re-
diino kavo. Zato zahteva v trgovini le
ŽIKG
v rdečem zavitku.
POZOR pred ponaredbamll
ftlenjo!n!cn ffeichep 8 Turk
•. < . i
Uiibliana, Prrsnrnsva ul ca št. 44
kupuje in prodaja vse vrste valut kakor tudi srebrne k r o n e po najugodnejših cenrdi. — Prodajajo se tudi srečke Državne razredne loterije.
P R E 0 H' 0
kupuje vsako množino po najvišji ceni
IVAN N, ADAMIČ
LJUBLJANA Sv. Peto cesta Stev. 31 MARIBOR — Vctrinjska ulica it. 20 ' KAMNIK — Šutna St. 4.
HimilIHNIHIllllHlinil OH
Mi i MJI/EC
LJUBLJANA Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava' se slavnemu občinstvu pri nakuDU BLAGA za OBLEKE Največja izbira svilenih RUT in ŠERP, — Posireibn soUdoa tet nizke cenj. Popolna opreira za. neveste.
JV amet Vam J
t ■• ■■••.
1 par močnih moških čevljev „VOIKA", 1 flanelasto ali cefirasto srajco, 1 porhaste spodnje hlače, 1 svileno kravato in 1 par močnih nogavic ,VOIKA',
dobite", ako pridete sami kupit ali pa če naročite po pošti iz cenika v času naše velike prodaje od 20. novemdra do 22. decembra 1.1. eno fino in elegantno izdelano moško obleko za 900 Din. Zagotavl.amo, da ,e obleka sama tohko vredna, o čemer se lahko prepričate v ceniku, vse drugo pa je zastonj. V času reklamne prodaje od 20. novembra do 22. decembra je tudi vse drugo blago po najnižjih reklam*dli cenah. -Vsal<do na, p.še po nov, tlustrovani "enik ali pa pridite sami v Ljubljano, k T£*S 7ILB AZAtf JU, na Krekov trg st. 10. Novodošle ostanke prodajamo v prvem nadstropju za skoro polovično ceno.

a
N M N
n s«
N 8*
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po na:ugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pn Ludski posojilnici kot zadrugi z ne-ome en*m jamstvom, za vloge vsi člani s s\ oiim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranine vlocre znašajo nad 260 milijonov kron.
xxxxxxxxxxxxxxxx
ženske plašče (mantelne)
lepo moderno narejene ali pa blago za iste v vseh barvah, dobite najceneje pri F. in L GORIČAR, Ljubljana, St. Petra ce«U it 29.
za Miklavža
se najlažje zbere
različne izgotovljene oblekce, predpasnike, volnene jopice, kapce, triko - irajce in hlače, flaneaste rjuhe, odeje, razno sukno za površnike in obleke kakor tudi najboljšo kotenino ter vse dru<<0 manu-Jakturno blago vedno cenejše kot povsod drugod
pri F. in I. Goričar, »Pri Ivanki«
Ljubljana — Sv. Petra cesta 29.
Pazita na naš naslov in it. 29' na Sv. Petra cesti, ker le samo tam je prava trgovina »Pri Ivanki«.
uajboljii in vendar najcenejši stroj ca rodbino in obrt Nadomestni deli za vse stroja.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljubi.anske kreditne banke
NaiOOllŠa kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.
Na(a«p*h>c|i« sredstvo za re|o domača Brin« i* brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavna živine. Jasen dokaz neprecenljive vredni sti Mastira so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Lfabtjana, Mestni trg 4
Ali ste že poskusili? &V-btoV;
tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko p t-izkušeno sredstvo redilo! pral-k za iivino, posebno za praiiče, »MASTELIN«. zakonito it; varovana znamka. Z malim zavitkom ža 12 krni se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor. 3 is 5 kg po pošti, iranko hiša, pakovano v zavitkih po '/i. in '/» kg. Za trgovca 50X popusta. 67,0
Kdor hoče
biti poatreEen i dobrim blagom
na I pride ali plSe
po sukno ali kamgarn za moSke in ienske oblek«, parhet, flanele, kambrlk, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Mlklauc wPri Školu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu 60 let
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospoban
ka.
Račun poitnega čekovnega urada ia Slovenijo »t 11.945
v lastni palači (vls d vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nadi K 60,000.000 -, vlogre nad K 600,000.000—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje valu,e ,n dev,ze' sPre,cma vl°2e na ,ekočem	'n na vložne knjižice, ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod neugodnejšimi po«o|l
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje amerišk-h zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Fran* Kulovce,
J*
Urednik: Frane Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel