Etnolog 17 (2007)
@ALEC SREDI 19. STOLETJA
Angelos Ba{
251
Izvle^ek
Ta spis objavlja poglavitne podatke o @alcu in posameznih bli`njih krajih leta 1843; zapisani so bili v t. i. Göthovi topografi ji, ki kar najbolj nadrobno pri~a o `ivljenju v vojvodini [tajerski v 1. polovici 19. stoletja. Nanizani so najpomembnej{i podatki o hi{ah, nadrobnej{i o prebivalstvu in njegovih skupinah. Beseda je o poljedelstvu, `ivinoreji in obrteh, pri slednjih posebno o kova~ih in njihovem delu za vozove, in pa o pode`elski trgovini. Omenjeni sta katoli{ka in evangeli~anska veroizpoved in romanja v Petrov~e. Raz~lenjene so vse vrste cerkvene zemlje in kmetov na njej. Navedene so spremembe tlake v denar in hkratno nadaljevanje tlake (30 dni na leto). Na{tete so nepremi~nine magistrata in pa ubo`nica, {pital, {ola, prostori v njej, {tevilo u~encev in njihov izvor. V ustavni dobi (od 1861) se je `ivljenje v @alcu in na bli`njem obmo~ju tehtno razvijalo, zlasti v izobra`evanju, gospodarstvu, politiki in zdravstvu. Klju~ne besede: @alec, 19. stoletje, [tajersko, Göthova topografi ja
abstract
The article publishes the principal data on @alec and its immediate environs from 1843; they are taken from the Topographie des Herzogtums Steiermark by Georg Göth and provide detailed information on life in the Duchy of Styria in the fi rst half of the 19th century. The topography lists the main data on the houses, population, and population groups. It contains data on the local agriculture, stockbreeding and crafts, in particular on smiths and the parts they made for carts, and on rural trade. It mentions the Catholic and the Protestant faiths and pilgrimages to Petrov~e. Göth lists all the types of church land and the peasants living on it, the conversion of corvée into money and the simultaneous continuation of corvée (30 days a year). Further data describe the municipality’s real estate, poorhouse, hospital, school and its premises, number of pupils, and their background. During the constitutional period (from 1861 onwards) life in @alec and its environs considerably developed, especially in education, economy, politics, and the health service. Key words: @alec, 19th century, Styria, Topographie des Herzogtums Steiermark
Avstrijski nadvojvoda Janez (1782–1859) je na za~etku 19. stoletja dvakrat, leta 1804 in 1811, sku{al pripraviti delo, ki naj bi nadrobno popisalo [tajersko. Prvikrat delo ni steklo, naslednji~ je bila bera odgovorov na vpra{alnico, ki jo je poslal vsem nabornim okrajem na [tajerskem, le borna (Schmidt 1951: 59; Kuret 1977: 39, 42). Pozneje se
Angelos Ba{
je omenjenega dela lotil Georg Göth, bli`nji sodelavec nadvojvode Janeza. Göth je leta 1831 poslal novo vpra{alnico {tajerskim okrajnim gospostvom in 1840 in 1842 nadaljnje vpra{alnice {tajerskim okrajnim gospostvom in imenjem, dav~nim ob~inam, `upnijskim uradom in upravam rudnikov in fu`in. Leta 1845 je Zgodovinsko dru{tvo za [tajersko v Gradcu razposlalo vpra{alnico, ki je dopolnjevala prej{nje vpra{alnice in je nastala po vsej verjetnosti na Göthovo pobudo (Kuret n.d.: 43).
Bera je bila obilna (Schmidt n.d.: 65; Kuret n.d.: 43). Zbrano gradivo vsega navedenega dela je po Göthovi smrti leta 1873 pri{lo v [tajerski de`elni arhiv v Gradcu, v njem je dobilo ime Göthova serija. Tisti del gradiva, ki zadeva mariborsko in celjsko okro`je je leta 1980 pridobil v kserografi ranih kopijah In{titut za slovensko narodopisje
Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v
252
Ljubljani. S tem je In{titut za slovensko narodopisje pridobil obse`en in pomemben
vir o `ivljenju na vsem Slovenskem [tajerskem v 1. polovici 19. stoletja. Zbirka ima
tukaj ime Göthova topografi ja.
