LJUBLJANA. FEBRUAR 1980
198337
LETO XIX. ŠT. 88
NAŠA BRZOJAVKA
KLINIČNI CENTER,
Ljubljana
Tovarišu Titu!
Mesec januar 1980 nam bo ostal v tako močnem spominu, kot lahko ostanejo le izjemni dogodki. Zbolel si nam!
Zatrepetala so srca ljudstev Jugoslavije in vseh napredku naklonjenih in osveščenih ljudi sveta. Dve operaciji.
Boš vzdržal?
In potem odrešujoča vest in neizmerna radost. Dobil si tudi to bitko!
Reka pisem, brzojavk, želja in zaobljub iz vsega sveta se zliva k tebi.
Hitro nam okrevaj, dragi tovariš Tito, in prepričan bodi da trdno stojimo na braniku vseh vrednot naše in tvoje revolucije.
Januar 1980 nam bo ostal v nepozabnem spominu, tudi zato, ker smo zvedeli za čudne skrbnike naše varnosti in prihodnosti.
Ko nas je skrbelo tvoje zdravje, je nekatere skrbela usoda naše Jugoslavije. Da, tudi zato si bomo zapomnili letošnji januar.
Nočemo skrbnikov! Odločno jih zavračamo! Potrebujemo le tebe, Zvezo komunistov in resnične prijatelje.
Delavci delovne organizacije Dinos Ljubljana Januar, 1980
*
EDVARD KARDELJ — borec za ljudsko srečo — je v vseh obdobjih revolucije stal zvesto ob Titu ...
(E. Kardelj bi bil 27. januarja 1980 star 70 let. To obletnico velikega misleca in humanista so dostojno proslavili vsi naši narodi in narodnosti Jugoslavije.)
NAŠA POSLOVNA POLITIKA SLONI NA REZULTATIH POSLOVANJA V PRETEKLEM LETU S POUDARKOM NA VARČEVANJU
Leto 1979 smo zaključili z odličnimi rezultati poslovanja ... Vrednostno in količinsko presegamo rezultate iz leta 1978. Presežen bo celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, akumulacija, kakor tudi oskrba in skupna potrošnja, ob manjšem številu zaposlenih. Tako smo si omogočili tudi dosledno izvajanje samoupravno dogovorjene investicijske politike v obeh TOZD ...
V letu 1979 smo na ravni celotne delovne organizacije dosegli nekaj manj kot 630 milijonov vrednostne realizacije, pri skoraj 170.000 tonah pripravljenih sekundarnih surovin za bazično in predelovalno industrijo našega gospodarstva .. •
Posebej je potrebno poudariti naše uspehe pri izvozu... 20.652.620 din dosežene realizacije, predstavlja 41,5 % povečanje plana. Tudi popravljeni plan izvoza za II. polletje, pa zahtevi SISEOT, smo presegli za 11 °/o. Vsekakor lep uspeh v času, ko si celotno gospodarstvo prizadeva zmanjšati uvozno-izvoz-in primanjkljaj . . . (TOZD POS)
Smelo zastavljene planske zadolžitve za regeneracijo tekstila smo z organizacijskimi ukrepi in večjo delovno storilnostjo uspeli izpolniti in preseči. Plan je bil za 5,5 °/o po količini in za 6,7 °/o po vrednosti večji kot v letu 1978, oziroma za 4 °/o po količini in za 21 %> po vrednosti večji od plana za leto 1978.
Kmalu po novem letu je direktor delovne organizacije skupno z direktorjema obeh tozdov poslal vsem delavcem DINOSA oceno poslovanja v preteklem letu s predlogom, kakšna naj bo naša poslovna politika v tekočem letu. Obračanje na delavce s takšnim dokumentom, ki so ga proučevali tudi vsi delavski sveti naše delovne organizacije, je poleg drugih stikov z delavci, novost. Vsebina tega dokumenta je vredna tako globokega premisleka, da misel, ki veje iz njega, ko bo med letom prihajalo do konkretnih odločitev, ne bo mogla nikoli mimo stabilizacijskih ukrepov, ki smo jih spoznali kot nujnost trenutka, v katerem živimo.
V nadaljevanju poleg slik, ki smo jih vzeli iz arhiva našega glasila, objavljamo nekaj pomembnih ugotovitev in priporočil iz omenjenega dokumenta z željo, da nanje ne bomo pozabili vse leto.
V letu 1979 smo izvozili blizu 350 ton sekundarnih tekstilnih surovin, ki jih naša tekstilna industrija še ni pripravljena prevzemati. Vrednostno predstavlja ta izvoz nekaj manj kot 2 milijona dinarjev. To pomeni približno 13 °/o količinskega in 5 °/o vrednostnega prometa TOZD RET.
Predlagamo, da v letu 1980 dosledno izvajamo določila sprejetih planskih dokumentov in uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, podane v zvezni in republiški resoluciji, s poudarkom na varčevanju. Vsak naš delavec mora pri ustvarjanju skupnega dohodka v letu 1980, prispevati svoj delež tudi z izkoriščanjem notranjih rezerv pri slehernem delovnem opravilu...
VOLILNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V MARIBORU
Dne 26. novembra 1979 je bila v prostorih mariborske poslovalnice volilna konferenca osnovne organizacije ZK Dinos Maribor. To organizacijo sestavljajo člani ZK iz vodstva poslovalnice in skladišča ter Tekstilnega obrata Bohovo.
Konference so se udeležili vsi člani osnovne organizacije, povabljen pa je bil tudi član občinske konference ZK Maribor, toda zaradi službene odsotnosti ni prišel-
Ob razedlitvi delovne or-? ganizacije na temeljne organizacije je bila na pobudo osnovne organizacije ZK Dinos iz Ljubljane ustanovljena tudi osnovna organizacija v Mariboru. To je bilo mogoče, ker smo imeli člane, ki so bili vključeni v
osnovne organizacije na terenu, trije člani iz TO Bohova pa so bili predhodno sprejeti v osnovno organizacijo, ki je delovala pri Dinosu v Ljubljani. Od ustanovitve osnovne organizacije v Mariboru, to je od septembra 1977, smo sprejeli
8 novih članov. Med tem sta dva člana prestopila v drugo osnovno organizacijo, v našo organizacijo pa se je vključil eden. Naša OOZK šteje sedaj 11 članov; 3 so ženske, 8 pa je moških. Sprejem v članstvo smo imeli večkrat na dnevnem redu in uspeh ni izostal.
Osnovna organizacija je imela med obema konferencama 20 sestankov, sekretariat pa se je pred sestanki večkrat sestal ter pripravil dnevni red naslednjega sestanka. Sestanki so bili večinoma izven delovnega časa. Udeležba na sestankih je bila povprečno 85 °/o. Neupravičenih izostankov ni bilo. Zaradi manj-
šega števila članov OOZK so v razpravah«na sestankih sodelovali skoraj vsi prisotni člani.
Program, ki ga je sprejela OOZK za idejno-po-litično usposabljanje, je bil kar dobro uresničen. Dva člana sta uspešno končala 6-mesečno občinsko politično šolo ZKS v Mariboru in sicer od oktobra 1978 do aprila 1979, v popoldanskem času.
Sekretar se je v mesecu maju 1978 udeležil seminarja za sekretarje na Pohorju, ki je trajal 2 dni, prisostvoval je tudi na več sestankih občinske konference v Mariboru.
En član se je udeležil tudi seminarja za na novo sprejete člane ZK. Posamezni člani so se udeležili tudi nekaterih predavanj, ki so bila namenjena tudi članom IO OOZS. Teme so bile aktualne, kar je prispevalo k boljši in uspešnejši rešitvi raznih problemov. Pri oceni dela OOZK v Mariboru nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da je na aktivnost dela osnovne organizacije v veliki meri vplivala tudi aktivnost priprav na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ.
Ugotovimo lahko, da smo program, ki smo ga sprejeli ob ustanovitvi OOZK v Mariboru, še kar uspešno izpolnili. Res je, da so se pokazale tudi pomanjkljivosti, vendar tega ni zameriti, kajti večina članov je b la sprejeta na novo, slabosti pa so bile v glavnem odraz premajhne politične us-sposobljenosti.
