leto IX.	PETEK, 14.4.1972	Št. 4
Razopaževalni stroj za Iso-span zidake »Made in LIP - Bled«
V obratu za Iso-span zidake imamo v proizvodnem procesu postavljen stroj za razopaževanje modelov za izdelavo Iso-span zidakov. Smatram, da to ne bi bilo nič posebnega, če bi bil nemške, italijanske ali katere druge proizvodnje, žal nima nameščene tovarniške tablice, iz katere bi bilo razvidno, da je stroj domače proizvodnje — Made in LIP-BLED.
Le posebnost tega stroja me je pripeljala do tega, da sem se o njem odločil spregovoriti. Prvo želim povedati kaj dela ta stroj.
Model, v katerem so trije zidaki, stroj izprazni in model ponovno sestavi tako, da je sposoben za ponovno polnjenje. Zidake nato paralelno prireže na določeno višino in egalizira. Stroj deluje tako, da z viličarjem odložimo zložaj petih modelov na hidravlično mizo. Stroj si modele sam dodaja, jih prazni ter na eni strani odlaga na transportne
rolce sestavljene modele na drugi trani pa po transportnem traku izstopajo gotovi zidaki.
Posebnost stroja je v tem, da je popolnoma avtomatiziran in ga opravlja le en delavec. Pri avtomatiki so uporabljeni najsodobnejši elementi avtomatike od fotocelic in hidravlike.
Za izdelavo takšnega stroja smo dobili ponudbo iz Nemčije, ki je znašala 140.000 DM, kar bi takrat z uvoznimi stroški predstavljalo 800.000 N din. Domača izdelava s projektiranjem vred pa je stala 250.000 Ndin. Prihranek je očiten!
Pred odločitvijo: ali stroj kupiti v inozemstvu, ali izdelati doma, je bila izražena splošna bojazen in nezaupanje, ker se je mislilo, da nismo sposobni doma izdelati takšnega stroja.
Danes, ko pa stroj v redu deluje, pa na žalost ali veselje podjetja tudi ni nobenega, ki bi izrazil vsaj zahvalo.	Lap
Lakirnica za vrata in naša pričakovanja
S sprejetjem koncepta o rekonstrukciji v novi hali na Rečici, smo sprejeli obvezo tudi o gradnji lakirnice za naše izdelke. Za dosego tega delovnega cilja smo morali najprej postaviti tehnološki načrt lakiranja, ki mora zajemati vse faze dela za pričakovano kvaliteto površinske obdelave ali zaščite lesa.
Kaj mi pričakujemo od površinske obdelave ali zaščite naših izdelkov. Znano je, da naša lesna industrija v precejšnjem obsegu izvaža finalne proizvode v industrijsko razvite dežele. To pomeni, da se sooča z dokaj ostro konkurenco, ki razpolaga s sodobnimi raziskovalnimi laboratoriji. Kljub temu pri nas lesna industrija doslej še ni postavila dokumentiranih zahtev glede kvalitete posameznih sredstev. Ob tem pa je v oteženem položaju tudi naša industrija barv in lakov, ki ji manjkajo ustrezni parametri lesne industrije za sestavo formulacij, ki bi bile optimalne za konkretne zahteve.
Površinska zaščita lesa je zahtevna naloga, saj na eni strani razpolagamo s serijo različnih
vrst, na drugi strani pa različna okolja končne uporabe izdelka, transportni pogoji itd. prav tako vplivajo na trajnost premaznih filmov ali površin.
Dovolite mi, da na kratko pojasnim upravičenost omenjenih zahtev s kratko rekapitulacijo fi-zikalno-kemijskih lastnosti premaznih filmov, ki so vam več ali manj že znane.
V principu ločimo tri glavne načine tvorbe filmov:
1.	z -izhlapevanjem hlapnih komponent (topil i-n razredčil), kar predstavlja proces fizikalnega značaja. Sem spadajo šelaki in druga sredstva.
2.	z oksidacijo, kateri sledi po-limerizacija sušečih olj, kar predstavlja proces kemičnega značaja, čeprav ga lahko spremlja tudi izhlapevanje topil. Sem
spadajo laneno olje, alkidne smole.
3. s polimerizacijo ali polikon-denzacijo in poliodici-jo umetnih smol. Sem spadajo PVA-C, kislinski poliuretanski laki. Trgovska imena teh premazov so različna.
Kakor je razvidno, je področje premazov zelo zahtevno. Podobno kot v razvitih državah je tudi pri nas za uspešno površinsko zaščito lesnih izdelkov in objektov iz lesa potrebno trajno, organizirano in koordinirano raziskovalno delo. Potem se bo tudi naše podjetje v tem pogledu trajno uveljavilo, tako na domačem, kot tujem tržišču.
V nadaljevanju si oglejmo konkretneje največ o površinski zaščiti stavbenega pohištva.
Gradbeni material za izdelavo stavbenega pohištva (vrata, ob-loge) sta predvsem les in kovina. Z ozirom na izbor vrste lesa (listavci, iglavci, tropski les) in kovinske podlage (železo, alumi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za nami je II. in lil. kongres sindikata industrije in rudarstva
V	mesecu februarju je bil sklican na Gorenjskem sektorski posvet vseh članov ZK, ki delajo v sindikalni organizaciji.
V	prvem delu je uvod opozoril na položaj delovnega človeka v današnjih družbenih razmerah, kot na osrednji problem iz celotne analize pa so bile nakazane tudi realne poti in metode za nadaljnje uveljavljanje delavskega razreda, kot osnovnega nosilca druzoene reprodukcije. V drugem delu se je obravnaval akcijski program Zveze sindikatov Slovenije, katerega smo nosilci v naši delovni organizaciji vsi člani sindikalne organizacije, še posebej pa so za akcijski program zadolženi Izvršni odbori sindikalnih organizacij.
V	sindikatih ugotavljamo, da okrepljena materialna baza družbe, spremembe v tehnologiji in družbeno ekonomskih odnosih zagotavljajo zboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, spreminjanje njihovega družbenega položaja, vzpodbuja pa tudi njihove ustvarjalne sposobnosti.
Vendar pa je prišlo pri graditvi samoupravnih odnosov in uresničevanju materialnih in družbenih interesov delavcev do omahovanja, pogosto pa tudi do omalovaževanja njihovih potreb.
V	družbeno ekonomskem življenju mnogih okolij lahko zaznamo, da je boj za samoupravne odnose premalo odločen, da so očitne težnje po uveljavljanju moči, etatizma in managersko tehnokratskega monopola, vsakodneven pojav. Takšne razmere povzročajo, da je gospodarjenje premalo učinkovito, kar upravičeno povzroča neraz-položenje in zaskrbljenost pri delavcih. Sindikat se zavzema, da bi postal boj delavcev za spreminjanje sedanjih razmer in odstranjevanje vzrokov vsebinsko bolj bogat in ustvarjalen, da bi se zagotovil maksimum materialnega in družbenega progresa ter hitrejša krepitev in konsolidacija delavskega razreda, kot družbene sile, ki z uresničevanjem svojih interesov veliko prispeva k celotnemu napredku naše samoupravne socialistične družbe.
Od načina dela in organiziranega delavskega razreda, od tega, kako in v kakšnem obsegu uveljavlja svoje ustavne pravice, je odvisen nadaljnji razvoj in krepitev samoupravne družbe. Po ustavnih amandmajih gre dohodek kot celota gospodarski organizaciji združenega dela in delavcem. Njihova je tudi pravica, da:
1.	samostojno in neposredno odločajo o oblikah samoupravne
organizacije združenega dela in da se najodločneje postavljajo po robu tehno-menagerskim in drugim nesamoupravnim konceptom organiziranja združenega dela, ki pomenijo onemogočanje neposrednega odločanja delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela	m
2.	organizacije in organi sindikata se morajo zavzeti, da se organizacije združenega dela — ne glede na njihovo velikost, število zaposlenih in obliko združevanja — formirajo kot skupnosti temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem pa se ne smejo odtujevati z ustavo določene pravice delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela
3.	organizacije in organi sindikata se morajo zavzeti, da se z neposrednim odločanjem delovnih ljudi in na podlagi njihovega samoupravnega sporazuma kontituirajo organizacije združenega dela kot skupnosti temeljnih organizacij združenega dela. Spore, ki bi nastali pri kontituiranju in v nadaljnji samoupravni praksi naj rešujejo samoupravne arbitraže, sestavljene iz predstavnikov vseh temeljnih organizacij združenega dela. Hkrati pa je zelo pomembno, da se v samoupravnih sporazumih temeljnih organizacij združenega dela opredelijo bistvena vprašanja družbeno-ekonomskega položaja delovnih ljudi, da se ti sporazumi sprejmejo neposredno in da so podlaga vseh normativnih aktov, ki se sprejemajo
4.	krepitev položaja delovnih ljudi v družbi kot celoti zahteva sodelovanje organizacij in organov sindikata pri nadaljnjem razvoju integracijskih procesov in samoupravni povezavi združenega dela tudi zunaj organizacij združenega dela
5.	nujno je postopno spreminjati stare organizacijske oblike in organizacijo dela ter pri tem uporabljati načelo združevanja temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela, pa tudi izstopanja iz enih in pristopanja k drugim, kar naj omogoči nastajanje novih in sodobnih kompleksov, v katerih bo jasno določen skupni interes in samoupravna samostojnost
6.	tretji kongres meni, da mora biti vsako združevanje temeljnih organizacij združenega dela določeno s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo delovni ljudje neposredno sprejeli. S tem postane sporazum poglavitni samoupravni akt, ki določa vse družbeno-ekonomske odnose v organizaciji združenega dela
7.	struktuiranje predstavniških samoupravnih organov ne more biti odtujevanje pravic neposrednega odločanja delovnih ljudi, združenih v temeljne organizacije združenega dela, kajti obseg njihove pravice odločanja setavljajo prenesene pravice iz temeljnih organizacij združenega dela. Kongres meni, da se morajo ti organi formirati po delegatskem načelu in na podlagi samoupravne odločitve združenih proizvajalcev
8.	interni akti, ki bodo sprejeti v temeljnih organizacijah združenega dela ne smejo biti v nasprotju s sprejetimi samoupravnimi sporazumi temeljnih organizacij združenega dela o združevanju, pa tudi ne s samoupravnimi in družbenimi dogovori.
Lavrič Jože
Lakirnica za vrata in naša pričakovanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni j in druge kovine), se ravna izbira najprimernejše površinske zaščite. Pri izboru se ravnamo tudi po tem, ali so elementi izpostavljeni direktnemu učinku atmosferskih vplivov ter nenazadnje tudi po tem, ali želimo ohraniti naravni izgled lesa (zaščita z brezbarvnimi laki) ali bomo opleskali s pigmentiranimi premaznimi sredstvi.
Večina vrst lesa brez površinske zaščite ni obstojna na učinke vremenskih vplivov. Neprestano učinkovanje navlaženja in osušitve zelo skrajša življenjsko dobo lesa, razkroj pa dodatno pospešuje tudi delovanje insektov in glivic.