Pri~ujo~e vrstice objavljajo poglavitna pri~evanja te zbirke o @alcu sredi 19. stoletja
in sledijo spisoma o Lu~ah sredi 19. stoletja in o Braslov~ah sredi 19. stoletja, prav tako
nastalima na podlagi gradiva imenovane zbirke (Ba{ A. 1983; Ba{ A. 1988).
I
V @alcu so na Göthove vpra{alnice odgovorili oz. poslali poro~ila tamkaj{nji magistrat, podpisana sta bila tr{ki sodnik Martin Novak in sindik (pravni zastopnik) Jo`ef Govedi~, dav~na ob~ina (nepodpisano) in za `upnijo Valentin Predovnik, napisal je dve poro~ili. Vsa poro~ila so bila napisana leta 1843 (ISN ZRC SAZU, Göthova topografi ja, @alec).
Iz teh poro~il tu povzemamo podatke, ki so dovolj pou~ni o `ivljenju v @alcu in nekaj tudi v posameznih bli`njih krajih v omenjenem ~asu.
Takrat je trg @alec (celjsko okro`je) sodil v politi~ni okraj Novo Celje, bil je sede` `upnije (celjska dekanija), proti zahodu miljo oddaljen od Celja (dunajska po{tna milja = 7,5859 km: Vilfan 1954: 59). @alec je v ravnini, skozenj je vodila velika trgovska cesta Dunaj-Trst (v izvirniku “Hauptcommerzial Strasse”), bila je v dobrem stanju. Leta 1843 je bilo v @alcu 90 hi{. Za primerjavo: v Zgornji in Spodnji Lo`nici je bilo 28 hi{, v Vrbju 62 hi{.
Malce ve~ kot 20 let prej (1822) je bilo v @alcu 85 hi{. Takrat je bilo sporo~eno tudi {tevilo vseh prebivalcev: 451 jih je bilo, 205 mo{kih in 246 `ensk (Schmutz 1822: 422). Nekaj ve~ kot 40 let pozneje (1885) je bilo v “lepem trgu” @alec 95 “~ednih in ~istih” hi{ in 553 prebivalcev, 245 mo{kih in 308 `ensk (Janisch 1885: 755). Med prebivalstvom je bilo v @alcu v 19. stoletju ve~ `ensk kot mo{kih. Leta 1843 je bilo v @alcu 19 hi{ zavarovanih proti po`aru pri Notranjeavstrijski po`arni zavarovalnici, se pravi nekaj manj kot petina hi{. V najbli`jih naseljih ni bilo hi{, zavarovanih proti po`aru.
V  @alcu in najbli`ji okolici je bila obdelovalna zemlja opisana kot nekoliko pe{~ena in srednje kakovosti. @iveli so od poljedelstva, `ivinoreje in obrti. Pri slednjih so bili posebej omenjeni trije kova~i v @alcu, ti naj bi bili tako dobro opravljali kova{ko
@alec sredi 19. stoletja
delo za “tako imenovane pari{ke vozove”, da naj bi bile kova{ke sestavine pri ve~ini
voz, ki so vozili med Dunajem in Trstom, izdelane v @alcu. Po vsej verjetnosti je ta
sodba pretirana, verjetno pa so kova~i v @alcu, kot je podoba, opravljali kova{ko delo
pogosto tudi za parizarje iz drugih in bolj oddaljenih krajev. Poleg kova~ev so bili v
@alcu omenjeni trije kolarji, ki so izdelovali parizarje. Za te vozove je v ~asu Ilirskih
provinc (1809–1813) tamkaj{nja francoska uprava izdala navodila za izdelavo: bili
so te`ji tovorni vozovi z okovanimi plati{~i in drugimi kovanimi deli. Sprva so vozili
predvsem kolonialno blago proti Franciji. Na Slovenskem se jih je prijelo ime parizar
(Mal 1928–1939: 124; Bogataj, Ovsec, Ba{ 2004: 403; Bevc 2006: 9).
Ob potoku Lo`nica, pri pogostnem de`ju je poplavljal, sta bila mlina, vsak s {tirimi
mlinskimi kamni, take mline so v Savinjski dolini imeli za velike.
253 V @alcu in najbli`ji okolici niso pridelovali dovolj `ita in sena, tako da so morali
oboje tudi kupovati. Seno so po veliki ve~ini dobivali iz okrajev Zalog in Novi Klo{ter,
`ito na tedenskih sejmih v Celju in Braslov~ah. Na bli`njem obmo~ju @alca ni bilo
gozdov, zato so les kupovali v okraju Zalog. Za leto 1885 je izpri~ano, da je bilo v
@alcu {est sejmov in `ivinskih sejmov: 14. februarja, 13. junija, 25. julija, 29. avgusta,
4. oktobra in 13. decembra (Janisch 1885: 756)
Leta 1822 je bila slika o povr{ini trga @alec naslednja. Vsa njegova povr{ina je obsegala 483 johov in 99 povr{inskih se`njev (joh = 57,55 ara, povr{inski se`enj = 3,59 m˛). Njiv je bilo 266 johov in 612 povr{inskih se`njev, travnikov 151 johov in 1591
Trg @alec ok. 1824/33. Jedkanica, neznani grafi k. (Grafi ~ni kabinet Narodnega muzeja Slovenije)
Angelos Ba{
povr{inskih se`njev, vrtov 15 johov in 1045 povr{inskih se`njev, pa{nikov 49 johov in 50 povr{inskih se`njev. In v @alcu je bilo tedaj 44 konj, 65 krav in 2 vola (Schmutz 1822: 422).
II ^e leta 1843 ni, kakor je bilo re~eno, sporo~eno, koliko ljudi je `ivelo v @alcu, je tistega leta `upnik Predovnik prispeval nekaj podatkov o dolo~enih skupinah med tamkaj{njim prebivalstvom. Za prej{nje desetletje ali za obdobje od 1833 do 1843 je ugotovil v `upniji @alec povpre~no {tevilo rojstev, smrti in porok na leto. Po njegovih izsledkih je bilo takrat v `upniji na leto 64 novorojencev, 51 zakonskih in 13 nezakonskih, in umrlo je 59 prebivalcev. Kot najpogostnej{i vzrok smrti je navedena vro~inska bolezen ali vro~ica, v izvirniku “Nervenfi eber”. Na leto se je poro~alo 14 parov.
V `upnijo so poleg trga @alec sodili Vrbje, Dobri{a vas, Petrov~e, Levec, Dre{inja vas, Arja vas, Ru{e, Zalo{ka Gorica, Mala Pire{ica, Zgornja in Spodnja Lo`nica. Iz najbolj oddaljenih od teh krajev so imeli slabo uro hoda do `upnijske cerkve in `upni{~a v @alcu. Leta 1885 je bilo objavljeno, da sta v `upnijo @alec poleg `alske ob~ine sodili ob~ini Petrov~e in Levec s skupaj 2600 prebivalci (Janisch 1885: 755).
Leta 1843 sta v `upniji @alec `ivela dva evangeli~ana (v izvirniku “Akatholiken”), ne da bi bila dolo~no izra`ala svojo veroizpoved. Po rodu sta bila iz evangeli~anskih `upnij v Württembergu. Ohranjena je bila pripovedka, da je bila neko~ na Gov~ah ali pol ure hoda od @alca luteranska molilnica (v izvirniku “lutherisches Bethaus”). Po `upniku Predovniku da se na pripovedko ni bilo zanesti, ker ni bilo o tej molilnici nikakr{nih sledi, razen ostankov nekih globokih temeljev. Drugi podatki o evangeli~anski dejavnosti na Gov~ah v 16. stoletju mu niso bili znani. (O tem Goropev{ek 2001: 286.)
V `upnijski cerkvi sv. Miklav`a v @alcu je bila v njenem oltarju slika omenjenega svetnika. Ostala je v novo pozidani cerkvi sv. Miklav`a, po 1906. O njej je `upnik Predovnik sodil, da se ne “zdi posebna umetnina”; sicer da ni bilo v cerkvi “ni~ pomembnega”. Ve~ zvemo o tej sliki leta 1822, ko je natisnjeno, da jo je 1764. naslikal Fortunat Bergant (Schmutz 1822: 422), kakor tudi leta 1885, ko je objavljeno, da je slika delo mojstra Berganta (v izvirniku “Meister Wergant”), ustvarjena 1764. (Janisch 1885: 756).
Podru`ni~na cerkev sv. Kancijana je zunaj @alca; ob njej je obzidano `alsko pokopali{~e. V `upniji je bil “znameniti” (v izvirniku “berühmter”) romarski kraj Petrov~e. Tamkaj{nja podru`ni~na in romarska cerkev Marijinega obiskanja je bila leta 1843 na skrbi enega od obeh kaplanov v `upniji. Cerkev je sredi vasi, ta le`i v ravnini in je pol ure hoda od @alca. Sprva naj bi bila kapela. Po {e ohranjenem izro~ilu je cerkev (od 1975 `upnijska cerkev, od 1984 bazilika) v Petrov~e “stoletja vabila in {e vabi romarje …” Ti so “drseli po golih kolenih okrog ~udodelne Marijine podobe in se zatekali k njej kot pripro{njici Zdravja bolnikov, Pomo~i kristjanov, Tola`nici `alostnih in Pribe`ali{~u gre{nikov”. Tudi pred drugo svetovno vojno in po njej so Petrov~e ostale “zelo obiskovana bo`ja pot” (Zdol{ek 2004: 19).
@upnijska cerkev v @alcu ni bila leta 1843 najbolje ohranjena, v dobrem stanju pa sta bili `upni{~e in gospodarsko poslopje. @upni{~e je bilo dvonadstropna, zidana
@alec sredi 19. stoletja
in z opeko krita stavba, poleg sta bili pristava in gospodarsko poslopje. Njiv je bilo 32 johov in 772 povr{inskih se`njev, vrtov je bilo 1238 povr{inskih se`njev, travnikov je bilo 23 johov in 327 povr{inskih se`njev, gozdov 17 johov in 1035 povr{inskih se`njev. Leta 1843 so bila ta zemlji{~a pove~ini dana v zakup; na njih so pridelovali tisto, kar je bilo v teh krajih v navadi.
Podlo`niki `upnijskega imenja v @alcu so bili takrat razpr{eni na ozemljih politi~nih okrajev Novo Celje, Sv. Pavel, Novi Klo{ter in Zalog in pa na ozemljih `upnij Gri`e, Sv. Pavel, [martno ob Paki, Sv. Peter, Sv. Jakob v Galiciji in @alec. Podlo`niki navedenega imenja so bili razdeljeni v urade [e{~e, [martno ob Paki, Sv. Peter, Lo`nica, @elezno in Petrov~e.
V  razlago. Imenje (v izvirniku “Gült”) so najve~krat sestavljale ve~je ali
255 manj{e skupine kmetij in pa manj{a gra{~ina in pristava; imenje ni “imelo ozemlja z
de`elnosodnimi pravicami”. V uradih (v izvirniku “Ämter”) so bile zdru`ene skupine
kmetij (Vilfan 1980: 195, 38).
@upnijsko imenje v @alcu je bilo dr`avno premo`enje in ni imelo fevdov.
To `upnijsko imenje je leta 1843 imelo 65 rustikalnih podlo`nikov, 3 dominikaliste, 19 zakupnikov imenjskega zemlji{~a in 36 vinogradni{kih podlo`nikov (v izvirniku “Bergholde”); slednji so deloma imeli svojo hi{o, deloma je niso imeli.
V razlago. V fevdalnem gospodarstvu in dru`bi sta bili dve vrsti zemlji{~: rustikalna zemlji{~a ali kmetije in dominikalna zemlji{~a ali pristave. Kmetje na njih “so se kot dominikalisti po polo`aju razlo~evali od … rustikalistov” (Vilfan 1980: 199). – Do novej{ega ~asa je bil sogornik pogostna beseda slovenskega pravnega izrazoslovja za vinogradni{kega podlo`nika. Pribli`no v tistem obdobju se je v urbanem okolju namesto besede gorca praviloma uveljavila beseda vinograd (Vilfan 1996: 184, 356).