Uspešno zaključena akcija 29. septembra 1979 »Nič nas ne sme presenetiti« je pokazala, da smo na tem področju napravili mnogo več kot prejšnja leta.
Trdimo lahko, da so v tej akciji sodelovali vsi člani ZK, tako v podjetju, kot tudi v KS, kjer živijo.
Na konferenci smo sprejeli naloge, ki so v sedanjem trenutku najbolj aktualne in sicer:
—	ocena aktivnosti članov ZK o delu sindikalne organizacije in priprave na občne zbore,
—	ocena gospodarjenja v zvezi s planiranjem programa za leto 1980,
—	obravnava programa in nalog ČLOVEK — DELO — PRODUKTIVNOST ter naloge ZK,
—	ocena gospodarjenja v letu 1979,
—	izvajanje programa na področju LO in družbene samozaščite,
—	ocena delovanja samoupravne delavske kontrole,
—	pregled aktivnosti članov ZK v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Za novega sekretarja je bil evidentiran in izvoljen Andrej Vadija.
Za namestnika sekretarja pa je bil izvoljen Alojz Založnik.
Bojan Zorec
ZAČELA JE OBRATOVATI NAŠA TRETJA ARNOLDOVKA
Tako, kot je v letu 1979 ljubljanska poslovalnica dobila za novo leto novo stiskalnico tipa ARNOLD, jo je za novo leto 1980 dobila tudi naša mari-
rednim, vendar še vedno preizkusnim, obratovanjem so začeli v ponedeljek, 21. I. 1980. Za začetek so v glavnem stiskali aluminijeve odpadke.
borska poslovalnica. Namestili so jo v bližini železniškega tira, ki pelje v skladišče in ob katerem imajo lastno nakladalno rampo.
Montaža nove Arnoldov-ke je bila končana sredi januarja meseca, tako da so jo lahko preizkusili že v petek 18- I. 1980. Z
Pločevine, ki naj jo stisnejo z novo arnoldovko imajo na mariborskem skladišču izredno veliko. Če bi stiskali samo to, kar je je že na skladišču, bi imeli delo za kakšnih 10 mesecev, toda pločevina se na skladišče vozi vsak dan, poleg tega pa je je polno po skladiščih,
ki spadajo k poslovalnici in sicer: v Dravogradu, Radgoni, Murski Soboti, Lendavi in Ptuju. Strojnika na arnoldovki sta ŠTEFAN KRAMAR
in STANKO ŠIJANEC, PAVEL BLAŽEKA pa je strojnik na dvigalu oziroma nakladalcu.
sk
Spominska fotografija. Delavci pri novi arnoldovki v Mariboru: STEFAN KRAMAR, prvi z leve, PAVEL BLAŽEKA IN STANKO SIJANEC
SVETOVNA RAZSTAVA TEKSTILNIH STROJEV IN TEHNOLOGIJE »ITMA« HANNOVER, OD 1.-11. OKTOBRA 1979
(Nadaljevanje)
V prejšnji številki našega glasila smo objavili začetek prispevka ing. Stanka Pesjaka, direktorja Regeneracije tekstila o tem, kaj je naša delegacija, ki je obiskala svetovno razstavo tekstilnih strojev, videla in zvedela. Opisani so bili rezilni in trgalni stroji in sicer firme SCHIRP, LAROCHE in TESSILLTECN1CE.
DELL ORCO VILLANI
Po predhodnem ogledu in razgovorih s konkurenčnimi izdelovalci strojev smo bili strokovno dobro pripravljeni na pogovor o karekteristikah njihove proizvodne linije, da smo lahko razčistili še nekatere nejasnosti in dvome, ki smo si jih ustvarili pri ogledu konkurenčnih strojev. Ob pregledu razstavljenega trgalnega stroja smo ugotovljali razlike med starim trgal-nim strojem njihove firme, ki teče v TO Bohova, in novim razstavljenim strojem. Pri rezilnih strojih smo obojestransko ugotovili prednost rotacijskega rezilnega stroja zlasti za našo vrsto tekstilnih odpadkov, ki bi bili predvsem konfekcijski odrezki. Od dveh predlaganih rezilnih strojev naj bi bil prvi kompletiran z detektorsko napravo za odstranjevanje * kovir^. Značilnost pri naslednjem stro-ju-nakladniku je, da je vgrajen magnet za odstranjevanje železnih delcev in napeljava za vlaženje in oljenje za primer direktnega dovajanja.
Princip dovajanja na tr-galnem stroju je na prvi enoti z dvema rebriča-stima dovajalnima valjema, pri drugi in tretji enoti pa z dovajalno plo-
ščo in valjem z žagasto oblogo, pri čemer so zob-
je žage postavljeni vertikalno. Dovajalna plošča je iz nerjevečega jekla. Vsi vrteči deli so zaradi varnosti pri delu dvakrat varovani, z varnostno ključavnico in varnostnimi mikrostikali na zaščitnih pokrovih. V razgovoru z njihovim stro— kovnjakom smo ugotavljali slabe in dobre lastnosti gumijastega valja,
pri čemer je dobra lastnost boljše držanje nit-nih odpadkov, slaba stran pa izredna občutljivost obloge valja na poškodbe. Žična obloga močneje drži odpadke iz ploskih tekstilij, razen tega pa se poškodovana ižica lahko menja v najbližji tekstilni OZD, gumijasta obloga pa se mora menjati pri specializiranih OZD ali pri proizvajalcu stroja. Sicer proizvajalec lahko dobavi dovajalne valje z žagasto ali gumijasto oblogo. Na vprašanje, zakaj je dovajanje v prvo enoto brez dovodne plošče, je bil tehnološko podkrepljen odgovor, da mora prva enota krpo samo zrahljati ali odpreti, pri intenzivnejšem odpiranju pa se preveč skrajšajo — strgajo vlakna. Ob primerjavi števila igel na posameznih bobnih med proizvajalci je isti razlog — obvarovanje dolžine vlaken opravičeval manjše število igel na bobnu prve enote. Poleg možnosti vlaženja in oljenja na nakladalniku, naj bi to fazo zai nekatere materiale (zlasti za šrenc, bombažne odrezke in niti) opravili v avtomatski komori za odlaganje, mešanje in oljenje, ki naj bi jo tehnološko postavili med 'rezilnim ifn nakladalnim strojem. Zadostovala bi ena komora.
Stiskanj v bale bi opravili po kontinuiranem polavtomatskem postopku s stiskalnico firme Gual-chierani. Posebej smo si pri tej firmi ogledali demonstracijo delovanja takšne stiskalnice, ki je bila opremljena z napra-
novi Člani disciplinske komisije
IN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
V	TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Dne 26. decembra 1979 so bile volitve za člane samoupravne delavske kontrole TOZD Regeneracija tekstila in za člane disciplinske komisije istega tozda. Volitve so bile redne, ker je prej-šnim članom potekel mandat.
Na podlagi podatkov volilnih odborov je volilna komisija ugotovila, da se je volitev udeležilo 88 °/o volilcev, ostali so bili upravičeno odsotni. Izmed kandidatov so bili izvoljeni:
V	disciplinsko komisijo:
J ANIC Ana, delovodkinja sortiranja, predsednica
JAMNIK Gertruda, tekstilna delavka,
OBLONŠEK Janez, voznik,
POTOKAR Jože, voznik viličarja,
VELKAVR Kristina, profesorica na Zavodu Intenzivni tečaji tujih jezikov, kandidatka iz liste Zbora združenega dela občine Ljubljana Bežigrad.
V	odbor samoupravne delavske kontrole:
ADLEŠlC Milena, materialna knjigovodkinja,
HANDŽIU Zalka, referentka prodaje in odpreme,
KASTELIC Slavka, prodajalka,
PERŠUHK Marija, tekstilna delavka, STRAHIJA Vlado, voznik.
Iz poročila volilne komisije
Stroj za odpiranje in čiščenje slabših kvalitet bombaža in bombažnih odpadkov z zmogljivostjo do 200 kg na uro (Laroche, Francija)
vo za avtomatsko rezanje in izmet bal. Avtomatsko rezanje se izvrši v nekaj manj kot dveh minutah. Ugotovili smo, da je prisotnost delavca kljub temu potrebna, da so tehnične in električne naprave zelo komplicirane za vzdrževanje, da predstavlja cena te avtomatske naprave dodatnih 79 % celotne vrednosti polavtomatske stiskalnice in da je uporaba vrste žice v glavnem omejena. To napravo je možno kasneje vgraditi. Na osnovi tega smo se odločili, da za naše razmere zadostuje kontinuirana polavtomatska stiskalnica. Protipožarno napravo predstavlja vodna napeljava s pršilnimi šobami, vgrajenimi pod ohišjem do-vajalnega dela vsake tr-galne enote; vključitev je ročna. Za gašenje s
COo so v neposredni bližini stroja lahko montirane jeklenke s CO->, kajti tudi drugi proizvajalci ne uvajajo popolnega avtomatskega gašenja s CO2 ampak ročno vključevanje. Avtomatsko aktiviranje gašenja s CO2 pri trgalnih strojih zaradi stalne prisotnosti velikega trenja, s tem pa delnega smojenja, ni sigurno, prihaja do pogostih izpraznitev jeklenk brez potrebe. Teoretična proizvodnja je priporočljiva do 1000 kg/h pri delovni širini 1500 mm, odvisno od vrste materiala. Pregledali smo tudi vzorce viskoznega korda, ki zahteva pri predelavi najtežje pogoje od vseh tekstilnih odpadkov, in ugotovili, Ida bi se taki odpadki lahko kvalitetno razvlaknili pri dvojnem rezanju na dolžino 4 cm,
vlaženje do 10 °/o na težo odpadkov, trganje s tremi enotami in teoretično proizvodnjo 400 kg/h.
Pripravili smo tudi spisek eventualnih izboljšav, ki bi jih opravili na trgalnem stroju v TO Bohova in ga posredovali predstavniku firme, ki bo izdelal predlog oz. ponudbo.
AUTEFA
Ogledali smo si tudi tr-galni stroj in stiskalnico firme Autefa. Njihovi stroji so izredno robustno grajeni, tehnološko na ravni ostalih, cene so precej višje od drugih proizvajalcev.
BYWATER
Razstavljen je bil stroj za razvlaknjevanje niti in trikotažnih Odpadkov ter posameznih vrst tekstilnih netkanih odpadkov. Po konstrukciji je ta stroj med gameto in tr-galcem s štirimi glavnimi valji in petimi delovnimi valji obdanimi z žagasto oblogo. Teoretična proizvodnja je do 350 kg/h pri delovni širini 1000 mm. Kvaliteta proizvoda je zelo dobra — podobna garnetiranim vlaknom. Dogovorili smo se za preizkus razvlaknjenja viskoznega korda, poslali jim bomo 5 do 10 kg materiala.
Poleg klasičnih trgalnih strojev so različni proizvajalci razstavljali tudi trgalne tekstilne stroje za trganje rabljenih tekstilij. Laroche je razstavil predtrgalec z delovno širino 1000 mm in s teoretično proizvodnjo 600— 1000 kg/h.
Firma Villani Dell ’Orco je tudi razstavljala tana-menski stroj, ki pa je v bistvu Spiralni otepalnik z odstranjevanjem različnih trdih delov, gumbov in podobno po grobem trganju.
II. STROJI ZA ČIŠČENJE VLAKENSKIH ODPADKOV
Najzanimivejšo strojno opremo je razstavila firma Temag, na kateri se lahko prečistijo odpadki, baterja, štripsa in pometa z randmanom oz. efektom čiščenja do 70 'Vo izločenih nečistoč. Postrojenje je sestavljeno iz nakladalnega stroja, predčistilnega stroja in stroja za fino odpiranje in čiščenje. Predčistilni stroj izloči do 15 % nečistoč, stroj za odpiranje in čiščenje pa do 75 % nečistoč. Teoretična proizvodnja predstavlja pri dovajanju 100 kg/h v stroj povprečen izhod prečiščenega materiala 50 kg/h odvisno od rand-mana. Glede na teoretično proizvodnjo (ca. 185 ton letno v dveh izmenah) je stroj najprimernejši za večje predilnice. Nekaj primerov predelave odpadkov, katere končni proizvod je rotor-ska preja:
prečiščen bater Nm 10 prečiščen štrips Nm 14 prečiščen bater 50 % in prečiščen štrips 50 % Nm 18
Firma Laroche proizvaja stroje za čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov s teoretično proizvodnjo 250 do 800 kg/h. Stroj predstavlja stopničasti rahljalnik s kon-denzorjem in detektorjem kovin.
Ogledali smo si tudi različne stroje za nadaljnjo predelavo sekundarnih surovin in sicer stroje za pripravo mikane volnene ali sintetične preje, ki so sestavljeni iz dvo ali tro mikalnika z žagasto oblogo s prečnim podajanjem vlaken ter naprave za deljenje in svaljkanj e.
Tem sledijo stroji za direktno predenje.
Stiskalnica Mod. BSG z vgrajeno predstikalno enoto omogoča neprekinjen tok vlaken s trgalnega stroja in stiska material v bale, težke do 350 kg (Gualchierani, Italija)
Druga usmeritev uporabe sekundarnih vlaken je izdelava netkanega tekstila z iglanjem, kar je prikazalo veliko število proizvajalcev.
Za izdelavo netkanega tekstila je več tehnologij. Osnovno pri vseh proizvajalcih je formiranje koprene, dvojenje oz. zlaganje koprene, utrjevanje runa ter rezanje ali navijanje. V odvisnosti od zahtevnosti končnega proizvoda je formiranje koprene s konden-zorjem ali pa z mika-njem in snemanjem mi-kalniške koprene. Za debelejše netkane ploske tekstilije, ki ne zahtevajo natezne trdnosti, je zadovoljivo formiranje koprene s kondenzor-jem in iglanjem- Take stroje so prikazale firme: Schirp, Fehrer in druge. Najbolj značilni razstav-
Trgalni stroj s tremi enotami za razvlaknjenje vseh vrst tekstilnih odpadkov z zmogljivostjo do 1000 kg na uro. (DelVOrco Villani, Italija)
Ijalci strojev za formiranje koprene z mikalni-kom in iglanjem so bili Textima, Avtomatex in drugi. Nadalje so razstavljale! Welker, Mohr, Duotex in drugi prikazovali tudi stroje za utrjevanje mikalniške koprene s kemičnimi sredstvi z brizganjem, z nanašanjem kemične mase z valji ali
z nanašanjem kemičnih sredstev v prahu. Iz pro-spektnega materiala smo dobili še dodatne tehnične informacije, da smo si lahko ustvarili popolno predstavo.
Svetovna razstava proizvajalcev strojev za tekstilno industrijo, na kateri je razstavljalo preko 1000 razstavljalcev, zelo intenzivno pritegne vsakega zainteresiranega obiskovalca in daje potrebno tehnološko usmeritev. Ker istočasno na istem mestu lahko ocenjuješ, razpravljaš in primerjaš posamezne tehnologije in tehnične izved-
be, predstavlja taka razstava mesto, kjer lahko prihaja tudi do končnih odločitev-
Razstave smo se tokrat udeležili: Založnik Alojz — obratovodja TO Bohova, Nadja Gregorčič — obratovodja TO Ljubljana in Stanislav Pesjak — direktor TOZD RET.
Žal v tem poročilu ni možno podrobneje opisati posameznih tehnoloških postopkov, ker bi bilo preobširno, storili pa bi to lahko posebej z občasnimi članki v Glasilu.
Stanislav Pesjak
PREBERITE TUDI TO . . .
Na zadnji seji uredniškega odbora našega glasila smo sklenili predlagati, da se naše glasilo imenuje DINOS. Poglejte zgornji del prve strani te številke, in videli boste »novo glavo« našega glasila. Če se strinjate s predlogom uredniškega odbora in s takšno »glavo«, bo tako ostalo, če pa se ne, pa sporočite vaše predloge in naredili bomo tako, kot bo želela večina bralcev.
Staro ime »glasilo« je pomenilo isto kot beseda »časopis«, zato je sprememba umestna. Novo ime »DINOS« pa jasno in razumljivo pove, čigavo je glasilo. Verjetno je tudi najbolj prav, če se spremembo uveljavi s prvo številko v novem letu.
In še eno novost lahko opazite v tej številki. Prispevki so odtisnjeni v štirih stolpcih in ne v treh, kot v prejšnjih številkah. Ali je tako boljše ali slabše? Sporočite nam!
PETKRATNI
REFERENDUM
V tej številki našega glasila objavljamo več prispevkov o čem vse so sedelavci naše delovne organizacije odločali z glasovanjem na referendumu, ki je bil 26. decembra 1979. Saj se še spominjate? Z DA ali NE ste odločali o petih pomembnih zadevah. Naslovi teh petih zadev so bili naslednji:
1.	DOPOLNITVE TEMELJEV PLANA ZA OBDOBJE 1978—1980 IN PLANA RAZVOJA DELOVNE ORGANIZACIJE
2.	ZDRUŽITEV POSLOVALNICE LJUBLJANA IN KOMERCIALNEGA BIROJA ŠENTVID
3.	DOPOLNITVE IN SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH
4.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV
5.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO POSAMEZNE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kako je potekalo glasovanje o vsaki posamezni zadevi smo opisali v petih kratkih, a zanimivih poročiih. Za podlago so nam bila poročila komisije za izvedbo referenduma. Nad vsakim takim poročilom je napisano: ODLOČENO Z REFERENDUMOM.
Preberite!
ODLOČENO Z REFERENDUMOM
Poslovalnica Ljubljana in Komercialni biro
združena
Na območju Ljubljane sta delovali dve naši poslovalnici in sicer poslovalnica Ljubljana in Komercialni biro Šentvid. Njuna dejavnost se je delno razlikovala, ker je Komercialni biro pretežno posloval z reprodukcijskim materialom.
Kljub temu je večkrat prišlo do težav pri dobaviteljih, ker sta poslovalnici vodili vsaka svojo poslovno politiko. Marsikdaj je zaradi tega trpel ugled delovne organizacije, kot celote.
Delavski svet je že v letu 1978, ko je obravnaval
zaključni račun, sprejel sklep, da je potrebno začeti postopek za združitev obeh poslovalnic. Dodatni, vendar pomembni razlog za združitev pa je bila tudi predvidena gradnja novega skupnega skladišča na Črnučah.
V razpravi za uresničitev sklepa delavskega sveta je bilo ugotovljeno, da res obstaja določeno neskladje v načinu poslovanja obeh poslovalnic, ki pa ni takšno, da se ne bi moglo uresničiti sklepa delavskega sveta. Osnovna organizacija sindikata je na podlagi razprave o tem bila mnenja, da so stvari tako razčiščene, da lahko delavski s\'et oblikuje /predlog o združitvi, o njem pa naj se odloči na referendumu.
Delavski svet delovne organizacije je na seji dne 5. decembra 1979, končno sprejel predlog o združitvi in sklep, da se o predlogu glasuje na referendumu v tozdu Priprava odpadnih surovin-Referendum je bil 26. decembra 1979. Na podlagi
volilnega rezultata je ugotovljeno, da je za združitev obeh poslovalnic glasovalo 75 %> vseh volivcev. V Ljubljani je bilo za združitev 84 volivcev, 23 pa proti. Tri glasovnice so bile neveljavne. V celotnem tozdu jih je proti združitvi glasovalo 36. Volilna udeležba je bila 86,8-odstot-na.
Rezultati referenduma povedo, da je bil predlog o združitvi obeh poslovalnic pravilen.
Priprave na referendumu v poslovalnici Ljubljana in Komercialnem biroju so bile vsestranske. Določena je bila tudi nova organizacija nove, večje poslovalnice, če referendum uspe. Vsekakor bo enoten program z vključitvijo vseh delavcev pri izvrševanju skupnih nalog lahko dal boljše rezultate. Potrebna pa bo tudi nova organizacija dela. Ta bo terjala tudi večjo zavzetost vodstvenega kadra poslovalnice in vseh članov ljubljanskega kolektiva.
Ime DINOS so naši delavci opazili tudi v Angliji, ta fotografija pa je iz Švedske. Naše ime torej najdeš po vsem svetu, le da ne pomeni to, kar pomeni pri nas. Lahko pomeni tudi lastno ime lastnika lokala. Kdo ve? Delavci naše delovne organizacije so tu pred ekspres-barom v mestu Husgvarni na Švedskem
&pomin Q)7lak&ii ^padgca^ku
Dne 2. januarja 1980 je umrl Maks Pod-grajšek, šofer in predsednik osnovne sindikalne organizacije naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah. Podgrajšek je živel v Žrečah, kjer je bil dne 4. januarja 1980 tudi pokopan. Na zadnji poti so ga spremljali tudi vsi člani delovnega kolektiva konjiške poslovalnice. Iz Ljubljane so se pogreba udeležili: Vladimir Kralj, direktor DO Dinos; Rafael Kraucar, direktor TOZD POS in Miha Srakar, predsednik konference sindikatov TOZD POS, ki je Podgrajšku v spomin spregovoril tudi naslednje besede:
Težko se je sprijazniti s kruto resnico, da se bomo v tako kratkem času po otvoritvi skladišča, kjer je še imel pozdravni govor, morali za vedno posloviti od našega sodelavca Maksa Podgrajska. Sprejel sem dolžnost, da se v svojem imenu in imenu vseh delavcev Dinosa poslovim cd njega. Zavedam se, da v nekaj besedah ne bom mogel o njem povedati vsega, kar bi lahko, kljub temu pa naj bodo iskrene besede priznanje in zahvala za delo, ki ga je opravil v našem kolektivu.
V naši delovni organizaciji in to na poslovalnici Slovenske Konjice se je zaposlil v aprilu 1976. Od tedaj dalje je opravljal delo voznika tovornjaka. Bil je med tistimi delavci, ki so se zavedali, da mora vsak prevzeti tudi del odgovornosti za dobro delo. Bil je vesten, zgleden in povsod med prvimi. Pot, po kateri je začel hoditi od vstopa na delo pri nas, ni bila lahka. Z izgradnjo skladišča je bilo treba spremeniti tudi način dela. To pa je bilo težko, saj se starih navad ponavadi zelo težko otresemo. Kot predsednik osnovne organizacije sindikata je imel pri tem še odgovornejšo nalogo. S tem, ko je prevzel to dolžnost, si je naložil, poleg opravljanja rednih delovnih dolžnosti še novo breme. Kalil je delovno in socialistično zavest in prav zato je pri vseh doseženih uspehih konjiške poslovalnice tudi del njegovih naporov. Veliko je prispeval tudi k urejanju in izboljšanju medsebojnih odnosov in čeprav je imel pri tem nemalo težav, je užival ugled celotnega kolektiva.
S svojim odločnim hotenjem po boljšem in bogatejšem življenju kolektiva je kot predsednik sindikalne organizacije za ta cilj nedvomno daroval tudi del samega sebe. Bil je dober tovariš, prijatelj in sodelavec. Dragi Maks, ko se v imenu članov kolektiva DINOS zadnjič poslavljam od tebe, ti izražam za tvoje delo vse priznanje in zahvalo. Spominjali se te bomo kot dobrega tovariša in sodelavca-
Tvojim domačim, ki te bodo najboj pogrešali in vsem tvojim prijateljem pa v svojem imenu in imenu delavcev DINOSA izrekam iskreno sožalje.
Naj ti bo lahka zemlja! Slava tvojemu spominu!
r?zecL[agam& uam. 6&cLeLMan.je
S članki v našem glasilu želimo naše delavce informirati o vsem, kar se dogaja v naših enotah, o problemih in uspehih, o izkušnjah in načrtih. Pišite nam, kaj se dogaja v vaši enoti na področju
samoupravljanj a, gospodarjenja, športa, kulture, sociale, družbenopolitične aktivnosti, sodelovanja s krajevno skupnostjo, s šolami, z Rdečim križem itd., itd. Pišite nam o vsem, vse bo zani-
mivo za delavce drugih enot-
Vse, kar nam boste poslali in bo objavljeno, bo honorirano. Tudi fotografije, risbe, izvirne smeš-nice, anekdote in podobno.	Iz uredništva
ODLOČENO Z REFERENDUMOM
V aprilu mesecu leta 1977 je bil v temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev tozda.
Kdor ne podpiše izjave, da sprejema obveznosti določene s takšnim sporazumom, ne more nastopiti dela, ker se šteje, da delovno razmerje ni sklenjeno.
Sporazum pa ureja tudi vprašanja o organizaciji organov upravljanja, način volitev ter organov organizacijo tozda po poslovalnicah.
Z združitvijo poslovalnice Ljubljana in Komercialnega biroja pa je bilo potrebno obstoječi sporazum popraviti, saj ene poslovalnice ni bilo več. Med tem časom pa so se pokazale tudi nekatere druge potrebe po spremembi sporazuma in sicer, da se delavski svet pooblašča, da s svojim sklepom določi, kako so porazdeljeni delegati v delavskem svetu. Ker se število poslovalnic ali število delavcev po poslovalnicah menja, je potrebno spreminjati tudi število delegatskih mest. Če pa so delgatska mesta določena s samoupravnim sporazumom, pride do težav, ker je potrebno spreminjati samoupravni sporazum — seveda z referendumom.
Zato se je o predlogu za spremembe omenjenega sporazuma glasovalo na referendumu 26. 12. 1979. Glasovali so samo delavci tozda Priprava odpadnih surovin. Za predlog sprememb je glasovalo 77 °/a vseh volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila 86,6 %>. Neveljavnih je bilo 10 glasovnic.
ODLOČENO Z REFERENDUMOM
TEMELJI PLANA ZA OBDOBJE 1978 — 1980 IN PLAN RAZVOJA DOPOLNJENA
Z novo organiziranostjo naše delovne organizacije v temeljne organizacije je bilo treba sprejeti tudi dopolnitve temeljev plana razvoja v obdobju 1976—1980, ki je bil sprejet za delovno organizacijo. Program razvoja je bil nato usklajen z novo organiziranostjo. V letih 1978 do 1979 pa so nastale še nekatere potrebe po spremembi temeljnega plana, ki naj bi bile upoštevane pri novi dopolnitvi. Pri uresničevanju temeljnega plana je bilo ugotovljeno, da je samoupravni sporazum o njem vseboval tudi nekaj
takih določil, ki sodijo v letne, ne pa v temeljne. Takšna določila so ovirala sprejemanje letnih planov. Temeljni plan je na primer točno določal, kakšen stroj bo potrebno nabaviti, praksa pa je na primer pokazala, da je boljše nabaviti drugačnega. Za vsako tako spremembobo temeljnega plana pa bi morali opraviti glasovanje, to je razpisati referendum. Vse to je torej narekovalo, da so bile predlagane spremembe in dopolnitve temeljev plana 1976—1980. Referendum o tem je bil
v obeh tozdih dne 26. 12. 1979.
Na podlagi glasovanja je bil ugotovljen naslednji rezultat:
—	v tozdu Priprava odpadnih surovin je za sprejem dopolnil glasovalo 75,6 % vseh volivcev. Neveljavnih je bilo 10 glasovnic. Volilna udeležba je bila 86,6 %>. Neopravičeno niso glasovali 3 volivci.
—	V tozdu Regeneracija tekstila je za sprejem glasovalo 78,3 °/o vseh volivcev. Neveljavne so bile 3 glasovnice. Volilna udeležba je bila 88 °/o.
Leto, v katero smo pravkar vstopili, in za katero smo že v lanskem decembru sprejeli letni plan, bo zahtevalo velike napore za uresničitev našega srednjeročnega programa. To pa je posebej važno tudi zaradi sprejemanja novega srednjeročnega plana, za obdobje 1981—1985, saj izvršitev sedanjega predstavlja osnovo, na podlagi katere bomo programirali nadaljnji razvoj. Med osrednje naloge gotovo sodijo BOLJŠA PRODUKTIVNOST, NOTRANJE REZERVE IN VARČEVANJE.
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH SMO SPREJELI NA REFERENDUMU LETA 1979
DOPOLNJEN SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA DELITEV SREDSTEV
ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO TOZD
Na podlagi stališč sindikata o pridobivanju in razporejanju dohodka je bilo treba dopolniti in spremeniti samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev. S tem sporazumom se namreč postavljajo načela, ki veljajo za vso delovno organizacijo. O predlogu, ki je bil sprejet na vseh naših delavskih svetih, se je glasovalo na referendumu, dne 26. 12. 1979.
Na podlagi Volilnih rezultatov je bilo ugotovljeno, da je v tozdu Priprava odpadnih surovin
glasovalo za sprejem sprememb in dopolnitev 77 ®/o vseh volivcev. Volilna udeležba je bila
86.6	%>. Najnižja udeležba je bila v Kopru in v Brežicah, najboljša pa v Novem mestu. Neveljavnih je bilo 13 glasovnic.
V	TOZD Regeneracija tekstila je glasovalo za sprejem sprememb in dopolnitev 77 % vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 88 °/o. Neveljavne so bile 3 glasovnice.
V	delovni skupnosti je glasovalo za sprejem
72.7	®/o vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 80 %>. Neveljavna je bila ena glasovnica.
Na referendumu dne 26. decembra 1979 je bilo tudi glasovanje o predlogu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka in osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v tozdih. Ta sporazum podrobno ureja vprašanje meril in delitev o razporejanju čistega dohodka in sredstev za skupno porabo. Na podlagi osnov in meril, ki so sprejeta za vso delovno organizacijo, se v teh sporazumih upoštevajo posebnosti posameznega tozda in delovne skupnosti.
Volilni rezultati povedo,
da je v tozdu Priprava odpadnih surovin glasovalo za dopolnitev 77 % vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 86,6 %>. Neveljavnih je bilo 9 glasovnic. V tozdu Regeneracija tekstila je za sprejem glasovalo 78,3 °/o vseh volivcev. Udeležba je bila 88 %>. Neveljavne so bile 3 glasovnice.
V delovni skupnosti skupnih služb so ta vprašanja urejena s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti o pridobivanju, razporejanju dohodka in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delovne
DINOS IMA ZOPET PRIMERNO OSEBNO VOZILO ZA SLUŽBENA POTOVANJA
Vedno hitrejši razvoj naše delovne organizacije, zlasti pa njene temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin, je opravičil nakup osebnega avtomobila Renault 30, kakršne dobavlja IMV Novo mesto. Dosedanje eno službeno vozilo, Zastava 101, je bilo vsekakor premalo za izvrševanje vse večjega obsega nalog.
Nakup Renaulta 30 je odobril delavski svet temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin, dne 5. 12. 1979. Prvo vožnjo z novim avtomobilom je opravil direktor podjetja, ko je z Dinosovimi jubilanti — 25-letniki šel na slavnostno kosilo v hotel Bellevue, v Ljubljani.
sk
Renault 30, na parkirišču, pod hotelom Bellevue.
PISMO NAŠEGA UPOKOJENEGA DELAVCA Spoštovani urednik!
Zelo rad berem naše glasilo zato, ker v njem najdem vse o podjetju, o pridnih delavcih, o sindikalnih organizacijah, o ZK, o zborih delavcev itd. Zelo me zanima šport, posebno šah. Bral sem tudi reportažo o pridnih Robinzonih, v številki 87, leto XVIII. Tovariš Vitez ni povedal prav, da ga je tovariš Gregorič nagovoril, naj pride k Dinosu. Priporočil sem ga jaz in sicer več kot šest mesecev pred mojo upokojitvijo. O njem sem govoril v Kopru in povem vam, da je bil takratni skladiščnik Bruno zelo proti Vitezu. Ko smo se o tem ponovno pogovarjali v Sežani, v restavraciji Mohorčič, Gregorič, Bruno in jaz, je bil Bruno še vedno proti, češ kaj bo Vitez z eno roko. No, meni je vseeno uspelo prepričati Gregoriča, da bo dober.
Pripominjam tudi, da v Sežani ne gre kot bi moralo iti in, da tega ni kriv tovariš Vitez.
Prav žalosten sem, ko vidim kamione konkurence kako dirjajo polni iz Sežane mimo Dinosa. Zakaj ni uprava priskočila na pomoč, ko so bile korenine konkurence še slabe. Na privatni sektor, na obrtnike, ki jih je vedno manj, se ni mogoče zanašati. Ko sem bil še skladiščnik v Sežani, sem ob pojavi ponkurence takoj poklical upravo, ki je potem zadevo rešila. No, sicer pa sedaj vidite, da gre barka naprej tudi z invalidi, vendar je uprava dolžna organizacijsko pomagati. Upam, da se bo za to zanimala v pravem času, že v jeseni 1980, ne decembra, ko je že prepozno.
V upanju, da boste v celoti objavili moje pismo, se vam v naprej zahvaljujem. Če sem napisal kakšno »greško«, jo pa popravite.
Marjan Piško
skupnosti. Za sprejem dopolnitev je glasovalo 70,9 °/o vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 80 %>. Neveljavni sta bili dve glasovnici.
Podatki o izidu glasovanja kažejo, da je bil predlog dober, saj je glasovala velika večina za sprejem. Kako pa se bodo ta vprašanja v resnici urejala, pa je v veliki meri odvisno tudi od določil Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, v katerem so pa tudi merila o uspešnosti in kvaliteti dela. Zato bo reševanje tega vprašanja stalna naloga.
NADOMESTNE VOLITVE V DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Dne 26- decembra 1979 so bile nadomestne volitve za enega delegata v delavski svet delovne skupnosti skupnih služb- Pri nadomestnih volitvah je bila izvoljena za delegata tovarišica Cveta Meden, administratorka. Mandat ji traja do izteka mandata delavskemu svetu.
Iz poročila volilne komisije
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk Tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.
POPRAVKI
V zadnjo številko našega glasila se nam je vrinilo nekaj neljubih napak pri podpisih posameznih slik. Pod sliko Maribora, na 10. strani, je pisalo Tržič, pod sliko Tržiča, na 15. strani, pa Maribor. Slika na 16. strani je tudi iz Maribora, ne pa iz Tržiča. Poleg teh nepravilnosti pa se opravičujemo tudi za slab odtis nekaterih fotografij.
Iz uredništva
PREDSTAVLJAMO
VAM
POSLOVALNICO V TRBOVLJAH
/
ERVIN MATEŠlC je poslovodja trboveljske poslovalnice od 1. aprila 1976. K nam je prišel iz Investicijskega biroja Trbovlje (IBT), kjer je bil šef postaje. To je postal, ko je prišel iz Nemčije, iz Miinchena, kjer je bil pet let predstavnik IBT. Pred zaposlitvijo v IBT je bil 15 let v trboveljski strojni tovarni (STT), še prej pa 10 let obratni tehnik v Cementarni Trbovlje-
Matešič je Trboveljčan-Njegova mama je iz Pule, oče iz Ljubljane, njegov stari oče pa iz otoka Lošinja, kar pojasnjuje Er-
vinov dalmatinski priimek.
Izučil se je za mehanika, po končani drugi svetovni vojni pa je obiskoval delovodsko šolo v Ljubljani. Obvlada nemški in italijanski jezik.
Ima družino z dvema sinovoma: eden je politolog, drugi pa dela na medobčinskih obrambnih zadevah. Ervinova žena dela v STT.
Eno mojih prvih vprašanj Matešiču je bilo, kdo daje trboveljskemu kolektivu — kruh? Tako je odgovoril:
Pri STT dobimo največ odpadnega materiala, večji poslovni partnerji pa so še: Rudnik, Mehanika, Steklarna Hrastnik, IMG Zagorje. Pravzaprav zajemamo vse delovne organizacije od Kresnic do Sevnice, kjer je še en tozd STT. Z vsemi imamo pogodbe.
V Trbovljah že veliko let obstoja tudi skladišče Surovine Maribor, ki spada v ljubljanski tozd Surovine. Tovariš Matešič mi
je v nekaj besedah razložil zgodovino, ki je pripeljala do sedanjih odnosov.
Surovina v začetku ni imela tako rekoč nobene stranke v Trbovljah. Prišlo pa je obdobje ne dovolj premišljenega poslovanja trboveljskega Dinosa in Surovina se je s podporo krajevnih faktorjev in z višjimi odkupnimi cenami začela uveljavljati. Matešič pravi, da je zatekel stanje, v katerem je imela Surovina že skoraj polovico vsega odpadnega materiala, ki nastaja na trboveljskem območju. Tako je tudi danes.
Zanimivo je, da mi in oni dobivamo odpadni material tudi v istih proizvodnih organizacijah. Nekje dobiva na primer Dinos dve tretjini odpadnega blaga, drugje pa Surovina. Nekaj časa odpadno blago odvaža Dinos, nekaj časa pa Surovina. Tudi na mesece je razdeljeno odvažanje, vse pa je določeno s kupoprodajnimi pogodbami.
Sledilo je še eno zanimivo vprašanje in sicer o tem, koliko delavcev dela pri nas in koliko pri Surovini. Pri nas jih dela 15, pri Surovini pa 8. Seveda sem takoj vprašal, od kje nam toliko prihodka, dohodka in čistega dohodka, da lahko preživimo večje število delavcev, ko pa imamo skoraj enake izvore odpadnega blaga- Tako je odgovoril:
Mi ustvarjamo večjo razliko v ceni z našo mehanizacijo. Mi imamo stiskalnico za pločevino, ki prinese svoje, čeprav je komaj 20 °/o izkoriščena. Največ pa nam doprinesejo naše škarje za železo, ki so skoraj 100-odstotno izkoriščene- Pri nas vložimo veliko dela v pripravo sekundarnih surovin in to nam da zaslužek. Nekaj razlike pa
je tudi v odkupnih cenah.
O tem sva se z Malešičem še pogovarjala in tako sem zvedel tudi za naslednje njegovo mnenje. Ko je bil še do nedavnega predsednik delavskega sveta delovne organizacije, je dobro spoznal nekaj naših poslovalnic. Prišel je do zaključka, da ima trboveljska poslovalnica, med tistimi, katere je pobližje spoznal, najslabše pogoje dela in zaslužka. V eno tono sekundarnih surovin morajo vložiti več dela kot drugje zato, ker nimajo operativnega delovnega	prostora.
Praktično delajo na ulici, oziroma tik ob prometni cesti, ki niti s pločnikom ni ločena od njihovih delovnih strojev. Vsako blago, ki ga pripeljejo sem na predelavo oziroma pripravo, morajo večkrat preložiti, odmikati, umikati, prekladati, preden je vse končano in blago pripravljeno za transport oziroma prodajo. Nimajo niti toliko prostora, da bi lahko kamion z enim obratom volana obrnili.
Je to vaš ključni problem, sem vprašal? Ključni, sem dobil odgovor. Pred dvema letoma smo na občini zaprosili za novo lokacijo, pa je urbanisti še niso našli. V tej dolini jo je sicer res težko najti-
Kako pa ste mehanizirani?
Nedavno mo dobili nov kamion-kontejner, 7,5 t, imamo pa še dva, z manjšo tomažo in enega, ki je kiper in ima FASSI nakladalno roko. Ta nam odlično služi za nakladanje in transport barvnih kovin in bal papirja. Tudi kombi imamo, za dovoz papirja. Nadalje imamo stiskalnico za pločevino in škarje za železo, eno električno in dve ročni balirnici za papir. Kon-
tejnerskih košev imamo 120.
Koliko pa zberete in pripravite odpadnega blaga?
V	letu 1979 smo zbrali in odpremili 700 ton železa, 750 ton ostružkov, 215 ton barvnih kovin in 350 ton papirja. Letos imamo za 6'%> večji količinski plan. V proizvodnih organizacijah so namreč v strahu, da letos ne bodo dobili dovolj surovin za svojo proizvodnjo. To se bo odrazilo tudi pri nas.
V	Trbovljah imate precej delavcev, ki so že zelo dolgo pri Dinosu?
Da. Največ časa je Silva Eberlinc — 33 let, Jure Kološa 30 let, Alojz Fist-rič je 27 let, Mimi Žagar 25 let, toliko let je tudi Ivan Dečman, Milan Bo-gožalec pa je 22 let. Drugi so mlajši-
Kakšna pa je delovna disciplina?
Dobra. Bolniških skoraj nimamo. Pri nas se vsi zavedajo, da je njihov osebni dohodek odvisen od tega, koliko bodo naredili.
Sodelujete kaj s krajevno skupnostjo?
Ne morem se pohvaliti.
Kakšna je vaša sindikalna organizacija?
V	odvisnosti od pomoči, ki jo nudim. V manjših poslovalnicah je poslovodja »deklica za vse«. Danes zjutraj smo imeli zbor delavcev. Obravnavali smo pravilnik o varstvu pri delu in predlog o poslovni politiki v tem letu, ki jo na podlagi poslovanja in varčevanja predlagajo: direktor delovne organizacije in direktorja obeh tozdov. Glede zaščitne delovne obleke mo imeli pripombe. Ta ne more vzdržati 12 meecev; potreben bi bil še usnjen predpasnik-
Kakšni so odnosi z Ljubljano?
Dobri- Kadar potrebujemo pomoč glede poslovanja, jo dobimo.
Lani je Dinos vložil svoja sredstva v izgradnjo Tovarne konstrukcij1 v Sevnici.
Kako posluje in ali smo dobro naložili ta sredstva, bomo ugotavljali na podlagi zaključnega računa, meseca februarja. Za pregled in ugotovitve je izvoljena komisija v kateri je ing. Kraucar, Stane Mancini in jaz. Po količini ostružkov, ki jih tam dobimo, mislim, da so s proizvodnjo nekoliko v zaostanku.
Ali imate kakšno željo, ki bi jo radi javno izrekli?
Naša želja je, da bi začeli čimprej graditi novo poslovalnico v Trbovljah. Mislimo, da že lahko pride na vrsto zlasti zato, ker smo tako nemogoče utesnjeni z delovnim prostorom. To torej ni samo želja, ampak tudi potreba- Poleg te, pa imamo še eno željo. Potrebno bi bilo sofinancirati 30 cm nasutja nakladalne rampe na železniški postaji v Trbovljah. Sedanja rampa je prenizka in kontejnerski koš pri razkladanju zadeva v stranico vagona.
Ali je izgradnja nove poslovalnice vezana na novo lokacijo?
Da. Če pa ne bi mogli dobiti nove lokacije, pa bi se vprašanje prostora dalo rešiti tudi z odkupom vrta in stare hiše, tu čez cesto, nam nasproti. Ko bi staro hišo podrli, bi imeli okrog 1500 m2 novega skladiščnega prostora.
V	trboveljski poslovalnici imate posluh za športno udejstvovanje. Kaj mi lahko rečete o tem?
Najprej to, da je naš kolektiv premajhen, da bi lahko samo iz njega sestavili kakšno dobro moštvo. Moštvo si kom-pletiramo z izposojenimi delavci-športniki, na primer iz rudnika. Imamo moštvo za mali nogomet.
V	njem so trije od drugod- Na zadnjem občinskem tekmovanju smo dobili dva pokala. S športom se ukvarja ena tretjina našega kolektiva.
Cim kulturnejši je delovni človek, čim bolj torej pozna najžlahtnejše stvaritve človekove roke in njegovega razuma, tem učinkovitejši je na svojem delovnem mestu.
»
SILVA EBERLINC je materialna knjigovodki-nja in pomočnica poslovodje poslovalnice. Letos novembra bo že 34 let, odkar je pri nas. Ko sva to ugotovila, se je smejala in rekla, da je že inventar, ki je odpisan. Silva je svojo delovno dobo pričela pri nas in pri nas jo bo verjetno tudi zaključila. Z drugimi besedami: vse njeno življenje, razen mladostne dobe, je povezano z našo delovno organizacijo.
Z Eberlinčevo sem se pogovarjal o pogojih dela, o počutju pri delu in podobnem. Ko je odgovarjala na takšna vprašanja, se mi je zdelo, da odgovarja samo zaradi vljudnosti in da bi bila bolj zadovoljna, če bi jo pustil pri miru.
Silva Eberlinc je med drugim povedala, da sta z Mimi Žagar že toliko časa tu in skupaj, da sta seznanjeni z vsem in da večino zadev poslovalnice lahko samostojno vodita-S počutjem, je rekla, da so kar zadovoljni. Kolektiv, da je majhen in vsi se tako dobro poznajo med seboj, da ne more nobeden nobenega vleči za nos. Do prepirov tudi pride, toda probleme rešujejo tako, kot se rešujejo v družini. Rezultat takšnih prepirov je vedno pozitiven za kolektiv kot celoto.
(NADALJEVANJE
PRIHODNIČ)
Spominska fotografija. Šofer kamiona Janez Kološa in nakladalca Franci Brinar ter Bojan Sterle
cm
za na& kult učni pcaznik -S. iabcuac
Osmega februarja 1849 je umrl velik slovenski mož, pesnik, FRANCE PREŠEREN. Že v času narodnoosvobodilne vojne (1.2.1945) je slovenska partizanska oblast, v spomin na Prešerna, proglasila 8. februar za praznik slovenske kulture. Počastimo ia praznik tudi mi, delavci Dinosa, z zapisom o tem, kako se v Dinosu posvečamo kulturi.
Napredek delovne organizacije ni odvisen samo od kulturne stopnje in kulturne osveščenosti delavcev. Odvisen je tudi od drugih vrednot, toda tisto, od česar je še odvisen, nas tako močno prevzema, da si napredek lahko predstavljamo tudi brez kulture, ali pa zato enostavno pozabimo na kulturo. Seveda smo takemu stanju sami krivi. Sami pa lahko tudi takšno stanje popravimo.
V delovnih organizacijah poznamo dve obliki zavzetosti za kulturo. Prva zajema organizacijo organov za kulturno življenje delavcev, druga pa ustanavljanje skupin in pomoč posameznikom, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi (ki pojejo, igrajo, plešejo, rišejo, fotografirajo, filma-jo itd).
Dogovori problemske konference SZDL o kulturni politiki v Ljubljani vsebujejo priporočila, da naj bi v delovnih or-
ganizacijah, takšne velikosti kot je naša, pri sindikalnih organizacijah imeli komisije za kulturo, v tozdih in skupnih službah pa delavce, ki bi poleg svojih rednih delovnih opravil opravljali še naloge s področja kulture in, ki bi bili obenem tajniki sindikalnih komisij za kulturo. Ti delavci bi torej bili neprofesionalni organizatorji kulturnega življenja
v delovni organizaciji, kar pa ne pomeni, da njihovo delo ne bi moglo biti nagrajeno. Poleg tega je pri delavskih svetih večjih delovnih organizacij predvideno posebno telo za kulturo. To telo bi skrbelo, da bi bil delavski svet obveščen, kaj se na področju kulture dogaja, da bi bil načrt kulturnega življenja delavcev sprejet v
letni načrt delovne organizacije in da bi bil finančno pokrit.
ALENKI BAJŽELJ, referentki za kredite in tajniška opravila sektorja za finance, ki pri nas, v Ljubljani, razdeljuje vstopnice za gledališke predstave, smo postavili nekaj vprašanj o kulturnem življenju v naši delovni organizaciji, o njenih dolžnostih, o načrtih in sredstvih za kulturo, o abonmajih in podobnem. Dobili smo naslednji odgovor in se zanj lepo zahvaljujemo.
*
Na mnoga vprašanja o kulturni dejavnosti v naši delovni organizaciji, vam žal ne morem odgovoriti, ker nisem ne referent za kulturo, ne član
komisije za šport, rekreacijo in kulturo pri delavskem svetu naše delovne organizacije. Ukvarjam se samo s ponudbo vstopnic za predstave v gledališčih. Delam namreč v pisarni, skozi katero prihajajo in odhajajo komercialni referenti naših gledališč in tako tudi vstopnice, oziroma abonmajske karte ostanejo pri meni.
Ko pride gledališka sezona, z okrožnico obvestim naše delavce v Ljubljani, kakšne abonmaje imamo in kašne predstave si bodo lahko ogledali. Letos imamo v Mestnem gledališču 30 sedežev, v Drami 32 in v Operi 18.
Deset sedežev smo odstopili tekstilnemu obratu v Ljubljani, kjer tovarišica Marija Barle skrbi za zasedenost sedežev, osem pa poslovalnici v Kurilniški 18, kjer tovarišica Enca Lenček razdeljuje karte. Vodstvo TOZD POS in skupne službe pa dobita karte kar pri meni. Za ogled gledališke predstave obveščam tako, da nalepim na vrata obvestilo, če pa le ni zanimanja, grem iz sobe v sobo in karte ponudim. Zgodi se tudi, da ne morem oddati vseh kart, Včasih pa se tudi predstave v dveh gledališčih pokrivajo.
Največ zanimanja je za operne predstave izven abonmaja, kar je razumljivo, saj pri takih predstavah ponavadi gostuje kak priznan pevec, predstave pa so iz »železnega reportoarja« opernih hiš.
Že dve leti pa imamo tudi pogodbo s stalnim slovenskim gledališčem v Trstu. Tako tudi mi prispevamo delček sredstev, ki so jim potrebna za njihov obstoj, ker vemo, da se Italija bolj mačehovsko vede do njih.
Na predstavo v Trst vozijo avtobusi iz Ljubljane. Obiskovalci si pred predstavo ogledajo kakšno kulturno znamenitost ali zgodovinski spomenik v Trstu, nekaj časa porabijo za nakupe, zvečer pa je predstava. Zanimanje za to gledališče je od predstave do predstave večje. Se to naj povem, da naši delavci radi obiskujejo prireditve Ljubljanskega festivala v Križankah.
Qf£ak& &m& &t&paLi 19. Lete 1980
Vsako leto delovni kolektivi tako ali drugače proslavijo odhod starega in prihod novega leta. Preteklo leto je bilo to slavje v petek, 28. decembra. Tudi člani delovnih kolektivov Dinosovih enot so si prisrčno nazdravili in zaželeli vse najboljše v novem letu 1980.
Tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer so se v pisarniških prostorih direktorja delovne organizacije zbrali skoraj vsi člani delovne	skupnosti in
vodstev	obeh tozdov-
Zbrane je direktor Vla-dilir Kralj prisrčno pozdravil, ocenil prehojeno pot in omenil glavne naloge, ki nas čakajo v no-
vem letu 1980. Njegov govor je bil vsebinsko enak njegovemu novoletnemu pozdravu, ki smo ga objavili v novoletni številki našega glasila. Med drugim pa je poudaril še eno nalogoi in sicer, da bomo morali v letu 1980, po 404. členu zakona o združenem delu, bolje opredeliti odnose med tozdoma in delovno skupnostjo skupnih služb.
Na kraju svojega pozdrava je vsem navzočim in preko njih vsem članom delovnega kolektiva Dinosa zaželel veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 1980.
sk
Novoletni govor direktorja Vladimirja Kralja so navzoči delavci delovne skupnosti in vodstva obeh TOZD pozorno poslušali, potem pa so v prijetnem razgovoru drug drugemu nazdravljali, najbolj pogumnim željam, objemom in poljubom pa tudi zaploskali
PREBERITE TUDI TO . . .
Na seji uradniškega odbora našega glasila, ki je bila dne 30. januarja letos, smo sklenili preko glasila zaprositi vse naše samoupravne organe, vodstva naših družbenopolitičnih organizacij, vse poslovodje in šefe skladišč, da kaj store v korist dopisništva našega glasila.
Občinska vodstva ZK so že zadolžila svoje osnovne organizacije, da mora vsaka imeti dopisnika, mi pa naprošamo za takšno rešitev tudi vse naše sindikalne in mladinsko organizacijo;. vodstvene kadre pa prosimo, da jim pri tem pomagajo.
Čez čas bi lahko ustanovili Klub dopisnikov našega glasila. Status dopisnika bi dobil vsak, od katerega bomo v letu dni v našem glasilu objavili 3 prispevke. Prav tako bi lahko ustanovili Klub fotoreporterjev našega glasila. Klub bi imel svoje vodstvo, pravila, program, znak, de-delegatsko mesto v uredniškem odboru, itd.
Naj ob tej priliki ponovno sporočimo, da uredniški odbor vse objavljene prispevke in fotografije honorira. Kolikšen je honorar, smo objavili v lanski novembrski številki našega glasila. Naj na kratko ponovimo: Za vsakih objavljenih 30 tipkanih vrstic, dobite od 95 do 120 din, za objavljene fotografije pa od 27 do 135 din.
NAŠI JUBILANTI V LETU 1979
(p&cLeiiten ptiznan£ in &iann&&tn& k&&LL&
V četrtek, 13. decembra 1979, je direktor naše delovne organizacije Vladimir Kralj v prisotnosti predsednika delavskega sveta delovne organizacije Bojana Zorca in nekaterih poslovodij podelil pismena priznanja in zlate značke osmim našim delavkam in delavcem, ki so bili preteklo leto že 25 let pri Dinosu.

1 ; ;				
			
	F|,		M* ^'M	eKSAi -
			•
Spominska fotografija jubilantov, ki so 25-letnico zvestobe Dinosu proslavili lansko leto meseca decembra, z direktorjem Vladimirjem Kraljem v sredini
Vladimir Kralj je vsakemu jubilantu stisnil roko, ko mu je izročil priznanje in čestital k jubileju
Direktor Vladimir Kralj je jubilante pozdravil s prisrčnim govorom, v katerem se je zahvalil za četrtstoletno zvestobo Dinosu- Potem, ko jim je čestital za jubilej z željo, da bi bili še dolgo polni zdravja in veselja do dela v naši delovni orga-
NAROD, KI ZATIRA DRUGE NARODE, SAM NE MORE BITI SVOBODEN.
MARK
nizaciji, je vsakemu posebej izročil priznanje in zlato značko, nato pa je vse skupaj povabil na slavnostno kosilo v hotel Bellevue.
V hotelu Bellevue so bili vsi v posebni sobi odlično postreženi, po kosilu pa se je razvil klepet, v katerem so jubilanti obujali spomine na prehojeno pot v Dinosu. Bilo je prijetno in zabavno. Tudi vprašanje, če je zlata značka Dinosa z iglo res iz zlata, je prišlo na dan.
Odgovor je bil seveda pozitiven.
sk
25-letnico pripadnosti naši delovni organizaciji so v letu 1979 praznovali:
FRANC JAVORNIK, skladiščnik iz Slovenskih Konjic, ki je prišel k nam 1. 1. 1954,
MARIJA EMERŠIČ, tekstilna delavka iz Bohove, ki je prišla k nam 15. 3. 1954,
JOŽE POTOKAR, balirec in voznik viličarja iz Ljubljane, ki je prišel k nam 1. 4. 1954,
ANICA POTOČNIK, tekstilna delavka iz Bohove, ki je prišla k nam 14. 4. 1954,
ALOJZ BERNJAK, šofer iz Celja, ki je prišel k nam 19. 7- 1954,
MARIJA ŠIJANEC, skladiščna delavka iz Maribora, ki je prišla k nam 28. 7. 1954,
JOŽE RUKŠE, strojnik in skladiščni delavec iz Novega mesta, ki je prišel k nam 7. 9. 1954 in STANKO ŠIJANEC, strojnik in sortirec iz Maribora, ki je prišel k nam 16. 8. 1954.
ČESTITAMO!
Spominska fotografija iz restavracije hotela Bellevue, kjer so imeli jubilanti slavnostno kosilo
dinos