Vlažnost lesa: Od procesa navlaženja in osušitve lesa je v veliki meri odvisna življenjska doba zaščitnega premaza. V notra-
njih prostorih je vlažnost zraka običajno pod 60 %, kar ustreza 10—12% vlažnosti lesa. Pri 100 % vlažnosti zraka je dosežena točka nasičenosti, nastopi kondenzacija vlage na površini lesa.
Vlažnost lesa pred površinsko obdelavo mora biti v mej ah med 12 in 15 %. Presuh les ni primeren za pleskanje, ker navzame Vlago skozi film, dokler se ne vzpostavi ravnotežje z vlago okolja. Pri navzemanju vlage les nabreka in tako povzroča za sloj filma določeno napetost. Pri pre-vlažnem lesu mora prebitna vlaga preiti skozi sveže nanešen film, kar često vodi do motenj pri izgledu površine kot tudi do zmanjšanja oprijema. Pri nepopolni zaščiti lesa (kadar predmet ni opleskan z vseh strani) vlaga vdere v notranjost lesa,
kar privede do poškodb na filmu (tvorba razpok in mehurjev). Trajnost zaščite lesa ni odvisna le od kvalitete lesa, ki naj bo čimmanj smolnata, kot tudi ne le od izbire premazanega materiala, temveč v veliki meri od kvalitetne izvedbe površinske zaščite.
Za čim trajnejšo površinsko zaščito stavbenih elementov je potrebno zadostiti sledečim pogojem:
a)	Les, podvržen črnjenju moramo prepojiti z ustrezno fungi-cidno raztopino.
b)	Že pred montažo stavbenega pohištva (vrat in raznih oblog) na objekt, je nujno potrebno zaščititi te elemente z vseh strani in to z 1 slojem impregnacije in 1 slojem ventilacijskega temelja.
Organizacijska shema
Organizacijsko strukturo delovne organizacije, oziroma njen organizacijski model grafično prikažemo z organizacijsko shemo.
Osnove za konstrukcijo organi-
zacijskega modela so:
—	razpored neobhodnih organizacijskih potencialov po elementih, organizacijskih enotah in funkcijah
—	njihovi ponder ji in
/
'/ ///
DIREKTOR
In
pomočnik dir.
^1......."
s?.

/


A
A

/plan. anal.si
— ključne odvisnosti v poslovanju med organizacijskimi enotami.
Na teh osnovah sta sestavljena tudi oba organigrama podjetja LIP Bled.
organigram 1

/
/


/
\
K
\
II
spl.kadr		gospod.
sektor		rač.s.
komero, sektor		teh. sektor
1		1
odd.za izvoz		sl.ŠDČ
1		1
odd.za d om.trg		a aha va
Ciin
razvoj
sektor
LIO
Podnart
ELI J
LIO Jo,j str.
LIO
Rečica
LIO
'.Godec
vzdrž.
obrat
PE Podnart
■ ' I
ips —
o ,i str.
TS
vrata
PE Lancovo
PE
Belca
PE
Sor,j e
m
PE predel. Tl~
PE mizar.
PE
l.moka
organigram 2
1.	Organigram Lesno industrijskega podjetja Bled (stanje leta 1969).
2.	Organigram podjetja LIP Bled (sedanje, oziroma planirano stanje).
Ključne odvisnosti v poslovanju med organizacijskimi enotami (obenem pa tudi vpliv posamezne enote na drugo enoto) so prikazane s črtkano črto. Puščice kažejo smet vpliva.
Vsaki delovni organizaciji, ki posluje pod danimi pogoji, ustreza le en organizacijski model, ki ji omogoča doseganje optimalnih poslovnih rezultatov. Določen organizacijski model preneha biti optimalen če se spremenijo pogoji poslovanja. Kot je razvidno iz organigramov je zaradi sprememb v pogojih poslovanja prišlo tudi do sprememb v sami organizaciji.
Pomembnejše spremembe v organizaciji podjetja LIP Bled so:
—	koncentracija proizvodnje
—	spremembe v razvojnem sektorju
—	večja orientiranost na tržišče in s tem razvoj prodajnega sektorja
—	ustanovitev maloprodajne trgovine
—	povezava z zunanjimi sodelavci.
Primožič
c) Pri zaščiti z brezbarvnimi laki je potrebno zagotoviti minimalno 3 sloje pred montažo, kadar so elementi izpostavljeni učinkom atmosferskih vplivov.
Izbor najustreznejših premaznih sredstev za zaščito stavbenega pohištva je često zelo težak. Premazana sredstva na oljnem vezivu imajo veliko specifično raztresenost, pod učinkom vlage film nabreka, pri pospešenem staranju privede' celo do propustnosti vlage. Izbor ustreznega premazanega materiala je odvisen tudi od časa izvajanja površinske zaščite, t. j. od razpoložljivega časa sušenja.
Sposobnost zaščite premaza zavisi v precejšnji meri od tega, če je premaz obstojen na učinke različnih vplivov in če je v stanju te škodljive vplive odvrniti od podlage. Eden izmed glavnih učinkov vremenskih vplivov je vlažnost. Zato je odločilnega pomena to, kako vlažnost deluje na premaz.
Zaščitni premazi morajo ovirati prehod vlage v les in tako čuvati les pred nabrekanjem, na drugi strani pa filmi ne smejo biti tako nepropustni, da ne bi mogla oditi iz lesa vlaga, ki je bila v lesu pred pleskanjem, ali je kasneje vanj prodrla. To velja predvsem pri zunanjih vratih.
Faktorji, ki vplivajo na propustnost vode so:
a)	debelina filma
b)	vrsta veziva in sistem površinske zaščite
c)	pigmentacija (PVK)
Izbor sistema se ravna po tem, če so elementi izpostavljeni direktnim učinkom atmosferskih vplivov ali pa se nahajajo v zaprtih prostorih, drug kriterij pa je vrsta podlage (les, kovina) ter izbira zaščite s pigmentiranimi premaznimi sredstvi ali z brezbarvnimi laki.
—	Ce so predmeti izpostavljeni zunanjim vplivom (zaščita zunanjih vrat, razne lesene obloge itd.) izbiramo lahko med alkid-nim in oljnim sistemom. Zaščito delimo na dve fazi, t. j. pred vgraditvijo elementa in po vgraditvi.
—	Zaščita s pigmentiranimi premaznimi sredstvi pred
vgraditvijo:
1 sloj impregnacije
1 sloj ventilacijskega temelja
po vgraditvi:
1 sloj -ventilacijskega temelja
1 sloj pokrivnega emajla.
—	Zaščita z brezbarvnimi laki.
Če je podlaga tropski les, je
izbira premazanega materiala precej težka. Različne vrste tropskega lesa vsebujejo številne snovi, ki povzročajo težave pri površinski obdelavi. Najugodnejše rezultate daje zaščita z uporabo DD impregnacije. Snovi, ki se iz tropskega lesa izlužuje-jo je potrebno odstraniti s ščetko ali z razredčilom.
—	Podlaga je kovina (jeklo, pocinkana pločevina)
Premazna sredstva nanašamo na mehansko očiščeno in razma-ščeno podlago, odstraniti moramo dotrajane in labilne sloje starih premazov, prav tako rjo.
V tem poglavju smo si na kratko ogledali le nekaj rešitev zaščite in problemov pri površinski obdelavi. V-rsto problemov pa bomo imeli s pniučevanjem delovne sile in izbiro materialov, ker želimo uporabljati domače materiale.
SKLEPNE MISLI
Naša pričakovanja o površinski zaščiti ali obdelavi bomo realizirali le tedaj, če bomo delovni cilj realizirali tako s stališča proizvodnje, kot prodaje.
Zupan Pavel
Ne glejmo sosedu v lonec!
Pod tem geslom smo sprejemali nov sistem obračuna osebnih dohodkov in novi pravilnik o delovnih normah v preteklem letu. želeli smo, da je vsak posameznik čim bolj pravično plačan za svoje delo.
Ob prehodu obračuna OD iz starega sistema na novi sistem so bili potrebni razni preračuni delovnih norm iz osnove točk in prvega in drugega akorda na osnovo kategorij. To je bila precej težka naloga, ker se za vsako delo ni smela spremeniti cena.
Norme so bile preračunane, dane po delovnih mestih, svet za delovne norme pa je dal spremno besedo: »Prosimo, ne hudujte se na nas!« Upoštevajte, da je bil naš svet formiran šele pred kratkim in da še nima dovolj izkušenj. Upoštevajte tudi to, da je služba za študij dela formirana šele pred nekaj meseci in da še ni uredila nobenega delovnega mesta, niti še ni postavila prve tehnične norme, študij dela nam je sicer pomagal po najboljših močeh, vendar se lahko zgodi, da smo storili kakšno napako. Prosimo, ne razburjajte se zaradi tega! Napišite pritožbo na Svet za delovne norme in skupaj z vami bomo zadevo obravnavali in vse eventuelne napake popravili.
Preteklo je že nekaj časa, tako, da lahko ugotavljamo nekatere rezultate novega obračuna OD:
—	osebni dohodki, obračunani po delovnih normah, so skoraj v vseh primerih večji od prejšnjih, kar pa ne moremo reči za tiste, ki so vezani samo na proizvodnost,
—	pozabili smo besede »ne glejmo sosedu v lonec«. Ravno to gledanje v sosedov lonec povzroča največ hude krvi, delno upravičeno, ne pa v vseh slučajih. Zavedati se moramo, da škodimo kvaliteti s preveliko vnemo za preseganje norme in doseganjem čimvečjega OD. S takim delom tvegamo celotno proizvodnjo, na kar nas že opozarjajo številne reklamacije,
—	pred študij dela se postavljajo zahteve, da se z vsako spremembo tehnologije takoj postavi nova norma, brez vsakršnih predhodnih snemanj in analiz. Take norme ne morejo biti realne in se študij dela takih zahtev tudi brani. Postopek mora biti postavljen, utečen, nato se lahko postavi realnejša norma na podlagi snemanja časov.
Naloga službe študija dela je urejanje delovnih mest, le v manjši meri samo normiranje, študij se bo prizadeval, da bo to nalogo tudi čim bolje opravljal, posebno po montaži naročenih novih sotrojev, s katerimi se bo tudi tehnologija plošč nekoliko spremenila. Uspehi pa bodo tem večji, čim večje bo sodelovanje vseh zaposlenih.
Repinc Jože
Nasi razgovori
Naše Glasilo je še prav mlado. Uredništvo je zanimalo, ali so bralci, člani našega kolektiva, zadovoljni z njim in ali dosega svoj namen.
Od Delavec Avgusta, oddelkovodja oddelka vhodnih in garažnih vrat, Urbanč Pavle, krojilke v oddelku Lancovo, Pirc ing. Alojza, vodje plansko analitskega oddelka, Čeme Anice, kuharice v oddelku vrat in Hikl Borisa, polnojarmeničarja v oddelku žaga, sem dobil sledeče odgovore:
ali z zanimanjem pričakujete izid našega glasila ob
mesecu?
Tov. Delavec:
Da, saj preberem celega, mislim, da je to tudi moja dolžnost. Glasilo moramo obdržati.
Tov. Urbanč:
Zelo se ga razveselim, saj me marsikaj v njem zanima. Še posebno kako bo z novo tovarno vrat na Rečici, kako bo, ko bomo sami prišli na Rečico, kakšna delovna mesta bomo zasedli in sploh kaj bomo delali.
Tov. Pirc:
Vsekakor, saj nam prinaša iz šolskega kroga dopisovalcev stvari, ki me zanimajo in mi širijo pogled v dogajanja v podjetju. Poleg tega pa mi je všeč svoboda izražanja, ki često prinaša bistvo resnice.
Tov. Černe:
Se ga, najprej pogledam na zadnjo stran, če je kakšna pesmica od našega Tončka.
Tov. Hikl:
Da, navadno preberem celega.
MENITE DA JE GLASILO POTREBNO?
Tov. Delavec:
Glasilo je potrebno, ker smo velik kolektiv. To je tudi dober način informiranja, ki je za vse enak. Informacij je lahko veliko. Povezuje nas, ker smo dislocirani. Informacije so iz »prve roke«. Obvešča nas o sklepih vseh samoupravnih organov in o ostalih zadevah in problemih, ki jih imamo. Opozarja nas na napake, ki jih delamo. Zelo zanimiv je prispevek o zgodovini razvoja našega podjetja.
Tov. Urbanč:
Smatram, da je potrebno, ker smo le tako seznanjeni z vsakodnevnimi problemi. Zmeraj ne preberem vse vsebine, preletim le naslove.
Tov. Pirc:
Vsekakor! Kot sem že dejal, moramo podpirati javnost dogajanj v podjetju in seznanjati slehernega člana v kolektivu z novicami, problemi in končno tudi z rešitvami teh problemov.
Tov. Černe:
Na vsak način, saj se le tako kaj izve! Včasih smo imeli vsaj kakšen sindikalni sestanek, sedaj pa tako ni nič in se nič ne izve.
Tov. Hikl:
Menim da je. Le tako so člani kolektiva seznanjeni s tekočo problematiko, seveda če Glasilo preberejo.
ALI STE Z GLASILOM ZADOVOLJNI?
Tov. Delavec:
Sem zadovoljen z njim. Še vnaprej naj bi bila vsebina tako pestra kot je. Glasilo naj posega na vsa področja zaposlenih v podjetju. Menim, da je Glasilo lahko tudi pobudnik nečesa, recimo tekmovanj, izletov in slično.
Tov. Urbanč:
Z Glasilom sem v glavnem zadovoljna.
Tov. Pirc:
Ne povsem, ker je zvrst dopisovalcev enolična in nasploh število dopisovalcev premajhno.
Tov. Černe:
Sem.
Tov. Hikl:
Sem, mislim pa, da člani kolektiva premalo dopisujejo. Zdi se mi, da v Glasilo dopisujejo le eni in isti, predvsem člani uredniškega odbora.
SMATRATE, DA JE VSEBINA GLASILA PRIMERNA? ALI JE ČLANKOV S KAKEGA PODROČJA PREVEC ALI PREMALO, OZIROMA JIH SPLOH NI?
Tov. Delavec:
Za široki krog bralcev smatram, da je vsebina primerna. Primerno bi bilo tudi sodelovanje s članki s področja rekreacije in športa. Občasno pa bi bilo zaželeno prebrati tudi kakšen članek o ureditvi naših obratov.
Tov. Urbanč:
Prav vseh strokovnih člankov ne razumem. Pravzaprav pa vsebina odgovarja. Z našega oddelka ni napisano veliko in bi bilo lahko več.
Tov. Pirc:
V Glasilu je čutiti pomanjkanje realnih podatkov o izvršitvah tistih programiranih načel, ki so bila prav v istem časopisu nakazana popreje. S tem nočem reči, da me zanimajo realno prikazane izvršitve zadanih nalog in rezultati smernic.
STORITVENI RAZREZ
Z ukinitvijo žag v Podnartu, Lancovem in Belci v lanskem letu, smo prebivalcem zagotovili, da bomo opravljali storitveni razrez za njihove potrebe še naprej.
Obljubo izpolnjujemo tako, da smo določili posebno štiričlansko skupino, ki opravlja storitveni razrez za kmete, gospodarske in družbene organizacije v Lancovem, Belci in Begunjah po sledečem razporedu:
v Lancovem:
od 15.3,—31.3.1972 od 3.5,—16.5.1972 od 6. 6,—10. 6.1972
v Belci:
od 1.4,—30.4.1972
Tov. Čeme:
Premalo je prispevkov o dogajanju med ljudmi. Že tako ni nobenega stika z ljudmi, ker se samo dela .. .
Tov. Hikl:
Kakšnih prispevkov o našem vsakodnevnem delu ni nič, skoraj nič. Zdi se mi, da bi bila lahko v vsaki številki Glasila po ena križanka.
ALI SODELUJETE V GLASILU S PRISPEVKI?
Tov. Delavec:
Bolj poredko. Nimam toliko prostega časa.
Tov. Urbanč:
Do sedaj še nisem, čeprav sem imela že namen. Bilo mi je žal, ker nisem, mogoče še bom. Nisem si vzela časa in mislim, da ne bi znala napisati dovolj lepo.
Tov. Pirc:
Sodelujem le občasno, največ po predmetu na katerem delam.
Tov. Černe:
Ne, ker nimam časa, verjetno tudi v bodoče ne bom mogla.
Tov. Hikl:
Ne, do sedaj še nisem. Težko je najti čas za kaj takega, pa tudi napisati je težko.
ALI V VAŠEM ODDELKU OBSTAJAJO PROBLEMI, KI BI JIH BILO V OBLIKI ČLANKA VREDNO OBJAVITI V NAŠEM GLASILU?
Tov. Delavec:
V našem oddelku je problemov več, ker uvajamo novo proizvodnjo. Marsikateri se bo ublažil, ko bo proizvodnja utečena. Privajanje delavcev je težji problem. Mislim, da to ni tako aktualno, da bi o tem polemizirali v Glasilu.
Tov. Urbanč:
Mogoče bi bilo vredno napisati kaj o točnosti kategorizacije posameznih delovnih mest, ker obstajajo nesporazumi.
Tov. Pirc:
Posebnih problemov v mojem oddelku ni. Obstajajo pa splošni problemi, ki pa jih je moč reševati na nivoju podjetja.
Tov. Černe:
Delo v kuhinji ni prav lahko. Ne da se vedno vseh zadovoljiti in marsikdo s hrano ni zadovoljen. Tudi pogoji za delo so v naši kuhinji zelo slabi. V enem prostoru je jedilnica in kuhinja, shrambe pa sploh ni.
Tov. Hikl:
Menim, da je problemov vsak dan dovolj. Delo na žagi je precej težko, o normah pa se tako ne izplača govoriti, ker jih ne bodo popravili. Ker se je spremenil asortiman žaganega lesa je sedaj v posameznih naponih žaganih listov več in ne moremo delati s takim pomikom, kot pred enim letom.
ALI ŽELITE OB TEJ PRILIKI IZNESTI ŠE KAKŠEN PROBLEM ALI POSTAVITI KAKŠNO VPRAŠANJE?
Tov. Delavec:
Opažam nekaj notranjega neskladja. Malo ga je med tovarnama, nekaj pa med ljudmi, odgovornimi za organizacijo in gospodarjenje v podjetju, kar sigurno ne vpliva pozitivno na naš uspeh.
Tov. Urbanč:
Zanima me kako bo z ukinitvijo zabojarne na Lancovem in ali bo do nje sploh prišlo? Ali je res, da se bo v Podnartu zopet žagalo? Mislim, da bi lahko delali, kakor smo že toliko let. Sliši se, da so delavci iz Podnarta na Rečici zapostavljeni. Zanima me tudi kaj bo z direktorjem, ker nas je bivši tako potegnil za nos.
Tov. Pirc:
Za uspeh podjetja, od katerega smo odvisni vsi, bi bilo nujno, da tovariš direktor od ljudi, ki govorijo in odločajo, zahteva konkretno delo in presodi vrednost tega dela.
Tov. Černe:
Z novo kategorizacijo delovnih mest se kuharice počutimo zapostavljene. Prav moj primer je tipičen — prišla sem z neko tovarišico isti dan v podjetje, sedaj pa ona zasluži tudi po 1000 din več na mesec. Smatram, da delo v kuhinji ni tako lahko in enostavno, in da je kuharica enakovredna po svojem delu vzdrževalcem in ne pomočnikom. Menim, da ni prav, ker na leta službe in kvalifikacijo ni več dodatka; to je bilo prej bolj pravično.
Tov. Hikl:
Mislim, da bi se lahko dvignili osebni dohodki, saj cene vsak dan rastejo! Odobravam zgraditev nove hale, zanima pa me, kako trenutno finančno stojimo. Mislim tudi, da so vsa delovna mesta v žagalnici ocenjena za eno kategorijo prenizko.
Sploh nimam namena česar koli dodajati. Trdim, da je vse skupaj potrebno večje pozornosti. Pod vse skupaj mislim to o čemer smo se pogovarjali.	H. Blažič
od 21.5,— 3.6.1972 od 17.6.—30.6.1972
v Begunjah:
od 15.3,—31.3.1972 od 15.5,—21. 5.1972 od 13.6,—17. 6.1972
Storitveni razrez v Podnartu bodo opravljali delavci iz žage Tovarne Bled od 17.4.—12.5.1972.
Prevzem hlodovine bo vsak dan v navedenih terminih, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 7. do 14. ure.
Umik smo objavili v časopisu »GLAS« in ga posredovali tudi vsem Krajevnim skupnostim.
Urnik za drago polovico leta bomo objavili v mesecu juniju 1972.
A. Ličen
Proizvodnja vrat v Mojstrani
Po sprejetem konceptu nove poslovne politike podjetja v preteklem letu je bila med glavnimi nalogami koncentracija proizvodnje. Zato je bila določena tudi preusmeritev v obratu Mojstrana.
V tem obratu smo dosedaj, poleg žaganega lesa, izdelovali še ladijski pod, stavbno pohištvo in avtomatska kegljišča. Z vso to proizvodnjo smo prenehali ob koncu leta 1971 in se preusmerili na izdelavo vhodnih ter garažnih vrat.
Z nekaj zamude je stekla v februarju proizvodnja vhodnih vrat. Pri tem smo morali odpraviti marsikatero oviro. Postaviti smo se morali namreč v celoti na lastne noge. Tako je team, zadolžen za preusmeritev proizvodnje v Mojstrani, ob pomoči še nekaterih sodelavcev — največ je tu pomagal Anton Noč — postavil tehnološki postopek na novo v povečani mizarski delavnici. Na vsakem delovnem mestu je moral reševati izpeljavo in uvedbo delovnih pripomočkov od strojev do raznih rezil in šablon. Na nekaterih delovnih mestih smo uvedli pnevmatiko, ki je dosedaj v Mojstrani nismo imeli. Notranji transport opravljamo pretežno z valjčnicami. Zagotovljen nam je viličar, ki bo opravljal vse zunanje premike, tako na skladišču žaganega lesa, kot tudi za sušilnico, pri razkladanju polizdelkov in za odpremo gotovih izdelkov.
Preusmeriti smo morali tiste sodelavce, ki so dosedaj delali na žagi Belca, da se usposabljajo na manj zahtevnih delovnih mestih te nove proizvodnje. Glavno breme so prevzeli mizarji, ki so dosedaj izdelovali avtomatska kegljišča. Ker je razmerje med mizarji in ostalimi nekako 1:2, se je proizvodnja le s težavo utekla. Začeli smo z izdelavo vhodnih vrat, za katera dobimo krila iz tovarne Bled. Novo nabavljeni stroj Wainig za izdelavo letvic, namenjen našemu oddelku vhodnih in garažnih vrat, je ostal na Rečici, kjer bo bolj vsestransko izkoriščen:"
Zato nas mora tovarna zalagati z obložnimi in dragimi letvicami. Moti nas slaba kvaliteta uvoženega lesa framireja, tako za podboje kot za letvice. Problem imamo tudi s sušenjem tega lesa.
Medtem ko je bilo v mesecu februarju v glavnem uvajanje m preizkušanje, je v marcu proizvodnja stekla že nekaj bolje. Ker gledamo na kvaliteto izdelave, pri izročenih izdelkih nimamo izmeta ali posebnih reklama-oij. Količino izdelkov bomo v naslednjem obdobju približali planskim zadolžitvam in v maju prešli na normirano delo. Pred nami je še naloga, da izpeljemo proizvodnjo garažnih vrat, za kar imamo v tehnološkem traku v glavnem vse pripravljeno.
Pri zaščiti na delovnih mestih je nujno, da skupno z zadevnimi službami podjetja in tovarne, proučimo in uredimo problem odvajanja lesnega prahu. Ta je zelo nadležen in se pojavlja pri obdelavi framireja v mnogo večji količini, kakor pri obdelavi domačega lesa.
Redna oskrba z reprodukcijskim materialom, posebno še optimalna zaloga zračno osušenega in kvalitetnega lesa za podboje in obložne letvice, nam bo zagotovilo za izpolnjevanje planskih zadolžitev našega oddelka.
A. D.
SKLEPI SVETOV CENTRALNEGA DELAVSKEGA
SVETA
Svet za urejanje delovnih razmerij
stran 5, odstavek 3:
— za delovno enoto je šteti tovarno ali upravo
stran 5, odstavek 5:
—• odloča o sprejemu, spremembah in dopolnitvah akta o sistematizaciji delovnih mest oziroma del na podlagi organizacijske sheme in potreb podjetja.
Sklepi Sveta za splošne zadeve centralnega delavskega sveta z dne 6.3.1972
1.	FIS komiteju Bohinj se dodatno odobri 3.300.— din iz sredstev za reklamo.
2.	Krajevni skupnosti Bohinj se odobri posojilo v višini 80.000.— din za nakup rolbe za pluženje snega s tem, da se v okviru podjetja sklene pogodba za pluženje snega. Tovarna Bohinj najde finančno rešitev v okviru splošnih in investicijskih stroškov.
3.	V koordinacijski odbor z GG se namesto Vrtačnik Olega imenuje Bajt Franc.
4.	V najkrajšem času se organizira srečanje borcev.
5.	Zunanjemu sodelavcu Jan Jožetu se ne odobri potovanja v München.
6.	Svet za splošne zadeve naj se seznani s poročili o potovanjih v inozemstvo in rezultati potovanj.
7.	Za storitveni razrez v naših enotah Belca, Lancovo, Begunje in Podnart se odpre sledeča delovna mesta:
1.	vodja izmene (storitveno žaganje)
2.	referent za storitveno žaganje
3.	jarmeničar — dve delovni mesti
8.	Svet je obravnaval razne prošnje in vloge ter jih po presoji nekaj ugodno rešil, nekaj pa zavrnil.
9.	Svet je razpravljal o organizaciji finančnega sektorja, o delovnih mestih finančnega sektorja, ki se ukinejo, katera je potrebno razglasiti, o ukinitvi delovnih mest v enotah Belca, Mojstrana in Podnart, spremembi delovnih mest v naročninskem oddelku in nekaterih drugih ukinitvah in razglasih novih delovnih mest.
Kasneje je Svet ugotovil, da gornje zadeve niso v pristojnosti Sveta za splošne zadeve, temveč v pristojnosti Sveta za urejanje medsebojnih delovnih razmerij.
Zahtevek za embaliranje izdelkov vse večji
Ob takem napredku in povečanju proizvodnje prihajamo do hiper-produkcije in problem ne bo več proizvajati, temveč prodajati. Nedvomno bo lahko proizvajal le tisti, ki bo imel dobro organizirano prodajno mrežo, ki zahteva primerne transportne enote in embalirane izdelke. Artikel bo moral biti zaščiten tako, da se od proizvajalca do kupca ne bo poškodoval. Pri tem bo treba upoštevati, da se blago na svoji poti, mnogokrat preklada in zato bo morala biti transportna enota dobro preštudirana in estetsko embalirana.
Lesna industrija, konkretno LIP Bled, je prešla iz žagarske proizvodnje na proizvodnjo opažnih elementov, vseh vrst in oblog, kar zahteva transport ppl-izdelkov nezaključenih s transportnih enot.
O tem smo se lahko že večkrat prepričali pri dosedanjem načinu transporta in embaliranja. Izdelki se nam poškodujejo, da ne govorim o odvečnem fizičnem delu pri prekladanju, katerega nam pa trg ne prizna.
Ce samo primerjamo embaliranje izdelkov majhnih vrednosti pa do embaliranja pohištva s stopnjo tovrstnega napredka pri naših proizvodih, lahko ostanemo brez komentarja.
Vzemimo samo primer, da je
mJ opažnega elementa lahko prodan za 60.— do 90.— din. Ko ga kosovno prelagamo, včasih tudi zabrišemo v blato, ga jemljemo za podlago ali hodimo po njem, prav gotovo pozabljamo na visoko ceno bi na to, da je stopnja transporta in transportne zaščite zelo nizka.
V ta namen je bila določena delovna skupina za ureditev proizvodnje opažnih plošč, katere naloga je bila tudi določitev načina embaliranja. Tako se je postavila transportna enota, način paletiziranja in zaščita s polietilensko prevleko na kateri bo istočasno reklama firme. Za prehod na ta način pa bo potrebno obdobje dveh mesecev, zaradi trenutnih zalog. Predlog rešitve
Neustrezno skladiščenje opažnih plošč
Sklepi Vlil. zasedanja Centralnega delavskega sveta
z dne 3. aprila 1972
Sklepi VIII. zasedanja Centralnega delavskega sveta
z dne 3. aprila 1972
1.	V bodoče se pred pričetkom zasedanja predlaga dodatne točke dnevnega reda, s tem, da odpade točka razno.
2.	Ponovno se imenuje overovatelje zapisnikov.
3.	Z 11. glasovi je bilo sprejeto novo ime podjetja LIP lesna industrija BLED. Za predlog, da še naprej ostane LIP, Lesno industrijsko podjetje Bled so glasovali 3 člani DS, 2 člana pa sta se glasovanja vzdržala.
4.	Sprejet je bil PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU s tem, da se v 27. členu črta drugi stavek, ki se glasi: »Za dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba (višja ali visoka šola) pa traja eno leto«. 43. člen — drugi odstavek: namesto »dva dni« se vpiše »tri dni«,
43. člen — tretji odstavek: namesto »en dan« se vpiše »dva dni«.
5.	Sprejet je PRAVILNIK O NAGRAJEVANJU IZUMOV, TEHNIČNIH IZBOLJŠAV IN KORISTNIH PREDLOGOV, s pripombo, da se 13. člen pravilnika dopolni s tem, da se v oddelkih montirajo omarice, kjer se oddaja pošta za racionalizacije in tehnične izboljšave, ki se bodo odpirale v določenem času.
6.	Služba za varstvo izdela razpis za racionalizacije s področja varstva pri delu in sprejete predloge posreduje Svetu za tehnične izboljšave in racionalizacije in izume.
7.	Sprejeta so bila sledeča pojasnila k statutarnemu odloku št. 1:
Glede na to, da so se pri pristojnostih posameznih svetov Centralnega delavskega sveta pojavila razna nesoglasja, dajemo naslednje tolmačenje:
»Svet za splošne zadeve stran 3, točka 5:
— obravnava in odloča o dodeljevanju pomoči tistim, ki se obračajo na podjetje z raznimi prošnjami, razen gasilskemu društvu v podjetju, za katerega je pristojen Svet za varstvo pri
delu, posameznikom, ki so člani ali upokojenci podjetja, za katere je pristojen Svet za družbeni standard, stran 3, točka 7:
— odloča o organizacijski shemi podjetja po vrstah služb od uprave, tovarn pa do oddelkov uprava — sektorji — oddelki tovarna — skupne službe — oddelki
8.	Imenovana je naslednja komisija za razpis delovnega mesta direktorja:
1.	Ivan Robič — predsednik
2.	Franc Mencinger
3.	Zdravko Knaflič
4.	Zvonko Jirasek
5.	Stanko Iskra
6.	Anton Golc
7.	Alojz Strgar.
Razpis pripravi do 30. 4. 1972, zbere material in predlog posreduje v potrditev CDS.
9.	Z ozirom na širok obseg dela komisije za pripravo osnutka statuta je bila imenovana nova komisija v sledečem sestavu:
1.	Ivan Robič — predsednik
2.	Jelka Kunej
3.	Anica Ličen
4.	Franc Mencinger
5.	Stanko Iskra
Gornja komisija pripravi do naslednjega zasedanja CDS predloge za razjasnitev nekaterih zadev, predno preide na izdelavo osnutka statuta.
10.	Svet za družbeni standard naj do 10. aprila 1972 izdela predlog za delitev regresa članom kolektiva in za ostale bonitete članov kolektiva.
11.	CDS se strinja s tem, da se naredi izbris zaznambe razlastitvenega postopka za pare. št. 285/1 in 282/2 k. o. Boh. Bistrica, vi. št. 362 ista k. o., ker ni več interesantna za naše podjetje.
12.	Z ozirom na spremenjene pogoje pri dodeljevanju kreditov s strani bank, je delavski svet sprejel sklep, da se določi minimalno 605.000.— din za obratne namene.
embaliranja na podlagi močno stisljive folije, ki so ga dali tuji strokovnjaki, zaenkrat ni osvojljiv.
Embaliranje vhodnih in dvo-krilnih garažnih vrat je trenutno rešeno in dobro služi pri transportu, kakor tudi zaščita pri vziidavi. Odprto vprašanje je ostalo pri vseh vrstah kompletnih sobnih vrat; pri izbiri embalaže tega artikla bo potrebno upoštevati predvsem to, da mora biti zaščita enaka zaščiti pohištva, ker lakirana površina ne bo prenesla zasilnega embaliranja.	M. K.
Izrezi od vratnih kril-odpadek ali cenen material za druge finalne izdelke?
Vsaka smotrna lesna industrija se trudi, da svoje izdelke čim bdlj finalizira, obenem pa odpadke, ki pri raznih proizvodih nastanejo, predela v druge finalne izdelke in proda.
Pri zasteklenih vratih se pojavlja velika količina izrezov, ki jih sedaj skladiščijo ob tovarni na Rečici, vendar so ti odpadki napolnili že toliko prostora, da so postali resen problem.
Predlagali smo sledeče rešitve: da se izreze proda take kot so ali pa se jih predela v finalne izdelke. S tem v zvezi je razvojni oddelek s pomočjo prototipne delavnice skrbno pripravil cel sistem sestavljivih mizic in polic za ceneno opremo dnevnih sob, otroških sob, spalnic in podobno. Ugotovili smo, da so taki elementi komponibilni in po ceni za nas interesantni, da pa je treba s proizvodnjo počaikati toliko časa, da bomo imeli finalno obdelana vrata, to se pravi, da bodo izrezi že lakirani.
Ožji trakovi od vhodnih vrat za te police niso primerni; uporabljivi pa so za prefabricirane strešne in stropne nosilce, ker kljub zelo majhni teži, dosegajo visoke statične kvalitete.
Odpadkov v kakšni drugi obliki je v naši industriji gotovo še več. Stremeti moramo za tem, da gre takega materiala v surovem stanju čim manj iz tovarne, ker nudijo le majhno izrab-ljivost in zaslužek. Koman
Zdravniški pregledi
Že več kot mesec in pol je minilo, odkar je bila skupina mehanikov na specialnem pregledu v Zdravstvenem domu za medicino dela v Radovljici in na slikanju pljuč v stari bolnici na Jesenicah.
Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da so ti pregledi zelo potrebni za ugotovitev stanja zdravja delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Res, da so iti pregledi dokaj dragi, vendar je še veliko delavcev, ki bi radi ali celo morali biti pregledani. Vsi vemo, da so le zdravi delavci tisti, ki lahko svoje delo uspešno opravljajo.
V zvezi s tem bi postavil vprašanje, kako je s plačilom za zamujeni čas. Zaradi pregleda smo bili odsotni več kot osem ur, povrnjene pa smo dobili samo stroške za prevoz z avtobusom. Mislim, da smo bili v tem primeru upravičeni tudi do polovične dnevnice (49. in 53. člen Pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku). Sploh pa se ne morem zadovoljiti z odgovorom kompetentnih v tovarni Bohinj češ, bodite zadovoljni, da ste bili sploh pregledani.
Rozman Franc
Tov. Rozman!
Vaš in vaših sodelavcev problem smo posredovali vodstvu tovarne Bohinj, odgovor pa pričakujte v naslednji številki Gla-sila, kot je že običajno.
Kje uporabljati les?
Pred mesecem dni je bilo v Ženevi (Švica) mednarodno posvetovanje o lesu kot konkurenčnem in vsestranskem materialu. V glavnem se je razpravljalo o lesnoindustrijskih izdelkih, ki so namenjeni gradbeništvu in uporabi pri javnih delih.
Statistike kažejo, da bodo tudi v bodoče predvidene ponudbe lesa kot primernega tvoriva ostale suficitarne, vendar pa gotovo ne preobilne. Zato bo potrebno že v bližnji prihodnosti več racionalnejših in efikasnej-ših pristopov, ki naj bistveno upoštevajo komercializacijo, napredovanje razvoja in raziskovanje uporabnosti lesa. V nekaterih deželah se les še prav gotovo prebogato troši za vsakovrstno uporabo, ki ni docela utemeljena. K boljšemu izkoriščanju lesa za lesne izdelke, ki jih uporablja gradbeništvo in boljši racionalni rešitvi je potrebno stimulirati različna interesna področja in formirati vse več strokovnjakov s področja arhitekture, designer in drugih strok, ki se ukvarjajo z aplikacijo in tehnologijo lesa. Ugotovljeno je, da bodo nekateri konkurenčni materiali, predvsem plastika, zagotovo odigrali zelo pomembno vlogo pri reševanju teh racionalizacij. Plastika se bo zanesljivo uporabila kot supe-riomejša napram tradicionalnim materialom. Vsekakor se smatra, da bodo kombinacije lesa omogočile razvoj novih izdelkov in elementov zelo dobre kvalitete. Lesna industrija ima precejšnje možnosti, da razišče veliko število kombinacij s plastičnim materialom. Zanimivo je tudi, da bodo v doglednem času cene plastičnih materialov vplivale na cene izdelka, katere bodo nižje. Praktično gledano, imajo tvoriva, ki biološko ne razpadajo, prednost in to se bo v prihodnosti izrazilo v konkurenčnem razmerju med lesom in plastičnimi materiali.
V' Skandinaviji se še vsesplošno uporablja preveliko lesa za gradnjo hiš, pa tudi če so te hiše montažne ali prefabrdcira-ne, imajo pretežno količino materiala v lesu. Racionalnejše rešitve lesenih hiš s kvadraturo 75 m2 bivalne površine imajo
vgrajenega 19,5 m3 lesa, manj racionalne pa 25 m3, in več. Zelo se je kritiziralo tak način dela in poudarilo se je, da naj bodo prefabricirane hiše sodobnega gledanja, občutno manj vgrajenega lesa in naj se v glavnem preide na drug material, enakovreden po funkciji in lastnosti. Pri hišah naj bi se razvijala iz lesa naprej pretežno le ostrešja. Tako ostrešje kot drug uporabni les pri hišah pa se mora zaščititi s sodobnimi sredstvi proti požarom. V tem pogledu so Skandinavci zelo napredovali in bi se ostali v Evropi lahko kaj naučili od njih. Tudi zaščita napram drugim vplivom, ki so klimatskega porekla, je v Skandinaviji rešena v glavnem zadovoljujoče.
Lesenim lepljenim nosilnim konstrukcijam je bil dan ustrezen poudarek v pozitivnem smislu, vendar pa se v različnih deželah gleda na lesene lepljene konstrukcije precej različno, posebno še, ker so predpisi o nosilnih konstrukcijah nedodelani in togi. To stanje je povzročilo, da v mnogih deželah gledajo s podcenjevanjem na les kot konstrukcijsko gradivo, kar je poglavitna prepreka, da les ni našel že sedaj še večje uporabnosti' pri tovrstnih načinih gradnje. Glavni vzrok, da tovrstna konstrukcija ni napredovala je zaradi različne trajnosti glede na stabilnost konstrukcije, nakar vpliva uporabljeno lepilo in tudi delovna sila, če jo za tovrstna specialna dela ni na razpolago.
Zelo zanimiva je bila tudi razprava o lesenih opažih. Prevladalo je mišljenje, naj obdrži dominantno pozioijo v odnosu z drugim materialom, vendar pa ja bil tu izražen bistveni poudarek na kvaliteti. Opažne plošče naj bi še v nadalje ostale lesene, na noben način pa ne oporna ogrodja, to so oporniki in nosilci. Oporni sistem naj bi bil vse-
Kardeks sistem naše poslovne politike
A — ažurnost B — bistvenost C — centralizacija č — časopis podjetja D — delavnost E — elastičnost F — finance G — gradnje H — harmonija I — izvoz
J — jamstvo kvalitete K — kooperacije L — likvidnost
M — modernizacija N — načrtovanje 0 — ojačanje kadra P — proizvodnost R — rentabilnost S — sistem nagrajevanja š — štipendisti T — tovarištvo U — učinkovitost V vztrajnost Z — zadostitev tržišča ž — želje
Urejeno skladišče Iso-span zidakov
kakor dz kovine, kajti uporaba lesa pri tem načinu dela je povsem neracionalna in največkrat predraga. Izražena so bila še druga mišljenja, predvsem v tem smislu, da bo vzporedno z napredovanjem industrijske gradnje na zgradbah razvoj prinesel vse več prednosti betonskim prefabrioiranim elementom. Pri visokih gradnjah se predvsem v severni Evropi betonski prefabrioirani elementi že zelo mnogo uporabljajo. Vendar se tendence tega gledanja zelo različno odražajo v različnih deželah in so si zelo protislovne. Večkrat je bilo poudarjeno, da je potrebno pni uporabi sestavnih elementov na bazi lesa uvesti rigorozno kontrolo kvalitete. Ves les, ki se uporablja v gradbeništvu je potrebno površinsko zaščititi. Zelo veliko novosti je s področja premazov tako zva-nih nefilmotvomih premazov, s katerimi so posebno dobre rezultate dosegle sicer evropske države pri zunanjih raskavih lesenih oblogah. Ti načini premazov so precej bolj odporni napram vplivom klime in še posebno kar se je v zadnjem času ugotavljalo, napram intenzivnosti ultravioletniih žarkov, ki so eden glavnih povzročiteljev razkroja dosedanjih znanih premaznih sredstev.
Iz sedanjih raziskav sledi, da je potrebno posvetiti mnogo dela okrog ugotovitve vplivnih zunanjih faktorjev na trajnost lesa in trajnost površinske obdelave na lesu.
Namen tega mednarodnega posvetovanja je bil torej, osvetliti nepravilno in neracionalno uporabo lesa za gradbene namene ter prikazati čimveč uporabnih smernic za boljšo proizvodnjo in . uporabo po namenu. Komite za les v Ženevi se je zadolžil, da bo s pomočjo svojih agencij in drugih strokovnih služb čimbolj okrepil delo v tem smislu in ojačal povezavo z drugimi državami. Namen je ta, da bodo informacije hitro krožile s pomočjo načrtnega programa publikacij, sistem informacij o raziskavah ter izmenjave obiskov. Predvsem pa naj bi se v doglednem času izdelalo naslednje:
V vednost in ravnanje
POOBLASTILO O NADOMEŠČANJU
16. člen Pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku določa obračun osebnih dohodkov za čas nadomeščanja. Po tem določilu je delavcu, ki nadomešča, zagotovljeno izplačilo osebnega dohodka po ugodnejši varianti (višji kategoriji).
Obveščamo, da se bodo obračunavala le tista nadomeščanja, za katera bo izdano POOBLASTILO ZA NADOMEŠČANJE. Obrazce in podrobnejša navodila daje splošni sektor podjetja.
ODSLEJ PISMENI PREDLOGI ORGANOM UPRAVLJANJA
Uvedli smo nov obrazec za predloge, ki jih dajemo v obravnavo organom upravljanja. To pomeni, da bodo organi upravljanja odslej obravnavali le tiste predloge, ki bodo predloženi tajnici samoupravnih organov na obrazcu, v pismeni obliki.
Obrazec je preprost. Označiti je treba organizacijsko enoto, ki daje predlog, datum, na kratko določiti predlog za obravnavo, jasno obrazložiti predlog, predlagati rok za rešitev in podpis predlagatelja.
Obrazce smo dostavili vodjem sektorjev in oddelkov. Manjkajoče dobite pri tajnici samoupravnih organov.
Priporočamo zlasti temeljito pripravo za sestanek, nepripravljene točke naj se zavračajo, predsedniki organov samoupravljanja naj usmerjajo diskusijo v dnevni red. Le tako bomo uspeli skrajšati naše sestanke, ki so pogosto predolgi in premalo učinkoviti.
POSLOVANJE S PISARNIŠKIM MATERIALOM
1. marca je začelo veljati navodilo za poslovanje s pisarniškim materialom.
Navodilo določa naslednje:
—	Splošni sektor izdaja pisarniški material samo enkrat mesečno
—	Potrebe po pisarniškem materialu sporočajo sektorji ali oddelki splošnemu sektorju prvi delovni dan v mesecu
—	Peti delovni dan v mesecu je določen za prevzem pisarniškega materiala v splošnem sektorju
—	Sektorji, oddelki morajo imenovati osebe, ki bodo odgovorne za pisarniški material
—	Izven določenega dne se pisarniški material praviloma ne izdaja. Za izredne primere sme odobriti izdajo sekretar podjetja.
Ugotavljamo, da poslovanje ne teče tako, kot je predvideno. Spoštujemo navodila za delo, če se z njimi strinjamo, ko jih sprejemamo in če želimo izboljšati naše delovne postopke.
[Vsem članom našega	j
kolektiva	j
čestita k prazniku dela	5
PRVI MAJ
Uredniški odbor glasila	j
a)	klasifikacijo o odpornosti lesenih konstrukcij,
b)	standard o lesenih konstrukcijah,
c)	raziskava materialov za zaščito in površinsko obdelavo lesa,
d)	standard za okna, vrata in druge podobne izdelke, vključno modulirane mere,
e)	klasifikacijo lesenih vrst v kategorije napram trajnosti in uporabnosti,
f)	fiksiranje mednarodnih norm o raziskovalnih metodah.
Upamo, da bodo gornje zadolžitve kmalu realizirane in da jih bomo tudi v našem podjetju lahko s pridom uporabili, še posebno, ker smo podjetje prav takega značaja, da največ svojih izdelkov nudimo gradbeništvu.
E.	P.
Sindikat in njegova vloga
Poklicno
izobraževanje
Poklicno izobraževanje v glavnem obsega izobraževanje v poklicnih šolah za pridobitev kvalifikacije širokega in ozkega profila: pohištveni mizar, stavbeni mizar, strojni mizar, splošni mizar, brusilec orodja in rezil, sušilničar lesa. Šolanje traja tri leta. Pogoji za vpis so dokončana osemletka in starost do 18 let.
Še ni dolgo tega, ko smo imeli sindikalno organizacijo predvsem za »ekonoma«.
Skrbel naj bi, da je v redu pobrana članarina, pozabiti pa tudi mi smel na ozimnico in ne na tovarne tekstilnih izdelkov, če se‘je dalo kje kaj dobiti pod ugodnimi pogoji.
Vse to je prav in lepo. Organizacija delavca naj zanj tudi skrbi. Če pa obrnemo list vidimo na drugi strani vrsto nerešenih problemov, katerih reše-
Razpravljanje je poguba
»Diskusije so naš pekel, naša zla usoda. Kar naprej govorimo in govorimo, kot da bi imeli okvaro centra za govor, kot da z nenehnim govorjenjem odlagamo izvršitev smrtne obsodbe. Utonili bomo v morju besed. Besede, besede — le kdo nas bo pozdravil! Več ko govorimo — manj smo prepričljivi.
Govorimo veliko in puhlo, po 20, po 30, po 40 minut, govorimo vse, kar vemo, boječ se, da. ja ne bi česa pozabili, kakor da smo bili prej obsojeni na večletni molk. To so recitali, monologi, ki so sami sebi namen. Ni nam mar, kaj so govorili drugi in ali je bilo marsikaj že povedano. »Z nökaj besedami bi se dotaknil ...«, »Naj poudarim le nekaj stvari...«, »Samo nekaj pripomb ...«, čas pa teče, tečejo leta. Kje smo bili — nikjer, kaj smo delali — nič. Besedičenje je že postalo značilnst naše dobe, diskusije so pravi obred: neke vrste izpovedovanje vere,« ugotavlja Djoko Stojčič, sekretar mestne konference SZDL Beograda, v »Večemjih novostih«.
vanje spada v pristojnost sindikata.
Dne 21. III. 1972 se je sestal Koordinacijski odbor sindikalne organizacije podjetja. Na sejo so bili vabljeni tudi zastopniki podjetja, samoupravnih organov in zveze komunistov.
Razprava je potekala po Obširnem dnevnem redu, ki je zajemal:
—	smernice Občinskega sindikalnega sveta Radovljica
—	priprava za letne konference sind, organizacij v podjetju
—	predlog za delitev regresa v letu 1972
—	predlog za določitev cen v počitniškem domu za leto 1972
—	predlog regresiranja počitniškega doma
—	stanovanjska problematika
—	šport v podjetju — organizacija tekmovanj itd.
—	sodelovanje sindikata in organizacije ZK v podjetju
—	predlog za organizacijo mladinske organizacije v podjetju
—	razno.
1.	Občinski sindikalni svet Radovljica nam tekoče posreduje smernice za delo sindikata, ki je zelo obširno. Po programu naj bi zajemalo:
—	gospodarjenje in poslovanje
—	krepitev in razvoj samoupravnih odnosov
—	usmerjanje delitve dohodka in osebnega dohodka
—	delovni pogoji in socialni položaj zaposlenih
—	strokovno, družbenoekonomsko in politično izobraževanje
—	kulturno osveščanje zaposlenih in rekreacija
—	učinkovitost in metode dela sindikalne organizacije.
• Kot vidimo, je delo zelo obširno in je vprašanje ali bomo vse
to zmogli in ali so odbori dovolj močni za realizacijo naštetega.
2.	Sindikat bo moral tudi letos dati obračun svojega dela. Po tovarnah bodo letne konference, ne občni zbori.
3.	Regresa bo verjetno nekaj deset din več kot v lanskem letu. V počitniškem domu v Seči bomo živeli za nekaj dražje. Omejeno pa bo tudi bivanje v domu na največ sedem dni, če bo manjkalo prostora.
Da bo naš dom ostal še vedno zanimiv za naše delavce, smo predvideli nekaj sredstev, če bi zaradi nesigurnosti trga nastala razlika.
Če bi obrazložil vso razpravo, bi lahko izšla posebna izdaja našega Glasila, zato bom povzel le nekaj iz te seje.
4.	V podjetju je 17 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj. Zadeva se rešuje postopoma — kdaj bo rešena?
Izvedena bo tudi anketa o stanovanjih med zaposlenimi. Sindikat priporoča javno anketo, ker bomo le na ta način dobili točne podatke.
5.	V podjetju bo športno društvo, po tovarnah pa lahko sekcije. Za bolj aktivne športnike več denarja.
Vse vrste športniki bodo lahko prišli na svoj račun.
6.	Da bi poživili delo organizacij v podjetju je potrebno njihovo večje medsebojno sodelovanje.
7.	Obnovitev delovanja mladinske organizacije v podjetju je nujno potrebna, organizacija je namreč pred leti že delovala in je takratna mladina veliko pripomogla k reševanju problematike vseh vrst. Vodstvo sindikata je prepričano, da tudi današnja mladina ne bo razočarala.
Nalogo obnovitve dela mladinske organizacije je prevzela ZK podjetja.
8.	Veliko je bilo tudi pod razno: kako gospodarimo, kako je z normativi, grupami, ali smo zadovoljni z osebnimi dohodki, kako odpraviti razlike, ki presegajo dovoljene meje, ali naj obdržimo ugodnosti, katere imamo v podjetju, kako samoupravljanje, nekaj tudi o kadrih, zaključek pa je preživel v ugotavljanju kako odpraviti tegobe, ki nas tarejo.
Ce bomo iSlbžni, tovariški, delovni in dobri gospodarji, bomo zmogli.	S. Iskra
Poklicna lesna šola v Škofji Loki pripravlja nov dopolnilni program izobraževanja z uvajanjem novega poklica »profil lesni delavec«. Nov poklic bo po rangu kvalifikacije vmesna stopnja med dosedanjim poklicem ozkega profila (PK) in poklicem širokega profila (K). Nov poklic bo zajemal Skupino delovnih mest. S tem načinom izobraževanja dobimo specializirane delavce za opravljanje določenih del.
Nekaj značilnosti novega poklica:
—	poklici so manj zahtevni od dosedanjega širokega profila
—	izobraževanje bo trajalo več kot eno leto, vendar manj kot dve leti
—	težišče poklicne priprave bo na praktičnem delu
—	za vpis v te šole bo praviloma zadoščalo šest razredov osnovne šole
—	absolventi bodo prejeli javno priznano spričevalo.
Ta način izobraževanja je namenjen predvsem učencem, ki niso končali popolne osnovne šole. Z ozirom na učni program poklicev širokega profila bodo predavanja trajala cca 1/3 učnih ur in 2/3 ur praktičnega dela.
Program in skripta za nov poklic bo šola pripravila do letošnje jeseni.
V okviru podjetja bomo nadaljevali z izobraževanjem za dosego kvalifikacije ozkega profila.
Učni program ozkega profila:
—	tehnologija lesa	30 ur
—	matematika in
nagrajevanje	20	ur
—	strojeslovje	10	ur
—	varnost pri delu	25	ur
—- praktične vaje na
delovnem mestu	18	ur
—	delo pod nadzorom
mojstrov	20	ur
Skupaj 123	ur
Novost pri tem načinu je v tem, da bomo uvedli dopisni način izobraževanja. Predavatelji bodo sestavili skripta, da se bodo Slušatelji sami doma učili. Po potrebi bomo organizirali
razgovor predavateljev s slušatelji. Izpiti bodo za vsak predmet posebej, pred tričlansko komisijo.
ing. Blaževič
Gasilci -kadilci -nekadilci !
Pišem po zadolžitvi, ki sem jo prevzel na seji upravnega odbora IGD Tovarne Bohinj.
Po rednem letnem občnem Zboru industrijskega gasilskega društva te tovarne je bila prva seja namenjena obravnavi plana dela za tekoče leto, predvsem operative, ki je s predloženim obsežnim planom seznanila upravni odbor. Odbor je plan dela v celoti sprejel in potrdil ter sprejel več dodatnih sklepov tudi v zvezi z delom in razvojem mladinske operativne desetine, ki je že v lanskem letu pokazala vidne uspehe pri strokovnem delu in izpopolnjevanju znanja. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so mladinci že od vsega začetka pokazali voljo za resno sodelovanje. Slehernega čaka še zahtevno delo za izpopolnjevanje in urjenje v praktičnem znanju do višine, ko samozavestno lahko ugotovi, da je strokovno pripravljen, da v primeru potrebe lahko uspešno poseže v boj z ognjem.
Teh nekaj vrstic sem napisal iz hvaležnosti do naših vrlih fantov, od katerih nekateri, čeprav že v letih, še vedno stoje v prvih borbenih vrstah — hvala vsem Skupaj in z voljo naprej po utrjenih stopinjah.
Še nekaj vrstic v zvezi s prevzeto zadolžitvijo in naslovom tega prispevka. Kako dolgo še, se je glasilo vprašanje v posebni točki dnevnega reda, bodo kadilci na delovnih mestih v naših tovarnah kadili na kritičnih delovnih mestih, ogrožali napore gasilske preventivne službe, svoj kruh in kruh sodelavcev nekadilcev.
Dovolj je nevarnosti požarov brez krivde kadilcev, vprašam vas, zakaj zavestno povečujete nevarnost, pa čeprav so vam in nam poznani predpisi o požarni varnosti in vseh posledicah, ki sledijo zaradi neupoštevanja sprejetih določb.
Samo malo se zamislite in vsaj malo pomislite tudi na nekadilce, če bi enlkrat zaradi ničvrednega »čika« ostali brez strehe nad glavo. Zapomnite si, da smo za strehe in opremo delovnih mest prispevali tudi nekadilci in kadilci, ki v mejah tovarn upoštevamo požarno varnostne predpise.
Kajenje, tudi na skrajno nevarnih delovnih mestih, se je tako razširilo, da lahko enkrat pričakujemo le še katastrofo.
Vsa gasilci in tisti, ki nam ni všeč tako neodgovorno početje in kršenje osnovnih varnostnih predpisov bomo Sli v organiziran boj, preventivni boj proti brezvestnemu ogrožanju skupne imo-vine.
Od vodstev tovarn, vodstva podjetja in samoupravnih organov bomo zahtevali uveljavitev takih ukrepov, ki bodo učinkovito podprli preventivne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti požarov, ohranitve naših delavnih mest in če hočete, našega kruha.
Franceta Korena ni več med nami
Dne 11. marca 1972 smo pospremili na zadnjo pot našega sodelavca Franca Korena, ki nas je zapustil nenadoma in nepričakovano. V smrt je omahnil na delovnem mestu pri delu, ki ga je 12 let vestno upravljal v naši tovarni.
K nam je prišel iz Primorske, kjer je bil doma. Življenje v njegovi vasi Magost je bilo trdo. Hribovska vas nad Sočo in mestecem Kobaridom nudi še danes tamkajšnjim ljudem premalo kruha. Ko odrastejo se razkropijo po svetu, da si najdejo delo. France ga je našel pri nas.
Zaposlil se je na krlišču hlodovine kot hlodar, nato je bil pomočnik polnojarmeničarja. Z leti pa si je pridobil dovolj delovnih izkušenj in je že sam upravljal polnojarmenik. To delo pa je bilo iz dneva v dan za njega pretežko. Zapustiti je moral žago in se priučiti za delo v montaži, ki ga je upravljal do svoje prezgodnje in tragične smrti.
Pred nekaj leti smo mu dodelili stanovanje v bloku Gregorčičeve ulice na Bledu v katerem si je uredil svoj topli dom. To pa je dočakal šele v poznih letih, kot oče štirih otročičev, za katere je bilo treba trdo delati. Z ženo sta hodila izmenično na delo, da sta lahko varovala svoje otroke, ki jim je nudil, kar jim je le mogel, kot bi slutil, da jih bo še nebogljene in nedorasle zapustil.
Zapustil jih je res nebogljene in nedorasle, saj je najstarejšega Milka šele letos pripeljal v šolo. Najmlajša deklica pa še ni dopolnila prvo leto.
Ob njegovi prerani smrti se je naš kolektiv globoko zavedal, da je pokojnik zapustil ženo s štirimi majhnimi otroci in sklenil, da jim nudimo vsestransko pomoč, kar smo obljubili pri pokojnikovem odprtem grobu. To obljubo bomo tudi držali.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem članom LIP-a Bled kateri so spremljali mojega moža in očeta na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali denarno pomoč.
Koren Marija
Leonu v slovo
Kot strela z jasnega nas je udarila resnica, da nisi več med nami. Še včeraj veder in poln energije si ugasnil.
V življenju si doživel marsikaj, tako kot vsak. Hudo in dobro. Oboje znal prenašat si z razumom. Začel si se pripravljat, da v miru stopil bi v jesen življenja. Vse si si uredil, natančno, kakor si vedno delal, da ja od sebe dal vse bi v redu. Za jutri, še včeraj si koval načrte, kaj vse v zasluženem pokoju boš počel.
Naenkrat pa... Zakaj?... se nehote sprašujemo, vendar vemo, da na to vprašanje odgovora ne bo. Kajti odšel si, ne da bi pojasnil kaj bilo je v Tebi, da izbral si tak si izračun. Morda je bila v Tvojem računu pomota, morda ne, kdo ve? Ostalo je samo dejstvo, da si nas zapustil, in ostala nam je vez, ki se je skovala skozi leta našega skupnega dela in ki nam bo ostala svetal spomin na Tebe.
Sedlar
Ob 50 - letnici mojstra v kovinski delavnici
mil v našo hitrost in slogo. Vendar brez darila ob taki priliki ne gre.
Tudi tu se je pokazalo kako smo kovinarji iznajdljivi. Predlogov je bilo več, nazadnje pa smo se odločili za umetniško sliko. Kot smo pozneje videli, smo s sliko, ki je prikazovala osamljen viharnik, simbolično ponazorili življenjsko pot našega mojstra, ki je bila vsa viharna in skrivenčena on pa je vsemu kljuboval kot pravi Bohinj c.
Konec priprav je napočil, ko se je mojster vinil iz skladišča v delavnico. Takrat pa smo mu zaropotali, da je bilo veselje. Kdor ni posebno muzikaličen, bi še celo pomislil, da igra godba na pihala; tako smo bili uglašeni. Mojster je obstal kot vkopan in ni vedel čemu vse to. Tedaj pa je že k njemu pristopil tov. Mencinger Ludvik, naš delavni-ški patron, ter mu v imenu našega kolektiva voščil ter poklonil darila. Takoj za tem pa mu je tov. Odar Jože še prebral pesem hvalnico, ki jo je zložil istega dne. Še en skriti talent! Sledile so čestitke in zdravice.
Kakor je bilo vse skupaj narejeno in izrečeno v šali, smo se vseeno ob pogledu na presenečenega lin negibnega mojstra zresnil ter hkrati dojeli, kako malo je včasih treba, da se človek prijetno preseneti ter osreči in tako še bolj utrdi tovariško vez med sodelavci.
Po vsem tem je bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili z namenom predstaviti ga tudi tistim v našem podjetju, ki ga še ne poznajo.
V krajšem pogovoru je povedal nekaj o sebi, težavah s katerimi se srečuje na svojem delovnem mestu ter mislih o delavnici:
»Rojen sem bil 24. 3.1922. Živim v vasi Polje, kjer imam tudi nekaj zemlje. Sem poročen in oče štirih sinov. Žena je gospodinja in ni zaposlena. Najmlajši sin še ne hodi v šolo, srednja dva obiskujeta osnovno šolo, najstarejši pa je že zaposlen v mizarski delavnici pri našem podjetju. Jaz sam pa sem pri podjetju 18 let.
Zaradi raznovrstnosti del, ki jih opravljamo v delavnici in tudi zaradi časa, v katerem naj bi bilo kaj narejeno je po moje
Žene v tovarni Bohinj so praznovale
V Tovarni Bohinj že nekaj let Sindikalna organizacija organizira praznovanje 8. marca — praznika dneva žena. Postalo je že tradicionalno, da praznujejo v lokalu hotel Mladinski dom. Letos je bila proslava že 4. III. in to zaradi prepotrebnega dela v proizvodnji.
Sam program je bil kar lepo pripravljen. Otroci osemletne šole iz Bohinjske Bistrice so pripravili krajši program z nagovorom. Govor je prečital učenec osemletke, v njem pa je bila poudarjena predvsem borba žena za pravice in enakopravnost, kakor tudi današnji problemi v ženskem gibanju, to je odprava nočnega dela, varstvo otrok ipd. Ostali spored je vseboval predvsem recitacije in pevske točke, popestril pa ga je tovariš Mihelič s svojim tamburaškim zborom. Res lepa priprava od strani šolskih funkcionarjev, katerim se v ime-
nu Sindikalne organizacije zahvaljujemo z željo, da bi tudi v bodoče pripravili kaj sličnega.
Dobre volje ni manjkalo, že med večerjo je pričel izvajati lahko glasbo ansambel Pestner iz Celja ter je tako skoraj neopazno prešla večerja v zabavni del. Vesele in poskočne viže so pognale kri po žilah in tako so naše žene zaplesale kar same med seboj. Jasno, saj možje morajo biti na ta dan doma. Pa vendar smo prekršili pravila in poslali nekaj zastopnikov močnejšega spola na zabavo. Saj veste tako za seme. Da pa je bilo veselje še bolj sproščeno, je poskrbela Olgica s pevskimi točkami ob spremljavi ansambla. Veselih vriskov in dobre volje ni bilo konec vse do jutranjih ur drugega dne. še lep čas se je v tovarni govorilo o tej zabavi in o nepozabnih vtisih.
Ce pa ne verjamete, si oglejte sliko — ta pa vam bo povedala vse.	JaKa
Franc Podlipnik
teriala. Tempo razvoja tehnologije se odraža tudi pri našem delu. Ce bi hoteli zadovoljiti potrebe, s katerimi smo soočeni, bi morali imeti, kot sem že dejal, obnovljen naš strojni park, izbiro ter kakovosti materiala in ne nazadnje tudi sposoben kader, ki nam ga sedaj primanjkuje. Zato zelo občutimo odhod skoraj tretjine naših kovinarjev v vzdrževalno skupino. Po novem konceptu naj bi bil naš oddelek izključno vezan na delo v lastnem podjetju. Vendar pa še zmeraj nekaj delamo tudi za zunanje stranke. Težava je v tem, da se znajdemo večkrat v situaciji, da moramo že začeta dela, zaradi nujnosti ostalih, večkrat prekiniti in s tem zamujamo rok izdelave. Čeprav je sedaj dela zadosti, vseeno mislim, da ni bilo potrebno ustaviti proizvodnjo transportnih naprav, ker je bilo delo že dobro utečeno in ekonomsko opravičljivo.
