V e s t n i k. U.iteljskt dobrotnikl. BDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani so darovali: Castita g. Uršula Kržič, posestnica v Borovnici, namesto venca na krsto umrlega g. Frana Borštnika, nadučitelja na Dobravi, 10 E; učiteljski prijatelj in dobrotnik s Štajerskega po g. nadučitelju J. Lasbacherju iz Euš, 25 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učiteljskl konvibt za 1. 1906 so plačali: tovariši Bele Ivan, učitelj; Cadež Anton, katehet; Furlan Jakob, učitelj; G a 1 e Franc, učitelj; J e 1 e n c Luka, učitelj; P a v 6 i č Josip, učitelj; P r e t n a r Jakob, učitelj; S a d a r Vendelin, učitelj; Wider Karel, učitelj in Dimnik Jakob, nadučitelj, vsi na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; tovariša Andrej Š e s t. nadučitelj in I. H a r m e 1, učitelj v Gerknici. Za leto 1907-'so pa plačali letnino: tov. Karel Trost, nadučitelj; tov. Iv. Gantar, učitelj; tov. Iva Premelč, učiteljica; tov Fr. Z a g o r e c in tov. Eg. G r e g o r i . , vsi v Št. Jerneju na Dolenjskem. Bog plati' Odbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konTikta" t Ljnbljani je oddal ,,Cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" učiteljski siroti Mariji Ani Osana s Svibnega; šest let je uživala to ustanovo njena sestra Bogumila. O regalaciji plad kranjskemu učiteljstvu bo poročal pri občnem zboru .Slovenskega deželnega ueiteljskega društva", dne 27. t. m., tov. Fran Gartner iz Ljubljane. Tri udlteljska zbororanja bodo dne 27. decembra v Ljubljani; dopoldne zborujeta v BNarodnem domu" .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" in »Slovensko deželno učiteljsko društvo", popoldne pa v ,,Mestnem domu" BSlovenska Šolska Matica". Ošpice so se začele širiti med mladino I. mestne deške ljudske šole; v enem razredu manjka že polovico učeneev. Roditeljski rečeri I. mestne šole se zaradi razširjanja ošpic med šolsko mladino odlože za toliko časa, da poneha epidemija. " ,,U-iteljski ToTariš" mora biti na razpolago v vsehgostilnah in kavarnahvmestu in po deželi, kamor zahaja učiteljstvo. Zadnji čas se je naročil na BUčit. Tov." g. Maks Domicelj, gostilničar in trgovec na Eakeku. Učiteljstvu priporočamo njegovo gostilno in prodajaluo. ,,Zvon5ek", najlepši slovenski mladinski list, prihajaj po novem letu v vsako slovensko družino. Tovariši in tovarišiee, skrbite za to! Vsaka šola bi morala biti pa naročena na BP opotnik". ,,Učiteljska tiskarna" izvršuje najraznovrstnejše eno- in večbarvne tiskovine in sprejema v tisk tudi naj obsežnej š a dela. Osebna rest. Suplent Srečko Zalokar v Škocjanu je v enaki lastnosti premeščen v Telče pri Tržišču na Dolenjskem. Smrtna kosa kosi z velikim redotu po našem stanu. Hud udarec je za učiteljsko rodovino, ako ji ugrabi bela žena glavo — očeta. Da zmanjšarao bednim sirotam žalost in pomankanje, smo si ustanovili BJubilejsko samopomoč". Znan nam je slučaj, ko je bilo ob očetovi smrti v rodovini le 6 li imetja. Bolezen je vse pobrala. Kaj bi počeli ti od bede stiskani ljudje, ko bi ne bil oče član BJubilejske samopomoči!" Tako jim je pa ta v najveeji sili in potrebi pnskočila na pomoč. Toda žal, da ima .Jubilejska satnopomoč1' še vse preraalo članov. Za tovariša, za brata, ima vendar vsak 2 K, čeprav en dan ali dva dneva niS ne je, da le reši stanovsko zavednost in dolžnost ter pomaga otirati solze bridkosti. Sicer pa tudi vsak s tem skrbi za svojce, saj ne vemo ni ure ni dneva. Tudi pošni uradniki imajo tako društvo, ki se imenuje Wohlfartsverein BVorsicht" in Barringen. Za zadnji slučaj smrti je to društvo izplačalo 1955 K. Oe se ne motimo, bi naša BJubilejska samopomoč" ne zmogla še 500 K. Poskrbimo, da bo v tem pogledu bolje, zato pristopajmo k temu prekoristnemu društvu! Drnžba st. Cirila in Metoda t Ljubljani se ponovno obrača do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilnejši meri družbia narodni kolek. Zgled naj bodo Oehi! Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih pošiljatvah narodnega kolka. V prihodnje začne vodstvo objavljati perijodično, koliko je v posameznih mesecih razprodalo narodnih kolkov. Vodstvo pozivlja tudi zavedne trgovce, da če že ne zmore vsakdo kolkovanja svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo narodni kolek. Ako se za naročene kolke vpošlje denar takoj, navrže vodstvo 50 kolkov na tisoč plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom: BVodstvo družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani". Učlteljska tiskarna ima v zalogi sledeče poštue, brzojavne in železniške tiskovine za šolsko uporabo, ki se rabijo pri pouku v obrtnem spisju na obrtnih nadaljevalnih šolah: Poštna nakaznica, Inozemska nakaznica, Poštna spremnica, Inozemska poštna spremnica, Povzetna poštna nakaznica, ček, Dopisnica, Zalepka, Menica, Bačun trgovski, Vplačilnica za plačila c. kr. davčnim uradom, Brzojavka, Genik, Oarinske deklaracije, Oarinske deklaracije za statistične namene, Poštni nalog. Clearing, Zavitki za denarna pisma, Kuverte za pisma. Te tiskovine priporoča eenjenim vodstvom obrtnih nadaljevalnih šol v nakup. Šolske restl na Eoroškem. Nadučiteljem za Žihpolje je imenovan Tomaž G r a b n e r , dosedaj šolski vodja ravnotam. Premeščeni so: Jurij A u e r n i g od S\r. Lovrenca v Trdnjovas; Antonija K u 1 n i k iz Blat v Guštanj; Hermina B e i s n e r iz Trdnjevasi v Kaplo v Božu; Karl Uchann iz Kaple v Eožu v Št. Peter nad Oelovcem, Eoza Kilzer iz Misič na Dholico. Službi sta se odpovedali podučiteljici Berta Groltsch v Grabštajnu in Pavlina M a y e r ua Dholici. Obrtna knjižnlca. Zavod za pospešavanje obrti je otvoril s 1. decembrotn t. 1. obrtno knjižnico v Gorici. Odprta je ob delavnikih od 9. do opoldne ter od 5—7 zvečer; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Laško Ijudsko knjižnico so otvorili Podturnom v Gorici. Knjižnico je preskrbela -Unione dei Giovani Friulani". Grosp. Iran Lapajue, šolski vodja v p. in posojilniški ravnatelj ter zadružni revizor v Krškem, nam je poslal ta-le oglas: Leta 1895 sem bil izdal svoj BNavod o osnovanji in poslovanji slovenskih posojilnic", knjigo, ki se je tiskala v 800 iztisih. Oe tudi je bilo takrat še le kakih 100 posojilnic, vendar so bile te vzele 300—400 iztisov, in ostalih 400 iztisov sem bil že v 6 letih razpečal, ker se je bilo vsako leto veliko novih posojilnic ustanovilo in ker sem bil kakih 80—100 iztisov brezplačno razposlal v take kraje, kjer je bila potreba ustanovitve nove posojilnice. Dandanes je že kakih 300 slovenskih posojilnic in se snu.jejo še vedno nove. Stari, posebno pa novi zavodi pa potrebujejo še vedno dobrega navodila za svoje poslovanje; kajti stare posojilnice se izročajo večkrat v oskrbovanje novim odbor- nikom; pri novih posojilnicah je pa itak vsem udom načelstva in nadzorstva vse novo, vse neznano. Zato je vsem treba dobrega, praktičnega navodila. Eadi tega sem se odločil, da izdam omenjeno svoje navodilo pod naslovora .Slovenski p osoj ilničar" v drugem, popravljenem, prenarejenem in pomnoženera natisu. Iz prvega natisa bom večinoma izpustil, kako se posojilnice snujejo; oziral se boin namreč največ na to, kako naj že obstoječe posojilnice poslujejo. Pri tem navodilu bodem omenil vse to, kar je obveljalo v teku 10—12 let vsled izkušnje, vsled sodnijske razsodne prakse in vsled administrativnih razsodb drugih gosposk. Knjiga bode raanj teoretična, marveč bolj praktična. Prinesla bode sicer najvažnejše zakone (zadružni zakon od 9. aprila 1873, tokazvani Baiffeisenski zakon od 1. junija 1889, revizijski zakon od 10. junija 1903), toda največ bode v njej praktičnih uavodil, n. pr. o knjigovodstvu, o perijodičnib opravilih posojilnic, o registrovanju novih udov načelstva in sprememb pravil, o vodstvu praktičnega dospetnika (Skadenza, Verfallsbuch), o sestavi letnih računskih sklepov itd. BSlovenski posojilničar" bode imel tudi predelnice za račuuanje obresti in aniutet (amortizacijske tabele). Oblika knjige bode prav pripravna in papir trpežen. Oena trdo in elegantno vezanemu iztisu bode 3 K, mehko vezanemu 2 K 40 v, nevezanemu 2 K. Pri pošiljanju naročnine naj se blagovoli povedati, koliko in kakošnih iztisov se želi Laže! BDomoljub" je nesramno napadel tiste učitelje, ki so se udeležili shoda narodno-napredne stranke v Ljubljani. Napadel je tudi nadučitelja Lavtižarja, ki pa ni bil na shodu. A to katoliških poštenjakov nič ne ženira! Eonferenca sredDJeevropskik gospodarskih društev je bila otvorjena 19. novembra na Dunaju. Pomorska razstara t Bordeanxu. Prihodnjo pomlad otvorijo v Bordeauzu mednarodno razstavo produktov pomorske industrije in trgovine. London šteje sedaj 7,100.000 prebivalcev, za pol milijona več nego leta 1901. London ima torej toliko prebivalcev kakor Češka.