Kamniški
št. 9
Leto XXXV
Kamnik, 16. maja 1996
S15. seje občinskega sveta
Sprejet občinski proračun 96
Na koncu več kot deset ur trajajoče 15. seje občinskega sveta, ki je bila sklicana 8. maja, so svetniki občinski proračun za letošnje leto z 19 glasovi le spravili pod streho, čeprav je že kazalo, da bodo morali odločanje odložiti. Zapletlo se je, ko je šest svetnikov LDS demonstrativno zapustilo sejo po tem, ko je občinski svet z glasovi svetnikov SDS, SKD in SLS sprejel prva dva amandmaja poslanske skupine SDS o zagotovitvi dodatnih sedmih milijonov za kreditiranje programov malega gospodarstva in povečanja sredstev za vzdrževanje grobov vojnih in povojnih Žrtev, ki jih tudi župan zaradi pomanjkanja denarja ni podprl. Svetniki LDS, kot je dejal Stane Zamik, so bili mnenja, da bodo na tak način sprejeti vsi amandmaji navedenih treh strank, pa naj te stranke sprejmejo še proračun. Podobno mnenje je v imenu Zelenih izrazil Rudi Meršak. Poslanska skupina LDS je svojih pet amandmajev umaknila, enako je storila s svojimi desetimi amandmaji poslanska skupina Zelenih. Župan kot predlagatelj proračuna nobenega od   teh ni   sprejel, razen
LDS-ovega amandmaja o povečanju denarja za tabornike, ki ga je prevzel kot svojega. Župan Smolnikar je ob sprejemu prvih dveh amandmajev zahteval sestanek z vodstvom občinskega sveta, sicer bodo, kot je dejal, on in njegova ekipa zapustili sejno dvorano. To pa bi verjetno pomenilo tudi umik predloga proračuna.
Umaknjeni amandmaji LDS so se nanašali tudi na zagotovitev 21 milijonov SIT za gradnjo telovadnice v Komendi, na vrnitev v letu 1994 s strani ministrstva za šolstvo namenjenih 30 milijonov za osnovno šolo Šmartno, za katere nihče ne ve, kje so bili porabljeni, na zagotovitev sredstev za ureditev parkirišč na Duplici, ureditev preskrbe z vodo v Mostah, Komendi in na Križu in na zagotovitev potrebnih sredstev borčevskim organizacijam.
Amandmaji Zelenih pa so vsebovali predloge za povečanje sredstev za ekološko osve-ščanje, nove postavke za fizično zavarovanje vodnih zajetij, za izgradnjo igrišč pri OŠ F. Albrehta, izgradnjo atletske steze pri OS Marije Vere, ureditev Kajuhove poti itd.
Kot je uvodoma dejal pre-
Naši gasiici v preteklem letu	
	5. stran
Rudolf Maister	
Vojanov kot pesnik	7. stran
Primerjamo Krvavec in Veliko planino	
	8. stran
Jamarji v Južni Ameriki	
	12. stran 1
	
t
Bliža se poletje!
Po sandale, cokle, natikače..., majice, kratke hlače, kopalke... pridite
v prodajalno obutve in tekstila
Moste 88 A
tel.: 841-029
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
dlagatelj proračuna župan Tone Smolnikar, je bilo glede na številne potrebe prihod-kovno stran proračuna nekoliko »napihniti«. Tako so bili v predlogu odloka proračunski prihodki predvideni v višini 1,904.938.600 SIT, kar je za 31,7 milijona več, kot je predvideval osnutek. Tako so lahko upoštevali več predlogov, ki so jih v razpravi o osnutku dali svetniki. Tako so, denimo, predvideli nekaj dodatnega denarja za razvoj kmetijstva, za ekološko osve-ščanje, za projekt garaž na Duplici, za odpravljanje arhitektonskih ovir in nameščanje talnih ovir, za kreditiranje obnove spomeniško zaščitenih hiš, za začetek sanacije dveh enot otroškega vrtca itd.
Po daljšem odmoru v večernih urah so se predstavniki poslanskih skupin z županom le dogovorili o uskladitvi preostalih amandmajev s proračunskimi možnostmi. V nadaljevanju seje, brez svetnikov LDS, so nato najprej razveljavili prej omenjena že sprejeta amandmaja. S sprejetjem 14 amandmajev so v glavnem opravili prerazporeditev znotraj predlaganega obsega proračuna, kljub temu pa bodo morali za njihovo uresničitev pridobiti dodatni poldrugi milijon SIT.
S sprejetjem amandmajev SDS so povečali sredstva za vzdrževanje grobov vojnih in povojnih žrtev (na 500.000), za Gorsko reševalno službo Kamnik (za 700.000 SIT) in na novo uvrstili postavko za obnovo cerkve v Stranjah (1,5 mio SIT).
Sprejet je bil tudi predlog svetnika Toneta Hočevarja, da se iz proračuna nameni 1,5 milijona SIT za javno razsvetljavo v Jastrobljah in ureditev okolice poslovilnega objekta.
Z amandmaji SKD so povečali prispevek za Festival Musica aeterna (za 500.000 SIT), za sofinanciranje Mestne godbe na 500.000 SIT, nekaj dodatnega denarja pa so namenili tudi Rdečemu križu, Karitasu, tabornikom in skavtom.
Na predlog odbora za proračun so nanovo uvrstili sredstva za izdelavo programa CRPOV za vasi Potok, Hruševka, Pra-proče v višini 1 milijon SIT in povečali prispevek za raziskovalne naloge srednješolcev na 300.000 SIT.
Nadaljevanje na 3. strani
Naslednja, 10. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 30. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 22. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 28. maja.
CVETOČE POLJANE V DEŽJU - tako bi lahko poimenovali jubitbjno razstavo v Arboretumu. To pa nimotilo vesoljčka, ki je pristal sredi cvetočih tulipanov in so ga otroci iz kamniškega vrtca Pedenjped okrasili z lepimi metuljčki (str. 2.) -F. S.
Z novinarske konference pri županu Tonetu Smolnikarju
Predstavitev ureditvenega načrta Terme Snovik
Osrednja točka novinarske konference, ki jo je 6. maja sklical iupan Tone Smolnikar, je
Projektant dr. Lesko vecje novinarjem predstavil osnutek ureditvenega načrta Terme Snovik najprej na maketi v občinski hiši...
keto smo objavili v prejšnji 8. številki Kamniškega občana!) Dr. Leskovec je posebej poudaril, da je bila pri načrtovanju ureditve tega še neokrnjenega naravnega prostora v ospredju skrb za varovanje okolja in da je projekt zasnovan tako, da ga je motno uresničevati v več etapah. Objekti so načrtovani tako, da se čimbolj vključujejo v naravno okolje in da bodo pri pogledu vzdolž doline potoka Snovišek čim manj izstopali.
V zadnji fazi naj bi bilo v Ter-
mah 300 oziroma s pomožnimi ležišči tudi do 400 ležišč. Poleg več pokritih bazenov s prostori za medicinsko rekreacijo je na mestu sedanjega poskusnega bazen predviden 25 m dolg rekreacijski bazen, ki ga bodo začasno pokrili, da ga bo možno uporabljati tudi v zimskem času. Zmogljivosti vseh bazenov bodo omogočale dnevno kopanje okrog 1000 kopalcem.
Kot je dejal dr. Leskovec, je celotna naložba ocenjena na okrog 30 do 40 milijonov nemških mark, kar pomeni, da kljub komfortnosti cena ležišča ne bo presegla tovrstnih naložb v ostalih slovenskih zdraviliščih. Seveda bo natančna številka znana šele ob izdelavi gradbenih projektov.
Nadaljevanje na 3. strani
bila predstavitev zasnove ureditve prostora, na katerem naj bi se verjetno že letos začeli graditi prvi objekti (bazen)! bodočih Term v Snoviku v Tuhinjski dolini.
Novinarje pa so župan in njegovi sodelavci seznanili tudi s potekom gradnje osnovne šole v Šmartnem, s pripravami na ureditev regionalne ceste Ločica-Kamnik-Moste in še z nekaterimi drugimi vprašanji. Osnutek ureditvenega načrta Terme Snovik je predstavil odgovorni vodja in avtor projekta doc dr. Boris Leskovec s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s sodelavci. (Vsebino tega projekta z ma-
NOVO NA DUPLICI!!
ifcaPOLA
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
na Duplici pri Kamniku (nasproti Stola, nad trgovino Ajda) Ljubljanska 42, tel.: 814-697
• šolske potrebščine
• učbeniki in delovni zvezki po naročilu
• pisarniški material
Podjetjem in obrtnikom naročeno blago brezplačno dostavimo.
Odprto od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7.30 do 13. ura
f O Donosno RENTN0 VARČEVANJE pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnici Kamnik.
16. maja 1996
V ZRCALU DVEH TEDNOV
' Kamniški OBČAN
Ob 10. razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok
Uspešno nadaljevanje Souvanovega izročila
»Ob letošnji jubilejni 10. razstavi cvetja bo v Arboretumu zacvetelo prek 2 milijona in 200000 tulipanov,« je na novinarski konferenci pred odprtjem letošnje razstave in vrtnarskega sejma dejal Aleš Ocepek, direktor Arboretuma. Kot je dejal, jim jo je sicer letos krepko zagodla dolga zima, zato se je cvetje nekoliko kasneje prebudilo iz zimskega spanja, vendar se zato obsežne poljane ne bodo predstavile obiskovalcem v nič manj pestrih barvah kot prejšnja leta. Povedal je tudi, da je
bilo zanimanje s strani vrtnarjev in trgovcev za udeležbo na razstavi in sejmu zelo veliko, zato so morali nekaj ponudb celo odkloniti.
Za letošnjo jubilejno prireditev so pripravili še posebno pester program.
Sobotno odprtje razstave, ki jo je odprl minister za kmetijstvo Jože Osterc, je spremljal koncert tla vtis tke Julke Zoroja in kitarista Andreja Grafenau-erja.
V program so vključili tudi predstavitev del študentov -kiparjev, lutkovne predstave,
Arboretum med zgodovino in sedanjostjo: Leon Souvan je novinarjem predstavil nastanek parka v Volčjem Potoku, delo svojega očeta, Aleš Ocepek pa sedanji in bodoči razvoj parka, (foto V.Mejač)
koncert glasbene šole Grif, nastop ansambla Čuki itd. V nedeljo je obiskovalce razstave v Kamnik pripeljal tudi muzejski vlak.
Žal je skoraj vse dni potek programa motilo deževno vreme. Tako je morala zaradi slabega vremena odpasti zanimiva konjeniška prireditev v preskakovanju ovir v izvedbi konjeniškega kluba Komenda.
Po izjavi direktorja Ocepka je bila letošnja razstava zadnja na območju ožjega dela parka. Prihodnje leto nameravajo urediti za ta namen travnike na levi in desni strani drevoreda ob vhodu v park. Te dni so že izkopali jame za prva dva jezerca in ju povezali z mostič-kom.
Povedati je treba tudi, da je na novinarski konferenci zelo nazorno predstavil delo ustanovitelja in nekdanjega lastnika parka Leona Sou-vana njegov sin Leon Souvan, ki je izrazil tudi zadovoljstvo, da se park v Volčjem Potoku uspešno razvija in tako nadaljuje zamisli in izročilo Leona Souvana in njegove družine.
Vsekakor bi veljalo razmisliti o misli, ki jo je na novinarski konferenci navrgel Matjaž Brojan, naj bi v spomin na veliko delo Leona Souvana v Arboretumu postavili primemo obeležje.
F. SVETELJ
Večerna šola podjetništva
Praznovali smo
Letošnje praznovanje dneva upora in praznika dela je potekalo po ustaljenem programu in na dostojni ravni. Čeprav je bilo vse praznične dni vreme neprimerno, saj je vmes tudi deževalo, je bilo razpoloženje med ljudmi praznično. Dan upora proti okupatorju je bil zelo opazno predstavljen v srednješolskem centru z nastopom Partizanskega pevskega zbora. Na dan upora, 27. aprila, je delegacija Zveze borcev NOV Kamnik položila venec pred spomenikom zmage v Kamniku in na grob prvih žrtev okupatorja na kamniških Žalah.
Praznovanje 1. maja je bilo kljub vremenskim in tudi sicer materialnim pogojem zelo lepo in lahko bi rekli tradicionalno.
Že na predvečer praznika je bilo na Starem gradu ob prijetni glasbi živahno in veselo. Najbolj zagreti so vztrajali do jutranjih ur. Na praznik dela, 1. maja, so prvi obiskovalci prišli na Stari grad že pred 5,. uro zjutraj. Privoščili so si dober golaž ali popili okrepčilo,se pogovarjali s prijatelji in se zatem zopet vračali na svoje domove. Obiskovalci so se kar vrstili vse do sedme ure in še dlje. Nekateri so se napotili v Palovče do lovske koče, kjer je bil na voljo golaž pa tudi vrsta različnih pijač. Vreme je vseskozi grozilo, a to ni preprečilo obiskov. V gumbnici posameznikov pa so rdeči nageljni vzbujali spoštovanje do zgodovine, do prehojene poti in tudi opozarjali na trenutne zelo slabe razmere zaposlenih delavcev, ki vedno
Zanimiv pogovor v Kamniški Bistrici med županom g. Tonetom Smolnikarjem, predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije g. Vinkom Gobcem ter poslanko Demokratske stranke v Državnem zboru ga. Danico Simšičevo.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Meiač, oec. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Meiač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
bolj izgubljajo zaupanje in vo-ljo...
Praznični golaž je bilo mogoče dobiti tudi v dolini pri Marjanci, pri Orlu in drugje, manjkal pa ni tudi pri Jurju v Kamniški Bistrici.
Osrednja prvomajska prireditev na Kamniškem je bila v Kamniški Bistrici na prostoru pri Jurju.
Prazničnemu programu so se pridružili godbeniki Mestne godbe Kamnik in pevci moškega zbora Solidarnost z udarno pesmijo. Godbeniki pod vodstvom dirigenta Francija Lipičnika so zatem zaigrali še vrsto odmevnih skladb, pevci pod vodstvom pevovod-kinje Ivice Ropaš pa so zapeli nekaj prazniku primernih pesmi.
Slavnostni govornik, župan g. Tone Smolnikar je opozoril *na pomembnost praznika, zatem pa se nekaj časa zadržal pri vprašanju proslav in kdo jih je dolžan organizirati. Vprašal je, kje so sindikati, ki naj bi nadaljevali s tradicijo, kje so drugi dejavniki. Občina ne more biti odgovorna za vse. Vsem je zaželel prijetno bivanje in dobro počutje.
Za zabavo je igral ansambel Ravbarji.
Udeležencev na prvomajskem praznovanju v Kamniški Bistrici je bilo kar veliko, nekaj sto, čeprav je dež bil stalni gost. Med obiskovalci je bilo veliko takih, ki to delavsko tradicijo ohranjajo že dolga desetletja. Med njimi so bili tudi mnogi mlajši, moški in ženske ter otroci. Dekleta so večini obiskovalcev pripela rdeče nageljne. Vreme je zdržalo vse do popoldanskih ur, kot da bi hotelo prispevati svoj delček k prazničnemu utripu.
Na to srečanje so prišli številni gostje z občine in drugi krajani iz okolice in tudi bolj oddaljenih krajev.
Tokratno praznovanje je bilo všečno in dobro sprejeto ter dostojno predstavljeno v vsej njihovi praznični širini in pomembnosti.
STANE SIMŠIČ
Občina Kamnik je že drugič organizirala 90-urno Večerno šolo podjetništva po programu Gea-Collega. Večerne šole, ki je namenjena podjetnikom in ma-nagerjem, se je udeležilo 24 slušateljev iz kamniške, domžalske in mengeške občine. Program je obsegal pet vsebinskih modulov: podjetnik in vodenje podjetij, marketing, podjetniški mana-gement in organizacija, ekonomika in finance, kadrovski mana-gement. Vsak tematski modul je obsegal od 12 do 21 ur predavanj, timskega dela, analiz konkretnih primerov in video predavanj.
Večerna šola je potekala od 14.
decembra do 23. aprila dvakrat tedensko v večernih urah.
Program so podprli in sofinancirali Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS in Obrtna zbornica Slovenije, Občine Kamnik, Domžale in Mengeš.
Večerna šola podjetništva je celovit program usposabljanja obrtnikov, podjetnikov in ma-nagerjev s sodobnim gradivom in sodobnimi metodami. Predstavlja povezavo teorije in prakse ter daje možnost nadaljevanja študija.
Svečani zaključek večerne šole je bil v torek, 23. aprila.
Udeleženci so na zanimiv način predstavili svoje zaključne naloge. Še posebej zavzeto smo spremljali prepričljivo predstavitev Milana Desnice. Podžupan Občine Kamnik Tone Štele jim je ob zaključku podelil potrdila o uspešno končanem uspo-sabljanu. Zagotovil je, da bo občina Kamnik še naprej organizirala in sofinancirala podobne izobraževalne programe za podjetnike. Razvoju podjetništva in obrti namerava pomagati tudi na druge načine.
VERA MEJAČ
Župan Tone Smolnikar pozdravlja pevce Partizanskega pevskega zbora in čestita za praznike.
Tone Štele, podžupan občine Kamnik, je udeležencem večerne šole podjetništva zaželel, da bi pridobljeno znanje uspešno prenesli v prakso.
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju
Domovina naša je svobodna
S to pesmijo Viktorja Mi-helčiča je svoj redni program na koncertu v počastitev dneva upora proti okupatorju zaključil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane.
Slovesnost ob prazniku je 27. aprila v Srednji šoli Rudolfa Maistra pripravila Občina Kamnik, udeležila pa sta se je tudi župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Pod-brežnik.
Župan Smolnikar je v svoji uvodni čestitki opozoril na tradicijo tega praznika, ki izhaja iz nekdanjega dneva Osvobodilne fronte kot začetnice upora proti okupatorju ter vsem udeležencem in ostalim občanom čestital tudi k bližnjemu prazniku dela -1. maju.
Partizanski pevski zbor, ki nadaljuje tradicijo Invalidskega pevskega zbora, ustanovljenega v narodnoosvobodilnem boju leta 1944, je v prvem delu koncerta zapel devet slovenskih narodnih in umetnih pesmi skladateljev Adamiča, Ipavca, Haj-driha, Aljaža, Maroka in Vola-riča. Drugi del koncerta pa je bil v celoti namenjen partizanski pesmi, ki so jo šte vilni udeleženci, ki so napolnili prireditveni prostor v SŠ Rudolfa Maistra, še posebej toplo pozdravili. Med njimi so zapeli tudi večpesmi partizanskega skladatelja in prvega dirigenta Invalidskega zbora Karla Pahorja, in se tako spomnili letošnje stoletnice njegovega rojstva.
Rednemu programu so morali pevci pod vodstvom dirigenta prof Franca Gornika ob navdušenem odobravanju občinstva dodati še štiri partizanske, med njimi tudi znano že skoraj po-narodelo Hej, brigade, ki so jo poslušalci spremljali s petjem in skandiranjem. Partizanske pesmi je že tradicionalno spremljal harmonikar Tone Bukovnik. Uspel koncertni večer slovenske pesmi v vseh njenih obdobjih in večer obujanja tradicij osvobodilnega
boja so pevci zaključili s pesmijo Zdaj zaoripesem o svobodi.
Zupan Smolnikar se je na koncu toplo zahvalil pevcem in
njihovemu vodji prof. Gorniku za lep prispevek k praznovanju prazniku upora.
F. S.
Izobraževanje kamniških podjetnikov
Poslovno informacijski center občine Kamnik organizira v času od 17. do 20. junija v prostorih občine Kamnik 20-urni tečaj
»RETORIKA ZA POSLOVNEŽE«
Namenjen je vsem tistim podjetnikom, ki se želijo usposobiti v gladkem in jasnem izražanju, v improvizaciji govornih nastopov na raznih srečanjih in sestankih.
VSEBINA PROGRAMA:
• predavanje o veščini javnega govorjenja in nastopanja (2 uri)
• analiza besedil in priprava za nastop (2 uri)
• sproščevalne vaje - pouk diha in govora (4 ure)
• obnašanje pred mikrofonom in kamero (9 ur)
• delavnica poslovne retorike (3 ure)
Pri izvedbi tečaja bodo sodelovali Zdravko Zupančič - dipl. režiser, Nataša Zupančič - igralka, Barbara Suša, Milivoj Papič - snemalec na TVS.
Prijave zbiramo do 31. maja 1996 v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, 1240 Kamnik, tel. 817-443 ali po faxu 831-176.
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET-ŽUPAN
16. maja 1996   ' 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Županov odgovor o kmetijski politiki
Svetnik Anton Hočevar je
' na 12. seji občinskega sveta predlagal, naj župan obrazloži način vodenja kmetijske politike v občini.
Župan Tone Smolnikar med drugim odgovarja, da je bil pri oblikovanju nove občinske uprave postavljen pred izvršeno dejstvo, ker je Upravna enota že vnaprej pripravila delitev prostorov, opreme in kadrov prejšnje občine. Tako je bilo tudi na področju kmetijstva. Strokovni delavec s področja kmetijstva se na županovo povabilo ni bil pripravljen zaposliti v občinski upravi. Lani so kmetijska vprašanja reševali s pomočjo tega delavca, ki je sedaj zaposlen v upravni enoti.
Konec lanskega leta so načrtovali zaposlitev primarnega strokovnjaka za to področje in delno tudi za podjetništvo in obrtništvo. Zaradi omejitve s strani Vlade RS so januarja zaposlili delavko, ki strokovno pokriva podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Glede na to, da so navedena področja opredeljena kot prednostna, se župan zaveda, da to ne more biti zadovoljiva in trajna rešitev. Zato nameravajo za posamezne projektne naloge pritegniti zunanje kmetijske strokovnjake, kmetijsko pospeševalno službo in še naprej,predvsem v svetovalnem smislu, sodelovati z delavci upravne enote. Čeprav občina na področju kmetijstva nima izvirnih pristojnosti, se zaveda pomena te dejavnosti za razvoj občine kot celote, zato namerava z dodatnimi programi v okviru finančnih zmožnosti podpirati tudi ta del občinskega gospodarstva.
Še o novih krvavških vrtinah za pitno vodo
Na vprašanje svetnikov Vinka Ovijača na 12. seji o rezultatih poskusnih vrtin na Krvavcu in Pavla Ocepka na
13. seji OŠ o problemu zagotavljanja zdrave pitne vode na območju Komende, Most in Križa, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale odgovarja, da zajetje vodovoda Krvavec trenutno obratuje s tremi horizontalnimi vrtinami, ki dajejo na sekundo 60 1 kvalitetne vode. Redno jo nadzoruje Zavod za socialno medicino iz Kranja.
Konec maja bo priključena na sistem vertikalna vrtina V-6, ki bo dajala 20 litrov vode na sekundo. Do konca letošnjega leta nameravajo izvrtati še eno vrtino z enako zmogljivostjo. Tako bo celotno zajetje delovalo z zmogljivostjo 100 litrov na sekundo. Staro drenažno zajetje bodo izključili in bo služilo le kot rezerva.
Letos nadaljujejo tudi z zamenjavo cevi v vodovodnem omrežju. Doslej so v celoti zamenjali cevi na odseku Komenda, Vodice, Bukovica, Sinkov Turn, letos pa bodo položili nove cevi na odseku Komenda-Mengeš v dolžini 4000 m, za kar bodo potrebovali okrog 100 milijonov SIT. Ostale odseke proti zajetju Krvavec pa bodo obnavljali v skladu z razpoložljivim denarjem.
Letos bodo naredili tudi idejno zasnovo povezave med kamniškim in krvavškim vodovodnim sistemom na relaciji Kamnik - Duplica - Križ -Komenda. Na podlagi teh rezultatov se bodo odločili za nadaljnja dela. Sicer pa na podlagi sprotnega spremljanja kakovosti vode v KSP Domžale ugotavljajo, da že sedaj iz krvavškega sistema teče zdrava pitna voda.
Kaj se dogaja z dupliško jamo (hribom)?
Svetnik Franc Orešnik je na 13. seji občinskega sveta vprašal kaj se sedaj dogaja z opuščenim odlagališčem smeti na Duplici.
Lastnika okoliških zemljišč zanimajo rezultati, ki jih pristojna institucija ugotavlja z
Predstavitev ureditvenega načrta Terme Snovik
Nadaljevanje s 1. strani Ivan Hribar, direktor Zarje Kovis d.d., ki je bila naročnik izdelave ureditvenega načrta, je dejal, da je za registracijo družbe Terme Snovik že vse pripravljeno. Registrirali jo bodo v 14 dneh po sprejemu ureditvenega načrta. Ta družba, v katero bodo vključeni tudi lastniki zemljišč in ostali, ki so doslej vlagali v urejanje tega območja, bo nosilec izgradnje
Po izjavi Ivana Hribarja obstojajo realne možnosti, da bi že letos zgradili začasno pokriti bazen, za kar bodo potrebovali okrog 40 milijonov SIT. S plavalnim klubom Kamnik se dogovarjajo, da naj bi za treninge najel bazen 6 dni v tednu po štiri ure. Tako naj bi odpadli sedanji prevozi plavalcev v kranjski bazen.
Sedaj je torej na potezi občinski svet, ki naj bi čim-
...nnto pa še na prostoru ob poskusnem bazenu v Snoviku, kjer bodo zrasle bodoče terme.
jemanjem vzorcev talne vode. Vzorce namreč jemljejo severno in južno od bivše jame. Svetnik je želel navedbo točnih rezultatov.
Komunalno podjetje ka-mnik v svojem odgovoru pravi, da so ob izgradnji vrtin v letu 1993 vzeli poskusne vzorce, vendar bi morali določene stvari še urediti v dogovoru z Občino.
V začetku aprila 1994 je KP poslalo Občini Kamnik pravil-nik-o sledenju izcednih voda in letni predlog stroškov za izvajanje teh del. Vendar naročil za izvajanje del ni bilo, zato tudi niso bili vzeti niti vzorci podtalnice niti vzorci izcednih voda.
Če bi hoteli meritve redno opravljati, bi bilo treba nabaviti določeno opremo za črpanje podtalnice in dobiti letno naročilo za izvajanje teh del, je še rečeno v pojasnilu Komunalnega podjetja Kamnik.
(Morda bi bilo zanimivo slišati tudi pojasnilo sanitarne inšpekcije in ne nazadnje tudi mnenje Zelenih o tem ekološko zelo resnem vprašanju! -op. p.) (fs)
VI sprašujeta,
§§ifi|ww
Se res zapleta s telefoni v Tuhinju?
V zadnjem času je pogosto slišati različna mnenja o poteku priprav na gradnjo telefonije v Tuhinjski dolini. Med drugim tudi, da se Telekom ne bo lotil tega projekta, ker da občina Kamnik uveljavlja lastniški delež glede na vlaganja v kamniško telefonijo.
Lahko poveste, v kateri fazi je program telefonije v Tuhinjski dolini in ali so navedene ugotovitve točne? (K. O.)
V tem trenutku potekajo aktivnosti v zvezi s pripravo lokacijske dokumentacije. V lanskem letu smo vzpostavili stike z generalnim direktorjem Telekoma in njegovimi pomočniki. Med razgovori smo prišli do informacij, da Telekom načrtuje investicijo za Tuhinjsko dolino šele v letu 1999 z obrazložitvijo, da je ta investicija zanje nerentabilna in bi bila poplačana šele po 51. letih.
Zato smo skušali s predstavniki Telekoma najti kompromisno rešitev, da občina Ka-
mnik skuša skupaj z občani sofinancirati telefonijo na omenjenem območju.
Investicija je vredna 112 milijonov SIT. Sredstva za izgradnjo telefonije zagotovi Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik iz postavke »telefonija v Kamniku«, del sredstev se nameni iz proračuna občine, del sredstev pa prispevajo zainteresirani občani oz. naročniki priključkov. V zadnjem času so potekali razgovori o uveljavljanju sorazmernega deleža, ki ga je občina oz. Sklad stavbnih zemljišč vložil v izgradnjo telefonije v občini Kamnik. Prav tako je prišlo do pobude glede realizacije sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o financiranju izgradnje razširitve PTTkapacitet na območju VATC Kamnik. Sklad stavbnih zemljišč se je v omenjenem sporazumu zavezal, da s pričetkom obratovanja prevzamejo vsa osnovna sredstva v last PTT Ljubljana. Glede na predvideno novo organiziranost PTT oz. Telekoma in
Župan Tone Smolnikar
tudi zaradi pričakovanih sprememb predpisov sta se podpisnika tudi sporazumela, da bosta možno spremembo v medsebojnih lastninskih odnosih opredelila kasneje. V zvezi s tem občina Kamnik želi uveljavljati svoj delež, ki ga zadnji Čas šele ugotavlja. Pri tem je prišlo tudi do nekaterih dogovorov s Telekomom izven kroga Urada župana, saj so se v zvezi z omenjeno problematiko v imenu občine Kamnik pogovarjali predstavniki SKG-ja in Sklada stavbnih zemljišč. Menim, da tako neusklajeno dogovarjanje ni korektno.
Občina Kamnik se torej optimalno angažira, da bi Telekom v najkrajšem času začel uresničevati zastavljeni investicijski plan na področju občine Kamnik. (fs)
Sprejet občinski proračun 96
Nadaljevanje s 1. strani
Upoštevali so tudi predlog Jožeta Romšaka in v proračun uvrstili 1 milijon SIT za izgradnjo pokopališča v Mekinjah.
S sprejetjem amandmaja župana Smolnikarja so svetniki namenili 1,5 milijona SIT za obnovo' cerkve na Žalah, povečali sredstva tabornikom, prvotno predvidenih 7 milijonov SIT za rekonstrukcijo Palov-
med posameznimi postavkami in še nekaterih).
O zazidalnem načrtu na Duplici in novih (višjih) cenah v vrtcih
Sicer pa so svetniki na 15. seji obravnavali poleg proračuna še 13 točk.
Najprej so sprejeli sklep o prenehanju mandata člana ob-
Volitve in imenovanja
Občinski svet je dal soglasje k imenovanju Janeza Kopača za direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Na predlog poslanskega kluba SKD je občinski svet kot člana komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razrešil Marka Magistra in na njegovo mesto imenoval svetnika Vojka Tonina.
Občinski svet je dal tudi pozitivno mnenje k imenovanju Emilije Gregorčič za ravnateljico OS Frana Albrehta in za vršilko dolžnosti ravnateljice novoustanovljene Osnovne šole Šmartno v Tuhinju imenoval Jožico Klemen Hribar, ki bo pod nadzorstvom občine kot ustanovitelja opravila priprave za začetek dela zavoda.
Občinski svet je imenoval tudi predstavnike občine kot ustanovitelja v svete zavodov in sicer: v svet OS Komenda-Moste Toneta Spenka, Vinka Petka in Romana Grošlja;
v svet VVZ Antona Medveda Klavdija Kodermana, Majdo Lalovič in Isabelle Bera;
v svet Zdravstvenega doma dr. Julija Poka Franca Ore-šnika in dr. Julijano Šuštar,
bodočih Term. Seveda nameravajo pritegniti tudi ostale investitorje, ki se že zanimajo za vlaganja (o konkretnih imenih še niso želeli govoriti) v to območje.
prej sprejel ureditveni načrt, na katerega v dosedanji javni obravnavi ni bilo bistvenih pripomb.
F. SVETELJ
ške ceste pa so zmanjšali na 2 milijona SIT.
Povedati je treba, da je bil med več amandmaji, ki jih je predlagal svetnik Milan VVinschnurer (ki se seje ni udeležil), tudi amandma, naj bi za obnovo žalske cerkve zagotovili znesek 8,5 milijona SIT, vendar občinski svet tega in ostalih predlogov ni sprejel.
Prav tako ni sprejel tudi amandmajev Toneta Špenka o povečanju sredstev za gospodarske intervencije in za zagotovitev denarja za ureditev javne razsvetljave v Mostah.
Izglasovanih ni bilo tudi več ostalih amandmajev, pri katerih so predlagatelji vztrajali (npr. amandma SKD za financiranje uskladitve projektov za OŠ Komenda-Moste, amandma odbora za proračun o zagotovitvi dodatnih sredstev za sofinanciranje družbe Velika planina ZN, amandma župana o prenosu sredstev
činskega sveta Ivana Tokmad-žiča iz poslanske skupine SDS, ki je 4. 4. 1996 obvestil predsednika občinskega sveta, da odstopa s te funkcije (razlogov za odstop pa po poslovniku občinskega sveta ni dolžan navesti!).
Sprejeli so tudi predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1995 in poročilo nadzornega odbora o tem zaključnem računu. V njem je nadzorni odbor med drugim ugotovil, »da občina lani ni pridobila vseh razpoložljivih sredstev, ki bi jih po posameznih namenih lahko pridobila od republike (ceste, vzgoja, izobraževanje in še ponekod)«. Ob sprejemu letošnjega proračuna pa je nadzorni odbor med drugim priporočil občinskemu svetu, »da rebalanse posameznih postavk, ki so oziroma bodo prekoračene za več kot 5%, sprejema tekoče, ne pa samo konec
leta«. Predlagal je tudi, naj bi izvrševalci proračuna porabo sredstev, ki so vezana na javne razpise, načrtovali pravočasno, da bodo dela iz teh postavk realizirana v tekočem letu. Priporočil je tudi, naj bo letošnji proračun integralen, kar pomeni, da naj se vsa sredstva, ki se zbirajo na ravni občine, stekajo preko občinskega proračuna.
Občinski svet je sprejel tudi program dela in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč za leto 1996. Med tem ko je lani sklad stavbnih zemljišč razpolagal z okrog 131 milijoni SIT, pa naj bi letos sredstva sklada znašala za 36% več kot lani (178,3 milijona SIT). Po sklepu občinskega sveta bo akontacijska vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za 4,3% večja kot doslej. Svetniki so sprejeli tudi sklep o novi povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ter o vrednosti stavbnega zemljišča.
Precej razprave je spodbudil osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta B17 Duplica, ki je bil en mesec v javni razpravi. V njej se je največ pripomb nanašalo na nasipavanje ob Kamniški Bistrici, na infrastrukturo, na spremembo osnovne obrtne funkcije v poslovno stanovanjr sko dejavnost, še posebej pa na problem cestnega priključka na Ljubljansko cesto. Na nujno ureditev tega priključka so na seji opozorili tudi Franc Orešnik, Marjeta Humar in Milan Šuštar. Tone Špenko pa je menil, da bi bilo potrebno za spremembo namembnosti iz obrtne v trgovsko poslovno dejavnost povprašati tudi obrtno zbornico.
Polemična razprava o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa se je začela s pripombo Igorja Podbrežnika, da osnutek ni v skladu s sklepi občinskega sveta z lanske seje in s programom dela občinskega sveta. Zato je predlagal, naj se tak osnutek ne sprejme. Podprla ga je Marjeta Humar, ki je dejala, da osnutek ne nakazuje novih rešitev za parkirne površine okoli mestnega jedra. Na Podbrežnikovo misel, da bo zaradi takega načina reševanja potrebno razmisliti
o referendumu o ureditvi cestnega prometa v mestu, je reagiral župan Smolnikar, kije dejal, da ni smotrno ponovno načenjati razprav o odprtju Šutne in da se pripravljajo celovite študije. Osnutek odloka nakazuje le rešitve, ki jih je trenutno mogoče uresničiti. Glede urejanja na Petruškovi ulici, o čemer je vprašal Igor Podbre-žnik, je Bojan Mlakar dejal, da bodo z avtomatsko zaporo omogočili dostop samo stanovalcem, ki imajo garaže na Šu-tni. Po daljši razpravi so osnutek odloka sprejeli. Na seji so kot dodatno točko uvrstili sprejem nove cene za dejavnost v kamniškem otroškem vrtcu in seveda višje prispevke staršev.
Med sejo se je sestal odbor za družbene dejavnosti, ki je menil, da je kljub večji obremenitvi družinskih proračunov predlog za nove cene le potrebno sprejeti, sicer bo treba vrtcu vsak mesec nadomestiti za okrog 700.000 SIT primanjkljaja, poleg tega pa bo septembra uveljavljen nov sistem plačil, ki bo pomenil novo povečanje obveznosti staršev. Zadnje povišanje cen je bilo opravljeno že pred enim letom. Zato so svetniki sklenili, da se bodo od 8. maja letos začeli obračunavati za okrog 10% višji prispevki staršev. To pomeni, da bo prispevek staršev za otroke do dveh let znašal 18489 SIT mesečno, od 2 do 3 let 16127 SIT, za predšolsko vzgojo 15775 SIT, enako za razvojni oddelek.
Osnutek odloka o komunalnih taksah, ki ga je sprejel občinski svet bo verjetno doživel kar nekaj sprememb. Po mnenju svetnikov bi bilo treba denarne kazni za kršitev odloka povečati, oprostiti plačevanja taks lastnike hiš v mestnem jedru, ko postavljajo odre za obnovo fasad, povečati vrednost točke za izračun takse za uporabo javnih površin, seveda pa pri tem ne kaže pretiravati, zlasti ne na Šutni, in skupaj s tem odlokom sprejeti tudi odlok o reklamnih tablah itd.
Brez razprave pa so svetniki sprejeli poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta. Tudi ustnih vprašanj in pobud na seji sveta svetniki niso postavljali. Opravili pa so nekaj volitev in imenovanj.
FRANC SVETELJ
4       16. maja 1996
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
SDS zbira podporo volivcev za POŠTENE VOLITVE
SDS Slovenije je 23. aprila začela zbirati podporo volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o večinskem vo-
Srečo Repanšek iz Stranj, vodja ekipe kamniške SDS za zbiranje podpiso v za referendum.
lilnem sistemu. Za razpis zakonodajnega referenduma je potrebno zbrati 40000 podpisov podpore volivcev. Srečo Repanšek je vodja ekipe SDS, ki zbira podpise pred Upravno enoto občine Kamnik.
Zakaj so se socialdemokrati odločili zbirati podpise
za razpis zakonodajnega referenduma?
Socialdemokratska stranka Slovenije se zavzema za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev, kar je mogoče uresničiti samo z dvokroinim volilnim sistemom. Podtikanja, da volivci ne poznajo večinskega volilnega sistema niso upravičena, saj smo prav po večinskem volilnem sistemu na zadnjih volitvah izvolili iupane.
SDS ne nasprotuje istočasni izvedbi referenduma, na katerem se državljanom Slovenije ponudi izbira med tremi volilnimi sistemi: dvo-krožnim Večinskim (SDS), deformiranim proporcionalnim (skupina 35 poslancev DZ) in kombiniranim (dopolnjen predlog DS). Socialdemokratska stranka Slovenije podpira voljo in pravico državljanov, da z referendumom odločijo o volilnem sistemu. Da
bo referendum razpisan, pa potrebujemo podporo voliv-
Kako bi na kratko presodili dosedanji potek zbiranja podpisov podpore volivcev zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma?
Kamniški socialdemokrati smo z dosedanjim potekom zbiranja podpisov podpore kar zadovoljni, vseeno pa menimo, da bi se morali vsi državljani odzvati pobudi naše stranke in uporabiti svojo ustavno pravico, da z referendumom odločimo o volilnem sistemu, ki je zagotovo med najpomembnejšimi političnimi vprašanji.
Socialdemokrati smo za neposredne in poštene volitve, zato pozivam vse občane občine Kamnik, da se oglasijo pri stojnici SDS pred upravno enoto občine Kamnik in podpišejo svojo podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma.
Kakšen je odziv občanov, predvsem tistih, ki so oddali podporo?
Ugotavljamo, da smo se pravilno odločili, da podpise volivcev zbiramo neposredno na ulici. Na ta način smo vzpostavili neposreden kontakt z občani, ki sicer običajno ne izkoristijo možnosti za kontakte s političnimi strankami. Na tak način spoznavamo kopico problemov naših občanov in tudi visok interes, da ti najdejo svoj odziv tudi pri organih odločanja.
ANGELCA KUTNER
Gradnja kanalizacije v Podgorju
Največja naložba najdaljše vasi
Dolžina vseh položenih cevovodov bo znašala preko 6500 metrov. Na omrežje bo priključenih okrog 215 hiš in drugih objektov. Skupna vrednost celotne naložbe bo presegla 150 milijonov tolarjev ali, če želite še v nemških markah, več kot poldrugi milijon mark.
To so podatki o gradnji kanalizacijskega omrežja v Podgorju, ki je prav sedaj v polnem
jo bodo zmogli. Seveda s pomembnim sodelovanjem občine Kamnik in države, ki bosta prispevali tri četrtine potrebnih sredstev (občine iz proračuna in sklada stavbnih zemljišč 45%, država 30%), Podgorci pa bodo morali zbrati eno četrtino potrebnega denarja, kar od skupnih 150 milijonov znese nekaj manj kot 38 milijonov tolarjev. Dogovorili so se, da bodo
Glavni kanalizacijski vod se te dni bliža svojemu zaključku v zgornjem delu Podgorja
teku. O gradnji smo se pogovarjali z Alojzem Pelcem, predsednikom sveta krajevne skupnosti Podgorje, in Francem Golobom, predsednikom gradbenega odbora. Že te številke kažejo, da gre res za največjo naložbo v zgodovini vasi Podgorje, ki je nekoč veljala za eno najbolj urejenih vasi z najbolj gospodarno izrabljenim prostorom daleč naokoli. Pod Dobravami so bile ob vaški cesti razvrščene kmečke hiše, pod njimi vrtovi in nato njive, vse do Ba-kovnika in Duplice. Danes ni več tako. Nove hiše so zrasle tudi na njivah ob glavni cesti Kamnik-Moste. Zato seveda naloga, ki so se je lotili Podgorci, to je vse hiše povezati v skupen kanalizacijski sistem, ni mačji kašelj. Vendar sedanji potek del in zavzetost, s katero so se lotili te naloge, kažeta, da
ta denar izbrali v 20 mesečnih obrokih po 8320 SIT, kijih bodo plačevali do 20. junija 1997 (začetna dva obroka sta znašala po 12500 tolarjev).
Po besedah Franca Goloba se seveda srečujejo tudi z nekaj težavami. 29 lastnikov hiš namreč ni želelo podpisati pogodb o pristopu k izgradnji, okrog 15%. podpisnikov pa svojih obveznosti ne poravnava redno. Ena tretjina tistih, ki niso pristopili k tej akciji, navaja da nimajo urejenih lastniških razmerij in se niso mogli dogovoriti, kdo bo plačeval prispevke, drugi so dvomili, da bo zaradi oddaljenosti kanalizacija sploh kdaj segla do njih, pojavilo pa se je tudi še nerazrešeno vprašanje, kam priključiti del hiš v zgornjem Podgorju, severno od cerkve, nekaj pa je bilo tudi socialnih težav.
Predsednik gradbenega od-
bora pravi, da je projekt za gornji del vasi v izdelavi in se bo po vsej verjetnosti ta del priključil na kamniško omrežje, med tem ko je osrednje podgorsko omrežje priključeno na kolektor pri tovarni Fructal Alko ob Korenovi cesti.
Seveda pa se bodo morali v skladu z veljavno zakonodajo na koncu le priključiti vsi lastniki hiš, le da jih bo to kasneje več stalo, kot bi jih sedaj.
In kako poteka gradnja, ki jo izvaja Komunalno podjetje Kamnik? Od priključka pri Alku so položili cevi premera 60 cm v dolžini 792 m že lani. Letos je na vrsti druga faza v dolžini 2685 m do hiš pod podgorsko cerkvijo, predvidoma jo bodo končali do srede maja. Dela so se časovno nekoliko zavlekla predvsem zaradi dolge zime in deževnega spomladanskega vremena. Jeseni bodo nadaljevali s polaganjem okrog 2000 m skupinskih priključkov za skupine hiš ob glavni cesti, prihodnje leto pa bodo prišli na vrsto hišni priključki v dolžini okrog 1100 m.
Alojz Pele pravi, da je treba izvajalcu priznati dobro sodelovanje pri reševanju posameznih problemov z lastniki zemljišč in tudi to, da po končanih delih lepo uredi prekopana zemljišča. Povedal je tudi, da je sodna ce-nilka Ivanka Novak opravlja cenitev eventualnih škod pri posameznikih. Ugotovljeno škodo bodo obračunali pri plačevanju prispevkov za gradnjo kanalizacije.
In še to: očitkom, da bodo nekateri prej prišli do kanalizacije in da bi zaradi tega lahko nastali določeni problemi, so se izognili tako, da bodo vse priključke opravili šele po končani izgradnji celotnega omrežja. To pa naj bi bilo prihodnje poletje ali najkasneje jeseni prihodnjega leta., Upajmo, da se bo prizadevnemu vodstvu krajevne skupnosti Podgorje ta želja tudi uresničila!
F. SVETELJ
Z občnega zbora Turističnega društva Kamnik
Različni pogledi na dejavnost in pomen društva
Za nedavni občni zbor turističnega društva Kamnik je bila značilna razprava o vlogi in nalogah tega društva v bodoče. Po krajšem poročilu o dosedanjem dvoletnem delu, ki je v zadnjem času zaradi različnih razlogov nekoliko zastalo, o čemer je poročal dosedanji predsednik Miran Jereb, se je razvila zanimiva razprava o tem, kaj naj pravzaprav to društvo v bodoče počne. Nekateri so menili, da ima društvo lahko tudi vnaprej pomembno mesto pri razvijanju turistične ljubiteljske dejavnosti v smislu nekdanjega turistično olepševalnega društva in razvijanja turistične miselnosti med občani, po mnenju drugih pa je treba to dejavnost profesionalizirati in tržno zastaviti.
Po mnenju Lojzeta Šosterja, tajnika Turistične zveze Slovenije, ki je pozitivno ocenil dosedanje 90-letno delo kamniškega turističnega društva, so v zadnjem času pogosti poskusi, da
bi zaradi marketinga ukinili turistična društva. Vendar bi bilo to zelo narobe. V turističnih društvih se namreč zbirajo ljubitelji posameznih krajev. Poudaril je tudi, da bi se moralo turistično društvo, ki je uspešno organiziralo 24 prireditev ob Dnevih narodnih noš, zavzeti za to, da bi v Kamniku s to tradicionalno in za Kamnik značilno prireditvijo nadaljevali. Povedal je tudi, da naj bi zakon o turistični dejavnosti, ki je v pripravi, opredelil tudi vlogo turističnih društev.
Ivan Pristovnik, tajnik občine, je dodal, da so k lanskim Dnevom narodnih noš, ki so zahtevali za pokritje vseh stroškov kar 110.000 DEM, kamniška podjetja zelo malo prispevala. Soglašal pa je s pripombami, da je treba čimprej urediti status Turistično informativnega centra in PlCa in v tem okviru rešiti tudi strokovno službo za potrebe turističnega društva.
Tudi dr. Niko Sadnikar se je
zavzel za nadaljnji obstoj društva, katerega vodstvo pa je treba pomladiti z novimi ljudmi.Po mnenju dr. Svetozarja Frantarja, častnega predsednika društva, bi se moralo TD bolj zavzeti za to, da bi Kamnik čimprej prišel do potrebnega hotela.
Tone Ftičar je dejal, da bi morala kamniška oblast jasneje opredeliti turistični razvoj Kamnika. Dneve narodnih noš pa naj bi po njegovem ukinili, saj z njimi ni nihče zadovoljen. Predlagal je tudi, da bi namesto dosedanjega slogana V naročju planin, ki nas je uspaval, sprejeli novega: Kamnik na poti k vrhovom!
Na občnem zboru so sprejeli tudi nov statut društva, ki je usklajen z novim zakonom o društvih in za dve leti izvolili 13 članski upravni odbor. Izvolitev predsednika in ostalih funkcionarjev društva pa so prepustili upravnemu odboru, saj se do občnega zbora nikakor niso uspeli dogovoriti oziroma dobiti soglasja kandidatov za novega predsednika.
F. S.
Skavtske obljube na Križu
Novinke in novinci med komendskimi skavti so v nedeljo, 28. aprila, v podružni cerkvi spreobrnjenja sv. Pavla na Križu med mašo, ki jo je daroval komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic, slovesno obljubili, da bodo živeli po skavtskih načelih in pravilih.
Na ta dan so se pripravljali skoraj vse leto, dan pred obljubami pa posvetili preizkusu znanja in spretnosti. Dež jim je preprečil, da bi prebili noč pod šotorom, pa tudi podnevi jih je pošteno močilo. Kljub temu je bil dan obljub zanje nadvse slovesen trenutek, ki so ga skupaj z voditelji in starejšimi skavtinjami in skavti iz Komende in od drugod obogatili z lepim sodelovanjem pri maši, h kateri so prišli tudi številni starši.
Župnik Pavlic je sprejete v pridigi povabil k vestnemu izpolnjevanju skavtskih dolžnosti. K temu jih bo prav gotovo spodbudilo tudi srečanje s papežem Janezom Pavlom 11.18. maja popoldne v Postojni, ki se ga bodo udeležili tudi komendski skavti.
Spominski posnetek po maši pred cerkvijo na Križu
JOŽE PAVLIC
Prvomajski družinski golaž
Velika sorodstvena družina Zarnikovih iz Suhadol se je na prvega maja spet zbrala pod »Zarnikovim toplarjem« na južni strani Suhadol, pridružili pa so se ji tudi drugi vaščani, ki so po družinskih, sosedskih in prijateljskih vezeh povezani z njimi. Čeprav je bilo vreme deževno, to ni nikogar motilo, pa tudi pohojena trava okrog toplarja se bo zarasla. Golaž iz velikega kotla je omamno vabil. Kot »kuharski mojster« se je izkazal France Zarnik, dobre pomočnice pa je imel tudi v skav-tinjah, ki so ponoči pazile na ogenj, da se je golaž lepo počasi kuhal. Jed je bila res okusna, teknili pa so tudi dodatki, ki so jih sosedje prinesli s seboj od viskija, kave, vina, peciva do drugih dobrot. Najpomembnejša pa je bila dobra volja, prijateljsko srečanje, pogovor in družabnost, na katere v življenjski naglici pogosto pozabljamo oziroma jih zanemarjamo, pa so bistvenega pomena.
Popoldne se je dobršen del vesele druščine povzpel še na bližnja vrhova Hosto in Skadovski (Sievski) hrib. Pohod je trajal dobri dve uri; tudi zaradi majhnih otrok, ki smo jih vzeli s seboj. Čeprav je bila pot blatna, smo uživali v pomladnem prebujanju in razcvetanju.
Zvečer pa so praznovali prav posebej mladi, saj se je toplar spremenil v disko, na vrsto pa je prišla takšna glasba, ki je mla-
njem na harmoniko, zadonela pa je tudi slovenska narodna pesem.
Razšli smo se, da se prihodnje leto ponovno srečamo, saj je do-
dim blizu. Ti so tudi zaplesali, v »tehnu« pa so se preizkusili tudi starejši. Pokazalo se je, da med njimi in mladimi le ni tolikšne »generacijske razlike,« kot bi si človek mislil, vsaj med nekaterimi ne, saj jim je šel »tehno« kar dobro »od nog«.
Prvomajsko srečanje pod »Zarnikovim toplarjem« je poživil tudi »Košarjev Jože« z igra-
bro razumevanje med sosedi velikega pomena, za katerega je treba tudi kaj žrtvovati. Poleg drugega tudi čas.
Človek pa da iz veselja, saj je dober sosed zlata vreden, prijateljski odnosi med sosedi pa prav tako.
JOŽE PAVLIC
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
16. maja 1996 S
Gasilsko delo v preteklem letu
Gasilci kamniške občine so 19. 4. 1996 pregledali svoje delo za preteklo leto. Zbrali so se predstavniki skoraj vseh gasilskih društev in občine KAMNIK, sosednjih Gasilskih zvez in GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE.
Zborovanje je vodil predsednik RESNIK FRANC, dipl. ing., in podal organizacijsko poročilo. Na kratko je poročal o organizacijskih spremembah v SLOVENIJI in o spremembah v izobraževanju, za kar je bil ustanovljen gasilski šolski center na IGU za vso državo. Gasilci in nižji gasilski častniki bodo še naprej dobivali potrebno izobrazbo v gasilskih društvih in na GASILSKI ZVEZI KAMNIK. Vse ostalo pa je v pristojnosti GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE. Na takšen način se bo strokovni nivo gotovo zvišal. To namreč zahteva hiter tehnični napredek našega gospodarstva. Seveda je problem potreba po večjih finančnih sredstvih in izostanki gasilcev z delovnih mest. Nekaj podjetij je razumevajo-čih, vsa pa ne. Pojavlja se kapitalistični odnos do vsega, tudi do gasilstva. Pozabljajo, da gasilci vsem nudimo brezplačno pomoč, vendar ne samo prebivalstvu, pač pa tudi kapitalu. Ta položaj skušamo reševati sporazumno, nekje bolj, drugje pa manj uspešno.
Zelo zanimivo je bilo operativno poročilo poveljnika, g. Jožeta Berleca, dipl. ing., o uspehih in delu gasilcev. Tako so v preteklem letu gasili 5 večjih, 7
srednjih in 24 manjših požarov. Pri gašenju je sodelovalo 274 gasilcev iz 9 društev z 2.989 urami gašenja. Razveseljivo je dejstvo, da v industriji ni bilo večjih požarov, kar jih je bilo, pa so v glavnem pogasili z ročnimi gasilskimi aparati in tako preprečili večje nesreče. Zaradi vedno večjega prometa na cestah se je število prometnih nesreč občutno povečalo. V 12 akcijah takšnega reševanja je sodelovalo 102 kamniških gasilcev s 322 urami reševanja. V prometu je bilo več nesreč z manjšo škodo in lažje, ranjenimi udeleženci, katerih pa gasilci niso reševali. Tako je bilo skupno 48 akcij z udeležbo 596 gasilcev in 3.311 urami dela. Lani je bilo tudi manj prevoza pitne vode kot leta 1994.
Zeio smo bili zadovoljni, da je obiskalo gasilske domove kar 790 učencev osnovnih šol z učitelji. Ogledali so si gasilsko orodje, gasilske filme in poslušali predavanja o požarni nevarnosti, ki jo povzročajo otroci. Vsi so obljubili, da kaj takega ne bodo delali in da ne bodo ogrožali sebe in ostale imovine. V šoli ŠMARTNO in SELA deluje društvo »MLADI GASILEC«. Pred leti so bila ta društva v KAMNIKU, MOSTAH, STRANJAH, kar bi bilo potrebno obnoviti. Tej akciji se lahko pridružijo tudi druge šole. S tem bomo občutno znižali število požarov, saj 10% požarov povzročijo otroci.
Tudi tekmovalni duh ni počival v gasilskih vrstah. Na občinskem tekmovanju v MOTNIKU
Rdeči pete/in pustošil po gozdovih
V zadnjih dneh meseca aprila je v kamniški občini kar nekajkrat zagorelo. Gorele so tri stanovanjske hiše, trije gozdovi in dva travnika.
12. 4. se je na Podjelšah pri Godiču zaradi slabega dimnika vnelo ostrešje. Osemnajst gasilcev je gasilo dve uri.
14. 4. je ponovno gorela stanovanjska hiša, vendar tokrat v Suhadolah. Na štedilniku je zagorelo olje in vneli so se kuhinjski elementi. Požar je bil pogašen v eni uri.
18.4. je prišlo do travniškega požara na Vranji Peči. Vzrok je bilo požiganje ostankov in kurjenje lubadarja. Zaradi vetra se je požar razširil še v gozd, vendar ga je dvajset gasilcev uspešno zadušilo v štirih urah.
19.4. so ob 13. uri sporočili, da je v Motniku gozdni požar, ki je nastal iz travniškega požara. Na srečo, ga je uspelo pogasiti že gasilcem iz Srednje vasi in Zgornjega Tuhinja.
20.4. se je vil dim iz doline Kavške. Na prizorišče požara so kamniški gasilci odšli s tremi intervencijskimi vozili. Izkazalo se je, da gori pobočje okoli strme pečine. Gašenje je bilo močno oteženo zaradi težko dostopnega terena. Vzrok požara je bila malomarnost obiskovalcev votline pod pečino. Obseg požara je bil približno 50 m x 60 m, gasilci pa so ga pogasili v petih urah. Na pogorišču je ostala še nočna straža.
Medtem ko so nekateri gasilci gasili v dolini Kavški, so se drugi trudili z gašenjem ute pri Eti. Gasilo je pet gasilcev.
22.4. je gorel gozd med dvema hišama v vasi Poreber. Požar naj bi nastal zaradi iskrenja žic električne napeljave. Gasilo je sedemnajst gasilcev GD Kamnik, pet iz GD Nevlje in en gasilec iz Most.
Istega dne je še enkrat zagorelo. Tokrat v gozdu v Mekinjah. Požar so med igro zanetili otroci.
23.4. je gorel dimnik v stanovanjski hiši v Tunjicah. Pogašen je bil v eni uri.
Ker se bliža lepo in suho vreme, je nevarnost požarov čedalje večja. Zato moramo biti ob vsakem kurjenju izredno pazljivi in takoj obvestiti gasilce, če nam ogenj uide. Še bolje pa je, da v suhih in vetrovnih dneh ne kurimo. Tako bomo sebi in drugim povzročili manj škode.
Za GD Kamnik DARJA PIRŠ
Obvestilo
Združenje borcev In udeležencev NOB In Društvo izgnancev občine Kamnik pozivata državljane Republike Slovenije, ki so bili rojeni onkraj današnje državne meje (na HrvaŠkem, v Srbiji, BiH, Makedoniji, črni gori), ves čas po II. svetovni vojni pa živijo v Republiki Sloveniji in so slovenski (pred osamosvojitvijo jugoslovanski) državljani, ter so bili izgnani od nemških, italijanskih ail madžarskih okupacijskih slik, da Občinskemu odboru ZB ali Društvu izgnancev Občine Kamnik (soba št 6, pritličje, desni hodnik
- Občine Kamnik, Glavni trg 24), sporočijo naslednje podatke:
- priimek in ime,
- kraj, država, datum rojstva,
- kje je postal(a) žrtev vojnega nasilja in v kakšni obliki,
- državljanstvo od 15. maja 1945 dalje,
- ali že dobiva kakršnokoli odškodnino.
Na podlagi zbranih podatkov bo Komisija za bivše politične zapornike, inter-nirance in druge žrtve nacifašizma pri Zvezi ZB in udeležencev NOB Republike Slovenije sprožila postopek pri pristojnih organih Republike Slovenije za spremembo in dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ta poziv velja le tistim državljanom, ki do objave tega poziva to še niso storili.
ZB In udeležencev NOB Kamnik
je sodelovalo 850 gasilcev, od teh kar 45% mladine. Sledilo je regijsko tekmovanje v KOMENDI. Tu je dobilo kar 10 naših desetin pravico za udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo 31. 5. 96 v CELJU. Želimo jim veliko sreče!
Gasilci so imeli veliko dela v oktobru, mesecu požarne varnosti. Preventivno so pregledali več stavb in obrtnih delavnic, uporabnost hidrantov ter organizirali več velikih skupnih gasilskih vaj. S tem so hoteli spodbuditi več zanimanja za požarno varnost in na pravočasno obveščevalno dejavnost. V nujnem primeru kličite tel. 93 ali tel. domačega gasilskega društva oziroma poveljnika. Od tega je veliko odvisna nastala škoda ob požaru. To si velja zapomniti!
Gasilce vedno spremljajo finančne težave. Vzdrževanje gasilskega orodja in vozil ni iahko. Zmanjšanje predvidenih dohodkov iz proračuna za 30% nas bo kar precej prizadelo. Novega gasilskega vozila, ki stane od 16 do 18 milijonov, ne bo možno nabaviti. Tako si pomagamo z nabavo rabljenega, a še uporabnega podvozja, ki ga z ustrezno nadgradnjo predelamo v gasilsko vozilo. Ta akcija poteka za gasilce v STRANJAH, ki že dolga leta težko pričakujejo av-tocisterno, ki je za njihov gorati predel več kot nujna. Upamo, da jo bomo v juniju dobavili. V tem delu občine so številni gozdni in drugi požari, ki jih večkrat povzročijo turisti in drugi obiskovalci gora. Prav tako ima GD GOZD dotrajani in tehnično neuporaben stari IMV KOMBI, ki . nujno zahteva zamenjavo. Tudi GD SELA ni dosti na boljšem.
Velik del požarov gasijo kamniški gasilci z dobro organizacijo in obveščanjem ob pomoči terenskih gasilcev, sicer tega ne bi zmogli. Prav v množičnosti in dobri organiziranosti je velika moč gasilstva. Čeprav je zasnovano na prostovoljnosti, se je gasilstvo sposobno spopasti z vsakim še tako zahtevnim požarom. Gasilci si prizadevajo zbrati manjkajoča finančna sredstva z organizacijo veselic in raznimi nabiralnimi akcijami. Tako sami nabavijo manjša gasilska vozila kot zamenjavo za izrabljena, ki jih potrebujejo za prevoz gasilcev ob večjih akcijah.
V letošnjem načrtu dela bomo še okrepili gasilsko organiziranost, posebno v operativnem in preventivnem smislu. Vključili bomo večjo aktivnost pri delu z gasilsko mladino, ki je temelj naše bodočnosti in razvoja.
Predstavnik občine KAMNIK g. IVAN PRISTOVNIK, tajnik občine, ki je nadomeščal službeno odsotnega župana, nam je obljubil vsestransko pomoč v okviru dane možnosti, saj imajo tudi sami hude finančne težave, kar je razvidno iz poročil, objavljenih v KAMNIŠKEM OBČANU. Kljub temu so možne dobre sporazumne rešitve v obojestransko zadovoljstvo. To pa je v korist vsega prebivalstva naše občine.
JOŽE BERLEC
Dejavni komendski upokojenci
Člani Društva upokojencev iz Komende, Križa in Most, združeni v enotnem društvu, smo 24. 3.1996 imeli redni občni zbor.
Poleg številnih članov sta se občnega zbora udeležila tudi predsednik in podpredsednik ZDUS g. Gobec in g. Hvale, član upravnega odbora ZDUS g. Simšič, ki je zastopal tudi največje upokojensko društvo v občini, to je DU Kamnik.
Predsednik društva je v svojem poročilu navedel, da ima društvo 601 člana in da je na našem območju le malo upokojencev, ki v Društvo niso včlanjeni. Prav te vabimo, da se nam v letošnjem letu priključijo.
Upravni odbor je na 15 sejah dobro opravil svoje delo, saj smo delno izpopolnili opremo naših prostorov, za srečanje upokojencev Gorenjske pa smo pridobili dobitke za srečolov. Organizirali smo 4 izlete, nismo pa pozabili tudi na obiske in občasna darila za 83 najstarejših in bolnih članov.
Zelo delavne so bile: poho-dniška sekcija, planinska sekcija skupaj s Planinskim društvom, najbolj aktivna pa je kolesarska sekcija, ki tesno sodeluje z DU Kamnik in Moravče. Letos pričakujemo sodelovanje še z ostalimi okoliškimi društvi.
18 članov je za svoje aktivno delo pri športu in rekreaciji prejelo priznanje »Športnik upokojenec« Če omenimo še vsakoletni avgustovski piknik pri lovski koči na Križu in silvestrovanje, lahko zaključimo poročilo o najbolj vidnem delu našega društva.
Letos praznuje naše društvo 40. obletnico svojega obstoja, ki jo bomo proslavili na tradicionalnem pikniku 4. avgusta pri lovski koči na Križu. Vabimo člane, bodoče člane in nečlane iz našega in iz sosednjih društev.
Odločili smo se, da bomo poglobili sodelovanje z vsemi sosednjimi društvi, ki naj bi bilo vsaj tako zgledno, kot je dolgoletno sodelovanje z DU Kamnik. V ostalem pa je načrt dela za leto-
šnje leto tak, kot je bil doslej in so ga člani z odobravanjem sprejeli. Ob proslavi 40. obletnice bo društvo razvilo tudi nov prapor. Upravnemu odboru so člani
izrekli priznanje za dosedanje delo in potrdili to sestavo za vnaprej.
TONE OGOREVC
Varno kolo
V sredo, 24. aprila, smo za učence 3. 4. in S. razredov pripravili na OŠ Komenda - Moste v Komendi pregled koles. Kot vsako leto je tudi letos pregled koles potekal s sodelovanjem policijske postaje Kamnik.
Skupaj s policistom Tinetom Drnovškom sva pregledala šestdeset koles. Učenci so morali poleg opremljenega kolesa in čelade na glavi pokazati tudi kolesarsko izkaznico (seveda, če so kolesarski izpit že opravili).
Učenec - kolesar je dobil nalepko »Varno kolo* in pa zloženko » Veselo na kolo.*
Mentorica prometnega krožka OS Komenda -Moste ANDREJA ČRTANEC
Obvestilo
Upravna enota Kamnik obvešča kamniške podjetnike, daje Sklad RS za razvoj malega gospodarstva v soglasju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in s sodelovanjem poslovnih bank objavil v časopisu DELO (6. 4.1996):
JAVNI RAZPIS
za kreditiranje projektov Iz sredstev kupnin na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (dolgoročni in kratkoročni krediti)
Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS št. 18/91).
Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki zagotavljajo:
- povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov,
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva zlasti na mednarodnih trgih,
- pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologi] v enotah malega gospodarstva,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot
malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja,
- pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah.
Maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti. Vrednost investicije je največ 800.000 DEM. Posojila lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Kreditni pogoji: - odplačilna doba je odvisna od poslovnega načrta in narave vlaganja, za kratkoročne kredite eno leto
- obrestna mera: TOM + 6% letno
Obrazce za pridobivanje pomoči za razvoj malega gospodarstva kot tudi vse ostale informacije in navodila lahko dobite na Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24, Oddelek za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj (soba 33/II., Darinka Prešeren).
Le popolne in ustrezne vloge bo Sklad za razvoj poslal banki, ki jo bo izbral prosilec.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
vabi k sodelovanju diplomirane pravnike, ki imajo pravosodni izpit ali preizkus znanja iz upravnega postopka za delo na področju denacionalizacije na podlagi pogodbenega dela.
Ponudbe pošljite na naslov: UPRAVNA ENOTA KAMNIK, načelnik, Glavni trg 24, KAMNIK, v 10 dneh po objavi.
m MATIČNA KNJIŽNICA KA^M
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK VAS VABI
četrtek, 16. maja, ob 19. url Predstavitev pravkar Izdane knjige PRIHAJA ČAS ČUDEŽEV avtorice BARBARE SKOBERNE. Knjigo bo predstavila avtorica.
petek, 24. maja, ob 19. uri Intershop Kammeleon vas vabi na predavanje EZOTERIČNO ZDRAVLJENJE S KRISTALI, ki bo v dvorani Matične knjižnice Kamnik. Predaval bo Jože Ulčar. Možen bo tudi nakup kristalov.
16. maja 1996
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Učne težave in prostovoljno delo
Na osnovni šoli Marije Vere sem se pogovarjala s socialno delavko, ga. Jeleno Vidmar, o uspehih prostovoljnega dela pri premagovanju učnih in vzgojnih težav.
Učna pomoč poteka tudi r prostorih šole.
Tekmovanje v znanju angleškega jezika
Šolsko leto se vedno bolj bliža koncu. To pa še ne pomeni, da v šolah vlada sproščeno in predpo-čitniško vzdušje. Ravno nasprotno. Ob koncu leta se na šolah kar vrstijo številna tekmovanja, na katerih želijo učenci pokazati vse svoje znanje, ki so si ga nabrali med šolskim letom.
Tako je tudi v petek, 12. 4. na OŠ Frana Albrehta potekalo tekmovanje v znanju angleškega jezika. Sodelovalo je 24 učencev in učenk iz vseh kamniških osnovnih šol, razen iz OŠ ZUIM. Pokazali so zelo dobro znanje angleškega jezika, tako slovničnih struktur kot samostojnega pisnega izražanja. Nihče ni dosegel manj kot 70% uspeh. Test ni bil lahek. Sestavil ga je priznan strokovnjak, avtor učbeniškega kompleta, mag. Janez Skela.
Kar 16 učencev in učenk je osvojilo srebrno priznanje, 9 tek-
movalcev in tekmovalk pa se je uvrstilo naprej na državno tekmovanje. To so vsi tisti, ki so dosegli 90% ali več. Prvo mesto je osvojila IRENA SLAPAR, OŠ Marije Vere, ki je dosegla 95%. Drugo mesto si s 93% delijo: SAŠA BERGANT, OŠ Toma Brejca, MANCA PERKO, OŠ Frana Albrehta, in KATARINA POZNA-NOVIČ, OŠ Frana Albrehta. Peto mesto sta si z 92% razdelili ZALA KURET, OŠ Toma Brejca, in ŠPELA ZAJŠEK, OŠ Frana Albrehta. Sedmo mesto si z 90% delijo: ALENKA FARAZ1N, OŠ Frana Albrehta, NINA JEMEC, OŠ Marije Vere, in MARUŠA SPRUK, OŠ Stranje.
Tekmovalci in tekmovalke, ki so tudi osvojili srebrno priznanje (rezultat nad 80%),pa se niso uvrstili na državno tekmovanje, pa so: META RESNIK, OŠ Marije Vere, MATEJA SPRUK, OŠ Stra-
nje, URŠKA VAVPOTIČ, OŠ Komenda-Moste, JURE POVŠE, OŠ Marije Vere, JANEZ HAFNER, OŠ Stranje, KATJA ANDREJA-ŠIČ, OS Toma Brejca, in MATJAŽ DIVJAK, OŠ Toma Brejca.
Vsi ti učenci zaslužijo naše čestitke, saj so pokazali res veliko stopnjo znanja. Poleg priznanja pa bodo ob koncu šolskega leta dobili tudi knjižne nagrade. Ob tej priložnosti bi se še enkrat rada zah valila sponzorjem, ki so že lansko leto prispevali denar oziroma knjižne nagrade tudi že za letošnje nagrajence. Ti sponzorji so: STOL Kamnik, KAMBUS Kamnik, MARCOM Ljubljana in GRADBINEC Kranj. Lepo je videti, da nekateri še vedno, kljub ekonomski krizi, znajo nagraditi znanje in prizadevnost otrok.
VESNA MALIGOJ Vodja študijske skupine za angleški jezik
Prireditev ob dnevu Zemlje
Oh, kako lepo diši iz krušne peči
»Kako dober je danes kruh!« mi reče Tina, ko pride po rezino kruha pri zajtrku. Takrat pa me Jure radovedno vpraša: »Tovarišica, kako pa naredijo kruh?« Razložim mu, da kruh naredijo iz moke, vode in kvasa, dodajo pa mu še sol in sladkor za boljši okus.
Ob tem se spomnim, kako smo gledali mamo, ki je sama pekla kruh v krušni peči. V glavo mi šine ideja, da bi bilo zanimivo, če bi si naša skupina Žabice iz WZ enote Rožle ogledala, kako se peče kruh v stari krušni peči.
Otroci so vedeli, da danes le še malokje pečejo kruh doma, saj trgovine, ki prodajajo kruh, srečamo na vsakem koraku. Zato je lažje stopiti v trgovino, kupiti kruh in ga pojesti, kot pa ga speči doma. Sedaj ga pečejo v pekarnah, kjer jim delo močno olajšajo stroji. V istem času v pekarnah spečejo desetkrat toliko kruha kot pa doma v krušni peči.
Ko sem prišla k mami v Motnik, in jo prosila, če bi nam pokazala še stari način peke kruha, je bila nad idejo tako navdušena, da je komaj čakala dan prihoda otrok.
Med vožnjo proti Motniku smo bili že zelo nestrpni, saj je avtobus zaradi poledenele ceste peljal bolj počasi. »Na naslednji postaji boste že izstopili« nam je povedal voznik. Hiša je bila od postaje oddaljena le nekaj minut. Kako toplo je bilo v kuhinji! Vse je bilo že pripravljeno za peko kruha. Na dveh stolih je stala velika lesena posoda, ki ji rečejo »metrga«.
Ko sem jih vprašala, kaj mislijo, da je to, je naš zgovorni Gorazd takoj odgovoril, da je to podobno škatli za igrače. Vsi smo se mu veselo nasmejali, nato pa se zopet posvetili mami, ki je v posodo že stresala moko, ki pa jo je prej presojala. V posodo je natresla belo, črno in rženo moko. Potem je vlila na konec posode še kvas z mlekom in vse skupaj zmešala. Ker pa mora kruh, tako kot otroci v vrtcu, tudi počivati, smo posodo prekrili z rjuho in odšli iz kuhinje v prostor, ki ga na kmetih imenujejo hiša, kjer je krušna peč.
Testo potrebuje pri vzhajanju mir in tišino. Ker pa so Žabice včasih tudi glasne in nemirne, smo se iz kuhinje raje umaknili na peč in se podprli z dobrim domačim pecivom in čajem. V hiši je bilo tako prijetno vzdušje, da si nismo mogli kaj, da ■ ne bi zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Ne boste verjeli, toda zvenele so veliko bolj domače kot pa v vrtcu.
Kruh je hitro vzhajal, čas pa je še hitreje tekel, zato smo ga morali dobro izkoristiti. Mama je kvas in moko še bolje zmešala ter dodala še malo vode. Tako pripravljeno testo je moralo vzhajati še eno uro. Ker smo se že dovol segreli, smo se odločili, da obiščemo male šolarje v motniški šoli. Otroci so nas bili zelo veseli in so nam v svoji sobi, kjer je tudi telovadnica, prepustili vse svoje igrače. Malo smo se poigrali, pogledali šolo, poplesali in se vrnili nazaj v mamimo hišo, kjer je testo za kruh že lepo naraslo. Mama je med našim obiskom v šoli pripravila prave peharje in jih prekrila s kuhinjskimi krpami. Testo je bilo že ravno prav rahlo, zato ga je narezala na manjše kose, oblikovala v hlebčke in jih dala v peharje, kjer so morali vzhajati še celo uro.
Naši želodčki so že pošteno krulili, zato smo šli v bližnjo gostilno na kosilo. Pripravili so nam zelo dobro juho.Tako tiho pri kosilu že dolgo časa nismo bili.
Kljub polnim želodčkom smo komaj čakali, da bo kruh čim prej v peči. Ko smo prišli nazaj, je kruh že tako narasel, da smo morali hlebce malo zmanjšatim ker bi jih drugače težko spravili v peč. Ker pa je bila peč še umazana od drv in pepela, jo je morala mama še prej omesti z veliko metlo, narejeno iz koruznega ličkanja, ki je stara že več kot sto let. Peč je bila pripravljena na veliki trenutek, ki smo ga komaj Čakali. Hlebčke smo iz peharjev dali na velik lesen lopar ter ga namazali s kakavom, da bo skorja lepo rjava in hrustljava. Da bi nam čas med pečenjem hitreje minil, smo se odšli sankat. Ker je Motnik malo večja vas in se vsi med seboj poznajo, smo stopili kar k sosedom in prosili za sanke. Po sankanju in kepanju smo bili prav prijetno utrujeni. Ko smo prišli v hišo, nas je na mizi že čakal hlebec kruha, ostale pa smo skupaj z loparjem pobrali iz peči. Domač in še topel kruh ter domača salama so nam dobro napolnili želodce. Ura je hitro tekla in morali smo se odpraviti. Nekatere Žabice so med vožnjo domov omagale in zaspale. V Kamniku pa so nas že čakali starši.
Niti malo nam ni bilo žal časa za tako lepo doživetje. Dogovorili smo se, da si moramo ogledati še novejši način peke kruha v pravi pekarni.Takrat pa se vam zopet oglasimo.
RENATA IN IRENA IZ ŽABIC
Gospa Jelena Vidmar, po poklicu ste socialna delavka. Koliko let že delate na OŠ Marije Vere na Duplici?
Letos bo ravno 10 let.
Na Duplici je veliko otrok. Koliko pa jih obiskuje osnovno šolo?
Na naši šoli je vsako leto okrog 740 otrok.
Na vaši šoli poteka pouk v izmenah. Zakaj?
Otrok je veliko, v šoli pa zaenkrat ni dovolj prostora za enoiz-menski pouk.
Od nekdaj se učenci srečujejo s težavami v šoli. Katere pa so tiste, s katerimi se dandanes največkrat soočajo?
Pogoste težave so pomanjkanje delovnih navad, zahtevna snov, premajhna vzpodbuda domačega okolja, izmenski pouk...
Kako se posledice kažejo v praksi?
Učenci dobivajo slabše ocene, bežijo od odgovornosti... Včasih so tudi uporniški.
Kako se je šola lotila teh problemov? Vemo, da sta se z ravnateljem v preteklosti že angažirala pri tovrstnih problemih, ob pomoči učiteljev, seveda.
Res je. Na šoli že nekaj časa poteka učna pomoč in to na več načinov:
- pomoč učenec učencu, učiteljeva individualna pomoč med poukom, pomoč prostovoljcev med poukom v razredu, dopolnilni pouk, pomoč v oddelku podaljšanega bivanja, pomoč v so-
Urejen poslovni prostor v središču Kamnika, 40 m1, oddam s 1. junijem. Tel.: 812-036 v dopoldanskem času.
delovanju s centrom za socialno delo preko prostovoljcev in javnih delavcev.
Kateri predmeti pa šolarjem predstavljajo najtrše orehe? Običajno kar slovenščina, matematika, angleščina in fizika.
In kakšen je odziv staršev, ko jih seznanite s tem, da ima njihov otrok težave v šoli?
Ko jih s tem seznanimo, jim seveda ponudimo tudi pomoč in večinoma so jo pripravljeni sprejeti. Menim, da je njihov odnos pozitiven.
Koliko časa pa poteka na vaši šoli učna pomoč v sodelovanju s Centrom za socialno delo?
Moram reči, da - sicer s prekinitvami - že tretje šolsko leto.
Nam lahko o tem sodelovanju poveste kaj več?
Seveda. V učno pomoč vključujemo prostovoljce in javne delavce, ki jih k nam napotijo s Centra za socialno delo.
Prostovoljci prihajajo v okviru šol; to so v glavnem študentje fakultet družboslovnih smeri (n. pr. Visoka šola za socialne delavce). Običajno opravljajo učno pomoč dvakrat tedensko. Javni delavci, sicer vodeni na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelni, z najmanj srednješolsko izobrazbo, so zelo motivirani in imajo izkušnje oziroma določeno znanje s področja predmeta pri katerem pomagajo učencu ali učencem. Dnevno se ukvarjajo z učno pomočjo - v mislih imam praktično delo - od 6 do 8 šolskih ur.
Tako prostovoljci kot javni delavci pa sodelujejo tudi pri prostočasnih dejavnostih, ki jih organizirajo in vodijo, to so n. pr. krajši izleti (STARI GRAD), ogled Kamnika, peka peciva in piškotov, izdelovanje okrasnih predmetov, pustovanje, igre na snegu. Ker v učno pomoč vklju-
čujemo učence od 1. do 8. razreda, se pri prostočasnih dejavnostih učijo tudi sodelovanja in strpnosti. Ti učenci so se do sedaj pokazali kot zelo hvaležni in tudi sicer je med njimi in »pomočniki s CSD« opaziti medsebojno zaupanje ter razumevanje.
Prostočasne dejavnosti so torej mišljene kot izvenšolske; kako torej poteka sama učna pomoč?
Sama učna pomoč poteka ponavadi individualno, lahko pa tudi skupinsko, možna je na domu ali v šoli, vendar je po dosedanjih izkušnjah bolj uspešna pomoč v šoli. Tu nastane manjši problem, ker trenutno z nami sodelujejo štirje javni delavci in osem prostovoljcev. Nekateri imajo po več učencev na dan, prostorska stiska pa je, kot sem Že omenila, zaradi velikega števila otrok na šoli, vseskozi prisotna. Tako se učenci s svojimi »pomočniki« večkrat na dan selijo iz razreda v razred.
Namen učne pomoči pa je -predvsem izboljšati učni uspeh. To je pomembno zlasti pri sed-mošolcih in osmošolcih, kjer je končno spričevalo pomembno zaradi vpisa na srednje šole in gimnazije. Kolikor nam, dopuščajo kapacitete, pa po potrebi začnemo s pomočjo že tudi v 1. razredu.
So starši zadovoljni?
Zdaj že lahko rečem, da so zadovoljni tako z delom kot z rezultati dela.
Kakšni so uspehi pri otrocih, ki so že več mesecev udeleženi pri učni pomoči?
Pri večini učencev je napredek očiten.
Na kakšen način pa sodelujejo sami učitelji?
Prostovoljci in javni delavci se pogosto obrnejo k njim po nasvet, si sposodijo literaturo ali pa se z učitelji pogovarjajo o spremembah pri učencih. Naši učitelji si radi vzamejo čas in prijazno pomagajo. Ob sredah in četrtkih se prostovoljci in javni delavci pogovarjajo tudi z našim psiho-iogom o metodah učenja.
So za prostovoljce in javne delavce pri vas še kakšne ugodnosti?
Če že hočete - pri nas jim po potrebi fotokopiramo potrebno iiteraturo in v tajništvu dobijo krede, kolaž papir in podobno...
Super! Še nekaj. Kako pa reagirajo otroci, ki so deležni take pomoči?
Ja, sprva so zadržani, kmalu pa se privadijo in prihajajo z veseljem.
Boste torej na šoli še vnaprej gojili to vrsto učne pomoči?
Vsi si želimo, da bi lahko s tovrstnim delom še nadaljevali.
Veliko uspeha in najlepša hvala, učencem pa lep pozdrav!
NINA CARNELUTTI
V Osnovni šoli Komenda-Moste so se učenci moščanske razredne stopnje z mentorico Ančko Štebe odločili proslaviti DAN ZEMLJE. V ponedeljek, 22. 4. 1996, so nam pripravili prijetno prireditev v dvorani šole Moste. Povabili so učitelje in predvsem starše - tu je nekaj utrinkov in razmišljanj učencev 4. c razreda, ki so bili med najbolj zavzetimi izvajalci:
-Tovarišica nas je navdušila, da bi lahko prav mi pomagali Zemlji. Povedala nam je, da ima 22. aprila Zemlja rojstni dan. Vsi smo se odločili, da bomo to tudi praznovali. Razdelila nam je knjige, mi pa smo brskali in iskali. Zraven se je vmešal tudi prvi, drugi in tretji razred. Fantje smo zasadili lipo, punce pa so pobrale odpadke. Za ponedeljek smo pripravili praznovanje. Povabili smo tudi starše.
V meni se je nekaj spremenilo in sklenil sem, da ne bom več metal odpadkov kar vsepovsod.
Denis Paternost - Cvetlice smo dali v kozarce, da ne bi ovenele, slaščice na krožnike in pijačo v vrče. Zatem smo postavili stole in na steno
z velikimi črkami nalepili: SVETOVNI DAN ZEMLJE
Manca Gros
- Že teden dni pred nastopom me je skrbela naša plesna točka. Vsa dekleta smo se na vajah plesa zelo močno trudile. Kmalu je prišel dan in ura, ko smo tiho kot miške pritekle na oder. Vrtele smo se v ritmu glasbe, poskakovale in se veselile. Bližal se je konec plesne točke. Z nasmehi smo odšle z odra. Na končni izlet gremo v Mirabilandijo. Komaj čakam.
Polona Švigelj
- Jaz in nekaj mojih sošolcev smo igrali igrico »Pozdravljeno zeleno drevo« Bila sem prestrašena, kajti bala sem se, da bom povedala kaj narobe, ker sem imela pol odstavka. Prišel je trenutek, ko sem šla na oder. Petra je pričela pripovedovati, takoj za njo sem bila na vrsti tudi jaz. Bilo me je sram, zato sem se malo smehljala.
Vesna Petek
- Vse je teklo kot po maslu. Niti malo se ni zaustavilo. Vsi, ki so nas prišli pogledati, so bili zelo presenečeni nad nami.
Petrova mati je spekla enkratno torto. Sliko prelepe Zemlje
je našla v Atlasu sveta. Znotraj je bila orehova in zelo, zelo slastna.
Tanja Voldrih
Tja daleč v vesolje raketa nas popelje, da bi videli lahko od daleč našo modro Žemljico.
A modri naš planet danes joče spet,
ker človek onesnažuje ga, kot da imeli bi še enega.
S to pesmico sem nastopila na predstavi, ki sem jo doživela z veliko treme, vendar me je kmalu minila.
Mamica me je zelo pohvalila in mi rekla: »Hvala ti za predstavo«.
Maja Nemec
Pozdra v pomladi!
»Ej prišla je spet pomlad! Kaj cvete trobentic v bregu! Hodim, hodim preko trat kakor po rumenem snegu!«
Takole se pesnik Kajetan Kovic veseli pomladi v svoji pesmi »TROBENTICE«. Na svoj način smo pozdravili pomlad učenci nižje stopnje na naši šoli v četrtek, 28. marca. Naš pozdrav je bil še lepši, toplejši in prav iz dna srca. Še prav posebej je bil namenjen našim mamicam, ki so imele pred kratkim velik materinski praznik. Vsak učenec je izdelal rožo iz papirja, s katero smo razveselili prav vsako mamico. Program je vseboval pesmi, ki jih je pel šolski otroški zbor, deklamacije, skeče in razne glasbene ter plesne točke. Dvorana je bila praznično okrašena, tako daje pričarala prijetno vzdušje. V svoj nastop smo vložili veliko truda, saj smo se hoteli zares prikazati v naši najboljši luči. Pri delu nas je spodbujala naša učiteljica in tudi njej gre velika zahvala za naš nastop. Upam, da smo starše navdušili z našo predstavitvijo. Nagrada za naše izjemno delo pa je bil glasen aplavz. Najlepša nagrada pa me je čakala doma. To je bila velika rumena orhideja, z enim samim sporočilom: »Čestitam!« Takrat sem spoznala, da v mladih brezah prav zares gnezdijo sanje, za vse tiste velike in male, ki še verjamejo vanje...
TINA RAVNIK, 3. A, OŠ Marije Vere
CEMENTNI IZDELKI
Juhant Jože
Moste 93, tel. 841-082
Nudimo vam
več vrst
betonskih tlakovcev,
cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit...
Odprto od 7. do 17. ure,
ob sobotah od 7. do 12. ure.
Umetelna nejasnost izražanja
Iz zgodovine so znani različni primeri izražanja. »Prišel, videl, zmagal!« je rekel znani vojskovodja. Sporočilo je popolnoma jasno. Dvoumno, skrivnostno se je izražala Pitija, starogrška svećenica v delfskem preročišču.
Zasebno se lahko odločamo za jasno ali dvoumno izražanje, uradno in poslovno pa bi moralo biti to, kar povemo, nedvoumno in razumljivo. Nejasno izražanje ima več vzrokov: pisec ali govorec tistega, o čemer govori ali piše, ne pozna dovolj dobro, ali pa iz različnih vzrokov ne želi povedati tako, da bi bilo tudi drugim razumljivo, ne zna povedati, čeprav ve ipd. Ta zadnja možnost je zelo redka, čeprav se nekateri tako izgovarjajo. Pogosto se nerazumljivo izražajo ljudje, ki želijo biti imenitni. Ti uporabljajo različne tujke, ki jih (lahko) še sami ne razumejo, ustvarjajo nove slovenske besede, katerih pomen drugim ni razumljiv, ali pa ustaljenim besedam pripisujejo nove pomene. Razumevanje otežujejo tudi dolgi stavki z veliko odvisniki. Še težje so razumljive dolge ve-
rige glagolnikov ali sploh samostalnikov.
O tem sem razmišljala, ko sem prebirala gradivo za zadnjo sejo občinskega sveta. Besedila, ki jih obravnava svet, bi morala biti jasna in nedvoumna, saj bi morali svetniki natančno vedeti, o čemer se pri glasovanju odločajo. Zasebno tistega, ki nas hoče peljati žejne čez vodo, opomnimo, naj govori ali piše jasno, če nas njegovo govorjenje ali pisanje zanima, sicer si mislimo svoje. Svetniki ne morejo ravnati tako.
Na samih sejah sveta sem že večkrat opozorila, da bi morala biti besedila odlokov, sklepov, informacij taka, da bi jih brez prevajalcev lahko nedvoumno razumeli tudi tisti, ki niso doktorji znanosti (če bi to kaj pomagalo), vendar nekateri pisci vztrajajo pri svojem. Zakaj? Kdo bi vedel.
Mojstri zapletenega (pitij-skega?) izražanja so strokovnjaki znanega zavoda iz Domžal, ki se ukvarja z zazidalnimi načrti. Uporabljajo vsa jezikovna sredstva, ki izražanje zapletejo in ga naredijo slabo razumljivega: dolge stavke, tujke, slovenske besede v novih pomenih ipd. Dober primer so njihovi odgovorni na pripombe, ki
so jih dali občani ob javni predstavitvi spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta B-7 Duplica:
Vsebino pripomb so povzeli takole: Metamorfoza prvotno predvidene obrtne funkcije v posl.-stan. dejavnost.
V razdelku Analiza pripomb, so zapisali: Pri spremembi ZN B-7 nadgrajujemo veljavno dokumentacijo z intenziviranjem dejavnosti, ki so pomembne za funkcioniranje neposrednega okolja.
V tretjem razdelku Strokovno stališče pa »modrujejo«: Pri osnutku funkcionalne zasnove smo ustvarili diagonalno kompozicijo celotnega območja v smeri od SV proti JV tako, da smo objekte, ki ležijo bližje kolek-torski infrastrukturi (manjka vejica) namenili obrtni dejavnosti, jugozahodno gradbeno strukturo pa namenili po-slovno-stanovanjski dejavnosti z namenom oživitve obcestnega prostora in humanizacije prediha do zelenega pasu ob vodi. Zaradi racionalizacije gradnje naj se tudi v višjih etažah objektov (manjka vejica) namenjenih obrtni dejavnosti, dovoli stanovanjska dejavnost.
Je to strokovno izražanje, kot je rekel nekdo od občinskih funkcionarjev, jazbin-ščina (po Mihu Jazbinšku), kot pravi eden od svetnikov? Prava slovenščina že ni, čeprav strokovna.
MARJETA HUMAR
Rudolf Maister - Vojanov kot pesnik (1)
Doslej smo precej slišali in brah o Rudolfu Maistru kot borcu za našo severno mejo, toda ali ga dovolj poznamo kot pesnika. Nekdo je na to vprašanje odgovoril tako: »Mislim, da s te plati Maistra premalo poznamo. Še iz gimnazijskih let se spomnim, da ga kot pesnika m-smo obra vna vali. Ali ga nismo zaradi jugoslovanske nara vnanosti takratnega družbenega sistema ali pa zaradi tega, ker se z njim preprosto literarna zgodovina ni ukvarjala. Znanec, profesor, mi je precej časa razlagal o njegovih mirovniških pesmih, ki so očitno nastale potem, ko so Maistra upokojili in potisnili na obrobje družbe.«
Resnično se je literarna zgodovina premalo ukvarjala z literarno dejavnostjo Rudolfa Maistra. Resnično je tudi, da je že kot četrtošolec izdajal pisan dijaški list in se ukvarjal z literarnim delom, še preden je stopil v dunajsko kadetnico. Janko Gla-ser je v KRONIKI MEST, Ljubljana, 1934, napisal daljši zapis o Rudolfu Maistru - Vojanovu kot pesniku. Tej njegovi dejavnosti je tudi posvečen krajši zapis, ki se nanaša izključno na njegovo literarno delo. Bil je tudi navdušen zbiratelj knjig. Zato bi bila slika generala Maistra pomanjkljiva in nepravilna, če bi videli v njem samo moža dejanj, ne pa tudi moža besede in duha, če bi ob njem kot vojaku in organizatorju pozabili na ljubitelja duhovnih vrednot v iskanju lepote.
Za Maistra kot zbiratelja knjig je značilno, da ni bil bibliofil tiste vrste, za katerega je knjiga samo mrtev predmet zbiranja. Bil je zbiratelj v najboljšem pomenu besede, zavezan slovenski knjigi, ki jo je zbiral z globoko in živo notranjo ljubeznijo, sajmu je bila izraz naših kulturnih stremljenj. V njej je videl eno najvažnejših in najzgovornejših prič vsega, kar je naš narod ustvaril.
S tega vidika je izpopolnjeval svojo zbirko in jo v desetletjih izpopolnil v eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. V tej knjižnici je bogato
zastopano literarno delo vseh naših dob, od Dalmatinove Biblije naprej, s posebno lepimi revijami, ki so izhajale v tistem času. Imel je tudi redke dragocenosti, npr. Goriški rokopis iz leta 1551, rokopis Prešernovega Tri-oleta, razne bibliografske neza-beležene izdaje kot je mariborska izdaja Historije sv. Genovefe iz leta 1800 ter redki priložnostni tiski. Viri navajajo, da je bila knjižnjica vsebinsko zelo bogata, odliko vala pa se je tudi po skrbno izbrani opremi, kar kaže, da je bil lastnik res pravi bibliofil.
Literarno se je začel Maister udejstvovati že zgodaj. Kot četrtošolec je ustanovil in izdajal pisan dijaški list Inter nos, kot peto-šolec Večernico, že pred tem pa je iskal vstop tudi v javnost, o čemer priča objavljena pesem v Vrtcu leta 1889 z naslovom Stari grad pri Ložu. S spominskim spisom o babici Pokopali smo jo je v Vrtcu leta 1890 doživel svojo prvo objavo. Kot kadet na Dunaju je pod imenom Vuk Slavić pisal v celjsko Vesno, obenem pa je bil izreden član ljubljanske Zadruge, v kateri so se zbirali poznejši ustanovitelji slovenske modeme. Med vidnejše pesnike pa je stopil, ko se je leta 1898kot Vojanov pojavil v Ljubljanskem Zvonu, v katerem je odslej stalno objavljal. Poleg tega se je od časa do časa oglašal tudi drugod: z mladinsko pesmijo v Zvončku, s fantovskimi v Slovanu, pozneje v Literarni pratiki, med vojno v Straži, po prevratu v Mariborskem klopotcu in v Petruškovih Odmevih.
Kljub razmeroma dolgemu obdobju med njegovimi prvimi in zadnjimi pesmimi je obseg njegovega pesniškega dela skromen. Nikoli ni pisal mnogo in postopoma, njegovo literarno delo je nastajalo bolj iz ljubezni literarnega uživalca kot pa iz notranje nujnosti, vendar pa se ni nikoli temu delu izneveril, kakor se ni izneveril ljubezni do knjige. Oboje je imelo skupan vir v njegovi ljubiteljski, z estetsko ten-kočutnostjo sprejemajoči naturi. V svojem jedru je bilo to iska-
nje in kult lepote. Odtod močno poudarjeni esteticizem, se kaže kot eklektičen, kakor v Poezijah (1904), bodisi skuša kar najbolj izpiliti verz in izraz, kakor v Kitici mojih (1929).
S Poezijami, svojo prvo zbirko, ki jo je izdal kot tridesetietnik, Maister v našo liriko ni prinesel kaj bistveno novega. Čeprav je po letih skoraj sodobnik naše moderne, s svojimi izraznimi sredstvi ni postal modernist, ampak se je- v glavnem naslonil na prejšnjo generacijo. Bolj mu je ustrezala dognanost Gregorčičevega klasicizma in stvarnost Aškerčevega realizma kot oblikovno eksperimentiranje in simbolična nejasnost nove, v svojih začetkih še neizčiščene struje. Zato imajo Poezije, čeprav izdane istega leta kakor Župančičeva Čez plan, metrično in slogovno z moderno le malo skupnega. Večja je sorodnost v vsebinskem in idejnem pogledu. Snovna in miselna sproščenost,
Matična knjižnica Kamnik
In temna zarja vztraja in sije v tvoj večer...
Ob dnevu knjige - večer s Tonetom Pavčkom
Torek, 23. april, je bil slovenski in mednarodni dan knjige. V kamniški knjižnici vsak dan našo ustvarjalno energijo posvečamo knjigi. Vemo, da knjiga in njena sporočila žlahtnijo naše življenje. Vendar smo ravno za ta dan k nam povabili znanega slovenskega pesnika, prevajalca in kulturnika Toneta Pavčka. Zato smo najprej spregovorili o knjigi in njenem pomenu. Pavček pravi, da sta bili prav pisana beseda in knjiga tisti vrednoti, ki sta skozi stoletja ohranjali narodno slovensko identiteto. Tudi danes bi se moral slehernik te preproste resnica zavedati.
Branka Božič je brala Pavčkove pesmi, Ditka Babnik nam je igrala na citre, Breda Podbrežnik pa je vodila razgovor s pesnikom. Večerje bil nadvse prijeten, saj je Tone Pavček veder in zgovoren, s svojimi pesmimi in osebnostjo pa nas je prepričal v smiselnost in plemenitost našega vsakdanjika. Kajti »...sem rekel spet, da je lepo živeti. Preprosto. Kar tako. In brez zakaj.«
Za svoje pesništvo pravi, da sam sebe kot zrelega pesnika doživlja od zbirke Dediščina. Njegova pesniška pot se je začela z znamenito, zdaj to že lahko rečemo, zbirko Pesmi štirih, ki je delo takrat štirih mladih pesnikov, ki so prvi prelomili s sivino realsocializma: to so bili po-
nepriznavanje kakršnihkoli ozi-rov, spon in utesnitev, kar se zlasti kaže v mešanju svetega s profanim, so značilnosti, ki so ga odločno približale moderni. Kakor pa so te značilnosti do neke mere brez dvoma izraz dobe, prav tako so brez dvoma v znatni meri tudi izraz pesnikove lastne osebnosti, njegove fantovske prešernosti, vojaške razposajenosti, vedrine njegovega značaja. Vedrina in lahkotnost dajeta osnovno obeležje Poezijam, kar je značilno tako kot po vsebini kakor tudi po načinu za pesnikov pogled na svet in življenje. Pesnik naj gleda z brezskrb-nostjo, se predaja lepotam sveta in se jih veseli. Š težavami opravi na lahko, z dovtipom, s hudomušno satiro. Izjemoma išče miselne poglobitve ali skuša pokazati življenje s tragične strani, ponekod v epiki (Čudež, Golgota). V večji meri je to Aškerčev vpliv.
(prihodnjič dalje) zbral ALEKSANDER SARNAVSKY
Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a
enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
vabi
k vpisu v naslednje smeri:
- za pridobitev izobrazbe IV. stopnje v smer PRODAJALEC
- za pridobitev izobrazbe V. stopnje
v smer EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK in v smer TRGOVINSKI POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti prakse)
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, 6., 7. in 8. razred (šolanje je brezplačno).
Podrobnejše informacije bomo posredovali po telefonih 817-210, 817-494, 817-538, 817-465, vsak torek od 8. do 16. ure in četrtek od 12. do 16. ure.
DOS, vvindovvs, word, excel
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Kamnik, 061I815-451, med 15. in 17. uro
leg Pavčka še Kovic, Zlobec in Menart. Znan in uveljavljen je tudi kot pesnik za otroke. Njegova otroška poezija že leta polni berila, knjige in otroška srca z zanj značilno vedrino in šegavo-stjo. Tudi za konec nam je povedal eno od pesmi iz nastajajoče zbirke - gre za pesmi, ki jim sam pravi »fullovske« in ki so namenjene odraščajočim šo-
larjem. Tako smo večer, ki seveda ni minil brez poglobljenih misli o slovenstvu, knjigi, človekovem začetku, vztrajanju in nehanju, o vsakdanjih čudežih, zaključili v šegavih tonih.
A vendar: »...ko zgorevam, spoznavam, da to ne traja dolgo in da je neskončna milost - večer.« V duhu teh njegovih besed je izzvenel lep večer s Toneton Pavčkom.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Dan knjige, 23. april, v kamniški knjižnici (od leve proti desnij z Ditko Babnik, Branko Božič, Tonetom Pavčkom in Bredo Podbrežnik. (foto: Vera Mejač)
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Vabimo vas...
Razstavišče Veronika, Kamnik
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OSNOVNE ŠOLE MARIJE VERE: KAMNIK JE TUDI NAŠE MESTO
Razstava bo odprta do 22. maja 1996
Petek, 17. maja, ob 21. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik Eugene lonesco: STOLI (svetilnik)
Gledališka predstava skupine Eugene Vstopnina: 300,00 SIT
Sreda, 22. maja, ob 19.45
Župnijska cerkev Komenda Četrtek, 23. maja, ob 19.45
Frančiškanska cerkev, Kamnik MAJSKI CVET
Koncert KAMNIŠKIH KOLEDNIKOV - predstavitev pesmi, posvečenih obisku Svetega očeta v Sloveniji. Vstop prost!
Sreda, 22. maja, ob 20.30
Razstavišče Veronika, Kamnik JAZZ NAD KAVARNO:
KONCERT DIPLOMANTOV SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE LJUBLJANA
Vstopnina: 300,00 SIT
Sobota, 25. maja, bo 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik KAMNIK - PREDSTAVITEV MESTA
Odprtje fotografske in likovne razstave dijakov Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Razstava bo odprta do 5. junija. Vstop prost!
Sreda, 29. maja, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE KAMNIK: Oddelek GODAL
Vstop prost!
Petek, 31. maja, ob 20. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
SOZVOČJA: SKUPNI KONCERT MOPZ DKD SOLIDARNOST KAMNIK IN MOPZ PAPIRNIČAR JAGNJENICA
Zborovodkinji: Ivica Ropaš, Rosana Jakšič Vstopnina: 300,00 SIT
Sobota, 1. junija, ob 20. url
Srednja šola Rudolfa Maistra
SOZVOČJA: KONCERT SEDMIH PEVSKIH ZBOROV IZ SEDMIH GORENJSKIH OBČIN
Srečanje pevskih zborov v okviru akcij ZKO Gorenjske
Vstopnina: 300,00 SIT
VABLJENI!
8
16. maja 1996
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov
Apel občini Kamnik
Na naslovni strani osme številke Kamniškega občana smo lahko prebrali članek »Varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov - Denar se preveč drobi«. Prispevek poroča o sestanku, ki je bil v občini Kamnik 16. aprila. Beseda je tekla o »pereči problematiki varstva kulturnih spomenikov v občini Kamnik«, na katerem so strokovnjaki s tega področja in občinski veljaki modrovali o tem in onem, seveda predvsem o finančni plati zadeve.
Vse lepo in prav, vendar človek kar ne more verjeti /vsaj iz poročila je tako razvidno/, da nihče od prisotnih ni omenil največje kamniške kulturne sramote, propadajoče Rebolove graščine, dvorca Zduše nad Mekinjami. O tej problematiki sem pisal te tolikokrat, da menda o tem le vrabci čivkajo po Mekinjah, le odgovorne osebe in institucije nočejo ničesar videti in ne slišati in so zavite v neprobojno molčečnost. Spoštovana gospoda, ali se sploh zavedate, da se nam ob koncu dvajsetega stoletja in v samostojni RS dobesedno pred očmi podira del naše in vaše pomembne kulturne dediščine, s tem pa tudi del naše identitete, samozavedanja in samospoštovanja? Pomembnost dvorca je razvidna le iz preprostega dejstva, da mu je Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, knjigi, kakršno premore le malokatera deteta, namenil izčrpno besedilo in bakrorezno upodobitev. Graščina na Zduši je lep primer podelelskega dvorca na dominantni legi, s ču-
dovitim okoljem, umetnostnozgodovinski in ar-hitekntrni spomenik, za kakršnega bi si v kulturnih delelah obliznili vseh pet prstov. Skoraj neverjetno je, da se tukaj in zdaj dogaja takšna brezbrilnost, da ne zapišem kaj hujšega. Vem, porekli boste, da je stavba v privatni lasti in da tu ne moremo ničesar storiti. Ne, to ni in ne more biti pravi odgovor! More in mora se najti kompromis, ki bo rešil in ohranil arhitekturno in krajinsko dragocenost, seveda če je to zaradi razpadanja sploh še mogoče.
V povojnem obdobju enoumja je bilo uničenih ali izničenih lepo število spomenikov /graščine Kril, Volčji Potok, Kolovec, Prašnikarjev dvorec in celotni kompleks Kurhausa v Mekinjah, itd/ predvsem zaradi ideoloških vzrokov /neumnosti/. Ali bomo na pragu novega tisočletja zaradi naše splošne brezbrilnosti, neodgovornosti, nemoči strokovnih in inšpekcijskih slulb ter pomanjkljive zakonodaje pustili dokončnemu propadu tudi ta pomembni kulturni, Zgodovinski, arhitekturni in krajinski spomenik? Nekaj moramo storiti!
Apeliram na odgovorne občinske funkcionarje in merodajne osebe v Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine ter v imenu osveščenih občanov in davkoplačevalcev prosim in zahtevam javen odgovor.
DUŠAN LIPOVEC
Leta 1945. (12)
Po spominih zapisal Milan Windschnurer
Burno poletje 1945 (nad.)
Takrat je potekala tudi dostikrat problematična in nepravična akcija odvzemanja tkim. vojnega dobička. Prijavljanje podatkov o vojnih dobičkarjih je bila zlasti dollnost komunističnih političnih aktivistov.
Tudi komisija za nedopustne špekulacije je bila takrat oblastno postavljena. V povezavi s tem so na cestah in ieleznici izvajali kontrole in tako iskali črnoborzijance (predvsem prodajalce sicer racio-niranih livil seveda brez živilskih kart, na črno in po višjih cenah, zlasti iz le konec leta 1944 osvobojenih vzhodnih in jugovzhodnih delov drtave, kjer je bilo hrane le nekoliko več kot pri nas).
V vseh vaseh, krajih v tovarnah, v vsakem večjem obratu so tisti čas volili tkim. ljudske tolike. Ti naj bi v prostem času pomagali poklicnim narodnim totil-cem. Skupaj z njimi so morali, kakor je bilo rečeno uradno, paziti, da se ne bi v narodne odbore, narodno oblast, vrinil kak človek, ki tega ni zaslutil, kije hotel izrabiti oblast za svoje spekulativne namene. TakraMa oblast je to obliko »ljudskega nadzora« podpirala celo takole daleč: »V tej
Kamniški občan in uporabne novice
Konec letošnjega marca je Kamniški občan dobil novo naslovnico. Tisti, ki smo pričakovali tudi prenovljen vsebinski pristop, smo čakali zaman. Še vedno v časopisu najdemo (pogosto predolge) novice, prispevke in polemike iz političnega življenja pa tudi prispevke iz kulturnega in športnega področja, skorajda pa ni v njem novic potrošniško-prak-tične narave. Vendar jih naš časopis v korist obveščenosti bralk in bralcev (morda pa tudi zaradi kronistov - zanamcev) ne bi smel prezreti.
Naj naštejem nekaj primerov takega (manjkajočega) obveščanja:
- S 1. marcem letos je pošta spremenila poštne številke. Kamniški pošti sicer delujeta kot prej, imata pa zdaj enotno poštno številko: 1241. (Nejasnosti in zagate ob tej spremembi je pomagal reševati ljubljanski Dnevnik, z večjo zamudo tudi Impulz, Kamniški občan pa nič).
- Od začetka februarja letos uporabniki kamniške kabelske televizije lahko na kanalu 9 spremljamo program slovenske televizije TV3. Večina gledalcev tega ni zvedela pravo-
časno, nekateri tega morda še vedno ne vedo. Vir za tovrstno obvestilo bi sicer moral biti CATV kabelski odbor, TV gledalci pa bi bili Kamniškemu občanu za posredovanje novice zelo hvaležni.
- Občinski svet pogosto sprejema nove občinske predpise. Večina predpisov se nas občanov še kako tiče, vendar podrobno vsebino pogosto poznajo le redki, ki imajo možnost brati Uradni list.
- V gospodarstvu, podjetništvu in obrti je vedno kaj no-. vega. O tem se da pisati veliko več, čeprav dejstva včasih niso najbolj ugodna. Za širši krog bralcev pa so najbolj zanimiva in koristna sporočila o novih dejavnostih uslužnostne obrti, o novih trgovinah in podobno.
Na možno pripombo uredništva, da so moji pogledi in predlogi del običajnega trženja in da Občan plačane oglase objavlja, odgovarjam: gre za osnovno informiranje občanov (nova, enotna poštna številka, nov kabelski TV program, nova ribogojnica na Zduši...). Take koristne novice potrebujemo, Kamniški občan jih je sposoben zbrati in objaviti.
BRANKO NOVAK
Vabilo na Zbor krajanov
Krajane KS Novi trg vabimo na zbor krajanov, ki bo v torek, 21. maja, ob 19. uri v Srednji šoli Rudolfa Maistra.
Dnevni red:
1. Poročilo o delu
2. Informacije o volitvah v svete KS
Predsednik sveta KS Novi trg Janez Benkovič
TO f •D     •# TEKSTILNA TOVARNA, d.d.
-^ywZoJ\JUb Kamnik,Kovinarska4
IŠČEMO
SODELAVKE IN SODELAVCE V TKALNICI FROTIRJA
Srce tekstilne tovarne Svilanit Kamnik je tkalnica frotirja. Tam se stkejo vse prelepe, mehke in vpojne tkanine za brisače in kopalne plašče. Prav za to delovno enoto potrebujemo pridne in vztrajne sodelavke in sodelavce. Zaželena je poklicna šola tekstilne smeri, lahko pa se prijavijo tudi kandidatke in kandidati z dokončano Oš, saj jim bomo ponudili možnost za priučitev na delovnem mestu.
Če ste zainteresirani za delo v naši tovarni, se nam oglasite s ponudbami v 8 dneh po objavi.
Vabljeni!
vlogi je vsakdo izmed nas ljudski tolilec!«
Sicer pa smo v avgustu 45 te tudi dočakali prvo prosto prodajo nekaterih izdelkov, najprej tobačnih in nato še cementa in tganega apna. Tono cementa je bilo takrat moč kupiti za okrog 1000 dinarjev. Živila, za katera smo si še kako leleli proste prodaje, pa so ta status dosegla dosti, dosti kasneje.
18. avgusta je bila v Ljubljani ukinjena tudi policijska ura. Z osebno legitimacijo je bilo odslej dovoljeno gibanje zunaj vso noč - tako je odredil takratni komandant mesta Ljubljane podpolkovnik Jan Lokovšek.
Dan za tem so izpustili iz taborišč v Kočevju 753pomiloščencev.
V septembru so potekale priprave na ustanovitev ekonomske fakultete v Ljubljani. 20. 9. so bile ustanovljene klinike ljubljanske medicinske fakultete.
Ljubljana je dobila telezniško povezavo še z začasnim tretjim mostom v Zidanem mostu. Dva lokaso 17. novembra 1944. zbom-bardirala zavezniška letala. S prvim letalom, jadralnim sicer, so po dolgem času pričeli letati na Blokah.
11. 9. je bilo v Ljubljani demobiliziranih nad 2000 borcev IV. armade JA. Ob slovesu, pred odhodom domov v Srbijo, Črno goro, Liko, Bosno, Srem, Hrvaško... jim je govoril takratni prvi povojni ljubljanski lupan Ka-mničan Fran Albrecht.
Medtem ko je v septembru, ob številnih manifestacijah po naših krajih, potekala intenzivna mednarodna politična dejavnost jugoslovanske vlade za priključitev Trsta in Primorske k Jugoslaviji in so se v Londonu pod vodstvom podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja le pričela pogajanja naše delegacije za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo, so v Ljubljani organizirali I. sindikalni kongres ESZDNS (enotne sindikalne zveze delavcev in nameščencev Slovenije z voditelji iz vrst ali somišljenikov KP). V nedeljo, 23. 9., je tudi iz Kamnika na ta kongres kamniške delavce in nameščence, le ob 5,55 zjutraj, odpeljal posebni vlak.
Bil je to tudi čas, ko so prišli v našo detelo po sovjetskem vzoru »v modo« stenski časopisi. Ljudska komunistična oblast jih je seveda močno propagirala: »Vsaka vas, ulica, tovarna, organizacija, šola... naj ima svoj stenčas! Piše naj vsakdo! Valno je, da so misli zdrave, da ne fantaziraš, da nekaj poveš«. Seveda pa je bila tudi pri tem javnem glasilu »vgrajena« cenzura: »Uredništvo stenčasa pa naj bo postavljeno zato, da pove, kje je kaj napačno utemeljeno!«
V kinematografe je prihajalo čedalje več sovjetskih fil-
mov. Začeli so vrteti filmsko pravljico »Prelepa Vasiljica« pa filme »Kutuzov«, »Bilo je v Don-basu,« »Mavrica« angloameriški dokumentarni film »Afrika je osvobojena« in ostale zahodne filme »Signal iz Allira«, »Obalna komanda,« »Raziskovalci ekvatorja,« »Tihotapci«...
Ko sta se sredi septembra 1945. v emigraciji takrat tudi srečala predvojni, še vedno mladi, jugoslovanski kralj Peter II. in predsednik predvojne Hrvaške kmečke stranke Vladimir Maček, je pri nas izšla uredba o popisu, obveznem odkupu in cenah krušnega lita, po kateri so krajevni NO odbori pri pridelovalcih ugotavljali višino pridelka in na podlagi tega določali obvezno oddajo »Navodu« (našemu osrednjemu trgovskemu podjetju z livili), zadol-lenemu za zagotovljeno, racioni-rano preskrbo prebivalstva. Pridelovalci so smeli zadrlati količino pridelanih lit, potrebnih za prihodnjo setev in po 250 kg na člana druline.
Začasna oblast se poslavlja?
Od poraza Nemčije 8. maja naprej je našo drlavo vodila od Beograda pa vse do najmanjšega kraja začasna oblast, izvirajoča pretelno iz komunistično prepričanega dela naših ljudi, predvsem iz partizanskih vrst. Zlasti komunistično opredeljen del partizanov si je namreč le med vojno uspel priboriti prevlado v narodno osvobodilnem gibanju. Kot je znano, je bilo komunistov pred vojno v našem narodu razmeroma malo. Vsi tipa so morali delovati ilegalno, ker je bila njihova stranka zaradi zagovarjanja ne-demokracije prepovedana (zagovarjali so nasilni prevzem oblasti s strani proletariata). Da bi mogli vseeno delovati, so bili tajno, razmeroma dobro organizirani in le takrat pripravljeni na oboroten revolucionarni boj za prevzem oblasti. Ravno to njihovo delo v ilegali je bilo ob začetku okupacije takšna prednost, da je takrat med Slovenci edinole njihova organiziranost ostala skorajda nedotaknjena. To jim je tudi omogočilo latji kasnejši prevzem vodilne vloge v narodno osvobodilnem gibanju oz. v Osvobodilni fronti (OF). Seveda ob vsem tem brez uporabe sile le takrat ni šlo, saj so komunisti z nasiljem zagrozili vsaki drugi skupini Slovencev, ki bi se, brez vodilne vloge komunistov, drznila lotiti upora proti okupatorju. Tak način obvladovanja vodilne vloge KP ob stalnem vzdrlevanju raznih oblik prisile nad takimi, ki so hoteli storiti kaj po svoje, proti volji komunistov, je vse do volitev v poletju 1945 nekako deloval.
Naša takratna drtava Jugoslavije je bila, kot sopodpisnica ustanovne listine organizacije Zdru-tenih narodov, tako kot ostale sopodpisnice bivše okupirane drtave, dolina čimprej vzpostaviti demokratični način vladanja.
se nadaljuje
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja
Širitev in razvoj šole v Komendi - popravek
V zadnji številki Občana je prišlo pri objavi mojega pisma Širitev in razvoj šole v Komendi do spremenjene vsebine, zaradi česar je bil smisel članka bistveno spremenjen. Sprememba je nastala tako, da posamezni stavki niso bili v celoti objavljeni in sicer manjka konec drugega stavka in začetek tretjega stavka v drugem odstavku. Stavka bi se morala v celoti glasiti: Najin amandmaje bil odgovor na predhodni amandma LDS, da se sredstva, namenjena za izdelavo načrtov za šolo Moste, namenijo obnovi Kina Dom Kamnik. Pred to sejo smo imeli izdelan in z izdelovalci dogovorjen terminski plan za pridobitev vse potrebne dokumentacije za pričetek dograditve šole v Mostah v letu 96. Prav tako pa je bil v zadnjem stavku izpuščen veznik in, stavek bi se moral pravilno glasiti:».... na podružnični šoli in v Kamniku...«
VINKO OVUAČ
Avtorju in bralcem se zaradi napake, nastale v tiskarni, opravičujemo.
Uredništvo
Pismo odboru kabelsko-satelitske TV
To prošnjo vam pišem v imenu zainteresiranih ljudi, ki si že kar nekaj časa prizadevamo, da bi kvalitetni program ZAGREB 2 uvrstili v kabelski sistem. Če imamo Avstrijo 1 in Avstrijo 2, zakaj ne bi imeli še Zagreb 1 in Zagreb 2? Slednji je športno izredno atraktiven. Na sporedu ima veliko košarke, rokometa, vaterpola in boksa, kar je za ostale kanale, celo sate-
litske, prava redkost, ker so nekatere športne panoge prezrte. Eurosport zelo malo spremlja vrhunsko košarko, vaterpolo, rokomet...
Poleg športa ima Zagreb 2 tudi veliko filmov in humorja, ki ga ni nikdar preveč. Zato kabelski odbor prosimo, da vsaj malo upošteva glas ljudstva in uvrsti program Zagreb 2 v kabelski sistem.
EDO NOVAK, ROBERT HRIBAR
Pripomba k Dodatku k nadaljevanki o dogodkih »Leta 1945 /3/«.
V Kamniškem občanu štev. 7 je 11. aprila 1996 gospod Jernej Štele zapisal neko netočnost v zvezi z družino Rechbach.
V času od začetka leta 1951 do srede leta 1956 sem bil direktor »Keramike« /Keramično-kemične industrije/ - podpisani.
V tem času sem sprejel na delo baronico Lisi Rechbach in tudi njenega moža Hermana na delo - jaz. Dodajam Se, da sem prav tako sprejel na delo gospoda Mačkovška, ki je tudi v tem času prišel iz zapora. Nadalje sem sprejel v službo Maksa Lavrinca po prestajanju zaporne kazni. Postavil sem ga za vodjo pečarskih obratov v Mengšu. Za delo me je prosil sam, ker ga nihče od njegovih kolegov ni upal sprejeti. Leta 1956 sem moral na silo zapustiti Keramiko in nasledil meje Franc Vidervol, s katerim na UDV niso imeli kaj početi kot keramikom. Šele ko je Franc Vidervol odšel na občino, je postal direktor »Keramike« - Maks Lavrinc.
Vse te namestitve bivših obsojencev so mi prinesle
dostojne »črne pike«, ki so med drugim pripomogle, da sem moral oditi iz Kamnika.
VINKO BERNOT Stranje
Kaj raste na ŠZ občine Kamnik?
Od g. Olafa Grbca, profesionalnega sekretarja na občinski Športni zvezi, sem pričakoval veliko večje poznavanje športa in manj morebitnih nejasnosti, manj sprenevedanja ter manj zavajanja o razglasitvi najboljših športnikov (ŠZ) občine Kamnik. TU je tistih ducat športnikov (z nekaj zaloge), ki jih tako željno pričakuje in jih nikakor ne najde.
BILTEN KAMNIŠKEGA ŠPORTA, stran 63, 2. športniki, ki imajo kategorizacijo, pa jih klubi niso predlagali za priznanja: Andreja-Močnik (atletika), Sandi Srdar (gorsko kolesarstvo), Peter Slatnar (letal-stvo-motorno letenje), Tamara Sheika (lokostrelstvo), Marko Prezelj (alpinizem), Maja Šuštar (športno plezanje), Nives Sitar (alpsko smučanje), Matjaž Kladnik (smučarski skoki), Andreja Mali (smučarski teki), Marjan Repič (strelstvo), Damjan Burja (strelstvo). TUdi rezultati večine teh športnikov so v Biltenu. Z besedami »Morda bi se našlo mesto za kakšno priznanje v nižjih kategorijah« sam dodaja še: Rok Sitar in Seba-stjan Kern (oba motokros). Naslednji s kategorizacije je Tadej Trobevšek (gorsko kolesarstvo - 5. mesto med mladinci na Evropa Grand prix v Avstriji, junij 95). Že vrsto let pozabljate na Vido Uršič, kolesarko, ki je tudi lani po vaših kriterijih dosegla viden dosežek -drugo mesto na DP (kronometer Kranj, junij 95) in še
naslov svetovne prvakinje med veterankami, če to za vas kaj pomeni.TUdi Ivan Urh je z 29. mestom na EP v gorskem teku (Francija, julij 95) dosegel rezultat, ki je po vseh kriterijih primerljiv z vidnimi dosežki, seveda če upoštevamo posamične in ne ekipne rezultate. To je le ena od cvetlic iz vašega Biltena, pa tudi v prejšnjem Kamniškem občanu je vaših čudovitih, a slabo razra-ščenih cvetk še nekaj. Verjetno imajo na ŠZ občine Kamnik dobro pognojeno, da so zrasle v cvetlični park, a z mnogo trdovratnega plevela.
METOD MOČNIK
Športnemu birokratu Olafu!
Skladovnica neresnic in žaljivk v odgovoru pisca Olafa Metodu Močniku je bila izziv za ta članek oz. repliko na odgovor. Grbec očitno spada v elito novodobnih »demokratičnih« funkcionarjev, ki v svoji veličini trdijo, da ne smrdijo, čeprav jih je nekdo po njihovih izjavah polil z gnojnico.
Močnik je dregnil v gnezdo silne ŠZ Kamnika, kar si kot posameznik, dovoliti ob tako eminentnih komisijah in posameznikih, avtorjih slabega in nepopolnega izdelka Športnega biltena, očitno ne sme dovoliti. Tako Bilten kot Olafovo filozofiranje negirata obstoj, delo in rezultate športnikov, ki niso zajeti v analizi ŠZ. Močnik Metod je član »PROLOCCO-SCOOT« Jezersko (ne KIK-a), je tudi moj sosed, biatlonec, gorski tekač, MTB kolesar in pisec člankov v Kamniškem občanu. Njegovi članki slonijo na bogatih lastnih izkušnjah, to so strokovni in prijetni za branje. Posebej hvalevredni so zaradi obveščanja.
Skupaj bomo zmogli, g. župan!
Rondo - zrcalo občinske neodločnosti
Kamniški Glavni trg že dolgo ni zrcalo, kateremu bi upali svojo podobo odgovornosti na ogled postaviti najodgovornejši občinski delavci. Vsakokrat bi namreč zagledali svojo neodločnost, da bi svojemu mestnemu trgu privoščili kaj več od steklene pivnice, ki ne premore sanitarij in kazi najdragocenejši prostor v centralnem delu spomeniško zaščitenega mestnega jedra. A zdaj ne gre več le za neodločnost, ki se vleče že nekaj let kot jara kača. Gre tudi za ne-spoštovanje zakonskih določil,
kajti lastniku kioska na kamniškem Glavnem trgu je namreč podaljšanje obratovanja poteklo že julija lani, zaradi česar je republiška inšpekcija izdala odločbo o odstranitvi objekta.
Ker steklena pivnica še kar kljubuje sredi mestnega jedra, lahko samo ugibamo, zakaj odgovorni ne ukrepajo?! Ali nam lahko javno pojasnijo, zakaj tolikšna zaščita?!
Zato smo Zeleni Kamnika občinske svetnike opozorili na anarhično stanje lokacije steklene pivnice, kakor tudi na
Mimohod partizanov mimo današnje kavarne Veronike
Partizanke korakajo vzdolž današnjega Glavnega trga
Fotografije je posnel, verjetno 9. maja 1945, moj pokojni oče Franjo Lipovec ob prihodu partizanov.
DUŠAN LIPOVEC
Grafiti
Manj kot teden dni je ostala sivina v Jazbinškovem podhodu nedotaknjena...
V Kamniku resnično skrbimo za likovno kulturo in subkulturo. Poleg renomiranega Razstavišča Veronika se vedno bolj uveljavlja tudi razstavišče grafitov v Jazbinškovem podhodu. Tam razstavljena dela dopolnjujejo vsak dan (vsako noč). Povsem jih zamenjajo šele takrat, ko verjetno vrli komunalci prebarvajo umetniško grafitne dosežke in tako dajo motnost za ponovno ustvarjanje.
Priporočam ogled ene od redkih umetnosti, ki ni postala potrošno blago, in enkratno dolivetje grafitnih fresk v Jazbinškovem podhodu, vendar bi bilo dolivetje najbogatejše tik pred novim premazom. Zato predlagam, da se kakšen teden prej, predno bo spet prehod na novo prepleskan z dolgočasno sivo barvo, obvesti o tem kulturno javnost, da si lahko ogleda grafitarske dosetke, ki nedvomno prispevajo svoj del k izvirni kulturni ponudbi Kamnika.
JAN
to, da se mora lokacija začasnega objekta obravnavati na osnovi ponovne pridobitve soglasij Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in mnenja Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je izdelala ureditveni načrt za centralni mestni prostor. Istočasno pa smo svetnikom posredovali tudi zahtevo, da občina Kamnik posreduje njeno stališče v zvezi s podaljšanjem lokacije za stekleno pivnico na Glavnem trgu. Naše je jasno! Podaljšanje je nesprejemljivo najmanj iz dveh razlogov: s higi-ensko-sanitarnega pogleda zato, ker objekt nima sanitarij, urbanističnega pa zato, ker steklena pivnica s svojo razsežnostjo prekriva prostorske kvalitete in ureditev osrednjega mestnega jedra.
A da nas kdo ne bo narobe razumel! Ne zavzemamo se za to, da bi življenje na Glavnem trgu pojenjalo! Nasprotno, naj odgovorni na občini zastavijo vse svoje moči in ugled, da zaživi katera od mrtvih hiš ob Glavnem trgu v sijaju lokala, ki si ga staro mesto zasluži. Naj svoje gostoljubje ponudi tudi na mestnem trgu, da bodo na njem posedeli vsi, ki se jim bo zahotelo počitka, pijače ali samo šilca starodavne nostalgije.
zele/ff
Pozdravljen, papež Janez Pavel IV.
Slovenci bomo od 17. do 19. maja doliveli enega najpomembnejših zgodovinskih trenutkov: obiskal nas bo sveti oče papet Janez Pavel II. K nam bo prišel Kristusov namestnik na zemlji, naslednik apostola Petra, neutrudni klicar k pravičnosti, miru in spravi, ena največjih osebnosti sedanjega časa, papet slovanskega porekla. Prišel bo, da nas bo potrdil v veri očetov in mater, dedov in babic, v veri, ki nas je v stoletjih varno vodila skozi tesni in mimo čeri livljenja ter nam vlivala up in dajala pogum, da kot mali narod nismo izginili med velikimi narodi, da smo ohranili svojo narodno podobo, izročilo in dragotine.
V zgodovini smo Slovenci kot narod dolivljali velike pretrese, mnoge bridke preizkušnje; nazadnje tudi komunizem. Prestali smo jih, ker smo verjeli v vsemogočnost Njega, kije dejal: "Jaz sem pot, resnica in livljenje,« se drlali njegovih naukov in učenja Cerkve. Kolikor tega nismo delali, smo bili kaznovani za to; Bog nas je preizkušal v svojih topilnicah, kjer je od primesi ločil dragoceno tekočino, iz katere se je trdilo plemenito jeklo, nas presejal na velnici časa, da je odpadlo pleve in so v njegovi roki ostala le zdrava semena, iz katerih je vzkalila nova pšenica za sočni kruh. Rasli smo, zoreli in odmirali; tako tudi danes.
Naši kulturni doselkiso zapisani v mnogih rokopisih in knjigah, vzidani v številnih kulturnih spomenikih od cerkva, samostanov do dvorcev, zajeti v podobah slikarjev, v skladbah glasbenikov, v pesniških utrinkih slovenskih pesnikov in pisateljev, v miselnih prebliskih slovenskih filozofov.
Ustvarili smo marsikaj, kar nam je zares lahko v čast in ponos, kolikor smo mogli in nam je bilo dano na tem majhnem koščku zemlje med Dravo, Savo, Sočo in Kolpo. Veliko za majhen narod, po katerega ozemlju so stegovali roke veliki sosednji narodi, čezenj pa besnele plenilne horde. Nismo izginili z obličja Zemlje. Na tem planetu smo si zagotovili svoj prostor, si ustvarili ime in pognali globoke korenine. Danes lahko s ponosom rečemo: »To je Slovenija«!
Dosegli smo sanjski cilj: drlavno in narodno
samostojnost. Prav mi smo dočakati ta veliki trenutek. Kot vse kale, je bil namenjen ravno našemu rodu.
In pa še enega, po svoje povezanega z omenjenim: padec brezbolnega komunizma. Padel je, ker kdor steguje roke po Bogu, bo nujno zgrmel na tla v vsej svoji ničevosti, kaznovan zaradi svojega napuha in osramočen zaradi svoje duhovne vase-zagledanosti.
Ob toliki milosti, za katero se ne bomo mogli nikdar dovolj zahvaliti bolji Previdnosti in Vsemogočnosti, bomo poleg vsega še prav posebej obdarjeni: obiskal nas bo sam sveti oče. Rodovi so si leteli, da bi ga dočakali, ga pozdravili na tej sveti slovenski zemlji, posvečeni z mučeniško krvjo tolikih mučencev za vero in Kristusa, vendar so upali zaman. Naše upanje pa se bo izpolnilo. Slednjič bo k nam prišel sveti oče, da nam sete v roko, nas blagoslovi, z nami daruje sveto daritev Bogu za potrditev in novo utrditev našega naroda v veri, za njegovo sledenje Bogu samemu.
Skupaj z njim bomo zapeli zahvalno pesem* odo radosti, solznih oči in ganjeni do zadnjih globin srca. Vdano bomo pokleknili, da si izprosimo bolji blagoslov za prihodnji čas in rodove, da naš mali narod obvarujemo vseh kug in nevarnosti sodobnega časa, ga rešimo iz duhovnih zmot, kriz in slepil, s katerimi ga nadlegujejo krivi preroki, ga ozdravimo vseh pekočih ran, ki so mu bile prizadejane ali sijih je zadal sam.
Molili bomo za našo Slovenijo, za vsakega posameznika in ves veren slovenski narod; pa tudi za neverne. Molili bomo zaupno, kot smo v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Tudi obisk papela Janeza Pavla II. bo eden takšnih trenutkov - v najlepšem in najplemenitejšem pomenu besede,-pred prehodom v tretje tisočletje krščanstva, v novo dobo, v kateri bo nekaj pomenila le človekova duhovna in livljenjska pokončnost, zakoreninjena v evangeliju. Dočakajmo ga duhovno pripravljeni, po njem pa livimo iz njega in njegovih duhovnih sadov, h katerim smo tudi sami prispevali svoj delel!
JOŽE PAVLIC
0 regratu in škornjih
(politična pravljica)
Po hudih mukah in bojih so kmetu, do nedavnega upravitelju velikih zadružnih pašnikov, vrnili travnik, ki je bil zaplenjen njegovemu dedu. »Zdaj sem na svojem!« si je rekel in s ponosom, a nežno stopal prek travnika, ki je iz zraka spominjal na veliko tolsto kokoš. Ko je s kitajsko ozkim pogledom opazoval svoj travnik, so se ozke ustnice pod brčicami skrivile v komaj opazen nasmeh. Kdor ga ne pozna, bi mislil, da se pači od bolečine.
Zrastel mu je ugled na vasi. Še tisti, ki ga prej niti pozdravljali niso, so na lepem začeli prijateljevati z njim.
Prišla je pomlad. Vaški župnik je kmeta vztrajno nagovarjal, naj si zdaj omisli tudi kak nov, klenega gospodarja vreden kos obleke. Priporočil mu je nakup novih škornjev. Najbrž je zgolj naključje, da je fajmošter v sorodu z vaškim Šuštarjem. Kmet se je obotavljal, toda še odveze ni mogel dobiti, preden je nič kaj rad obljubil, da bo škornje res kupil. Skorajda vsiljeni škomji so bili bleščeče črni, spominjali so na vojaške, le da so imeli dolge rdeče vezalke, ki so ostro zloščeni obutvi dajale še ostrejši videz.
Trdo obuti škomji so ga boleče tiščali, a lepo je bilo poslušati zven svojih korakov. Stopil je domov po svojega velikega psa, ki so mu ga
zaradi požrešnosti že velikokrat očitali, nato pa se je odpravil na svoj travnik. Nemalo je bil začuden travniški živelj, ko je zaslišal strumno in trdo hojo. Tega so se odvadili, odkar so po tra vniku prenehali voziti veliki zadružni kombajni. Ptiči so odleteli, murnčki utihnili, miši se skrile, mravlje in čebele prenehale delati... V duplini stare lipe, ki je stala sredi travnika, se je zbudila sova. Oči, nevajene dnevne svetlobe, so začudeno buljile v dogajanje. Škomji so teptali travo, rožice so boječe sklanjale glavo, edinole regrat je stal zravnan in čebelam v veselje dvigoval svoje zdrave rumene cvetove.
Travnik je škornje čisto obsedel. Postali so neubogljivi, vedno močneje so tiščali kmetovo nogo, vpili so o nekakšnem novem redu, ki da ga bodo vzpostavili, da bi se voluharji, kobilice in bramorji spet bali.
Kmet je molče, stisnjenih ustnic, prenašal svojeglavo znaša-nje škornjev nad travnikom. Njegov zvesti pes je v želji, da bi škornje vsaj malo omehčal, te od časa do časa pomočil, za kar si je prislužil trdo brco.
Prebivalcem travnika je bilo ravnanje škornjev vse manj po godu. Začeli so se pritoževati in zaradi varnejšega počutja zbirati v trojke. To škornjem ni bilo prav nič všeč in so svoje stare rdeče vezalke razprostrle kot lovke po celem travniku. »Tako ne gre več naprej,« je rekel regrat, »ne morem normalno rasti in si nabirati vitaminov, če me škomji nenehno gazijo.« »Res je,« so dodale čebele, »tudi me ne moremo nabrati dovolj nektarja, če so cvetovi pomendrani. Naši otroci so lačni.«
O, s kakšnim srdom so se škor-nji naslednje jutro pripodili na travnik. Teptali so vse po vrsti in izpod podplatov so se dvigovale cele ruše. »Stoj!« je škornjem rekel stari regrat. Škomji so brcnili, stari regrat pa se je kljub bolečini nasmehnil, saj je videl, kako daleč nese njegove lučke, ki so takoj
začele poganjati v nove cvetove. Škomji so divje skakali po travniku, vse bi naredili, da lahko izkoreninijo regrat. Manj jim je uspevalo, bolj so noreli.
Svojeglavi škomji so hudo ožu-lili svojega gospodarja. Ležal je v postelji, vročičen in s krvavo ožu-ljenimi nogami. Njegov pes je žalostno cvilil ob vznožju postelje, kjer so se ponoreli škornji poskušali znebiti na podplate prilepljenih zlomljenih bilk.
Takrat pa zvesti pes z dvignjenim repom steče na travnik. H kmetu prinese zdravilni regrat in njegove travniške prijatelje, pravo zdravilo za žulje. Ozdraveli kmet je veselo kar bos stekel na svoj travnik. Škornje je za zmerja vrgel pod posteljo, kjer se jih izogibajo celo molji in ščurki. Le črni pajek križa vec, kimu je vseeno, s kom se druži, je na škornjih spletel svojo mrežo za nedolžne žrtve.
RUDI MERŠAK
P. S (Vsakakršna podobnost med policijskim ministrom in Zelenimi Slovenije je zgolj plod vaše domišljije, kije svobodna kot re-gratova lučka.)
Primerjava poslovanja Krvavca in Velike planine
Zato moti vzvišen in posmehljiv odnos »prvega« moža ŠZ Kamnika do Močnika, ker je nenazadnje plačan od njega in prizadetih športnikov, ki po pravilu niso člani kamniških ŠD. Plačana funkcija zavezuje dotičnega, da angažirana, objektivno, predvsem pa taktno pristopi k problematiki v športu. Ugotovitev Olafa, da ob Andreji Močnik in Andreji Mali in ob evidentiranih športnicah-nosilkah priznanj v regiji ni športnice, ki bi še bila vredna strokovne ocene ŠZ Kamnika, je le žalitev brez primere.Tb neznanje, dodatno dokumentirano v Biltenu, ne vzdrži resnega komentarja. Kaj si ob taki kategorizaciji misli VIDA URŠIČ, »STOP-TEAM.« Ljubljana, naša najuspešnejša kolesarka, ob vseh svojih zmagah in naslovih, je lahko ugotoviti.
V svoji 15-letni karieri Vida beleži naslednje rezultate: zmagovalka 103 kolesarskih dirk doma in v tujini, 12 naslovov državne prvakinje v cestni, gorski in kro-nometer vožnji v Jugoslaviji in Sloveniji. V ocenjevalnem letu 94-95 cestna prvakinja v Tržiču in prvakinja na kronometer v Kozjem s povprečno brzino 44.065 m/h. S tem rezultatom daleč najhitrejša kolesarka pri nas. V Biltenu je omenjen samo Tržič. Dvakrat
svetovna prvakinja v svoji starostni skupini, trikrat prva na dirkah za svetovni pokal. Nosilka priznanja ob 100-letnici kolesarstva v Sloveniji. Domače zmage dosega v konkurenci, ki je mlajša za celo desetletje. Drugih in tretjih mest ne navajam. 10 let reprezen-tantka. Vsi njeni rezultati so sad trdega dela in poštenega odnosa do športa. Olafi in razne »strokovne« komisije takih športnic v svoji športni omejenosti in zaplankanosti ne obravnavajo, izgovarjajoč se, da jih o tem nihče ne obvešča s terena. Za domače naloge naj si ti »strokovnjaki« najdejo športnika-co v regiji, ki poseduje toliko zmag in uspehov. Vidino zapostavljenost v kamniškem športu je pretrgal g. župan TONE SMOLNIKAR s povabilom na novoletno srečanje zaslužnih Kamničanov - športnikov. O kamniškem športu in o delu ŠZ Kamnika bi lahko pisal v nedogled. Dejstvo je, da vsi vrhunski športniki, ki niso privilegirani na ŠZ ali zaradi slabe organiziranosti klubov, delujejo drugod po Sloveniji. Tak primer je tudi Vida URS1Č in KD Kamnik. Nevoščljivost, samovščenost in zabitost so tudi v športu elementi, ki nas postavljajo v slabo luč. Posebej so prisotni tudi v kamniškem športu.
JOŽE URŠIČ
Slabe zime zadnjih let, pa še marsikaj drugega, ne ravno vse in povsem objektivno, je pripeljalo družbo Velika planina - zaklad narave do precejšnjih izgub in negativnega poslovanja. Vendar se je stanje v zadnjem letu (1995) zaradi nekaterih novih prijemov in boljšega dela že precej izboljšalo, čeprav je še daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni. In tudi letošnja zima se ni začela najbolje: medtem koje bil na drugih smučiščih že sneg, na Veliki planini ni in ni hotel zapasti.
Letos je zaradi nestrinjanja s preveč politično politiko lastnika družbe oziroma skupščine družbe odstopil predsednik nadzornega sveta družbe Rudi Capuder, ki ga je zamenjal Matjaž Ribaš. Upamo, da to ne bo privedlo do ponovnega poslabšanja položaja družbe, kar se bo najbolje videlo po zaključnem računu za leto 1996.
Čeprav je za gospodarske družbe edino merilo dobrega ali slabega poslovanja ustvarjen dobiček oziroma izguba, je pa
kdaj pa kdaj stvari potrebno pogledati tudi iz širšega zornega kota. Zato je tudi zanimiva primerjava podatkov o poslovanju Družbe Velika planina - Zaklad narave d. o. o. z najbližjim in tako tudi najbolj konkurenčnim smučiščem Krvavcem. Podatki o poslovanju Velike planine so vzeti iz letnih poročil družbe, podatki o poslovanju Krvavca pa iz brošure, ki jo je podjetje Rekreacijsko turistični center Krvavec d. o. o. letos izdalo kot Prospekt za javno prodajo delnic. Iz teh podatkov sledi, da tudi RTC Krvavec v zadnjih treh letih ni niti enkrat posloval pozitivno: v letu 1993 je pri skupnem prihodku 40,312.000 imel kar 90,888.000 SIT izgube (225% prihodka!), v letu 1994 pri 158,569.000 SIT prihodka 95,477.000 SIT (60% prihodka) izgube in v prvih devetih mesecih leta 1995 pri 151,465.000 SIT prihodka 33,778.000 SIT (22% prihodka) izgube. Vendar kljub tem močno rdečim številkam drzno gleda v prihodnost. Z izkupičkom od prodaje delnic načr-
tuje umetno zasneževanje nekaterih smučarskih prog in predvideva izplačilo dividend, to je sorazmernega deleža na čistem dobičku že leta 1997.
V istem času je imela Družba Velika planina - Zaklad narave d. o. o. v letu 1993 30,165.000 SIT prihodka in 8,468.000 SIT (28% prihodka) izgube, v letu 1994 32,424.000 SIT prihodka in 16,909.000 SIT (52% prihodka) izgube in v letu 1995 60,489.000 SIT prihodka in 7,619.000 SIT (13% prihodka) izgube.
Številke so dovolj zgovorne, vendar vse to ni napisano zato, da bi se potolažili z obstoječim stanjem in rekli: »Saj tudi večji in boljši od nas tolčejo izgubo!« To naj bo v dokaz, da se s čisto žičniško dejavnostjo zelo težko pozitivno posluje in pa v vzpodbudo, da se najdejo rešitve, vključujoč tudi določeno pomoč politične skupnosti, ki bodo zajele širše aktivnosti, da bo skupno poslovanje postalo pozitivno.
B. POLLAK
10     16. maja 1996
PLANINSTVO IN ŠPORT
Kamniški OBČAN
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - Lil
Okno v Zeleniških špicah
Veliko okno na koncu Zeleniških špic, zraven Srebrnega sedla na nmv 2110 m.
Celoten greben Zeleniških špic je posebnost zase. V notranjosti se skriva Kamniška jama, začnejo se s Kamniškim dedcem, v Staničevem vrhu so votline in rov, greben je nato poln raznoraznih stolpičev, rogljev in podobnih figur, a preduo izgine v jugovzhodnih pobočjih Planjave, ima še veliko okno.
na najtanjšem mestu več kot 5 metrov. Lepo se vidi, da je upognjen cel kamniti sklad, saj teče prav po sredini razpoka - meja med dvema plastema. V desnem delu, ko ga gledamo od zgoraj, je zagozden tudi velik kamen, tako da ustvarja še eno okence. V levem delu pa je še manjša votlina.
Malo naprej, bolj v grebenu, je velik spodmol, zijalka, kjer pa preperevanje še ni doseglo zunanje stene, tako da skozenj še ni prehoda.
Široka je približno 15 metrov,
Okno - most na mestu, kjer se Zeleniške špice zraščajo s planjavo
Zaradi prepoke in hitrejšega preperevanja je del grebena hitreje zgineval v globino in nastalo je okno. To je visoko 2 in pol do 4 metre in široko čez 10 metrov. Kamnit lok, ki se začenja 10 do 15 metrov pod samo okensko odprtino, ustvarja obok, je debel
strop se boči čez 6 metrov visoko in dno se grezi tudi približno toliko postrani navzdol.
Okno lepo vidimo z označene poti, ki vodi s Korošice na Srebrno sedlo in sicer na relativno vodoravnem delu, predno se začnemo vzpenjati v travno strmino.
Posebno zanimivo je, kadar smo tam v času, ko skozenj posije sonce. Z druge strani, to je, ko sestopamo s planjave, skozi okno ne vidimo. Dobro vidimo zijalko na desni strani in tudi temnejšo liso na mestu, kjer se za robom skriva okno.
Če si med hojo vzamemo čas in si privoščimo tudi razgledovanje, iahko v grebenu, ki je levo od grape, ki vodi v okno, (oro-grafsko desno) opazimo manjše okence. To je nastalo, ko se je v skalno razpoko zagozdila skala.
Skozi okno vodi tudi plezalna smer, imenovana Grapa, skozi okno, ki pa je zanimiva predvsem pozimi.
DOSTOP: Po označeni poti, ki vodi s Korošice na Planjavo ali Kamniško sedlo, čez zelenice navzgor. Ko se pot malo položi, predno preide v ključe, že lahko vidimo okno na vrhu grape in tudi okence v grebenu.
Pot se začne nato vzpenjati. Kjer je običajno studenček (če je dovolj snežna zima ali dovolj dežja), po skalah navzgor in naprej po poti vse do Srebrnega sedla. TU levo po grebenu in nato navzdol v okno. Od Kocbekovega doma na Korošici skupaj dobro uro.
Do Srebrnega sedla je večinoma lahka pot, ki pa ima nekaj zahtevnih odstavkov. Od Srebrnega sedla do okna je brezpotje, kjer je potrebna posebna pazljivost in občasno tudi uporaba rok. Zaradi tega je spremstvo primernega vodnika (Č) priporočljivo.
Kadar plezamo greben Zeleniških špic (II, IV), si okno lahko ogledamo mimogrede. Takrat je spremstvo vodnika (GV), če nismo vešči plezanja, nujno.
a POLLAK
Gremo na Veliko planino
Rokomet
Ribničani ponovno veteranski prvaki
V Kamniku se je v organizaciji Športne zveze občine Kamnik v soboto, 13. aprila, s finalnimi obračuni končala letošnja rokometna liga veteranov - Kamnik 96. Tako kot lani se je tudi letos za naslov veteranskega rokometnega prvaka potegovalo šest ekip in sicer RK MOKERC, RK ZAGORJE, RK STIČNA, RK ŠOŠTANJ, RK RIBNICA in domačini.
V prvem delu tekmovanja so se ekipe pomerile vsaka z vsako, nastop na finalnem delu pa so si z boljšimi igrami v predtekmo-vanju priborile ekipe RIBNICE, ŠOŠTANJA in KAMNIKA
Kljub temu, da so igralci STIČNE iz predtekmovanja v razigravanje prinesli vse štiri točke, jim z dvema porazoma ni uspelo obdržati četrtega mesta. ZA-GORJANI.ki jim v predtekmova-nju ni uspelo osvojiti niti točke, so v dveh zadnjih tekmah enkrat
zmagali in enkrat igrali neodločeno.
V tekmah za 4., 5. in 6. mesto so še največ pokazali Ižanci, ki so z zmago in neodločenim izidom ter dvema točkama iz prvega dela na koncu osvojili 4. mesto.
V finalni skupini, kjer je bila prednost Ribničanov zaradi neodločenega izida med ekipama Kamnika in Šoštanja iz predtekmovanja praktično prevelika, pa bi kmalu prišlo do presenečenja. Zaradi težav v prometuje ekipa Ribnice zamudila na prvo tekmo proti Kamniku, ki bi jo morali domačini glede na propozicije tekmovanja dobiti z 10:0. Predstavniki vseh ekip so se nato dogovorili, naj se najprej odigra tekma med ŠOŠTANJEM in RIBNICO (Šoštanj je pred tem namreč že premagal Kamničane z rezultatom 14:11), ki naj odloči o zmagovalcu lige.
Večji del je bila tekma izenačena, ob koncu pa so RIBNI-
cu4j
Svetčeva pot 3 Kamnik tel.: 815-781
(ob železniških zapornicah na Kranjski cesti desno)
IZREDNA PONUDBA PALOMA IZDELKOV!
toaletni papir v rolicah in lističih 10/1 in 12/1 papirnate brisače 23 cm
- blazinaste in mehke 2/1 registratorji A4 in A5
- široki in'ozki
350,00 SIT 220,00 SIT 550,00 SIT
Nudimo vam še šolski in pisarniški material, darila, igrače itd. na debelo in drobno s prevozom.
ČANI le ugnali veterane iz Šaleške doline in zasluženo drugič zapored osvojili naslov prvaka Veteranske rokometne lige
Končni rezultat te tekme je bil 12:8 (5:5).
V zadnji tekmi so Kamni-čani presenetljivo premagali utrujene Ribničane z rezultatom 15:13 (8:7).
Končni vrstni red Rokometne veteranske lige Kamnik 96 je tako naslednji:
1. RK RIBNICA, 2. RK ŠOŠTANJ, 3. RK KAMNIK, 4. RK MOKERC, 5. RK STIČNA, 6. RK ZAGORJE
Ob koncu prvenstva je predstavnik organizatorja podelil pokale generalnega sponzorja lige (Krašovec s. p. - pokali - medalje) prav vsem sodelujočim ekipam. Priznanja pa so prejeli še najboljši posamezniki lige, ki jih je izbrala komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh ekip.
Najboljši strelec je bil: Robi Lesjak (Šoštanj), najboljši vratar: Stojan Gelze (Ribnica) in najboljši igralec: Olaf Grbec (Kamnik).
Vse ekipe so seveda obljubile, da se prihodnjo sezono ponovno vidimo na veteranski rokometni ligi, ki bi jo lahko mirno poimenovali kar Neuradno veteransko državno prvenstvo v rokometu.
OLAF GRBEC
Planinsko društvo Kamnik tudi letos nadaljuje s tradicijo tako imenovanih trimskih pohodov na Veliko planino. Med tem ko so ostale ture namenjene predvsem članom planinskega društva (nečlani naj bi v načelu povrnili stroške organizacije in vodenja, torej plačali), je trimski pohod namenjen tako članom kot tudi nečlanom in je zaenkrat še brez »štartnine«.
Letošnja tura bo predvidoma potekala v obratni smeri kot običajno. S postajališča avtobusa pri spodnji postaji gondolske žičnice (če bo kdo hotel iti na Veliko planino z žičnico, lahko to naredi in se nam pridruži na vrhu) bomo šli najprej nekaj metrov po cesti, ki vodi na Kraljev hrib, nato pa po stezi proti Dolskemu grabnu. Po kratkem vzponu privede steza na gozdno cesto in jo po dobrih 100 metrih spet zapusti. Skozi mešan in nato smrekov gozd pridemo do poti, ki pripelje s Kopišč in nato se začne vzpon. Pot se vije večinoma zložno v ključih skozi mešan gozd in se občasno dotakne strmih brežin Vrt in Kuklar-jev. Že skoraj pod robom je daljša prečnica v levo, da se nato v nekaj ključih povzpne na planino Dol. Do pastirskih kočje nato še kratek sprehod in če bo potrebno, bo tam tudi krajši počitek, pre-
dno se bomo zagrizli v strmino, ki nas bo pripeljala na planino Konjščico. Od tu do Velike planine ni več dolgih in strmih odstavkov, čeprav se pot še nekaj časa dviga, vse do poti oziroma ceste, ki pride od Zelenega roba. Še dober streljaj in že bomo pri Vetrnicah. Če bo takrat nekatere še zamikala osvežitev v snegu, se bodo spustili vanje, medtem ko bodo drugi počivali. Nato bomo šli nad pastirskim naseljem Na velikem stanu in po Poljanskem robu do Domžalskega doma, kjer bo daljši počitek s privezanjem duše - ali z dobrotami iz doma ali pa s tistimi iz nahrbtnika.
Sledil bo spust na Malo planino in nato mimo Kisovca čez Pasje peči na Suša ve in navzdol do Svetega Primoža. Če se nam bo dalo, si bomo malo odpočili in nato odšli skozi Prapretno v Stahovico.
Za tistega, ki bi rad šel na ta pohod, bi bilo zelo koristno, da bi imel vsaj nekaj kondicije, saj bo hoje za več kot 6 ur, pa tudi obutev, obleka in ostala oprema naj bo po možnosti planinska. Seveda se bo moral sprijazniti tudi z določeno mero discipline, kije pač potrebna pri takih aktivnostih, sicer pa je bolje, da ne gre zraven.
Zbor bo v soboto, 1. junija, ob
7.40 na avtobusnem postajališču pri spodnji postaji gondolske žičnice na Veliko planino. Avtobus odpelje iz Kamnika ob 7.20. Če bi se kdo pripeljal z osebnim avtomobilom, bi bilo dobro, da bi ga pustil v Stahovici, kamor se bomo vrnili, in šel naprej do Kopišč z avtobusom ali si pa kako drugače uredil prevoz do izhodišča oziroma avtomobila. Na zbornem mestu bo najprej predstavitev, po potrebi razdelitev v skupine, dogovor o režimu ture. Odhod bo ob 7.45.
Vrnitev bo v popoldanskem času, mogoče bomo ujeli enega od avtobusov, ki odpeljejo iz Stahovice popoldne, prav gotovo pa tistega, ki gre malo čez 17. uro iz Kamniške Bistrice.
V primeru slabega vremena (dež, sneg, občasen dež ali kakšen podoben »blagoslov« z neba) bo tura odpadla:»Če že moramo biti mokri, potem smo to raje doma, pod toplim tušem, kot pa pod mrzlim dežjem.« Z drugimi besedami povedano: če bo deževalo in bo vremenska napoved slaba, tura odpade, če bo pa samo rosiio in bo vremenska napoved dobra (izboljšanje že dopoldne) potem tura bo.
Glede na vreme, stvarno stanje terena, števila udeležencev in vodnikov na dan ture so možne še spremembe smeri, cilja, mest počitkov in podobnega.
BOJČ
Na polhograjski Grmadi in Tošču
Odloženi pohod 6. aprila je Planinsko društvo Kamnik uresničilo v soboto, 4. maja letos. Polhograjska Grmada, višina 898 m, še ni bila v društvenem programu, zato je bilo za obisk veliko interesa. Z avtobusom smo se peljali skozi Vodice, Medvode in Soro pa vse do Topola - Katarine. Vseh udeležencev je bilo 51, med njimi tudi več mlajših od 15 let. V oblačnem, a za hojo kar prijetnem vremenu, nas je pot vodila zložno proti cilju. Strmeje se je steza začela dvigovati le v zadnjem delu proti vrhu. Vsi kamniški planinci smo prišli tja v dobri uri hoje.
Pogled z vrha Grmade je bil zelo lep. Segal je vse do Kamniških Alp, škofjeloškega pogorja in Zasavja, pa še marsikateri vrh se je kazal iz nizke oblačnosti. Čeprav je ta gora v bistvu skoraj naša soseda, je bila doslej redko obiskovana. Med vsemi smo bili že na njej le trije. Po krajšem ogledovanju, okrepčilu in in odmoru, seveda smo v naše poho-dniške knjižice vtisnili še žig, smo našo pot nadaljevali proti Tošču. Spust z vrha je hitro minil in že smo bili na sedlu pod Toščem. Nismo se ustavljali, ampak nadaljevali hojo navzgor, naprej na Mali in nato na Veliki Tošč, (1021 m). Čeprav je ta gora višja od Grmade, je razgled nekoliko slabši zaradi drevja. Zato ni tako zanimiv. Nazaj smo se vračali do sedla po isti poti. Tu smo se na kmetiji odprtih vrat zadržali kar nekaj časa. Del naše skupine se
je odpravil naprej in obiskal še Govejek, ostali pa smo krenili po spodnji stezi do križišča, za Grmado in nato nazaj proti Topolu oziroma Katarini.
Tukaj smo se zadržali še nekaj časa in se zatem odpeljali proti
Kamniku. Pohod na Grmado in Tošč je bil za vse posebno doživetje, hoje je bilo le za dobre štiri ure, uŽili pa smo veliko gorskih presenečenj in zopet spoznali nov delček našejjrelepe dežele.
STANE SIMŠIČ
Z vrha Grmade
Za Rokovnjaški pohod vse pripravljeno
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
~ pralnih in pomivalnih strojev, sesalcev,
- električnih štedilnikov, mikrovalovnih pečic,
- pooblaščeni serviser bojlerjev tiki,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava k* popravilo elektro Inštalacij
Organizacija 6. nočnega Rokovnjaškega pohoda je že v zaključni fazi. Določena je dolžina trase, točke ustavljanja in počitka, kontrole, varstvo pohoda in seveda tudi vse ostale spremljajoče aktivnosti: prehrana, zdravstvena zaščita, zveze itd.
Pohod se bo pričel, kakor smo naše bralce že obvestili, v soboto, 1. junija, ob 20.30 s štartnega mesta na Trojanah. Poho-dnike bo pot vodila na planino Lipovec, Motnik, Zg. Motnik, Slope, Novo poljano, Lemansko poljano, Goli vrh (1426 m), Pečno poljano, Oseke, Ravne, Sovinjo Peč in do cilja v Krivčevem - Smrečje pri Jurčku, kamor bomo prispeli 2. junija v zgodnjih dopoldanskih urah.
Dolžina poti je približno 50 do 60 km, čas hoje 12 do 13 ur.
Planinsko društvo Kamnik bo za svoje člane, ki se bodo pohoda
udeležili, organiziralo prevoz do Trojan in vrnitev | Krivčevega proti Kamniku.
Organizator pohoda opozarja vse pohodnike na zahtevnost poti in potrebno kondicijsko pripravljenost ter ustrezno opremo.
Prijave sprejema PD Kamnik od 20. maja do vključno 27. maja.
STANE SIMŠIČ
ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI,
Domžale, Kolodvorska 6
MS
RAZPISUJE
programe
* USPOSABLJANJE ZA DELO:
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- računalniški tečaji
- tečaj strojepisja
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski itevilki 711-082 In 712-278.
Zaposlimo samostojnega mizarja.
Delo je tudi terensko. Inf. po tel.: 825-374.
^OGROlfc^
KAMNIK
Šutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) tel.: 061/813-896
Delovni čas: 830-19h sobota: 830-12h
Lokostrelski klub Kamnik zmagovalec turnirja v Radencih
Kljub temu, da novic o delovanju LK Kamnik že kar nekaj časa ni bilo, je klub vseskozi aktivno deloval. V zimskem času so se člani udeleževali tekmovanj tako doma kot v tujini. Rezultati niso izostali.
Turizem in šport si že kar nekaj časa podajata roko. Za popestritev turistične ponudbe RADENSKE iz Radenc se je v organizaciji LK KAMNIK ter v počastitev praznika dela 1. maja pri hotelu Radin v Radencih 1. in 2. maja 1996 odvijal že III. MEDNARODNI TURNIR FITA STAR IN OLYMPIC ROUND v olimpijskem in coumpaund slogu za vse moške in ženske kategorije (gospe in gospodje, mladinke in mladinci, veteranke in veterani, kade-tinje in kadeti, dečki in deklice).
LK Kamnik že dolgo slovi kot odličen organizator. Organizacija tako velikega tekmovanja zahteva zelo veliko prostovoljnega dela vseh članov, ki so poplačani le s priznanjem za odlično organizacijo. Tako priznanje so prejeli tudi tokrat s strani RADENSKE, tekmovalcev in gledalcev. Vsem pa je znano, da so za organizacijo potrebna tudi velika finančna sredstva, ki so nujno potrebna. Na tem mestu bi se radi javno zahvalili sponzorjem in sicer: GENERALNEMU SPONZORJU RADENSKI IZ RADENC, RAZVOJNEMU ZAVODU DOMŽALE IN GARDENIJI LJUBLJANA.
ludi tokrat je LK Kamnik pripravil medalje za prve tri v vsaki kategoriji, najboljši ekipi Fita olimpijskega in coumpaund sloga pa sta prejeli pokal. Zmagovalci olimpijskega in coumpaund sloga, ki so tekmovali v olimpijskem krogu, pa so prejeli tudi denarno nagrado v višini 1000 DEM.
III. MEDNARODNI TURNIR FITA STAR IN OLYMPIC ROUND je bilo resnično vrhunsko tekmovanje, saj so nastopili vsi najboljši slovenski lokostrelci, med njimi tudi vsi olimpijski kandidati ter gostje iz tujine.
LK Kamnik je s ponovno osvojitvijo flcipne zmage dokazal, da so cilji, ki si jih je zastavil že v preteklosti, dosegljivi. Tekmovalci pa kljub ogromnim obveznostim v šoli ves svoj prosti čas posvetijo treningom. Nadejamo se, da bodo rezultati še boljši v poletni sezoni, ko bo časa za treninge domala na pretek. Skupna zmaga članov LK Kamnik na tem tekmovanju pa pomeni, da ima klub kljub prestopu posameznih tekmovalcev v drug klub v slovenskem lokostrelstvu še vedno zelo pomembno vlogo.
Na turnirju je sodelovalo 68 tekmovalcev iz domala vseh slovenskih klubov ter tekmovalci iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
REZULTATI:
I. KADETTNJE - OLIMPIJSKI SLOG
I. Tamara Sheikha - LD Mamut -1130 krogov, 2. Spela GRKMAN - LK Kamnik - 788 krogov, 3. Nataša Jelerčič - LK Ankaran - 675 krogov
II. KADETI - OLIMPIJSKI SLOG
1. Jure Končan - LK Kamnik -
1180 krogov, 2. Rok Jesenšek - LD Mamut - 1092 krogov, 3. Marko Parkelj - LK Jevnica -1021 krogov, 4. Rok Zore - LD Mamut - 964 krogov
III. MLADINKE OLIMPIJSKI SLOG
l.Tea Makoter - LD Mamut -1230 krogov,2. Danijel Flerin - LK Kamnik - 1050 krogov, 3. Polona Laninšek - LK Kamnik -1004 krogov
IV. MLADINCI - OLIMPIJSKI SLOG
1. Črt Dornik - Isonzo (I) -1243 krogov, 2. Primož Flerin - LK Kamnik -1212 krogov, 3. Mitja Burja - LK Kamnik -1207 krogov, 5. Jure Volgemut - LK Kamnik - 1093 krogov, 8. Klemen Rogelj - LD Mamut - 473 krogov
V. GOSPODJE ABSOLUTNO - OLIMPIJSKI SLOG
1. Samo Medved - LK Moste -
1. Kranj (Sitar, Sitar, Kotlo-všek) 3793 krogov, 2. Mozirje (Ošep, Emeršič, Emeršič) 3793 krogov, 3. Nova Gorica (Ošaj, Ste-pančič, Černič) - 3576 krogov
Zmagovalca v olimpijskem krogu, kjer se prvih 16 najboljših tekmovalcev pomeri v medsebojnih dvobojih, sta prejela denarno nagrado generalnega sponzorja RADENSKE v višini 1000 DEM. Zmagovalca pa sta bila ŠTEFAN OŠEP, LK Mozirje v compound slogu ter SAMO MEDVED, LK Moste, v olimpijskem slogu. Ob podelitvi denarne nagrade se je Samo Medved - olimpijski kandidat javno zahvalil trenerju slovenske olimpijske reprezentance Francu Vengustu za strokovno pomoč in mu namenil tretjino denarne nagrade.