Za konec bi izrazil še željo, da bi se posvečalo več pozornosti orodju in strojem pri nas, kakor v proizvodnji ker bi s tem znižali število zastojev in bi tako imeli veliko korist vsi v našem podjetju.«
M. Anton
Nova sušilnica v Tovarni Bohinj »Tomaž Godec«
V kovinskem oddelku . smo dmelti v četrtek 23. 3. 1972 malo svečanost, ki smo jo priredili kovinarji svojemu mojstru. V petek je namreč slavil petdesetletnico življenja. Kot priljubljen in fejst fant brez reklamacij, je v družbi in na delovnem mestu spoštovan in vsestransko popularen tudi izven našega podjetja.
Seveda smo se hitro zbrali in pričeli ugibati kaj storiti. Ce bi nas videl kako hitro smo bili vsi zbrani in sklepčni na sredi delavnice, ne bi nikdar več podvo-
velika ovira v zastarelosti strojnega parka. V zadnjih letih smo dobili novo stružnico, vse drugo pa je že precej staro, nekaj strojev smo pa sploh sami usposobili za delo. Nič manjši problem, kar se pojavlja zlasti v zadnjem času, je nabava ustreznega ma-

Zgodovina razvoja podjetja (3)
OBRAT LANCOVO
Kot naj starejšo enoto, ki se še danes nahaja v sestavu podjetja, čeravno je njeno poslovanje že napol okrnjeno, bomo opisali obrat Lancovo pri Radovljici.
Zgodovina tega obrata sega v leto 1750, ko je dal grof Thum postaviti veneoijalko z letno kapaciteto 200 m3 hlodovine. Po kasnejšem lastniku je obrat dobil ime »Cajhnova žaga« in pri starejših ljudeh se je ta naziv ohranil vse do danes. Leta 1905 je bil postavljen polnojarmenik kapacitete 2.000 m3 in turbina jakosti 30 KS. V letu 1920 je pogorela venecijanka, leta 1932 je bil zamenjan polnojarmenik z novim, svetle odprtine 650 mm in kapaoiteto 2.500 m3.
Do nacionalizacije je bil lastnik žage ing. Jennelj Zupanc, ob nacionalizaciji v letu 1946 je žaga prešla v upravljanje Gozdnega gospodarstva Bled in v letu 1948 LIP Bled. Leta 1955 je LIP prodal žago medzadružnemu lesno industrijskemu podjetju »Jelka« Radovljica, ker je bila takrat močnejša akcija jačanja zadružništva in razmeroma dovoljna količina hlodovine iz privatnega sektorja.
V	stremljenju združevanja gospodarskih sredstev in bolj enotnega področnega gospodarjenja z lesom je po takratnem planu v avgustu 1962 prišlo, po medsebojnih dogovarjanjih, do pripojitve »Jelke« Radovljica k LIP-u Bled.
V	času, ko se je žaga nahajala v upravljanju »Jelke« Radovljica, t. j. od leta 1955 do 1962, je »Jelka« obrat modernizirala v notranjem transportu, razširila proizvodnjo na zaboje, ladijski pod in opaže in skoncentrirala surovine iz zasebnega sektorja. Zgrajena je bila zabojarna in skladiščne lope ter mehanizirano nakladanje kamionov z DE-MAG dvigalom. Za racionalno izkoriščanje lesne surovine je bila v drugi stopnji montirana tračna žaga cepilka s katero je prišla proizvodnja zabojev do osnovne surovine z nadaljnjim cepljenjem krajnikov v žagani les tanjših dimenzij.
Krajnike za predelavo je zabojarna dobivala tudi iz žage Podnart, ki jo je imela »Jelka« takrat v najemu od LIP-a Bled.
Kasnejši razvoj LIP-a s koncentracijo žagarske proizvodnje
na Rečici in v Podnartu je usmeril vso hlodovino z območja žage Lancovo na žago Podnart in deloma na žago Rečica.
Žaga Lancovo je tako prenehala obratovati za potrebe podjetja meseca marca leta 1969, še naprej pa opravlja uslužnostno žaganje za lokalne potrebe. Proizvodnja zabojev, ladijskega poda in opažev teče nemoteno in bo tekla do časa, ko bo določena in osvojena končna usoda enega najstarejših obratov našega podjetja.
OBRAT VINTGAR
Leta 1856 je bila postavljena venecijanka s kapaciteto 300 m3 hlodovine, ki je obratovala do leta 1920, ko je bil postavljen polnojarmenik s kapaciteto 1.700 m3
V letu 1921 se je tu osnovala še proizvodnja drobne lesne embalaže, kot lekarniške škatlice in škatlice za kolomaz. Poleg tega so izdelovali še ležalne stole, vrtne stole in mize za lokalne potrebe tržišča.
Leta 1932 je obrat pogorel, bil nato obnovljen in postavljena nova zidana stavba za predelavo.
Oskrba obrata s surovino je bila vezana na Mežakljo in Pokljuko, za pogonsko moč so prvotno služila kolesa, po obnovi pogorelega obrata pa sta bili montirani dve francisovi turbini.
Obrat je menjal več lastnikov, kot zadnji lastnik ob nacionalizaciji v letu 1946 je bil Golob
Tudi po letu 1946 je obrat še nadalje obratoval in razširil proizvodnjo še na zaboje in gajbice, žaga pa je v večji meri redno obratovala tudi za potrebe trga poleg uslužnostnega žaganja za lokalne potrebe prebivalcev.
Obrat je nekaj let upravljal
LIP, nato se je osamosvojil in končno bil v januarju leta 1962 po odloku OLO Radovljica pripojen k LIP-u, po smernicah in programu razvoja področne lesne industrije.
Zaradi vse močnejšega razvoja plastičnih mas v svetu in doma, je obrat zaradi te konkurence na tržišču le še životaril, zato je bil po sklepu DS podjetja v letu 1962 ustavljen in demontiran. Glavna stavba je bila prodana Tovarni čipk in vezenin na Bledu, drugi del stavbe pa našim članom kolektiva za stanovanjske namene.
Se nadaljuje
Obrat v Lancovem
Balada o ceni
Rodilo se je detece malo, v življenje se je nežno prismejalo, pri krstu so veselo ji napili, za CENO so deklico krstili.
Bila že ob rojstvu začuda je otrok, kričava, živa in brcavih nog, za matere mleko ni se zmenila, a dinarje je z žepov že prvi dan pila.
Drugih igrač ni rada imela, nizkih kuvert je bila vesela, najljubše na svetu so b'le ji devize,
Z njimi starše zavajala v prave je krize.
Zagrabil za glavo se očka je ZIS na Zavod za cene sestavil je spis,
Z mojim dojenčkom so resne težave, bi mogli nuditi vzgoje mu prave.
Se materi SKUPŠČINI zdelo je milo, ko malo kričačko so vzeli ji s silo, da ubožica v zavodu ne bi stradala, vse svoje dragulje s seboj ji je dala.
V zavod se punčka je hitro vživela, najraje pa športne je panoge imela, le sogojenčkov nikol' ni vzljubila, in dinar že prvi dan krepko zmlatila.
Direktorska ceha drži ji potuho, le stric SINDIKAT jo kdaj vzame na muho, najbolj pa razburjen je boter FINANC, ker z njo stalno izgublja v igri na ajnc.
Se slabih navad je hitro navzela, vsak dan je više skakat začela, v jeseni gre spančkat, pozim se naspi, da laže spomladi spočita nori.
R.J.
V naslovu se je zmotil
Trgovina z novim znakom
Stranka ogleduje napis na trgovini LIP Bled in se z zadovoljstvom na obrazu napoti k vhodu:
Stranka: Dober dan.
Trgovka: Dober dan, kaj želite?
Stranka: Preplašeno pogleda Okoli sebe, ker ne vidi nič takega kar išče, pordeči. »Oprostite, sem mislil, da je samopostrežna trgovina, rad bi kupil klobase«.
Kupec vrat ves togoten, privihra skozi vhod v Tovarno Bled (mimogrede povedano, na vhodu nič ne piše kam se skozi vrata pride) in sreča tovariša v gozdarski obleki.
Togotni kupec vrat: Ja kakšne »Štoke« pa imate, da so vrata zvita, žena me doma zmerja, da sem pripeljal škart, da vas ni sram, da se vrata ne zapirajo in
podobno. Okregani tovariš ga samo posluša nič se ne zmeni za njegova naštevanja, ko pa neha, mu neprizadeti gozdar reče: Če ste končali vam lahko samo povem, da pri vsem tem nič nimam. Niste na pravem naslovu.
Togotni kupec pa: Me čisto nič ne briga,na pravem ali ne na-pravem naslovu, to sem povedal. Pa adijo!
Tand
v humoristični obliki odgovoriti na vprašanje:
KAJ JE BIK VIDEL IN KAJ NAMERAVA?
Uredništvo bo najbolj duhovite odgovore objavilo v naslednji številki Glasila.
Bilo je na praznik žena
Kot vsak dan, smo se tudi tega dne peljali na delo v Tovarno Bled. Na naših vožnjah se nam dokaj pogosto nudijo prizori prometnih nesreč, vendar to, kar smo zagledali tega dne, je bilo grozljivo. Streha avtobusnega postajališča v Podvinu je bila zrušena, nedaleč stran pa je ležal, v mlaki krvi, negiben fant. Nismo ga poznali, nismo mu vedeli imena, vendar smo ga skrajno previdno položili na izpraznjen sedež v kombiju in ga odpeljali v Zdravstveni dom v Radovljici.
Fant je še kazal znake življenja in zato se nismo mudili z ustavljanjem na radovljiški avtobusni postaji, kjer nas je čakal tov. Prevc Dane, ampak smo nemudoma hoteli izročiti ponesrečenca zdravniški oskrbi. Medicinsko osebje zdravstvenega doma se nam je za našo požrtvovalnost zahvalilo, tov. dr. Černe pa nam je vlil upanje, da bo ponesrečenec ozdravel.
Primožič Rajko
REBUS
Kakšno službeno dolžnost ima Rado v podjetju?
Nove
oblike
zimskega
športa
Naj še kdo reče, da niso primerne. Priporočljive predvsem za začetnike, bojazljivce in tiste, ki ljubijo udobnost. Privoščijo si jih lahko stari in mladi, debeli in suhi. Vse tri oblike rekreacije imajo eno samo slabost — kakšnih medalj na tekmovanjih ne boste dosegali, ker zaenkrat tovrstna svetovna prvenstva ne obstajajo. Če bi bila udeležba množična, bi lahko kaj primernega organizirali v okviru podjetja. Razmislite!
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH KONEC MARCA 1972
Tovarna BOHINJ »Tomaž Godec«	352
Tovarna BLED	339
UPRAVA	79
Skupaj	770
Vajenci	+ 27
Umrla sta: Franc KOREN Leo KOROŠEC	
člani uredniškega odbora:
Mencinger Franc, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Banko Stefan, Žitnik Janez, Blažič Henrik, Tro-jar Andrej