Stran 82. Vroča prošnja do vseh slavnih županstev naše širne domovine. Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje v Trstu, deluje mirno, brez hrupa in šuma; a deluje uspešno, kar priča dejstvo, da je vsprejaL v teku 2 let^ mesecev pod svoje odkritje nad__l3QO-deklei. To število jasno kaže, kako potreben, da je ta zavod. Tega qe_zaygdajo dekleta same, vsled česar k^r 4rjimoma \ie]o_pod n^govQ_9a5[etje^tako, da so njega sicer obširni prostori vender pretesni. Dekleta torej vedo, da so varne pred vsako zlobno roko. Ako se pa vender pripeti, da se kojemu dekletu godi še tako mala krivica, zavod vedno posreduje, da se ta krivica odpravi čim prej. Dekleta so pa tudi hvaležne ter kažejo svojo hvaležnost v tem, da se zbirajo ob nedeljah in praznikih v zavodu, ter pritekajo vanj, kakor bi prihajale na svoj rojstni dom. Svojo hvaležnost s pa kažejo tudi s tem, da so poštene, pridne in udane ^svojim gospodarjem. S Gojenke zavoda ne vidijo v svojih gospodarjih mu- ;>čiteljev in zatiralcev, pač pa dobrotnike in vzgojitelje. Družinam pa, v katerih smo prepričani, da trpi čast in ugted naših deklet, ne izročimo nobenega. ^w Prepričana sem bila že pred leti, da je v Trstu zelo potrebno tako zavetišče, a da je tako potrebno, tega bi ne bila mislila nikdar. Člnvgki^ n$ niti sanjaj ne more, koliko sramote in solz zakrivajo tržaške stene, koliko uničenih mladih bitij, ki plakajo med stenami sramotnih hiš. Ne trdim, da so te nesrečnice izključno slovenske dekleta, ali velika večina pripada našemu narodu. Pridite torej vi vsi, ki se prepirate za načela ter vihtite smrtno orožje proti lastnemu bratu! Pridite vsi skupaj in poglejte, koliko tuge in sramote zakriva zloglasno staro mesto! Pridite in poglejte v bolnišnico in prepričali se bodete na svoje lastne oči, kako plakajo in prosijo pomoči dekleta v najlepši svoji dobi, dekleta, ki bi delale čast nam in domovini naši, ako bi imele kojega, da jih brani pred gladom in hijeno ženske sramežljivosti. Padle so in zgubljene so za vslelej! V tej stiski in sili usta-novil se je zavod sv. Nikolaja, ki je preprečil sramoto slovenskih deklet. Stri je hijeni glavo in potegnil iz žrela našo nedolžno žensko mladino. Hijena sika sedaj na vse strani, ker uvidela je, da dokler imajo dekleta tako močnega varuha, ne pade jej v žrelo nobena žrtev. "^a hjjena združila se je sedaj s svojo tjm^išico hidj^y#4ento ter ste napeli vse svoje moči, da uničite to krepko trdnjavo, kar se jima je deloma tudi posrečilo, kajti ta trdnjava nima lastnega krova, marveč je pripu-ščena na milost teh dveh krvolokov: stanovanje, ki je ldst^žida, o^govedalo sejiam je in seliti se bode treba. — Ali kam? Slovenskih stanovanj nimamo na razpolago, in ako gremo k našim zagrizenim nasprotnikom, pripravljeni moramo biti, da nas isti zopet poženejo na cesto. Sedaj smo torej na cesti brez strehe in premoženja! Kam se nam je obrniti? kje nam je iskati pomoči, ako ne pri onih, ki jim je dolžnost nam pomagati. Slovenska županstva so takorekoč moralno prisiljena, da nam oni v prvi vrsti prihitijo na pomoč. Saj ne zahtevamo Bog se ga vedi koliko, marveč zadovoljni smo, ako nam vsako županstvo prihiti na pomoč vsaj s svoto letnih 10 kron. S tem bi županstva koristila v prvi vrsti le sebi, kajti zavod je prihranil istim že ogromnih svot bolniških stroškov, ker sprejema v oskrbo tudi bolehna dekleta. Zdravi jih človekoljubni in vrli zdravnik gosp. dr. Mar-tinis brezplačno in zdravila dobivajo po jako znižani ceni. Dobrote človekoljubnega zdravnika pa ne smemo zlorabljati, pač bode dolžnost zavoda, da kadar pride do kakega imetja, da se ga vsaj deloma oškoduje za njegovo neumorno požrtvovalnost. Kake stroške bi torej imele občine, ako bi mi, taka bolehna dekleta pošiljali v javno mestno bolnišnico, kjer ne le da nimajo za dragi denar postrežbe, kakoršne se pristoji bolniku, marveč so izpostavljene celo zasramo-vanju svojih narodnih čutil. To bi bil torej materijalni dobiček občinam. Kaj pa naj rečemo o moralnem in narodnem oziru. To se ne da popisati; to vedo najbolje naši zagrizeni nasprotniki, zato pa uganjajo tako brezvestno gonjo proti zavodu. Oni dobro znajo, da ako dobijo naše ženske za se, da jim gre vse gladko izpod rok. Kdo li je potuj čil nebroj našega življa v Trstu, ako ne naša narodno^ pogubljena slovenska *ena ? Oni spoznavajo, đa ako qe naše ženstvo prebudi v narodnem pogledu, da jim je z* vselej odklenkalo. Oni vedo, da njih 5italijanska večina -sloni na pctujčenju naših žen; vidijo, kar naši slovenski možje videti nočejo, namreč to, da preti pogin le od strani naše slovenske žene: potujčena ona, potujči potem šV0]6~otroke. Zavedna ženska pa bode vzgojila krepki naraščaj, kateremu italijanska gnila kultura mu ne doseže niti do členkov. Vzdramite se torej slavna županstva in drugi rodoljubi, ter nam prihitite na pomoč, da rešimo naše mlado ženstvo. Zmagoslava.