V imenju `alske `upnije so, kakor je razvidno iz poro~ila `upnika Predovnika, od 80. let 18. stoletja rustikalno tlako spreminjali v denar. Zakupniki imenjskega zemlji{~a so opravljali ro~no tlako, ne vozne ali vpre`ne tlake, in sicer po 30 dni na leto, ali pa so se ji odkupovali z denarjem.
Leta 1843 je bilo zapisano, da je imenje `upnije @alec moralo po takrat veljavnih pravilih pla~evati davke za {ole, ceste in okrajne stavbe, oskrbovati oba kaplana v `upniji in prispevati gospostvu Sti~na 100 goldinarjev na leto, ker je to imelo patronat nad `upnijo @alec.
III
Magistrat v @alcu leta 1843 ni imel imenj, fevdov, podlo`nikov in uradov. Imel je ne nepomemben pa{nik, ki je bil pribli`no 50 let prej razdeljen. Magistratska lastnina je bil enonadstropni rotov`, 15 travnikov, 2 njivi, vrt in {e nerazdeljen pa{nik, slednji je obsegal 15 johov; njivi, travniki in vrt so obsegali 3 johe in 580 povr{inskih se`njev. Navedena kultivirana zemlji{~a so bila dana v zakup, razen deloma pa{nika.
Magistrat ni imel v lasti gozdov, les je moral po potrebi kupovati. Po predpisih je moral magistrat prispevati za {ole, ceste in stavbe na okrajnih mostovih. V potokih Lava, Lo`nica, Godomlja in Vr{ca je samo magistrat imel pravico do ribolova; v teh potokih so bile {~uke in krapi.
Angelos Ba{
Leta 1822 je bila v @alcu trivialna {ola s 77 otroki, ubo`nica s sedmimi preskrbovanci in {pital, ustanovljen leta 1752 (Schmutz 1822: 422). Leta 1843 so bile v @alcu zadevne razmere naslednje. [pital za {est oskrbovancev je upravljal magistrat. Ubo`nico je uporabljalo 17 reve`ev. [olo je tistega leta po magistratskih podatkih obiskovalo 160 otrok. Prihajali so iz @alca, Arje vasi, Petrov~, Dobri{e vasi, Vrbja, Zgornje in Spodnje Lo`nice in Gotovelj. @upnik Predovnik pa je takrat poro~al o 272 `alskih {olarjih. Pouk je bil v dveh najetih sobah v rotov`u. In na obmo~ju @alca sta bila tedaj dejavna okrajni zdravnik in babica.
Po letu 1848, ko so z zemlji{ko odvezo odpravili fevdalno ureditev in se je pomembneje razvijal promet ter se je od 1861 z uveljavitvijo parlamentarnega `ivljenja
v avstro-ogrski monarhiji postopno krepilo slovensko narodno gibanje, so ta dogajanja
256
v dolo~enem obsegu vplivala tudi na `ivljenje v @alcu in njegovem obmo~ju. Do 80.
let 19. stoletja je @alec dobil po{tni urad in telegrafsko postajo, trirazredno ljudsko
{olo z obrtnim nadaljevalnim te~ajem, zdravnika in ranocelnika. V @alcu je bil drugi
slovenski tabor, ustanovili so ~italnico, Hmeljarsko dru{tvo, Savinjsko posojilnico,
slovensko gasilsko dru{tvo in pevsko dru{tvo Naprej (Janisch 1885: 755; Goropev{ek
2001: 286).
P. S. Hmeljarstvo je Spodnji Savinjski dolini in njenemu sredi{~u @alcu prineslo
prehod k bolj razviti stopnji na prenekaterem `ivljenjskem podro~ju. Uveljavljati se je
za~elo po letu 1886, ko sta Janez Hausenbichler, posestnik v @alcu, in Karl von Haupt,
lastnik gra{~ine [trovsnek pri Gomilskem, vpeljala v Savinjsko dolino angle{ki hmelj
golding, ki se je za to ozemlje izkazal kot najbolj ustrezna vrsta hmelja in je bil odli~ne
kakovosti. V nadaljnjih desetletjih je hmelj kmetom med Vranskim, Levcem in Letu{em
dajal najmanj 70 do 80 odstotkov vseh dohodkov, z drugimi besedami: na navedenem
ozemlju je hmelj postal “podlaga gospodarskega obstoja tamkaj{njih kmetovalcev”. V
@alcu je z razvojem hmeljarstva nastala industrija su{ilnic za hmelj (Ba{ F. 1925: 42 d;
Valen~i~ 1970: 314). Zbolj{evale so se zlasti gmotne razmere, v dolo~enem okolju se je
verjetno spreminjala miselnost, opazneje se je oplajalo duhovno `ivljenje. To pa so `e
vpra{anja, ki ne sodijo ve~ v pri~ujo~i spis.
LITERATURA IN VIRI
BA[, Angelos
1983  Lu~e sredi 19. stoletja. Savinjski zbornik 5, str. 480–484.
1988  Braslov~e sredi 19. stoletja. Savinjski zbornik 6, str. 110–112.
BA[, Franjo
1925  Hmeljarstvo v Savinjski dolini. Geografski vestnik 1, str. 40–52.
BEVC, Brane
2006  Muzejsko-turisti~ne perspektive Ljubljane. Diplomsko delo. Ljubljana : Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete.
BOGATAJ, Janez; OVSEC, Damjan; BA[, Angelos
2004  Parizar. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 403.
GOROPEV[EK, Branko
2001  @alec, Zgodovina. V: Enciklopedija Slovenije. Knj. 15 : Wi–@. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 286.
@alec sredi 19. stoletja
JANISCH, J. A.
1885  Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark : mit historischen Notizen und Anmerkungen. Zv. 3. Graz : Leykam-Josefstahl.
KURET, Niko
1977  Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah. Slovenski etnograf 30, str. 37–55.
MAL, Josip
1928–1939 Zgodovina slovenskega naroda. Celje : Dru`ba sv. Mohorja.
SCHMIDT, Leopold
1951  Geschichte der österreichischen Volkskunde. Wien : Österreichischer Bundesverlag.
SCHMUTZ, Carl
1822  Historisch topographisches Lexicon von Steyermark. Zv. 3. Gratz.
VALEN^I^, Vlado
1970  Hmeljarstvo. V: Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. Str. 309–315.
VILFAN, Sergij
1954  Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. Zgodovinski
~asopis 8, {t. 1, str. 27–86. 1980  Zemlji{ka gospostva. V: Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog.
Zv. 2: Dru`bena razmerja in gibanja. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. Str. 75–239. 1996    Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana : Slovenska Matica.
ZDOL[EK, Manes
2004  Pozdrav iz Petrov~. Velenje : Znamenje.
257
BESEDA O AVTORJU                                          ABOUT THE AUTHOR
Angelos Ba{, dr., etnolog, upokojeni               Angelos Ba{, Ph. D., is an ethnologist,
profesor Filozofske fakultete v Ljubljani      retired professor of the Faculty of Arts,
i n   u p o k o j e n i   z n a n s t v e n i   s v e t n i k      Ljubljana, and retired scientifi c collaborator
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske      of the Scientifi c Research Centre, Slovene
akademije znanosti in umetnosti. Raziskoval      Academy of Sciences and Arts. His research
je ve~inoma obla~ilno kulturo in agrarno      was mostly dedicated to the dressing culture
gospodarstvo na Slovenskem od poznega      and agrarian economy in Slovenia from the
srednjega veka do srede 19. stoletja in pa      Late Middle Ages to the mid 19th century,
geografsko omejene skupine prebivalstva,      and to geographically limited groups of the
za katere je zna~ilna dolo~ena gospodarska      population, who carried out specifi c economic
dejavnost. Uredil je Slovensko ljudsko izro~ilo      activities. He edited Slovensko ljudsko izro~ilo
(1980) in Slovenski etnolo{ki leksikon      (1980) and Slovenski etnolo{ki leksikon
(2004).                                                             (2004).
ETNOMUZEJSKE STRANI MUSEUMS NEWS
259