Na vseh treh do sedaj organiziranih tekmovanjih v Radencih so bili postavljeni tudi številni rekordi. TUdi letos lahko zabeležimo kar nekaj državnih rekordov in en evropski rekord. Najod-
Uspešen I. pokal Velike planine
Tekmovala na strelni liniji v Radencih
1281 krogov, 2. Peter Koprivnikar
- LK Maribor - 1252 krogov, 3. Matevž Krumpestar - LD Mamut
- 1227 krogov, 5. Ivan Maradin -LK Kamnik -1201 krogov, 8. Gregor Končan - LK Kamnik - 1082 krogov
VI: ABSOLUTNO COMPOUND - GOSPODJE
1. Rajko Ušaj - LK Nova Gorica -1281 krogov,
Vn: ABSOLUTNO COMPOUND - DAME
1. Jožica Emeršič - LK Mozirje -1287 krogov
VII. DAME OLIMPIJSKI SLOG - EKIPNO
1. Kamnik (Flerin, Lanišek, Gr-kman) - 2842 krogov
Vin. GOSPODJE OLIMPIJSKI SLOG - EKIPNO
1. Kamnik (Flerin, Burja, Maradin) - 3620 krogov, 2. Maribor (Koprivnikar,Prelog,Žibrat) -3568 krogov, 3. Gornji Grad (Čolnar, Mlinar, Majko) - 3281 krogov
IX.< GOSPODJE COMPOUND - EKIPNO
Lokostrelsko društvo Mamut v Radencih
Kot vsako leto je bil tudi letos v Radencih T. in 2. maja organiziran mednarodni turnir v lokostrelstvu v disciplinah FITA STAR in OLYMPIC ROUND. Na njem so nastopili tudi člani lokostrelskega društva Mamut in dosegli nekaj lepih rezultatov. Vsem tekmovalcem je rahlo nagajalo vreme, saj je prvi dan tekmovanja padal dež, drugi dan pa je pihal močan veter.
Člani lokostrelskega društva Mamut so kljub vremenskim razmeram streljali uspešno in ponovno dosegli nekaj lepih rezultatov. V skupini mladinke olimpijski slog je prvo mesto dosegla Teja Makoter s 1230 krogi, ta rezultat pa hkrati velja za mladinski državni rekord. Pri kadetinjah je bila na prvem mestu Tamara Sheikha s 1130 krogi. Pri članih je bil na tretjem mestu Matej Krumpestar s 1227 krogi. Pri kadetih sta nastopila dva člana lokostrelskega društva Mamut: Rok Jesenšek je dosegel drugo mesto s 1092 krogi, Rok Zore pa je bil četrti s 964 krogi. Ti rezultati so veljali za FITA STAR turnir, to pomeni streljanje na 4 različne razdalje po 36 puščic. Omenimo tudi nastopa dveh članic lokostrelskega društva Mamut v tekmovanju za evropski mladinski pokal, ki je bilo aprila v Rimu. V okviru slovenske mladinske reprezentance sta tu nastopili Tamara Sheikha, ki je dosegla na kvalifikacijah 13. mesto, in Teja Makoter, ki je zasedla 21. mesto.
Članom Lokostrelskega društva Mamut za dosežene rezultate lahko iskreno čestitamo in jim želimo še veliko takšnih in še boljših uspehov tudi v prihodnje.
PETRA UDOVČ
mevnejši je vsekakor evropski rekord JOŽICE AMERŠIČ, LK Mozirje, na razdalji 60 m (36 puščic - 330 krogov), kar predstavlja nov evropski in državni rekord v kategoriji članic compound sloga.
V isti kategoriji in slogu je dosegla nov državni rekord tudi BERNARDA ZEMLJAK, LK Mozirje, na razdalji 70 m (36 puščic - 323 krogov), DEJAN SITAR, LK Kranj, je v slogu compound na razdalji 70 m (36 puščic - 323 krogov) postavil kadetski, mladinski in absolutni državni rekord. TEA MAKOTER, LD Mamut, pa je postavila nov mladinski državni rekord v olimpijskem slogu na razdalji 60 m (36 puščic - 322 krogov). FITA STAR ZNAČKO za doseženih 1000 krogov pa je osvojil MARKO MLINAR, LK Gornji Grad.
Naslednji turnir, ki ga organizira LK KAMNIK, pa je  DRŽAVNO PRVENSTVO
V TARČNEM LOKOSTRELSTVU v disciplini OLIMPIJSKI KROG, ki bo 7. in 8. septembra 1996 v Kamniku. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki vas lokostrelstvo zanima ali pa tega športa še ne poznate, da si tekmovanje ogledate v čimvečjem številu.
TJAŠA GRKMAN
Proti koncu letošnje smučarske sezone sta Športna zveza občine Kamnik in podjetje Velika planina - zaklad narave skupaj organizirala sklop velesla-iomskih tekmovanj za I. pokal Velike planine. Po zamisli snovalcev tega projekta so bile predvidene tri veleslalomske tekme (vse v mesecu marcu, ko je narava sorazmerno bogato poskrbela za ugodne snežne razmere na Veliki planini), zmagovalec v posamezni kategoriji pa naj bi po propozicijah postal tekmova-iec z najvišjim seštevkom zbranih točk z vseh treh tekem (podobno kot pri točkovanju za svetovni ali evropski smučarski pokal).
Prvo tekmo sta organizatorja resnično izpeljala že drugega marca, vendar je bil odziv kar nekoliko preskromen. Naslednji dve tekmi 16. in 30. marca sta bila organizatorja zaradi neprimernih vremenskih razmer (megla, sneg, veter) prisiljena prestaviti. Končno je tudi vreme postalo naklonjeno tekmovalcem za I. pokal Velike planine.
Na velikonočni ponedeljek, ko sta organizatorja izpeljala obe preostali veleslalomski tekmi, se je na tekmovanje prijavilo preko 90 tekmovalcev v vseh razpisanih starostnih kategorijah. Število tekmovalcev je tako ob koncu tekmovanja nekoliko zadovoljilo pričakovanja organizatorjev, ki sta sklop tekmovanj organizirala prvenstveno z enim ciljem - oživiti rekreativna smučarska tekmovanja na Veliki planini.
Glede na odziv rekreativnih smučarjev (tudi nekaterih bivših tekmovalcev) na zadnjih tekmah sta organizatorja že začela resno razmišljati o izvedbi tekmovanj za II. pokal Velike planine. Vsekakor bo izvedeno večje število tekem (poleg veleslaloma tudi slalom in superveleslalom), startali pa naj bi že konec novembra oziroma v decembru, kar je se-
veda odvisno od snežnih razmer na planini.
Ob koncu letošnjega I. pokala Velike planine so bili pred gostiščem Šimnovec na velikonočni ponedeljek razglašeni tudi najboljši tekmovalci in tekmovalke v posameznih kategorijah. Pokale in praktične nagrade organizatorja sta jim podelila predstavnik Športne zveze in direktor podjetja Velika Planina - zaklad narave.
Najboljši v letošnji sezoni pa so postali:
Deklice do 15 let: 1. Andreja Martinčič, 2. Tina Centrih, 3.-4. Tina Saksida, Nuša Gričar
Ženske od 15-35 let: 1. Urška Kabaj, 2. Maja Cerar, 3. Tanja Planko
Ženske nad 35 let: 1. Majda Tišler, 2. Irena Megušar
Dečki do 15 let: 1. Rok Drolka,
2. Marko Bakovnik, 3. Matic Žagar
Moški od 15 do 25 let: 1. Tomaž Okorn, 2. Tomaž Hribar, 3. Samo Nahtigal
Moški od 25 do 35 let: 1. Jože Jankovič, 2. Janez Jakin, 3. Gora/d Zupan
Moški od 35 do 45 let: 1. Marjan Berlec, 2. Stane Kovač, 3. Silvo Cevka
Moški nad 45 let. 1. Sašo Kabaj, 2. - 3. Miha Kosec, Marjan Shnabl
OLAFGRBEC
Šahovske novice
Učenci osnovne šole Komenda-Moste so uspešno nastopili na 5. MOŠTVENEM DRŽAVNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU OSNOVNIH ŠOL ZA LETO 1996. Tekmovanje je potekalo v Črnomlju od 16. do 17. marca 1996. V močni konkurenci 11 ekip je ekipa starejših dečkov osvojila 5. mesto s 13 meč točkami in 23,5 šahovskimi točkami. Za ekipo so uspešno igrali: Uroš Je-rovšek 4,5 točk, Tadej Smole 7 točk, Primot Podbelšek 6,5 točk in Grega Kramar 5,5 točk. Na turnirju je zmagala ekipa Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj 19/35,5, sledijo: OŠ Stari trg ob Kolpi 17/30,5, OŠ Krško 16/32, OŠ Ivan Cankar Vrhnika 14/25 itd. Uspešen nastop je omogočil sponzor FLOK Krmavnar.
17. ŠAHOVSKI FESTIVAL BLED. Od 23. do 31. marca 1996 so na Bledu potekali štirje različni turnirji. Na najmočnejšem turnirju OPEN A je iz občine Kamnik nastopil le Igor Kragelj, kije predčasno zapustil tekmovanje. Na drugem turnirju OPEN B je igralo 81 igralcev, kjer je nastopilo več predstavnikov iz naše
občine. Anton Trebušak (ŠK Komenda) je osvojil 5,5 točk in zasedel 23. mesto, Petra Ipavec (LŠK Iskra) je osvojila 5 točk in zasedla 29. mesto, Tomislav Špilak (ŠK Komenda) je osvojil 4,5 točk in zasedel 41. mesto, veteranka Pavla Košir (ŠD Napredek Dom-lale) je osvojila 4,5 točk in zasedla 42. mesto, Pavel Ipavec (ŠK Komenda) je osvojil 3 točke in zasedel 67. mesto. Na turnirju veteranov tudi nismo imeli predstavnika. Letos je bil prvič organiziran mednarodni mladinski turnir do 16 let starosti, v konkurenci 29 igralcev in igralk smo dosegli lep uspeh. Mladi šahisti so si bistveno izboljšali rating točke in pridobili nekaj novih izkušenj. 3. mesto je osvojil Tadej Smole 6 točk, 7. mesto Uroš Jerovšek 5,5 točk, 8. mesto Mark Agovič 5,5 točk, 10. mesto Sandi Spruk 5,5 točk, 14. mesto Grega Krmavnar 5 točk, 15. mesto Primot Podbelšek 5 točk, nastopili so še: Tjaša Ipavec 4 točke, Marija Pavlic 4 točke, Tina Vogrinec 3,5 točk, Simona Zupane 3 točke.
FRANC POGLAJEN
Balinarji Virtusa
Uspešen prvomajski turnir
tretje mesto je pripadlo ekipi Sivih panterjev iz Virtusa, četrti so bili balinarji Sloge, na petem mestu pa so pristali balinarji Stola I.
(fs)
V soboto, 4. maja, so balinarji dupliškega Virtusa pripravili že tradicionalni prvomajski turnir na povečanem igrišču na Duplici. Pred kratkim so namreč zgradili še dve dodatni stezi in tako izpolnili pogoj, da bodo tekme I. državne lige, v kateri letos tekmujejo drugo leto, lahko prirejali na domačem igrišču.
Turnirja četvork se je udeležilo kar 19 štiričlanskih ekip iz balinarskih klubov od Hrvatinov do Tuhinja. Zato se je moralo nekaj ekip med seboj pomeriti na igrišču Balinčka na Količevem, sicer se tekmovanje ne bi moglo končati v enajstih urah, kot je sicer trajalo. Igralci BK Virtusa so znova potrdili upravičenost lanske uvrstitve v I. državno ligo, saj so njihove ekipe tokrat zasedle kar tri mesta med prvimi petimi mesti.
Ekipa Virtus II je v finalu premagala balinarje Budničarja in zasedla prvo mesto, na drugo mesto so se uvrstili Budničarji,
Osemdeset balinarjer se je pomerilo na dupliškem turnirju.
Stadion v Mekinjah
Tek je življenje
V Ljubljani so drugo soboto v aprilu ponovno organizirali tek Vi-vicita, ki hkrati poteka po več kot štiridesetih evropskih mestih. Med najhitrejšimi sta bila Kamničana Lado Kveder in Marjan Veršnik, ki sta vsak v svoji starostni kategoriji osvojila 7. mesto.Teka Vivicita se je udeležilo tristo tekačev. Lado in Ivan Urh pa sta bila med tisoč tekači, ki so v Motta di Livenza (Ita) zmogli 11 km. Lado je ta ravninski tek zmogel v 34.12 min, kar je v močni konkurenci zadostovalo za 5. mesto. Ivan je bil na na cilju kot 12., potem ko je na tekmovanje odšel po delu v nočni izmeni. In morda vas zanima, kako »jo peš mahajo« čez veliko lužo? Na letošnjem (jubilejnem 100. bostonskem maratonu (od 1.18%) je bilo na startu 37000 tekačev. Poseben primer in najlepši zgled rekla »tek je življenje« pa je Američan, ki je kar 62-krat sodeloval na tem maratonu in celo dvakrat zmagal. Zgledujte se po tem in tecite.« In morda boste, kot marsikateri tekač v deželi kranjski, deležni vzpodbudnih besed pomoči: »A. boš mau šnopca, k je tolk uroče? In tudi: »A nimaš nobenga druzga deva, d tla ukol letaš?« Vendar ne obupajte. Druga lepa možnost je kolesarjenje. Popeljite se po prelepi deželici s cestnim ali gorskim kolesom, ne bo vam žal.
METOD MOČNIK
23. aprila 1996 smo učenci (9) in učitelji športne vzgoje iz OS Toma Brejca od 7:30 do 16:00 z motikami kopali plevel in travo na atletski stezi na stadionu v Mekinjah, da bi ga vsaj za silo usposobili za šolsko prvenstvo v atletiki, ki smo ga organizirali v naslednjih dveh dnevih (ena izmed disciplin je bil tek na 300 m).
Menim, da je prava sramota za upravljalca tega stadiona (kolikor je meni poznano, je to Športna zveza Kamnik), da dopušča, da je atletska steza na osrednjem kamniškem stadionu v takšnem stanju. Kupi trave in plevela, ki smo jih nakopali in ki jih je s sa-mokolnico za nami pridno odvažal oskrbnik na stadionu, g. Andrej Vavpetič, ki nam je kasneje tudi zarisal atletske proge na stezi, niso posledica mrtve zimske sezone, ampak dolgoletnega slabega (da ne rečem nikakršnega) odnosa odgovornih ljudi na Športni zvezi Kamnik.ki se raje ukvarjajo z gradnjo raznih bifejev in podobnim, kot pa da bi skrbeli za tisto, za kar bi v prvi vrsti morali. Protestiram!
Končno imajo na stadionu v
Mekinjah obvezna testiranja za športnovzgojni karton vsaj 3 velike kamniške osnovne šole in tudi dijaki iz srednje šole. Posledica neurejenih razmer na stadionu so seveda slabi (slabši) rezultati učencev in dijakov, otež-kočeno pa je tudi delo njihovih učiteljev in profesorjev športne vzgoje, ki se morajo predvsem sami znajti, če hočejo imeti razmere vsaj približno ustrezne.
Upam, da smo vsem tistim odgovornim, ki se bodo glede tega dopisa prozorno izgovarjali z vsakdanjo frazo: »Ni dovolj denarnih sredstev,« dokazali, da se da mnogo storiti tudi (samo) z dobro voljo (in nič denarja), če bi npr. odgovorni na ŠZ Kamnik prosili za pomoč na vseh petih kamniških osnovnih šolah (ki stezo tudi občasno uporabljajo), bi bila stvar (lahko) urejena v enem dnevu - brezplačno!
Hvala vodstvu šoie Toma Brejca, ki nam je (učencem in učitelju) omogočila, da smo na delo na atletsko stezo omenjenega stadiona sploh lahko odšli in g. Andreju Vavpetiču za korekten odnos.
JANEZ BENKOVIČ
16. maja 1996
DOMA IN PO SVETU - KRONIKA
Kamniški OBČAN
Jamarji v Južni Ameriki (1)
Kronika
V aprilu so se poročili
DROLC Martin, viličarist iz Raven pri Šmartnem, in JANEŽIČ Irena,
delavka iz Cerkelj na Gorenjskem
ZORKO Samo, dipl. ing. elektrotehnike iz Ljubljane,
in OBLAK Simonka, dipl. ing. elektrotehnike iz Kamnika
ČIBEJ Damjan, samostojni programer iz Kamnika,
in KOVAČ Andreja, ekonomistka iz Godiča
ŠKRJANC Robert, elektrotehnik iz Kamnika, in HRIBAR Majda,
šivilja z Vrhpolja pri Kamniku
SULJADŽIĆ Emir, delavec iz Črne pri Kamniku, in BAJRIĆ Semira, gospodinja iz Mrazovaca, Bužim
V aprilu so umrli
DOLENC Nada, upokojenka iz Kamnika, Maistrova ul. 14, stara 86 let
- ZAVRL Mihael, elektrotehnik iz Kamnika, Vegova ul. 8/a, star 53 let
- REBOLJ Jožef, upokojenec iz Zgornjih Pirnič 7, star 73 let
- KOŠIR Anton, upokojenec z Brezij nad Kamnikom 6, star 76 let
- ZAKOVŠEK Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Kranjska cesta 4/A, stara 57 let
- SPRUK Jožefa, km. upokojenka z Gozda 4, stara 87 let
- ŠUŠTAR Jernej, upokojenec iz Velike Lasne, 7, star 85 let
- ŠLEBIR Andrej, upokojenec iz Bistričice 11, star 62 let
- GOLOB Frančiška, druž. upokojenka iz Črne pri Kamniku 17/A, stara 75 let
- KLEMEN Anton, kmet iz Špitaliča 20, star 59 let
- ZAVRL Mihael, upokojenec iz Kamnika, Vegova ul. 8, star 88 let.
Mladoporočenci in drugi, ki potrebujete prevoz!
Nudimo vam prevoze z udobnim limuzinskim kombijem do 6 oseb. Cena ugodna. Tel.: 815-781.
Energetski kotiček
Prezračevanje prostorov
Društvo za raziskovanje jam Bled in Jamarski klub Kamnik sta organizirala Slovensko jamarsko odpravo v Ekvador. Društvo za raziskovanje jam Bled v letošnem letu praznuje 20. obletnico delovanja kluba in jamarska odprava v Južno Ameriko sodi v sklop njihovega obeležja dvajsetletnega delovanja. Kamniški in blejski jamarji že kar nekaj let tesno sodelujemo in niso redke skupne raziskave podzemnega sveta bodisi na našem ali pa blejskem področju (zlasti jame na Jelovici, jama pod Babjim zobom...). Pridružili smo se njihovi pobudi in pristopili k soorganizaciji skupne
4.4. Neznani storilec je na cesti v Podgorju ob poldvanajstih ponoči napadel mladoletno dekle, ki se je vračala iz Kamnika. Pri tem jo je zabodel v predel prsnega koša. Napadena je bila odpeljana v Klinični center, kjer je ostala na zdravljenju. Storilca še iščejo.
Istega dne je voznik osebnega avtomobila na zaznamovanem prehodu za pešce pri Metalki podrl starejšo peško, ki je pri tem dobila lažje telesne poškodbe. Voznika bodo predlagali sodniku za prekrške.
Prav tako so tega dne neznani storilci iz trgovine v Komendi odnesli elektronsko tehtnico, sa-lamoreznico, kavni mlinček in nekaj žganih pijač, vse skupaj v vrednosti okoli 450.000 SIT. Na licu mesta so policisti ugotovili, da pri tem ne gre za tatvino, temveč si je hotel upnik z odvzemom omenjenih predmetov zagotoviti dolžnikovo plačilo dolga.
V potoku v Tuhinjski dolini je prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik osebnega avtomobila opel ornega zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na desno; vozilo je pri tem obrnilo na streho. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga odpeljali v zdravstveno ustanovo.
jamarske odprave, ki ji je Jamarska zveza Slovenije dodelila status Slovenske jamarske odprave.
Odpravo je sestavljalo 12 izkušenih jamarjev, ki so bili odgovorni za specifične naloge (opremljanje, merjenje in dokumentiranje jam, fotografiranje in snemanje, biološke raziskave ter zdravniška pomoč). Večino so predstavljali blejski jamarji, kajti tik pred odhodom se je morala trojica kamniških jamarjev, ki so se vse leto marljivo pripravljali na odpravo, zaradi neodložljivih zadev odpovedati odpravi. Odpravi se je priključil še novogoriški jamar. Priprave so potekale skozi vse lansko leto. Z raznimi delovnimi akcijami (čiščenje stene pod blejskim gradom, vodenje po jami pod Babjim zobom...) smo zbirali denar ter poskušali pridobiti čimveč sponzorjev. Obenem pa so blejski kolegi navezali stike z njihovim rojakom, Blej-čanom g. Orehkom, ki vodi mešano slovensko ekvadorsko podjetje Iskra-Perelex v Quitu, kjer tudi živi. Priskrbel nam je vsa potrebna dovoljenja njihovega Mi-
Z lopato nad avtomobil
Občan in Žej pri Komendi ter občan iz Domžal sta se v Mengšu sprla zaradi prometnega prekrška, nakar sta se lovila do Žej. Ko je Žejan prišel domov na dvorišče, se je v prepir vključil še njegov oče. Slednji je zadevo rešil nadvse diplomatsko: z lopato je razbil vetrobransko steklo Dom-žalčanovega vozila.
11. 4. Policisti so v Kamniku opazili močno vinjenega voznika zastave 101. Med postopkom obravnave je bil voznik precej nesramen, žaljivke so kar letele iz njega. Pa tudi z vožnjo je hotel nadaljevati. Do streznitve je bil pridržan na Povšetovi.
12. 4. V eni izmed kamniških menjalnic je občan vnovčil ponarejen bankovec za 100 DEM. Ugotovljeno je bilo, da gaje dobil pri prodaji osebnega avtomobila na sejmu v Ljubljani.
Bistriški konj grize in brca...
18. 4. Občanka iz Ljubljane je prijavila na PP, da jo je v Kamniški Bistrici ugriznil in obrcal konj. Policisti so podali predlog zoper lastnika, ker konja ni primerno zavaroval.
19.4. Občan iz Nevelj je v popoldanskem času prijavil tatvino kolesa z motorjem tomos atx. Policisti so po dveh urah izsledili
nistrstva za obrambo za gibanje in raziskovanje jam v Ekvadorju. Ne smemo pozabiti, da je prišlo pred nekaj leti ponovno do vojne med Ekvadorjem in Penijem. Povezali smo se tudi z ekvadorsko jamarsko zvezo in njihovim predsednikom dr. Mecaroz-zijem. Po srečanju v Quitu nam je predlagal, da se k naši odpravi priključi tudi nekaj ekvadorskih jamarjev, kar smo z veseljem sprejeli. Tako je postala mednarodna (slovensko-ekvadorska) jamarska odprava.
Ekvador leži v severozahodnem delu Južne Amerike ob Pacifiku. Podzemeljski svet v tem področju je zelo slabo raziskan. Iz literature je znanih nekaj podatkov o speleoloških raziskovanjih v jamah v vulkanskih kameninah na otočju Galapagos ter v območju ama zonskega tropskega deževnega gozda v jugozahodnem delu države, kjer je izrazito kraško področje. Pred 18 leti se je v Ekvadorju mudila 1. jugoslovanska speleološka ekspedicija, ki so jo organizirali preboldski jamarji. Njihove izkušnje so nam bile zelo dobrodošle pri pripravi naše odprave. Kasneje so kraška območja v Ekvadorju raziskovali še
vec plin Freon. Ta se uporablja kot potisni plin v raznih sprejih v kozmetiki ali za aerosole.
Zaščito zraka so v mnogih ekološko zavednih državah že uzakonili in med njimi smo tudi mi, saj smo sprejeli zakon o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75), toda vseeno se lahko vsi upravičeno vprašamo, ali smo naredili vsaj tisto, kar nam nalaga zakon, kajti prepričan sem, da bi lahko naredili več. Ali smo kdaj pogledali številne priročnike in se prepričali, če kurimo pravilno in če v peči gori aH samo tli? Ali smo se vprašali, kakšen premog kurimo? Kdaj smo očistili dimnik in ne nazadnje, ali varčujemo z energijo, kdaj smo našega jeklenega konjička peljali na nastavitev vžiga in še in še. Prav vsakdo lahko doma naredi vsaj nekaj za čist zrak in tisto nekaj bo en šiv več pri krpanju ozonske luknje. Če se mi še ne bomo mogli zopet brez skrbi poleti »cvreti« na soncu in se potem ponašati z lepo zagorelo, predvsem pa z zdravo poltjo, omogočimo to našim otrokom in vnukom, kajti od njih smo dobili zemljo skupaj z zrakom na posodo in ne v last. Zato jim zemljo in čisti zrak vrnimo tako, kot si jo sedaj mi želimo.
JOŽE JELEN Za Zeleno zvezo pri SLS Zarnikova 3, Ljubljana
mladoletnega S. J. iz Novega trga, kateremu so omenjeno vozilo zasegli ter ga vrnili oškodovancu.
Rojstni dan seje končal s sodnikom za prekrške
V večernih urah v soboto, 20. aprila, so iz stanovanjskega Moka v Kamniku sporočili, da v sosednjem stanovanju več mladoletnikov vpije, razgraja, posluša hrupno glasbo itd. Na kraj dogajanja so odšli policisti ter opozorili mladoletnike, ki so sicer praznovali rojstni dan. Po njihovem odhodu so mladoletniki odšli do soseda, za katerega so predvidevali, da jih je prijavil, ter mu grozili. Policisti so se ponovno vrnili in s kraja odpeljali D. T. iz Trzina in Š. A. iz Ljubljane. Za omenjena dva sprva niso takoj ugotovili njune identitete; po preverjanju podatkov pa so oba na PP prevzeli starši. Zoper D. T. in Š. A., kakor tudi zoper mladoletno B. S, organizatorico zabave, sledi prediog sodniku za prekrške.
25. 4. Neznani storilci so vlomili v stanovanje na Župančičevi 1 v Kamniku. Storilec je čez balkon na silo prišel v notranjost ter s seboj odnesel zlatnino, ženske čevlje in manjši glasbeni stolp, vse skupaj v vrednosti 110.000 SIT. Policisti so po ogledu okolice našli stolp in na njem sledi storilca, (piki)
francoski, belgijski in španskim jamarji.
Na pot smo se podali konec januarja. Leteli smo iz Benetk preko Amsterdama, čez veliko lužo do Južne Amerike. Pristali smo v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja. Na letališču sta nas že pričakala g. Orehek in g. Cenčič. Naslednji dan smo že leteli na otočje Galapagos, ki je od 1832. leta priključeno k Ekvadorju. Med 7-dnevnim postankom na Galapagosu smo raziskali nekaj že bol ali manj znanih jam, ki so nastale v lavi in so bile za nas nekaj povsem novega. Seveda pa nismo izključili ogleda zanimivega otoškega rastlinstva in živalstva, ki ga je svetu prvič dodobra predstavil Charles Danvin v knjigi Potovanje z ladjo Bea-gle.Tu je nastala njegova evolucijska teorija ter razlago o nastanku vrst, vendar pa o tem več kdaj drugič. Piratska jama na otoku Floreana je bila prva jama, v katero smo se spustili. Gladke, črne stene v glavnem rovu delujejo neprijazno in hladno, čeprav je bila izmerjena temperatura zraka v jami 23 C. Raziskali in izmerili smo stranski rov, izmerili temperaturi zraka in vode, relativno vlago ter vzeli nekaj vzorcev.
Lavne jame oz. jame v lavi nastajajo pod vznožji vulkanov. Lava se po izbruhu začne ohlajati, na površini nastane skorja, pod njo pa lahko še tekoča lava v obliki curka odteče na površje. Tako nastane dolga, cevi ali umetnemu tunelu podobna votlina. Te jame zaradi temnejše kamenine zahtevajo zelo močno razsvetljavo.
(prihodnjič dalje) RAJKO SLAPNIK
Klima v bivalnih prostorih vpliva na procese v človeškem telesu. Temperatura in hitrost zraka delujeta na oddajanje toplote človeka in s tem na njegovo termično ugodje. Za termično ugodje lahko označimo stanje, pri katerem je človek s termičnimi vplivi okolja zadovoljen. Parametri termičnega ugodja so:
- stopnja aktivnosti, - obleče-nost, - temperatura zraka, - temperatura obodnih površin, - hitrost zraka, - vlažnost zraka.
Priporočljivo je določanje temperature prostora odvisno od zunanje temperature. Temperatura, ki jo človek v prostoru občuti, je enaka srednji aritmetični vrednosti med povprečno temperaturo zraka in povprečno temperaturo obda-jajočih površin. Priporočljivo je, da razlika med temperaturo zraka in temperaturo površin presega 3 stopinje Celzija. Iz tega je razvidno, kako velik vpliv ima izolacija teh površin (sten, oken, stropov, tal). Z izolacijo dosežemo, da je notranja temperatura obdajajoči!) površin pozimi dovolj visoka (preprečimo kondenzacijo vlage na stenah in razvoj plesni).
Večje temperaturne razlike med posameznimi površinami v prostoru (npr. pozimi oken in notranjih sten) so neugodne, saj s tem nastane nesimetričen prenos toplote s sevanjem v prostoru, kar občutimo kot neprijeten vlek. S postavitvijo grelnih teles pod okna izravnamo te temperaturne razlike z višanjem temperature okenske površine.
Zgornja meja relativne vlažnosti v prostoru je 65%, spodnja pa 30%. Presuh zrak izsušuje sluznico, prevlažen zrak pa vsebuje več delcev finega prahu, ki dražijo sluznico in povzročajo alergične reakcije.
S prezračevanjem je potrebno:
- vzdrževati tako kvaliteto zraka, ki ustreza predpisom za zdrave bivalne pogoje v prostoru;
- doseči izmenjavo zraka, ki zagotavlja tako relativno vlago notranjega zraka, pri kateri ne pride na obodnih površinah do kondenzacije vodne pare;
- zagotoviti tako gibanje zraka ob notranji površini obodnih delov zgradbe, ki preprečuje kondenzacijo in s tem nastanek plesni;
- zagotoviti dovod zadostne količine svežega zraka za normalno zgorevanje v notranjih kuriščih.
Na podlagi številnih raziskav so ugotovili, da je povprečna vrednost potrebnih izmenjav zraka v eni uri, ki zagotavlja zadostne higienske pogoje, vsaj 0,8. Odstopanje od te vrednosti je odvisno od kvalitete zunanjega zraka in obremenitve zraka v prostoru.
Prezračevanje izvajamo predvsem s pomočjo oken. Izmenjavo zraka si omogočimo na naslednje načine:
- skozi okenske pripore in stikom med okenskim okvirom in gradbeno konstrukcijo, ,
- skozi okenske odprtine pri različnih nastavitvah okenskih kril;
- s prepihom.
Orientacijski podatki o učinkovitosti navedenih načinov izmenjave zraka skozi okno so naslednji:
I. stopnja (zaprto okno): izmenjava 0-0,5 h
Učinkovitost ne izpolnjuje higienskih pogojev, ne preprečuje kondenzacije na slabše izoliranih elementih obodnih površin, dovod zraka do notranjih kurišč je neustrezen.
II. stopnja (priprto okno okoli vertikalne osi): izmenjava 0,5 -1,5 h
Učinkovitost je taka, da v večini primerov zagotovi higienske pogoje. Odpiranje okna v horizontalni osi ne priporočamo, ker ohlaja stropne površine ob slabši izmenjavi zraka.
III. stopnja (odprto okoli vertikalne osi): izmenjava 4-9 h
IV. stopnja (odprto okoli vertikalne osi z nasprotnimi odpri-nami): izmenjava 4-50 h
Oba načina prezračevanja omogočata zagotovitev higienskih pogojev in obnovitev zraka v 10 do 20 minutah. Večja učinkovitost pa povzroči večjo toplotno izgubo, zato navedena uporaba ob hladnem vremenu v primeru časovno daljšega prezračevanja ni priporočljiva.
Količinska in kakovostna zamenjava zraka je odvisna od namembnosti prostora, vendar na splošno velja, da mora znašati v prostorih, v katerih se največ zadržujemo, 3-4-kratno izmenjavo vsega zraka v prostoru na uro.
V novejših stanovanjskih zgradbah se v veliki meri pojavljata vlaga in zidna plesen. To povzroča probleme zdravstvene, funkcionalne in estetske narave, katerih pa se trenutno premalo zavedamo. Prenizke površinske temperature se pojavijo na toplotnih mostovih fizikalnega in geometričnega značaja, ki so v sodobnih zgradbah s kvalitetno toplotno zaščito bolj intenzivni.
Nizke temperature zraka v prostorih povzročajo, da stanovalci prostore slabo prezraču-jejo, kar poveča relativno vlago v prostoru. Kot vzrok za vlago in nastanek plesni je potrebno opozoriti na slabe bivalne navade stanovalcev, ki premalo skrbe za prezračevanje in v prostoru ustvarijo pretirano viago tudi z nepravilno namestitvijo notranje opreme.
Energetsko svetovalna pisarna Glavni trg 23, Kamnik, tel.:831-470, odprto vsak torek od 17. do 20. ure.
seIRvns Noćnik
wwvwwv
Servisiranje motornih žag, vrtnih kosilnic, motokultivatorjev in koles z motorjem.
Psata 38, Dol/Lj. tel.: 061/374*224 Delovni čas: po., to., če., pe.:
od a00-«,00 in od le^-ia00,
ar.: od H00-«,00,
SO.: Od a00-^00.
Ozonske luknje ogrožajo naše življenje (2)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Žal pa se zaradi prevelike onesnaženosti zraka, zaradi različnih škodljivih industrijskih emisij ozonska plast nevarno tanjša in se celo trga. Tako so nastale že pra ve luknje v ozonu in na zemlji se že poznajo učinki tako imenovane tople grede, kajti globalno onesnaževanje zraka vpliva na 3 med seboj povezane procese v atmosferi:
- povečanje učinka tople grede,
- tanjšanje ozonske plasti,
- nastanek kislega dežja.
Za ugodno podnebje z okrog 15 stopinj Celzija je pomembno razmerje oziroma ravnovesje med dotokom sončne energije in odtokom toplote iz zemlje. Energetsko valovanje, ki ga oddaja zemlja, je precej večje od tistega toka, ki ga sprejema od sonca. Del valovanja zemlje absorbira atmosfera in ga vrača nazaj na zemljo. Učinek tople grede že močno grozi z nezadržno spremembo podnebja. Gre predvsem za interakcije med oceani in atmosfero, kajti prekomerno segrevanje oceanov povzroča sproščanje velikih količin CO iz oceanov, zaradi pregrevanja voda prihaja še do večjih oblačnosti, kar povzroča neenakomerno porazdeljene padavine in zaradi poveča-nosti oblačnosti zmanjšanje tem-
peratur ozračja. Pojavlja se tako imenovani klimatski nemir, v katerem se vremenski ekstremi porajajo vse pogosteje in z veliko večjo intenziteto kot pred 30 ali več leti.
V industriji se žal še vedno uporabljajo plini freoni. Zaradi prekomernega kurjenja fosilnih goriv (naftni derivati, premog itd.) se je v atmosferi zelo povečala količina CO, ki pa se mu pridružujejo še vodne pare, metan, ozon (O), klor, flour, ogljik. Vsemu naštetemu pa še veliko povečanje prahu in povečanje sončnih ter vulkanskih aktivnosti. Posledica vseh teh sprememb je drastično tanjšanje ozonske plasti, ki naj bi vpijalo ultravijolično sončno sevanje. V atmosferi nastaja ozon zaradi delovanja UV spektra na mulekule kisika in to neodvisno od človeka. Človeštvo pa je krivo, ker s prekomernim onesnaženjem zraka in s plini, ki onemogočajo naravno ravnovesje oziroma obnovo ozona, tako vpliva na nastajanje velikih ozonskih lukenj. Posledica tega procesa je povečano UV sevanje. Topa vpliva zelo negativno na zdravje ljudi in tudi drugih živih bitij.
Z meritvami so ugotovili veliko povečanje prisotnosti klora v atmosferi, za kar je največji kri-
Tudi to se je zgodilo v aprilu
ledena
PE MODNA HIŠA (Medvedova 1a, tel. 831-404)
UGODEN NAKUPU
* ženske spodnje hlačke 285 SIT
* moške spodnje hlače, maje 285 SIT
* ženske ENODELNE KOPALKE 1.155 SIT
* moške KOPALKE 770 SIT
* otroške maje T - SHIRT samo 269 SIT
* ženska krila 3.675 SIT
PE NOVA MODA (Ljubljanska 1/c, tel. 812-570)
UGODNO:
* narejene ZAVESE 10% ceneje!
* velika izbira METRSKEGA BLAGA SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
Mali oglasi: Krompir za krmo prodam po 6 SIT/kg. Tel.: 064-311-962, od 20. do 21. ure. Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica.
Stanovanje za dve in pol leti v Kamniku ali okolici išče uslužbenka srednjih let. Ponudbe pod šifro »Poštena« pošljite na uredništvo Kamniškega občana.
Varstvo za dva fantka, dopoldan, iščemo. Te.: 811-502.
Prof. nudi instrukcije in pripravo na popravne in zaključne izpite iz matematike, fizike, mehanike, angleščine, nemščine. Tel.: 728-522, zvečer.
Zemljišče v ravnini ali zapuščeno kmetijo, primerno za konjerejo, cca. 3 ha, kupim. Tel.: 328-270 ali 831-585 zvečer.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
BAR IDEJA
KAMNIK
Šutna 35
ZA VAS SMO ODPRTI OD 630 DO ZZ", OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 13" DO Z2".
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
IANF7 1#R
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
MKelektro
Nasovče 2, Komenda
tel.: 061-841-140, 0609-642-552
- napeljava in obnova elektroinštalacij
- montaža satelitskih in klasičnih anten
> DODATNA PONUDBA <
KLIMA NAPRAVE
prodaja in montaža
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
'•T.M
UVLV EL IZ.SM-IA
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-
NOVO: akumulatorji ATSA po ugodnih cenah
• prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis
• VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
• svetila SATURNUS
• avtokozmetika SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL
• motoma olja: CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON
• svečke CHAMPION, BOSCH
• Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM
• hladilna tekočina - antlfriz, vitrex
• -avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL
• dodatna oprema
• protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER - naprava proti kraji vašega avtomobila
• avtoradii in avtozvočniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC
Ves kupljen material tudi strokovno vgradimo v lastnem servisu!
STOL REZILA, d.o.o. Kamnik
1240 Kamnik, Ljubljanska 45 (061) 812-211, int. 304, 291, 282
Nudimo vam kvalitetne storitve
BRUŠENJA IN IZDELAVE REZIL i vseh vrst in oblik po vaših željah
Brušenje rezkarjev vseh vrst (WIDIA in HSS) Obnova izrabljenih (zamenjava rezalnih ploščic) Izdelava rezkarjev po vašem načrtu ali vzorcu obdelovanca Brušenje in izdelava rezkarjev za CNC stroje (cilindrično vpetje) Izdelava profilnih rezkarjev po naročilu za ročne stroje (z držajem in ležajem za vodenje)
Brušenje WIDIA krožnih žag vseh vrst, velikosti in oblik zob (ravni, križni, trapezni in radijusni)
Zamenjava poškodovanih zob z novimi
Brušenje in razperitev navadnih krožnih žag do premera 1000 mm Brušenje ali ozobljenje na novo krožnih žag za razrez kovin Brušenje, spajanje in razperitev tračnih žag do širine 40 mm za razrez lesa in kovin
Brušenje svedrov vseh vrst ter izdelava novih svedrov za okovje Brušenje skobeljnih nožev in izdelava profilnih nožev vseh vrst iz blanket z zobčastim vpeljem do globine profila 30 mm Spiralno brušenje rezkarjev za obdelavo lesa in kovin
Ploskovno brušenje do dolžine 900 mm in širine 350 mm ter vsa ostala ročna brušenja
Dovoz za vozila strank je skozi tovorni vhod do vrat brusilnice.
Možnost plačila je po naročilnici ali z gotovino na mestu brušenja
ob prevzemu rezil.
Delovni čas vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure.
Z željo po sodelovanju vas pričakujemo.
d0 prodaje zalog
io%p°pust
B ob nakup«s**0""0
TEL
DIADEM TTX 63 VOYAGER TTX 51 VOYAGER TTX 55 SOFT LINE TTX 70
SLIKA V SLIKI
REDNE CENE
-434396-
ČEKI, KREDIT 75.900
49.990 58.930 120.142
ZA GOTOVINO
68.310 44.991 52.990 108.129
PODOBNE CENE SO TUDI PRI OSTALIH TELEVIZORJIH.
Zelo ugodna ponudba:
kovinOtehna
14
16. maja 1996
OGLASI
Kamniški OBČAN
	STARA	NOVA
	CENA	CENA
HLADILNIK 135 IHDVS 1452	35^90-	27900
HLADILNIK DVOVRATNI HKS 310	mmr	69.900
HLADILNIK DVOVRATNI HZS 311	jomr	51.900
HLADILNIK VGRADNI HBI 0921		25.900
HLADILNIK DVOVRATNI HDS 201		46.900
ZAMRZOVALNA OMARA ZOS 310		65.900
ZAMRZOVALNA SKRINJA ZS 310		49.900
ZAMRZOVALNA SKRINJA ZS 1401		30.900
OB GOTOVINSKEM NAKUPU NUDIMO 5-7% POPUST. PRODAJA TUDI NA ČEKE 1+4 BREZ OBRESTI.
KOLIČINE SO OMEJENE.
OPREMA
kovinOtehna
.v■^^^AM.^^^^v.'A'A^■'A^^v■^^^^^■^^^^v,^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^V77^^
GRUNT
Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9
Tel.: 832-711, 831-011 int 340
PLEVEL - BOLEZNI - ŠKODLJIVCI
VSE TO OGROŽA VAŠE RASTLINE IN HOČE IZNIČITI VAŠ TRUD
NE PUSTITE SE PREMAGATI!
- MEHANSKA IN KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN
- ORGANSKA  IN  MINERALNA GNOJILA, ZEMLJA ZA PRESAJANJE
- ELEKTRIČNE IN BENCINSKE KOSILNICE, CELOVITA PONUDBA FLYMO PROGRAMA
- ŠIROKA PONUDBA MREŽ ZA OGRADITEV VRTOV IN PAŠNIKOV
IN ŠE MARSIKAJ ZA DELO IN PROSTI ČAS V TRGOVINI
GRVKT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica)
ODPRTO: DELAVNIKI 8h-19h, SOBOTA 8h-13h
NOVO!
- MREŽE (SITA) ZA VSE VRSTE DROBILCEV ŽITARIC
! Z OGLASOM 5% POPUSTA ZA ORODJE !
i.......v
i-LANFN CA
LANEN CVET
tekstilna trgovina ; Moste 74 pri Komendi
vam v svoji trgovini nudi vse vrste metrskega blaga za vsakdanje dni in za posebne priložnosti, veliko izbiro gumbov in ves pribor za šivanje. Na zalogi imamo tudi veliko že narejenih tekstilnih izdel- • kov, pižame za vse družinske člane, poletne komplete, spo-o dnje perilo, kopalke... in še mnogo zanimivih in kvalitetnih • £ izdelkov. Seveda VSE PO UGODNIH CENAH!
Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, in se prepričajte o naši pestri ponudbi.
PEUGEOT
RQDEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798
servis: 727-010 fa* 727-319
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 z abs om, servo
VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERUSKI OPREMI.
Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji:
kredit D ali T+ 4% do 11% glede na višino kredita.
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
LADA g£>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV
TUPI STARO ZA NOVO!
tel. prodaja 737 313, tel. servis: 737 04% fajc 737 313
S4/K
cLoxx
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 721-730, 723-126, 723-194
PRODAJNI CENTER - Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 701-900, 701-219
Še po starih cenah vam ponujamo vse vrste izolacijskih materialov in strešnike BRAMAC.
Po ugodnih cenah dobite tudi vse druge vrste gradbenega materiala: cement, apno, maltit, beli cement, opeka: modularni blok, zidaki, poroliti, betonsko železo, armaturne mreže, izolacijski materiali, styropor, novoterm, kombi plošče, schiedel dimniki, PVČ folije, PVC odtočne cevi, JUPOL, strešne kritine.
NOVO: GRADBENO SVETOVANJE
Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznoraznimi problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam ho
BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 15.-17. ure.
V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure.
KARP DEKOR
USNJARSKA 9 (AlPREM) KAMNIK
W.t 817-369
TALNE OBLOGE
* TEPIHI
* TOPLI PODI
* TAPISOMI
* ITISONI
* TEKAČI
DEKORATIVNE IZDELKI
* PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno!
- VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje
- vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT
- jogiji
- prehodne jakne in anoraki po ugodnih cenah
- trenirke za vso družino
- svilene srajce že za 3.700 SIT Ugodno: volneni teplhl 2x3 m 19.000 SIT
Novo: talna obloga lamlnatni parket
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA!
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Telefon: 715-717 In 713-821
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
gorenje
MMbŠk
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AKCIJA!!
• pralni stroj PS 906, barvni TV In glasbeni stolpi
gotovinski popust 15%, na dva ali tri čeke 10% popust, na 4 ali 5 čekov 5% popust
• sušilec perila 36.158,50 SIT
• pralni stroj PS 909 73.046 SIT
Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
NOVO! NOVO!
Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo servisna popravila hladilno zamrzovalnih aparatov, pralnih strojev, štedilnikov in malih gospodinjskih aparatov.
Naročila sprejemamo v naši prodajalni ali Servis Železnik Miro s.p., Nevlje 19, tel.: 831-494. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od g. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
POJASNILO
prijateljem in znancem glede osmrtnice za mojo pokojno mamo Jožefo Spruk, objavljeno v Kamniškem občanu št. 8. Avtor besedila (meni neznan) je namreč vešče prikazal, da se jaz strinjam s celotno vsebino zahvale, saj je posredno podpisal tudi mene (Ljubljana). Res pa je, da je vse storjeno brez moje vednosti in da se izrecno z vsebino zadnjega stavka nikakor ne strinjam. Nekdo se je kruto in nesramno poigral!
Francka GOLOB, Ljubljana
Praznina, moreča samota,
povsod, kjer te iSče srce.
A kamor pogledam,
me spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek, brat in stric
JERNEJ SUSTAR
z Velike Lasne
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, svece in za sv. maše. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi.
Žalujoči: žena Marija, sin Ivan in hčerke Marija, Stanka, Tončka, Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo
April 1996
V blag spomin ob sedmi obletnici smrti gospe
ANTONIJE ČEBUL
rojene NOVAK
ko je v 94. letu starosti 3. aprila I989 utihnilo zvesto materinsko srce nase ljubljene, srčno dobre mame, stare
in prastare mame, sestre in tete. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste naši zlati mami kakorkoli izkazali svojo ljubeznivost. Še vedno se spominjamo požrtvovalnosti dr. Dušana Stareta, dr. Janeza Kobilice, dr. Milana Kirna in dr. Ludvika Travnika med zdravljenjem naše mame. Hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom na pokopališču v Nevljah, prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Naj Bog povrne vsem! Srčna hvala, ljuba mama in tvojemu ljubemu možu ter našemu zlatemu očetu Jerneju za vajino neizmerno skrb, trud in žrtvovanje! Nasvidenje v večnosti!
Hčerka Mara in njena družina ter vsi drugi sorodniki
Kamnik, Šmihel in Celovec na Koroškem, Cleveland in Seattle v ZDA, april 1996
Ob izgubi naše drage mame in babice
RAJKE VAVPOTTČ
rojene SAKELŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako hvala negovalnemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego in pomoč, pevcem Lire za občuteno zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Helena in sin Rajko z družinama
Kamnik, Ljubljana, maj 1996
		Življenje nase zdaj je prazno, ko tebe već med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši.
		
	- mL	ZAHVALA
		Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica in teta
FRANČIŠKA GOLOB		
iz Črne pri Kamniku 17 a		
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, naši mami podarili cvetje, sveče in za maše ter jo pospremili na njeno zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala gospodu župniku dr. Juhantu za opravljen pogrebni obred in stranjskim pevcem za ganljivo zapete pesmi.		
Žalujoči vsi njeni		
		April 1996
Življenje je pot, ki jo usoda rise za vsakega posebej se v srce ti zapise, če pa je v njem dobrota doma, potem imaš vse, po tem te vsak pozna.
ZAHVALA
V 62. letu nas je prezgodaj zapustil dragi mož, brat, stric in nečak
ANDREJ SLEBIR
iz Bistričice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem podjetja Calcit za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in stranjskim pevcem za ganljivo petje na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
April 1996
Kako pozabili bi gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas, do zadnjega je dne?
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestrične
JOŽEFE DEBEVEC
roj. TOMC, s Parmove 1 v Kranju
se iskreno in od srca zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste na njeni zadnji poti počastili njen spomin. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Kamnik, medicinskemu osebju oddelka gastroenteroloske klinike v Ljubljani. Posebej hvala g. dr. Mlinariću za izkazano skrb in pomoč. Zahvaljujemo se družini Kokalj, sodelavkam VVZ Anton Medved Kamnik, posebej Alenki Fujan in Jolandi Sikosek. Posebej hvala g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, sestri Ireni Janež za izkazano pomoč v stiski, g. Dominiku Krtu in pevcem za zapete pesmi, trobentaču, Društvu upokojencev Kamnik, bližnjim sosedom s Parmove. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vaše prelepo cvetje, sveče ter številna sožalja so nam v uteho, da ste našo mamo imeli radi skupaj z nami. Mama, pogrešali te bomo!
Tvoji: mož Ivan, sinova Janez z družino, Matjaž z ženo Darinko, hči Marjeta z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, Mengeš, Zurich, Ljubljana, Celje, april 1996
Končana je tvoja življenjska pot. Ljubil si družino, delo in dom, prekmalu ti je odpel mekinjski zvon.
ZAHVALA
V 77. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi
ANTON KOSIR
z Brczij
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in tovarni Kemostik za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Gosarju za poslovilni obred in pevskemu zboru iz Mekinj.
Iskrena zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za dolgoletno zdravljenje. Vsem skupaj najlepša hvala.
Vsi njegovi
April 1996
ZAHVALA
Ob slovesu mojega dragega očeta
MIHAELA ZAVRLA
se iskreno zahvaljujem vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje in sveče
ter izraženo sožalje. Posebna zahvala vsem, ki ste ga med njegovim dolgoletnim bivanjem v Domu upokojencev obiskovali in mu krajšali dolge dneve.
Hčerka Zdenka z možem Tonetom
Kamnik, april 1996
Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE SARC
iz Šmarce
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Svita in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, govorniku in pevcem.
Žalujoči: mož Feliks, hčerka Majda z družino ter drugo sorodsvto
April 1996
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, tasta in strica
ANTONA KLEMENA
(1937-1996) iz Spitalica 20
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, prekrili njegov grob s cvetjem, mu poklonili sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gasilcem, g. župniku za lepo opravljen obred in oktetu iz Tosame za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: žena Tilka, hčerke Sonja, Irena, Andreja in Mojca z družinami, mama Katarina in drugo sorodstvo
April 1996
16
16. maja 19%
Kamniški OBČAN
NAPREDEK
DOMŽALE
V Napredku organiziramo na ploščadi pred blagovnico Vele
SEJEM
VSE ZA OTROKE IN POČITNICE OD 22. DO 25. MAJA
• prodaja programov Lego, Tomv, Mattel z 20% popustom • prodaja rolerjev, čelad in opreme, stolčkov, miz, obročev, žog, bazenov, koles
• akcijska prodaja sladic in bonbonov • prodaja in predstavitev računalnika Pentium 75 - cena 149.900 Sit • prodaja kaset in CD plošč • na otroškem oddelku prodaja oblačil z 10% popustom za gotovinska plačila
• prodaja camp opreme •vse za vrt
Pa še to: O t r o c i pozor!
Gradite in igrajte se z nami
Zgradili bomo pravo LEGO MESTO iz 200.000 lego kock. Ustvarjali bomo skupaj mali in veliki, se zabaval in učili. Pričakujemo vas in veseli bomo vašega obiska.
Kje? Kdaj?
Blagovnica Vele Domžale
od 22. do 24. maja, vsak dan od 8. do 19.
V soboto, 25. maja ob 10.30 bo pred blagovnico Vele zaključna »lego zabava«
s številnimi presenečenju
Otroci pripeljite s seboj tudi starše! Veselo bo!
AVTOBUSNI PREVOZ
Marjan Vrankar
Kamnik, Novi trg 26/a tel7fax: 817-767, tel.: 847-124
Vozimo na eno in dvodnevne izlete v Gardaland in na nakupovalne izlete v Italijo, Madžarsko in Češko.
gorenje
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale,
Prešernova 1/a, tel. 722-107
Akcijska prodaja na gotovino!
- pralni stroj 906 X 57.700 SIT
- pralni stroj 909 X 72.000 SIT
- sušilci perila 36.158 SIT
- električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 SIT
- barvni TV Gorenje od 47.000 SIT naprej
- kuhinjska korita in nape
Prodaja na do 10 enakih obrokov brez obresti!
Na zalogi celoten program Gorenje!
Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE!
Modna trgovina
Rossana
Kamnik, Šutna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955
Pestra ponudba pomladanskih jaken, kompletov iz viskoze, majic s kratkimi rokavi, kompletov (kratke hlače in majica s kratkimi rokavi) in Se in se...
Možnost odloženega plačila.
Obiščite nas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vabimo vas v našo prodajalno na x   Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404)
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
Bližanje v Godiču
Že več kot trideset let se na velikonočno nedeljo na dvorišču pri Bečinu v Godiču zbero fantje iz vasi in se pomerijo med seboj v bližanju, cifranju ali tucanju, kot pravijo tej igri. Gre za staro igro, v kateri fantje mečejo kovance na razdalji okrog 10 m, zmaga pa tisti, kije v določenem času kovanec najbližje vrgel zabitemu žeblju. Tudi letošnjo velikonočno nedeljo se je v tej igri pomerilo okrog 30 mladik Godičanov. Že drugič so tekmovali za prehodni pokal za »najfucarja«, ki ga je prispevala okrepčevalnica Ruševec. Lani je bil najboljši 10-letni Peter Zlatnar, letos pa se je najbolje odrezal Slanovčev Ivček.'
Takole je ob prireditvi 1. maja letos »zavarovan* prehod prek mostu priJurju v Kamniški Bistrici, (fs)
Zavarovalnica Maribor, d.d., Podružnica Ljubljana,
išče nove sodelavce za trženje atraktivnih zavarovalnih programov na širšem območju Kamnika
K sodelovanju vabimo:
1. pogodbene sodelavce - honorarne zastopnike
- zaželena je najmanj srednješolska izobrazba
2. zavarovalne agencije ali posrednike - brokerje
- dovoljenje za registracijo za posredovanje zavarovanj
Bodočim sodelavcem nudimo stimulativni zaslužek ter brezplačno strokovno izobraževanje.
Vaše cenjene vloge pričakujemo na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, PODRUŽNICA LJU-BLJANA.VURNIKOVA ULICA 2. (tel.: 1323-127, 1321-262)
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder