Faksimile: Slovensko Pismo, 1990 - 1992 Facsimile: The Slovene Letter, 1990 - 1992 Publisher/Založnik: Alfred Brežnik AM P.O.Box 15 Camperdown NSW 2050 AUSTRALIA ISBN 978-0-9871157-0-6 Editor and Author/Urednica in avtorica: Stanislava Gregorič Layout and scanning/Oblikovanje: Florjan Auser - Slovenian Media House Advisor/Svetovalka: Draga Gelt OAM Research/Raziskovanje: Mihaela Šušteršič Printed by/Tisk pri: Officeworks, Glebe NSW Bound by/Vezanje: Carrick's Bookbinding, Mays Hill NSW Ta knjiga je posvečena gospe Stanislavi Gregorič, urednici Slovenskega Pisma v letih 1990 - 1992, ob 20. obletnici samostojne slovenske države -v priznanje in zahvalo za njeno neizmerno požrtvovalnost, skrb za točno informiranje in beleženje dogajanj v času največje preizkušnje v zgodovini našega naroda pred dvemi desetletji; pomoč avstralskih Slovencev rodni domovini v tistem težkem času in njihov doprinos za dosego samostojne države Republike Slovenije. Sodelavci in prijatelji, Avstralija 2011 tffovetukg Vibmo Leto 1. St.1 THE SLOVENE LETTER 28. My 1990 KRIKI IZ GREHOTNIH JAM Sydney,10.7.1990, "PROŠNJO MRTVIH V SPRAV J ČUJTE.ČRVI ŽIVI! KRIVI IN NEKRIVI1R0KUJ DESNICA SE Z LEVICO ZA NAS JAMSKI SPOKOJ IN VSEH SLOVENCEV SPRAVOI" Pavla Gruden 0,1 Australia's wide,o[)E ¡i' On Australia's wide,open plain vc've sawn our wistiES,not in vain; her sunny arts inyiting-Dur g i its , ca r nat i on 5 ,en t vi ni ng nur he arts1utttrcd plea: "SLOVEm^VE lOVt YOU.Can yon hear?1 :xpred pica: [A,WE IQYE YOU.tar sfoje O rOM ftODt SVCČANA IZDAJA OB USiAWOYHEN QifwtK ZflOiU A V 3 T RALSKO SLOVENSKE KONFERfJICE Julij-JDlr 1990- SLOVENSKO PISMO-THE SLOVENE LETTER Tjnrl.St-Ho.1 UVODNA BESEDA Sydney,28.julij 1990. Današnji dan naj bi bil zaznamovan v zgodovini avstralskih Storilcev kot p^zhod Iz Zdij ni k akcij¿ki vključi -tvi v AvitAatlko slovensko kotil&itAtt, do feai mc nas je. pripeljala ž ti j a po sodelovanju znotraj SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA. Kakšni bodo načini sodelovanja in kaj naj bi vsi skupaj z njimi pridobili bo pokazat čas. Ttmtlji ¿o po-stavljtni-scdH i m o skupaj,da bi s e pogovoiZli in zt i o j t dAu.ga.dzn za~ dttek naštga jutiU&njega bivanja. V mojejn srcu >U dvoma, da smo se. z blati zreli ljudje-Slovenci,ki. St zavidamo, da maturo ubrati tisti dtl poti, katZAo jt za v*, e nas, kjeAkoii živin\o, zakoličila rta* a i ¿o vem k a dusa-fUtjstna domovina Slovenija. V muicm ime si KazliČni.Različne i o nase preteklosti it i uso.dt.različ-na j t naia današnja mUtZnoit. Mimo prišli po popotno enotnost , tnoHu&st in unifaofuniAa.nost.PAisli imo po popuščanje y 4 vojik napetostih. ,, mol&m b>te: btsodt"splava" ,saj nam prav ta odpiAa vAata do tistih ciljtv,ki jih bomo iskati v ¿kup -it04 ti imenovanj. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES! In&oimiranjt bo tAajno področje delovanja SSK,plavi Vinko Oitak iz Celovca,Ttga se zavedamo tudi mi v Avstraliji in zato se bomo potrudili, da bo SLOVENSKO PISMO kiozilo med nami vsaj vsak drugi ir.tstt in nam prinaiaCo mtd ostalim tudi vesti o Kongresu. U takor si bomo lahko pridobivali jat nejit predstave. o dogajanjih mtd SLovenci doma in po sv&tu. Ker se večina izmtd nas nt mort namočiti na i¿ovtnskt časopis t in revije iz Siovtnijt in iz drugih dežel k j ha živijo Siovtnd, bomo ponašati tudi Aaznt zanimivt ponatise iz tistih gtasil, na kattrt naročtni posamtzniki-sodtlavci Slovenskega pisma. 5-tanfea Gregorič IZ VSEBINE str. ! ene 1 jn a listina Slovenije Mejnifka deklaracija 1989. str» t:0ikJaracija a slovenski samuod J očbi/Nov a revija 95/ str. 9: Avstralst& drus^tvo z a podporo demokracije v Slovenij str.11:drav in voifilo Caoherre str, Ti ¡usodni obisk-Erik Modic v Me Ibournu str . 1li: R esol uci j a Društev za podporo demokracije v Slovenij Melbourne (Sjfdfley,Canberra str.1&:Prve povojne svobodne volit ve v Sloveniji str.17:Zahvalno pisoo Dr.J-Pučnika avstralski» Slovencem st: Ceit i t k i Društev is podporo demokracije Predsedstvu, Skupščini in Vladi Sloveniji str.22:"Ustoličen"predsednik Izjavi Milana Kučana in Dr.Jo/tts Paffliki po volitvah v Sloveniji itr.S^JAl i red B r e i n i k se pogovarja s Spoaenko Hribar in Janezan Jani a str.25:Sydneysko pismo slovenski skupščini str.26:Dr.Alojzij fuit o r,m d t r o p o L1: 2?:in ljubljanski nadškof lfNsš sedanji trenutek" str.30: Viktor 61aiic"Sp1 o Sne teze Jliia program SSK str.32 i S 1anka Gregorič o 3J:Avstra!sko slovenski ktnfe-3^:renci io $ 5 K,S N S w Avstraliji str»56;Ivsnka Skof "Biti dober glasnik svojega naroda" stt.}?: P o reč ilo sklada is utenje slovenščine na Macquarie univerzi v Sydneyu str.3i:i J i ca Ri zna J"Poroči 1 o s Kočevskega roga" Str.NO: Vladimir Menart i,!:"Domobranska komemoreclje"-GovorTki ga ni bilo str-JiZ:DEiqmC] Jft d suverenosti drz'ave Republike Slovenije s t r .'t J; Por t ret-D f. Jure Koče Ms jn i s'k a deklaracija 1917, Oodatek s t r. 26 : p. Ni k o z\oke 1 j "(H> >, o let niti duhovni i t v s p.Valentin a i azili ji" T #ZDRAVLJICA V VESELO. MOGOČNO Stanko Premrl 1880 - 1965 S T — Pri Ži ja-di o brodi ve na; vsi na^ro le so ir — tevjn—ce nam sla— di, ki hre-pe-ne do-£a - kar ■j: — dko, dan; ki nam o -Živ - Ija da, ko — der ion — ce ži — le, sr — ho — di, pre- $ n ^JJ C cc ra-ija-sni in pir i; sve-ta bo o - ko. pre — gnan. ki vto — pj ko ro— Jak i t j.- Ji | j^j)^ vse skr —bi, v po — tr — tih pr — sih up bu — di, prost bo vsak, ne vrag, le so - sed bo me — jak. I £ S B J j 1 3 J. * + ki vto - pi vse skr - bi. v po - tr - tih pr — sih ko ro - jak prost bo vsak, ne vrag le so — sed # J "l 1 -1- in ~r—-i— i1 y _ J—i— J * ■ i j. —^-- up. v po — tr-tih pr-sihup bu - di. bo, ne vrag, le so-sed bo me — jak. 28. 1990. "HALO!SYmy?....OAMJUKAJ LÖJ2E PETERLE Pogovoi i pVLdiídnüíom i¿ove.náke, vtadz M S 9 DVE LISTINI Prebivalcem Slovenije sta bili teto? ponujeni v podpis dve lislini, s kalerima naj bi prebivalci izražali zaupanje in podporo oziroma nezaupanje uradni slovenski politiki Melca i ere zveze oziroma združenja so predlagala podpis obeli listin, nekateri zavračajo obe. Objavljamo besedili obeh listin in prav bi bilo, ko bi svoje mnenje izrazili (udi izsrJicnri. Republiška konferenca SZDL Slovenije je na S. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo: TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki tc listine, izjavljamo in sporočamo, da: ], Hočemo živeti v demok ra lični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom. 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh. kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. Nočemo Živeti v takini državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. Ljubljana, 27. junij 1989 S2 D L S io veni je MAJN1ŠKA DEKLARACIJA 1989 Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, kijih danes doi.ivljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelom 11 ost i sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti -Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2, kot suverena driava bomo samostojno odločali d povezavah z južnoslovenskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena !e na: - spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, - družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slove rije . Društvo slovenskih pisateljev. Slovenska demokratična zveza. Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno eibanic, Socialdemokratska zveza Slovenije, 8- maja 1989. Iz Rodne grude Deklaracija o slovenski samoodločbi SIovenske demokralične in opozicijske slranke so s« od lotilo združiti, da bi na miren JluCm ustvarile razmere za nadalj, Jiji razvoj cjfiii.chkrJi"IJ.L1 in neodvisnosti slovenskega naroda K tej odločitvi jih je spodbudila ¡lasti potreba po nadaljnjih demokratičnih reformah v Sloveniji in po oblikovanju ¿10-viJl izhodišč za sožitje juj:oslovanskth narodov. Na trdnost m Vsebino ustvarjene- soglasja so ie posebej močno epli-vale globoke jKihtične spremembe v V i! norim Evropi m nove ideje o prihodnji Evropski konfederaciji Slovenska demokratična Kibarya III OF-Kanbac[jc»K že V prvišnjill letih zavzemale za idejo slovenske samoodločbe: najboll odločno pa so jo pred lapale v Slaj luški deklaraciji iz Ida liflilJ, karere podpisnice so i »javile, rla: -Hočemo živeti V suvereni državi slovenskega naroda, kot suverena držaja bomo samostojno ihI lniali o povesavah z jugoslovanskimi in drugimi narodi V okviru prenovIjeue Evrope. Rlede na zgodovinska pri Kade va-nja slovenskega naroda 79 politično fi-mostojnosl je slovenska država lahko Utemeljena le na spoštovanju človekovi!] pravit' in svoboščin. demokrati. ki vključuje Indi pluralizem, in družbem Ureditvi, ki bn zagolavlj;ila duhovno in Uinodui blaginjo v skladu i. naravnimi danuSImr in v skladu s človeškimi imol-riustmi državljanov Slove nije.- Da lil uresničila te vrednote, se bo Zdrutona opozicija Slovenije zavzeiy za izvedbo naslednjih prednostnih političnih nalog: * SlDttla bo vse. kurje v njeni moči, da bi hi k voli ive aprila Dih svobodne in poštene in da lit hi le podlaga za reprezentativen Ih lepi t imen slovenski parlament. * Plebiscit. s katerim Imilu Slovenci lati ko svobodno Izrazili svojo voijo in ud lupili o svoji polil lili i prihodnost i: Slovenska združena opozicija se zavzema n konfederacijo suverene republike Sloveti i jr i drugimi jugoslovanskimi narodi. * Referendum, hi lio slovenskemu narod li omogočil določiti naravo .svoje države v obliki nove tislave. Tako opredeljeni politični program Slovenske združene opozicije teiric|ji na irdnum sklepu, da je treha slunn vse za UStrežno demokratično soglasje slovenskega ljudstva, vključno moinoil samo« slojne razglasitve neodvisnosti, ki bi biio utemeljeno z ohčečlnveiko pyko do samoodločbe naroda, Pri tem pričakujemo podpisniki te Re-klararyu razumevanje in prosimo Za mo Talne podporo naši javni zahtevi po spoštovanju vseli svoboščin. ki jih v načelu že priznava mednarodna in Se posebej evropska skupnost narodov, V bližnjem procesu samoodločtie slovenskega naroda nam bo ie posebej potrebno polno spoštovanje naše temeljne pravice živeti brez strahu m nasilja. Slovenci nikoli niso predsta vlja I i nikakršnega -sodil smodnika- Evropo m si niti najmanj ne ielimo postali kaj pudub-nena. Nasprotno, načrtujemo urejen VStOj> Vdemokracijo m članstvo v Evropski skupnosti v okviru obsluječih uze-ineljskih meja Ht-puhlike Slovenije izročilo nenasilnih političnih, soeial-oih In kullumih nihanj v Sldvwiiji je prispevali k uresničljivosti nalili načrtov, da bi Hcpubiika Sloven na postala nevtralna, demilitarizirana in miroljubna država. Kol nova in kol. majhna z- političnih pravic. V več kot tisočletnem obstoju Sli»' vencem nikoli m uspelo ustvariti las! ne driave. l3o pn'i ivdovni ™jni s, eeč strank;....... k eno samo {lartjjo, bila je eeritri|jirana. recionalizirana in fedtriilni vladale soji civilne in vtyaike elito, imela je pretežno privatno in preležnu dr/a vrlo jtrhsporlar-stvo. Vse doslej t.liane HndVilVt'jL||[Otl[> vanskej;a eksperimenta so pn>p;«lle. Vvndar pa se državni irblaslmki niso ni' koli udlueili za nek^j povscin hG&poriiu-Hii dovoliti narodom, ki so jiii potisnili v neprijetno solilje. svobodno izrazili njihovo voljo v demokratičnem pihSlop< ku samoodločbe. Na robu državljanske vojne Tudi kih Su se znašli v novi JuRoslavfji lELEU oz. SKEU), Slovenci niso rnopli Uveljaviti pravite rlo samoodločbe, ampak so bili poth-rieni najnmlifrvuMn pritiskom centralinirane komunistične oblasti. Waitrlj bomo nekatere primere, ki so omejili slovensko polmčno življenje v zadnjem času: 1. Predvsem moramu omenili grožnje z uvedbo -izrednih razmer-, ki n^j bi ua Slovenskem omojjočtle vojaški in policijski teror, kakrien ži* vlada nji Kosuvu. Takšne grožnje se pojavljiU^i ttikral. kadar slovenske demnkratiene potiude m prodori ogrožajo avtoritarno naravo sedanje jugoslovanske države 2, V nekaterih primerih je vojaiki vrh St'R,l poskušal z množičnimi aMLtaeijami objjlaviti slovenske kulturne m pulil i i-ne elite, Celovit načrt nt usjiel, vendar pa je vojska aretirala in ohsmlila šliri slovenske mlelektualiv. [i. RlEliiri usrrdiiu driavni in pnilij-ski orfiam so uporabili vsakrim poliltf. ne m pntne pritiske, ki sojili imeli na razpoiaco. rla bi pn-firefih sprejem do. pulnil k veljavni Slovenski ustavi, dopolnil, ki enostransku dovoljujejo več peli. tične in gospodarske svobode. Centralni pnhtičm pritisk je moral popustiti zaradi moči vsenarodncila sojjlasja. ki ga ju ustvarilo neposredno Sodelovanje vSdga ljudi Iva ot> pomoči skupne politične volje Kdruiene slovenske opozicije m državnih organov v Sloveniji. 4. Polcin ko so zahteve po odstavitvi slovenskega vodstva, ideološke obsodile separatizma lovlniima. antilumunizma m tiarionalizma. ki so jih vzklikali no množičnih mitinjiih srbske partije, osla le brcx učinka, so poskušali izvoziti take mitinge ivtli na.slofaiuko ozemlje, Orjiu-niiiran v\tor indoktriniranih množic hi pomerili, da Sloveniji neposredno gmii rlržavbauska vojnj. to frožr^jo so odločno ¡¡avrnili esi deh in vse ustanove slo. venskega naroda. 5. Srbsko državno m partijsko vod-stenje tia to obrambno akcijo nemudoma irdgovorilo z hojkottraujem vsega slo. venskega blata, od časopisov do iikidlini kriv. Sedanja »apora srbskega tržišča pa ocriniii tudi vrnitev srbskih dplfOV slovenskemu gospodarstvu. 6 V zadnjih treh leti Hi se pritiski iz oenlra. da bi spremenili veljav n» jujio-slovansko ustavo tako, tla hi korenito skrčili pnstojnusti zvtvmh cnut. stopniu-jvj«. Uradne polmde srhskepa m zvesre-ga držjivnega predsetislva, da tu uzakoni, li povsem novo ustavno ureditev Jtiuo. slavijo, sledijo modelu centralizirane, miičn" regulirane in ie vedno idcoloikc [Irzave z zjjoij kozmetičnimi kompromisi v priti demokratičnih pnivie državljanov m narodov. Te Spremembe javno rili ida-šaj" kol potoje poenotenja jujioslovan-skejia tržiiča. Vendar pa bi dejanski> pmllapne ustavne določbe le pomnoii le pooblastila osn-dnje dilavne oblasti na področju zveznih davkov, ki naj bi zadovoljili neomejene finančne iahteve vojske. zveanih bjfokraeU in bank rotirani h državnih podjetij, ixl katerih jih je polovica lociranih v SK Srhiji. DEMOS - Združena opozicija Slovenije Slovenska demokraLska zveza Zeleni Slovenijo Slovenski krščanski demokrati Socialdemokratska zveza Slovenije Slovenska kmečka zveza I i HO V REVIJE ¿iT H a r i c 19S 0 . Summaries Peter Jambrek - Dimitrij Rupel Declaration of Slovenian Self-determination In view of Hie democratic reforms in Slovenia and of the need la find a now regulatory formula for ihe coexislcnce of Yugoslav nations; encouraged by llic profound political changus m Eastern Europe: and inspired by the new thinking about the future Eutopetn Confederation. che Slovenian democratic 311 [I oppositional purties joined into the Slovenian United Opposition to promote by peaceful means democracy and independen«; of the Sloven i ¡111 i>eople. 'llic Slovenian democratic move men Is and organizations have álroady in the past advocated the idea of Slovenian self-determination. most resolutely in the M«y Declaration of 1991) where its signatories have declared: "We n-dpni to live in :i sovereign stMte of the Slovenian mil wit. As a sovereign state iw slwll decide on our dim .-jíírhcjt associations with Urn1 Soitlh Slavs or other naírons tríttiio a reformed Europe. With ¡vnard to Ihe historical efforts of the Slovenian nut ion for political independence, the Slovenian slate emi only 0c founded on the respect of human right* ¿mil freedoms. democracy which implies pluralism, and social order in accord u'Fih (he imwwI púiáibflitics and hitman copaMripes of Slovenian citizens." To pursue i hese ends the Slovenian United (¿^position agreed upon the fallowing political objectives: I, To secure 111 at the elections to lie hclil in April 11!!! I) wilt be Tree and honest, resulting in a representative an [I legitimate parliament. 3, A plebiscite where the Slovenes eon Id freely express their will and decide oh nut their political future: the Slovenian United Opposition stands for the confrdrration of the sovereign republic of Slovenia with other Yugoslav nations, i, A referendum to let the Slovenian nation determine the nature of its slate in the form oí a new constitution- 'Hie above staled polillcal program of the Slovenian United Opposition is based upon our firm decision to prepare around for Hie respective democrat it: consensus of tlm Slovenian people, including the possibility of a unilateral declaration of its independence based upon people's fundamental human nghl to self-determination. Weseek understanding, and ask (or moral support in our public claim to respect in the forthcominy process of national Self-determination till freedoms already reconoced in principle by the inter national, and especially by the European community of nations, including the rights [o be free of fear and violence. Slovenes were nevera powder-keg of Kurope. nor its tinder-box, and we do pot intend to le or become one. We plan a stable inauguration uf democracy and full membership in the European community 1 within the present borders of the Republic of Slovenia. 11u' tradition of nonviolcni political, social and cultural movements i o Slovenia lias cootnbuted to the realistic prospccls for the ilcpubhc of Slovoma as a peaceful and demilitarized State. As a new and as a small slate we also wish lo particípale in the implementation of the new security concept for Europe based upon economic, social, ecological and spiritual Cooperation. FAIL URE OETHE Y UGOSL A V EXPERIMENT The Slovenes belong to one of those nations of the world which never in their history enjoyed their fundamental political rights as a nation. They were repeatedly denied their right 10 form their own slate, contrary to Slovenia's undisputed status of a distinct European nation in llseulture. language, territory, historical development, and productive ea-liaellles. Aflcr the First World War, the Slovenes only changed their political master from the Habsburg Empire to Yugoslavia ruled by a Serbian king. After die Second World War they were driven into the Eastern European Empire. Slovenes were never asked whether they really wished (o become subjects to the Austrian Kaiser, or to the Serbian King, or lo a Communist Party Boss.The fate of lite entire people was decided by one or the other of the self-centered political fae-lions of the nation in the abnormal situ- ations of a major war, t'oreig n oceupat ion, mass violence, and institutional decay-Political elites of the now septuagenarian stale of Yugoslavia experimented with virtually all kinds of iiohiical formulas lo postpone its final failure. Yugoslavia has already been a monarchy and a republic, a multi-parly and a one-party slate, it has lieen a centralized, regionalized and federal Stale ruled by civilian and military elites, and has had a dominant private and a slate-owned economy. All hitherto replicas of the Yugoslav Experiment have fai ted. Tiie ruiers of the Stote, however, never opted for the oh nous: to allow the nations driven rntii uneasy co-habit* t 'ion to (rcely express their wrJJ in a demo-cra tic procedure of self-determination, ON THE EDGE OF THE CIVIL WAIi Instead, to lake the case of Slovenia du-ring the last two years only, alt kinds of pressures were applied upon the people of Slovenia. Willi hi Yugoslavia, in ordep to subjugate them lo llic central authority of the Communist-eon trolled stale: 1. Threats of introducing m a rlial law and extending to Sk^enia a Kosovo-like military and police terror were, and still are. raised whenever democratic achievements ih Slovenia challenged the authoritarian nature of the present Yugoslav stale, 2. In same 'instances the mi lilaty planned to decapitate Slovenian cultural and political elites by mass arrests, Four Slovenian intellectuals were actually arrested and sentenced by the military. 3. Various central slate and parly bodies applied all political and legal pressure a vail able lo prevent lite adoplion of the amendments lo the present Conslllution of Slovenia which unilaterally allow for more political and economic freedom. Only a national consensus produced by the grass-roots activity of the people and supported in a concerted action by the Slovenian United Opposition and the Slovenian government withstood the cenlrat pressure, 4. After the calls for the deposition of the Slovenian leaders and the related ideological accusations of separatism, chauvinism, anti-Communism, nationalism and the like chanted at the mass rallies organized by the Serbian Party bosses had made no impression on Slovenia, an export of such rallies iolo the Slovenian territory was planned- The organized influx of indoctrinated mobs represented a direct threat of bringing Slovenia to a stale of civil war, and was firmly rejected by all segments and Institutions of the Slovenian nation. 5. Serbian stale and party leadership immediately responded lo this defensive action by a boycott of everything Slovenian. from newspapers 10 refrigerators. The present closure of the Serbian market also endangers the return of the Serbian debit to the Slovenian economy. 6. During the last three years central pressures have intdhsified lo change the present Yugoslav Constitution in order lo curtail extensively the powers of federal units- Kormal initiatives of the Serbian and the Federal slate Presidencies to enact an altogether new constitutional order for Yugoslavia follow the model of a centralized, highly regulated, and still ideological government, wllh only cosmetic allowances for the democratic rights of eitiiens and nations, These changes are publicly ad vertised as conditions for the unification of the Yugoslav market, Tlte constitutional provisions actually proposed, however, only enhance regulatory powers of the central government to collect federal taxes In order to satisfy unlimited financial demands of tile military, of the federal bureaucracies, and of the bankrupt stale corporations, half of which are located within the republic of Serbia. DEMOS - Slovenian United Opposition: Slovenian Democratic Union The Greens of Slovenia Slovenian Christian Democrats Social-Democratic Union of Slovenia Slovenian Farmers Union From ,r n □ v a revija M 3 r e h 1 g 9 ö . V AVSTRALIJI USTANOVLJENO DRUŠTVO ZA PODPORO SLOVENSKE DEMOKRATSKE OPOZICIJE Merry lands, 10.12,1989 V Nedeljo, 10.12,89 zvečer je v slovenskem sredi&ii v Merrylandsu (Sydney) Erik Modic, £lan sveta Sociald e m okratske zveze Slovenije in ustanovni dlan mednarodnega društva za podporo demokracije, predava! o slovenski demokratični opoziciji. Zbralo k je P.O. BOX 188, COOGEE NSW 2034 AUSTRALIA-TELEFAX: 1612) 5501370 PRVE POVOJNE DEMOKRATIČNE VOLITVE V SLOVENIJI - i,.U-in U.apfUt 1990, o L IMG [DEMOS URADNO SRECAfiJE Alfreda Breznika-zastopnika avstralskih društev za podporo demokracije v S loven i j i, s predsednikom DEMOS-a Dr.Pučnikom April 1990. Da je DEMOS zmagal je jasno ze nocoj...Dr.Joie Pučnik PRVE POVOJNE SVOBODNE VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI-S.,12.,in 22.4.1990. Predsedstvo Republike Slovenije predsednik:Milan Kučan Člani predsedstva:Dr.Matjaž Kmecl,Ciril Zlobec, Dr, Dus'an Plut,Ivan Oman SkupSEina Republike Slovenije Predsednik:France Bučar Podpredsednik:Viktor Pukl Podpredsednik:Vane Golnik Vlada Republike Slovenije Predsednik:Lojze Peterle Podpredsednici-vlade so:Jože Mene inger{0emos-5DZS)-podpredsednik za gospodarstvo ;Leo Se£erko[Demos-Zeleni Slovenije)-podpredsednik za družbene dejavnosti ;Mati j a Male£ic(Neodvisni poslanec)-podpredsednik za druibene dejavnosti. Ministri so:Marko Kranjec[Neodvisni)-minister za finance;Dinitrij Rupel(Demos-SDZ)-zunanji minister;Igor Bavčar(Demos-SDZ)-minister za notranje zadeve; Janez Janša(Demos-SDZj-obrambni minister;Jože Osterc(Demos-SKZ)-minister za kmeti jstvo;Peter Vencelj{Demos-SKD)-minister Šolstvo;RiaJko P irnat[Demos-SDZ)-mini$ter za pravosodje in upravo;Jožica Puhar(ZKS-SDP)-ministrica za delo; Igor llmek(Neodvisni)-minister za družbeno planiranje;Stane StaniČ(ZSMS-LS)-minister za informacije; Lojze Jenko(Neodvisni)-minister za zakonodajo;Miha Jazbin£ek(Demos-Zeleni S.}* minister za varstvo okolja in urejanje prostora;Miha Tomsi(T(ZKS-SOP)-minister za energetiko ¡Izidor Rejc(Demos-SKDj-minister za industrijo in gradbeništvo; Maks BastHDemos SKZ)-minister za triiŠfe in splosne gospodarske zadeve; Ingo Bai;[Demos-50$)-minister za turizem in gostinstvo;Viktor Brezar(Demos-SOS)-minister za drobno gospodarstvo;Frane Godesa(ZKS-SOP)-minister za borce in vojaške invalide;Marjan Kranjct Demos-SDZS)-m inister za promet in zveze; Katja Boh(Demos-SDZS)-mi ni strica za zdravstveno in socialno varstvo;Peter Vencelj(Demos-SKD)-minister za vzgojo,izobraževanje in telesno kulturo; Andrej Capuder[Demos-SKD)-minister za kulturo;Peter Tancig{Demos-Zeleni Slove-nije)-minister za raziskovalno delo in tehnologijo; Janež Dular[Neodvisni)-ntinister za Slovence po svetu. SDZ-Slovenska demokratska zveza SDZS-Socialdemokratska zveza S, SKZ-Slovenska kmečka zveza ZSMS-LS-Zveza socialistične mladine Slovenije-Liberalna stranka SOS-Slovenska obrtniška stranka SKD-Slovenski krščanski demokrati SZS-Social i stična zveza Slovenije ZKS-SDP-Zveza komunistov Slovenije-Stranka demokratične prenove SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA S LOVEN WE PREDSEDSTVO J— itrcifca- Ljubljana a™™ 25, aprila 1990 Drage rojakinje in rojaki v Avstraliji I Ha prvih svobodnih, čeprav še ne povsem popolnoma demokratičnih in poštenih volitvah je zmagala DEMOS-Združena opozicija,. D&BS ima v slovenskem parlamentu absolutno večino in bo sestavil prvo demokratično vlado Republike Slovenije, Vsem, ki ste tako požrtvovalno prispevali k razvoju in končni zmagi demokracije v Sloveniji, se prav prisrčno zahvaljujem. Vaša pomoč ni bila zamanj! Naši dobri stiki in naše prijateljsko sodelovanje niso končani z amago na volitvah - zdaj postajajo čedalje pomembnejši. Cilj nove slovenske vlade je povezati vse Slovence po svetu - v izšel jenstvu, zdomstvu in zamejstvu. Želimo vzpostaviti skupni slovenski kulturni prostor, ki ne bo poznal ne mej, ne-kakšnih drugih omejitev. Slovenija naj končno postane dobra mati vsem svojim hčeram in sinovom po svetu. Gospodarski položaj Slovenije se v zadnjih mesecih dramatično slabša. Rešitev gospodarske krize ln postopna (gospodarska) osamosvojitev zahtevata veliko naporov in solidarnost vseh Slovencev. V najkrajšem času želi DEMOS zagotoviti, da bo smiselno vlagati v slovensko gospodarstvo in bančništvo. Računamo tudi na vašo solidarnosti Imamo dovolj skupnih nalog, s skupnimi močmi bomo tudi uspeli. V prihodnosti moramo okrepiti naše stike in povezave ter tesno sodelovati» Le tako bomo vzpostavili demokratično ln samostojno slovensko državo! Ob koncu se vam še enkrat prav prisrčno .zahvaljujem za vašo dosedanjo pomoč! PREDSEDSTVO IÍEFUELJKE SIjOVENIJE PREDSEDNIK Milan Kučani Zveza komunistov-SDP) ČLANI PREDSEDSTVA Dr.Matjaž Kmecl Zveza komunistov SDP Ivan Oman Kmečka stranka PREDSKüttIK S LOV EMS KE VLADE LOJZE PETERLE (Slovenski krščanski demokrati) SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK France Oucar Slovenska demokratska zveza podpri lJjs Kuhi k Viktor Pukl Soc ialdejriokratska stranka PCTiPki-nisEDH];^ Vane Goéhik seleni Slovenije s M 2 !> I XL rt C 1 (J) I Li 0, 1, Li 1! »O G i? VJ i. IJ O, 3I ü OU C I sa til 1 a SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI Sydney-Melbourne-Canberra SKUPSCIN1 REPUBLIKE SLOVENIJE Telefax:QQ11-38-61-219 940 ČESTITAMO PREDSEDNIKU PREDSEDSTVA RS fJiLANU KUČANU ČLANOM PREDSEDSTVA PREDSEDNIKU SLOVENSKE SKUPSCINE DR.FRANCETU BUČARJU PODPREDSEDNIKOM SKUPŠČINE PREDSEDNIKU SLOVENSKE VLADE DR.LOJZETU PETERLETU PODPREDSEDNIKOM VLADE IZVOLJENIM MINISTROM Slovensko ljudstvo vas je izvolilo na svobodnih in tajnih volitvah in to njihovo izbiro spoštujem» tudi mi-avstralski Slovenci. Z veliko pozornostjo spremljamo vse dogodke v Sloveniji in si sedaj Želimo, da bi vsi izvoljeni usmerili svojo energijo v pozitivne premike:v gospodarski in kulturni napredek Slovenije,v njeno samostojnost in v preporod celotnega slovenskega naroda doma in po svetu. Poskusili vam bomo po naših moieh pomagati,saj se zavedamo,da je pot katero morate/moramo prehoditi se dolga in teika. Za društva v Sydneyu, Melboumu in Canberri Izjavi predsedniških kandidatov po volitvah "Ustoličen" predsednik Milan Kutan si je vpisaE * knjigo predsednikov - Delovni prcvet i župani sltmnskih uEifir SPODNJA SLiVNA, - Mllm K.ttn, prcd-^biik pa «p pO dngl t*tlotni vaju um rskid» ta dtnoknlkiii) lnoljtH|i pttdK&m K^iblUit Slorcmijc, Je pni drtavljin uk npablikr. kJ >c Jc dnet t SfKubiJl StK*l vpkal t idjiga predsednikov Hortn-lir ¿tare. Nt pobaio pftddiralkC" liujilc občiae pa mj bi GEOS5 tal Eimbofltno imUtc Slovriije t prihodnje puial bnj iM "Slavonija J« iïûïmdni domovin* ïjçh 5lo»*ntiv" Slovenija domovina vseh Slovencev Vaj bo ftlovenskn domovina, Um« tuli kino zn enuu n t j» odpira »vetu. v prihodnji! brei raziik Lil omejitev odprla tudi vsem svojim linovoni. kjerkoli îe živUo In kakrGnikoil 4o railojfi. (tu gledajo nanjs morebiti ta imera) neprijazna ali z ne zaupanjem. Predsedstvo republike Slovenije je predlagalo slovenakl Skupščini, di sprejme odloČil ve. ki bi ludl formalnopravno Ugotavljale pravi«, dn Je danaAnja Slovenija svobodna domovina v,«h Slovencev. tlsUti. Kl v njej ilvljo. tisLih. m it lilijo vanjo vrnili aH samo občaano porom ali na ognjiaea avojlh dedov, Sobi In avojim otrokom burno atonll doïro. it svojih misli in d i Jan j ne prdtenemodo koaiea, kajti potem ne bi mogli verjeti v realnosti nove poti. Kaîe nam Od rgodovine sprejeti dobro, četudi se ne moremo s.prlj*zrtit1 a slabim, kar nam je prlniiâala. Na nasilnem Stlčliču velikih ideologij preteklosti aio ve na k l narod rti doze rti ral Iz zgodovine, To naa mora obrab riti, Nikoli nas nI bilo več, kl idaj tO Vtmo. Lahka îlvlmo naprej, a pogojem, dft poskoSamo drug druRejtft doumeli, da drug drugega popravljamo In da 31 priznamo neko mejo pod soncem, ki naa mara ustaviti, Nc pozabimo, da smo del velik« esiote, ki ji pravimo i 10veStvo In da amo del îivljenja Prav rodovom, k) so it ie rodili in se bodo 30 roje vel! I V svobodni domovini Do tako morda laljc poskrbel! za prljamejse il vi Je nje in za Minesljlvo, bolj vedro prihodnost vseh Slovencev v naSl prenovljeni e!o vens1< l domovini. Tu bodo iiveil. tU boso gospodarili. Tu bodo na svoji zemlji. Iz ¿j tibí j artikla DELA IJUHDANA. 23, aprilu - Danes p» pulnuči, ko m zt bili znani neuradni rezuilnli volite* za predseJnika predsedstvu Slu* »enijc, nla imela v tiskovnem srediiiu iltkomt konferend obs kandidata dr- Jožt i'uenik in M i I,m Kučan. (I bjatIj unú nekaj ndlaniLov iz njuuili odgovorov na vprašanja doriiačih Li tujih novinarje*, Milan fcuí&ú: „7, rezuliati in s potekom volile v sem zelo zadovoljen. S temi voli Ivani i smo prestopili prag na naši skupni hoji po poti v livljenje v stabilni demokraciji in v evropsko uspešni druj.lii in državi. Trdil je bila In pol. ti jo je prehodil slovenski narod sk.ip,ij z VStlli najini sodTÍavljani lluiijanske, mulíMlté in drugih narodnosti Vdj državljani naše republike si lahko iitjeiho, da je t» pni Nit zmagovita; ne sama uradi tega, ker so hile svobodne, demokratične, parlamentarne in strankarske volitve zmaga demokracije m zrelosti slovenskega narodu; ampak I udi zaradi kvalitete puri. pu kateri smo prišli do teli volitev na déntokiáíiítii, miren, dribdnn, neouilen naün. brez rcvanšizmu in oh visoki stopn|i zavuruvjnja socialne ¡11 jwiitifne varnosti naiih ljudi. Na loj poli je vluventki narod dusegel ujvüjú Stopnjo Stflje suverenosti v svoji üpxkiviui, Zdaj imamo uHkJo trdila v svojih rokah. Na usiavnem temelju, ki smo si j(a pOftavlii ¡11 ulrdiii z ustavnimi dopolnili, ki so bila sprejela septembra lani, zdaj Iahkv mlluiainO kot Hivctcn uanxl 0 svoji prihodnoiik uvediioCie svoje moü, svojih usivarjaloili sposobnosti in svojih demokratiinili opredelitev. Pred volitv.imi so razumljivo bile pnl| usodnno£ani. (Ja zebo senzibilno dojame Irenulno situacijo v Sloveniji in dn se oh .ten čim hitreje in čiin lvmeljilejc loči od predstav preteklosti In se posveti prohkmom, kakršni se kaíejd za Slovcniju jutri.' Pogovor s Spomenko Hribar Pogovor z Janezom Janšo PnadilamlV Aiiirili>«i pruilvi ii ped pni d gimgkiaplll t 5loronl|l Fríji Sreinlk, <• J* pad >d: Iviirl mudil t Sl4vonl|J, >|.r !■ Ja treievU . ;ii<;i(|iaLII jtrink In ipremijll P0l*t K" magneto 14 n Hi Inki |i peanil Tli pofifirpv, med o [I m I hudi hn1»ri|u i Spamoi-ka nubir, pajnong 301 k c ii Invert HO 11. {¡Ovoktn privke i Id. Prisilim jó pgHiimo, ko Jé pn» iprdJ Hr'vpiil ui|e ae 1*4<0 4 n Modni tpiMl- V nail|0A|L iterllht tama pojoior 1 Janeiom Jm>0. d in ■ ■ ft* popavar t 5paman>o Hrlbfei km tUdI SpAntl Uri/ur f. Dratniv g.i Grihar, prva piai inp pozdrpr id uv-3l-ji.ik.iis Slbv»4t*vr pptetno po lhi.i ij A.ii druliva ;j podpori» fpirokrac |a v Slovenlll. S. Urit pr livkl.il f.t.: Ime Spji-innkn Mrlber |d lud I > alaianrtl akuproatl v V lini l|l don™ paialrvo. B»V4I 61 di ¡a d I fn tuji 1elan| naJlhrjiKll pa privl avoUodl, domoviadl|» i»i tloxtflvlh erarfpph ZAJ li im Sla™nHI up leinJo In aon:a riHlMVIHO Lji k« smo ziHlluiili prve avabadna In- fllorelioiHno mlHve, pn-lo 0 («m vi? S.H.: MJ L rp; j» »skrit p 1|i lep C-JJ Ííív Ki H Pili lepa TI U «ífl ilSvJl|L|Pn 9P I udi Ze ¡|rliii«n|0. ki )|* .Tli (|i l¡ til. fffe jrOC tH'l;|m ntkeklon almbal :o HovanjkO nííCÍ 4 |* 10 milo pina» pinrjPH.vendar ml ba. Glede prViHvelltPv nI rpk'i ijvgie («(Mlin» 0 Ion. C i to t In pjvp In jrabaftso, » íamdr |e J» (udi ruitso dp praiials ■sigo bil* 4vu04On4. i npiov J» t: "p s-pd-so gavdrlinpv P« ao 3-oboü-sp. V kolikor avtoodne bg pplrobng i» nnellilrell, nlmrei vldlll niDrl^p, da 3P |p v J 5. lililí»l|vd«fi nobrüg lglikoatraflu.de |a ipraianl», ieaoae pa i4x -sioj" 0oit#m olroill prt ion p-vih ivobodnifl vgMtnii. C-L po |e gralanl«. raiikomoinotl i" IPloA lmolagpozkci|i(indo na lo, Paleaamo iepp rmentum. 10 tO plhukfl;kinl popoldanak. polil ki. Paracimgdr. J. Putn-k, rp okrpg ttbt H nokgliko t.o|ih prllatai.nv, aodeipvppv, -ir 1P lHe piijii» "fllLlva "P íroslo I .v bi Ollg, |e mogoie ie Id, da m Idi likoimpnovlniii s.otocsih vimn Ja nojail-Unj n-jr pi_iac-.a i i-oíjioíin piipwlfl í JíiMim rui(n|ani, ki h gn. jaJIrnl - y lani Ciau. Viii-0.1'H pa bi panlnnA noktlier ip i«ligrg, l|dd[d ap ur pil mpjnpal ; On i.i ' J" i d j' o -oí ¡r al i*nk. nkfr c* bi i. -'ata :aV |e tL"fe|. F ® .Savnisprkn- c o J; J ni 't'IJt, MUMrtlM SI. p.jvkai j a |n 1 tU* WQri invili it. 94 ¥ kHHl J« 41'ldn;» |m iin-oa^c.oj ilovrm, i bi ■- * :p| r.pvi iidt|i povnoi' i" 3 H.: UM reCpm, i« nu J» t pOUDAO »dpi«l|livp. In {itd 3'aini rtm, úl ™ ! orií.II Skupu 10 «. umirim ki I* kíkoíkall |ü J» MfllnPiTip n*dpi|dv*n|» 57 ItdMk«, Vaablm Km rnbjp H. 91 K lpk» k )i fn po.»rMalpy jtm«10jn*SISHnLJi,flh'jn|HBn|pnphll3 prdkilrp (OTUtflJO da g'9 uto In Ukljudrtl f* ).i(nciiniro Slpitnl:d, r aimalu airsujiuii fl crian, Larai - «lceul.tn;u «1 JufOSliiiJi. Tpil bila «kraliM m u Ig ppl ^t sio Sio»enti |H lu i i- " j.i(osIíh,iI i» bo nagaíí v«j ¡mil, fi it h düd "frl i]in«L SK*r p« |* ru-jir.nn 3isio3io|r.i 5i::vnriiio v imuiu org*Ali|rtn>4 sjm( siO|fn drJ.ivnosn. aj.WlllU orfavk bi marala Insutl i» tlll» dritvrtlik* oigin«, ki r«k narp<3 dtlff» m sa£i|p, aratd innapIPdpe iVtl>«, -'unnisn. In rwran|o ff.Mj (osMffMiko politiko. 1»új0 OtHjmbNi» nun» ayp^a iuii t lu-uro i C11 Np lil mi um di piMIU'ip 95. lldTilk J Ipliko tusktnnlll lil Jll J, ki i voph aipAldv .l.sniijiraio mutnolH t« LaHnn osancivoluna SM^lP F B ' In idn| I« pro |*nSai|a a 9a1raiijl pi»C(!iiip ¡«llraHj». Vi pflprlrt » ko-s|¡¡pi In kaj nam lanko 0 »m sp»»i1«T S.H.: Zde mp vpanl, ko pinna gp )» Slmaficl n A-WJUH lin maja u ■J ipoUrpt Mi'si.si, da Po SvíievJil konjiaa odan iHlvoiilt díflfdkov i ,-CodoiiSi HüvfJiokoja njrpdi. eranm alo«nrti n»ng4 mnl.m url mm r, hito ni Üpvpntd ■ miNtiH damfi.si iir.ni» P'i1' 1i>o, ¿p sp lp poit6»J. StaipniP i«idlj(n* pa sam PtlU. V« d=i'p| lpWd i*iam dl i* SIPhpocI ' (Hllitni dprnaHm num» dptoll imlrspi.. r.nmg m i dovoli 4H1ÜHM 11 proPlem« "i Ipipn ip ilo-donakl i.iell v m|mi UmlT, dd ¡t (8 M ^(tik grdh In pl rnsjjmo piipriFi(l. íoprjí.l r>| nI d kensut. 1a naj BI DIIÉ uiiaspia viph S4gvosc»». rulliitin idadlotkin polil tnih prtpH¿«| pi»l»klgall, fetp-MC | Id Prio raaPdmii *jgnflraa* pj*dvnl*>amg. d j bi Pl<® tfnjpo 'Pld, 1 prSH|onl IvíI n»Va| imwivnli. t4ia. Jal UBPirla Pi.pr«nI molimo fakuurínn, ki rti n> npk naCIn nt nov» vip«IVri|e Iloronaks ¡.-.Ijunja, als«na« ntrod. v it m oprn*. na I* ap-jvp íií-o na jrpipkio ^ap. mHHU l+J*. J* »mg bili dpiiai Sio>«ne> r mailti 1111 (lijml pil»iaprai1d|pi U»diiTi SI M pptU) ko amo da&.n pgliliin plural i!«m. Sk W n
na[bl aa la kons'*> »rili. lohatlia kongraaoO S M L Hikkc -o J 0 r skril I» lo 11. ■.Il" ;¡.n. r tO CC- StT £604440*. ma|l n1»íriín ,a |a da b-ie Cifrv L|U»|ar.. Lar L|-jfr:||hp |i trc»Slgvan,|n ln Ltufl'iu la Tondoriv ti» i:üirjT.r». kal |l 'ptvsie Siií-ool- Upisi li M jdo| po jvodotnlh süllrtkn, ho ip bo jlpunoki OH«.» bn:dnte 50 Jnordo ko| radl po>aiMnl Sífvoncom i aíatra|i|iT í Hj idppiMil'iv vaom t ii il "o 'I' la frOSioo: io nI |d dmral|*i» l>ou Kolako m hwM £kgr a katerima ae ¿a Opi^g dOPiM|em V pr«|5ni ÉlO^llkl amo oU-J»*|IJ pagfttor Fltdljl brtinlka i Spolu« nVa i Hilinr. DJtntl objaíljnilü pogovoi I J*n*I0m JoiliO, ki J« bll pOtnol ni -nd(>noLglgnsyi UlV naVoko m«l vo|LHí»nnl V SlovnnIJI. Mad 11 in » bll* valhv* v SfpvanHI I0kl|uienS, Jin«I Jnnie J( bll l±nalj*fl t 3kupi4¡nO In vb llllnl '.Indi |a bit V »hupltlnl Hvol- Bn I» ohiíntímofl» mhnl 111». j un pagoíOÍ Ogbaaadru abjivljpm« » niikdnllft r visllüíh- Junei Jinlt F.flriinJV O Jonu, ugaell ma, da vi» voCin» • Siivoni|i lil vam p-i.s.ii.in peiMn Avptraliki^a diuitva la pi^JuO't 0«mgkrapl|* i SlpvHiil'. Vi 114 nim s Aualrali|l dptro pampnl, lorpj 1» ljpbl|«i»kJ pro-□ei In ^Pl(dn4l. «I g tpm fo:p| verna, in ob |4| iniikl 5-4.4r.rkn pomladi, ki Udi tigmnou|>oi plgomagll h leirp. el i«jj piosn.io bi za rjlr id||k* 1 Avptullii povrnili nekai «i-jli a »n ^jtlluli In ka| baOa Iv vaiil.4 10 npia tlnda pnneilft Slo^tspeirii j Jl„l|- ¡udi ial tpm U4(»1 da mam Id p4U»dnp p">ioJn4ai. d» pas drl.im 'Olik» . *iotiiii|>. 01 » jim db ta; pi.1oJng»1i larvvlllm, I» pod-pofTX ki id |o nim nupili v Caiu arpcuao Hul mSHu. 10 tkupa| ni bdlp ui-or 00 niprol frado alrvl aimo «oli*. I4'd, P-'nd i:,ni lptpm.i bi ti I4!k0 zam>5l|ili, da boiro imp 1 Iru W t S tunc iMMt i^podne idlilva. Kilublp^lujin ¡mimo i*ikd bi rok«l, da |>1o tam« i-ijo mi uja prav golovo |p todl tO 'MuH*t mh dogaiaa| * ertlu, ngmn * "nodal Cyrapl, pvji fgtoio p* Iu4> dptptleini prliadev>S|» v^tdi napiednib, pditanih &i'yv4r.i4v Ta ^ont>« OdenjuP malnaat, da £IOi*4i.H PCiline IHWUpjlH. aamoi1o|ive vdk.iru kjgnlado^i^M* ah pouoiroi-1.1 ^j|motio|nk. Tonili ni lakO 'rlino. TllH |d. UHI «COtOTO > ltH tlOI'lh C4 l«(ll| |0 i™' 5 onroma WHS pfllttl SI«W nekaik'al lo nslrjil. mgrca Ion 191 g., patam r H1H1 i3no«a tloienakega kooo'Pia Clompt ma v jircgr^mp I udi OOOn;4 p_ptpbnoga miiK^lviiaSiMVivtvglkvielobo p<-jamčila klprvj.dav;l|rj((xl onkiai CtionUn p™»* I i*m bgdp muli odaile ludi ™oJrrrtH ij t4l;5e ^gtpodarakb. kyicu'ng In 4Plgb k^visno kal> tzdi'iovnr n S tdm ba tareda Ijdi dOttJtn ip moaL ampek daie!ria ■■ n " j moinaal, npko bMr.jipj ii ps«tm Sloiiroa» r Enopd. I Hroinim t>*lgm. : dnmcviii.in.nl avaldin.!« tmp ll*a| rakN audj; pl a* m« 1ud. ml Ikmi pi t'.!^;pm4. r.fl No. p Jmie. iLijikdki ii'pu B voic beacdp in la vie vjie dplfl II araian3ko pomUd i4v«llko pn i-iltm bpdgtmi dtlu. J.Jjnli: Hvila tudi vin. iN mitllm di imata luifi £idvin4i v t4lv >4lik* jiHugu za lo kei i* VMfaJ 1vk!*|dgga:a, kv alebiHvjdlkoil PO >i0-|nl nnki dto£M, olpftl svobodno mLtli, ki 3d aa TtaaH lud" 41 Skrivil pzinijill iLdl t raid donOnno Hvala tudi vami SLOVMCEH 1 tJ J K SUVCiEN-politiino neodvisen,samostojen SUVERENOSl-paliticna reodvL£i05t/bf8-niti svobodo,ozemeijsko oe-Lov i to s \/ sns ali taka,kjer drfave ohranijo delno s a m o stojflost KtiNFERtNCA-sestanck.ivEia^driiiba KDKORES -sJind, iborova n je -zakonodajna skupščina v IDA sestavljena iz senata In poslanske ihornioe;zasedanje te sk upiii nc UHlHKliEM-poBdirjsnj« popolne enotnosti prizadevanje za okrepitev osrednje oblasti t zvezni drz'a vi, CAMB£KR*,19.5-1990-0B flTVOHTHII E ft L1 H11 Cjl ifl SESMMK Ih PODPORO BCHOmUJE V SLOVENIJI AUSTRALIAN ASSOCIATION FOR SUPPORT OF DEMOCRACY IN 25 SLOVENIA, SYDNEY AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI, SYDNEY 3, julija 1390 Dr. France I3učar predsednik Skupščina Republike Slovenije Subičeva A Ljubijana Spoštovani Dr. Bučar, Kot nam je znano je v programu nove slovenske vlade nova slovenska zastava in grb. V slovenskih medijih je že opaziti razne predloge. Tudi člani našega društva so na seji 13. junija o tem razpravljali- Soglasno je bil sprejet predlog, da je naša želja, da slovenska zastava ostane tradicionalna in zgodovinska trobojnica belo, modro, rdeča -seveda brez vsakega ideološkega znaka. Da bi se pa slovenska zastava ločila od slovaške, ruske in drugih zastav, ki imajo iste barve, vendar v drugačnem vrstnem redu, naši člani predlagajo vstavitev^do sedaj priznanega in nadvse priljubljenega lipovega lista. Motnosti za vstavitev lipovega lista je vec,kot naprimer: zeleni lipov list v levem gornjem kotu na belem polju ali zlati lipov list v sredini rta modrem polju itd. Upam, da bo skupscina pri izbiri nove slovenske zastave upoštevala tudi želje izseljencev, Z najboljšimi željami pri vasem nehvaležnem, vendar važnem in častnem delu za dobrobit slovenskega naroda. Prejmite prav lepe pozdrave. AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI, SYDNEY P.O. Box 188, COOGEE, N,S.W. 2034, AUSTRALIA za upravni odbor Tel.:fC2j SI9 3933 (Alln.r A. Srciflih) Fax.:*,61 2 550 1378 T ti nudimo bralcem v tiskani besedi zvočno pismo našega slovenskega metropol iiar ki mu ga jt omočil Radio l|uhljnna in ¡C prišlo med nas preko valov EA v u-četku junija. Lepa in ropte m It I j sq vredne, da jih vsakdo izmed ras sprejme kot vodilo, ki naj nas tesneje poveže z domovino na njeni poti v lepšo bodočnost, K temu vsakdo izmed nas lahko "doprinese svoje. AŠ SEPANJI TRENUTEK DRAGI slovenski prijatelji, dnige Slovenke in Slovenci, dr^gj bratje in sestre po sveiul Vesel sem, d;i vas morem v tem velikonočnem času. v eveloii pomladi in i ud i pomladi slovenskega naroda, nagovoriti preko ivočnega pisma, vam poslali prisrčne pozdrave in najboljše želje, Upam, da ste lepo doživeli veliko noč in da doživljate vsicljt in upanje, ki nam ga prinaša velikonočni in pomladni čas, čeprav v nekaterih delih sveta doživljate sedaj druge letne čase in ne pomladi, Prepričan sem, da z zanimanjem spremljale dogodke v domovini in da ste z nami v vsakem oziru močno povezani, Veliko je vaše pričakovanje, prav tako tudi naše, Z zaupanjem gledamo v prihodnost, ko doživljamo jpremembe po jadnjih voli i vab, ob pričakovanju, kaj nim bodo prinesle le sprvmembe. Nagovarjam vas v Četrtek 3 maja, lorej po vol i Ivah v Sloveniji, pa Je prrd zasedanjem novega parlamenta - lako vemu le za nekaj sivsr', druge so pa še neznane in negotove Vsi se zavedamo, da doživljamo velike spremeni Ijc v družbenem, političnem, gospodarskem, narodnem in tudi verskem življenju. Veseli smo, da smo jih doživljali brez budili dogodkov, kakor so se pojavili v nekaterih vzhodnih deželah, Seveda je (udi p d na? nekaj izjem, ko se tu 111 tam zaostri in nas nekako prestraši: kak ur da še niso za nami tisti hudi časi, ki smo jih doživljali med vojno in v letih po vojni. Na drugi strani pase vsi zavedamo, da je v sedanjem trenutku še veliko več obljub in lepih napovedi, da pa je glede uresničevanja še matsikaj zelo negotovo. Zavedamo se tudi težav, ki nas čakajo, ker smo pač premalo pripravljeni. Tudi tisti, ki imajo odgovorne naloge ali jih bodo prevzeli, se vcikral ne znajdejo prav. Manj k j nam ljudi, manjka nam izku-lenj za nove naloge, ki jili imamo pred seboj Pa še od druge strani prihajajo negotovosti. Radi bi sami svobodno odloCali o usodi slovanskega naroda iti njegove prili odno*ti. Na drugi s I ran i pa se zaveda- mo odvisnosti od drugih, bodisi od drugih republik v Jug oslariji, posebno pa še od drugih držav v mednarodni povezavi. V zadnjih Časih se spel pojavlja vprajanje o vicigj Cerkve in krisijanuv v družbenem in političnem življenju . Kriiilj an i se zavedamo, da imamo večje naloge, kakor smo jih imeli doslej- To predvsem zalo, ker se nam odpira šir\u možnost za sodelovanje v družbenem življenju na političnem in gospodarskem področju, posebno karJtadeva šolstvo, karitalivn o dejavnost in vpliv na javno mnenje. Naša odgovornost je iato tem večja. Kristjani želimo bili v službi vseh ljudi in vsega naroda. Vsakega človeka bočemo sprejemati in spoštovati, mu priznati njegovo osebno prepričanje, njegove človekove pravice. Nikomur nočemo nič vsiljevati, temveč hočemo povabiti vse ljudi dobre voije k čim večjemu in lepšemu sodelovanju, Med vprašanji, ki so pred nami in kijih bo treba reševati v prihodnosti, je sprava z mr Ivini i in vprašanje sprave med živimi, O tem je Slovenska škofovika konferenca dala že nekaj pomembnih izjav. Upam. da Ste tudi vi ptt (ej ali drugi poti dobili I a besedila. Nekaleri jili sprejemajo z veseljem in hvaležnostjo, drugi z njimi niso iadovoljni, ker mislijo, da take sprave sploh ne smemo oznanjab, ker je po toliko hudih slvareh nemogoča, Hrupi pa sprave zato ne sprejemajo, ker sploh niso pripravljeni, da bi se spravili i »emi. češ da z nekaterimi sprava sploh ni mogoča. Kristjani pa smo prepričani, da je sprava edina možna pol v prihodnost. Če bi sprave ne bilo, nam oslane samo nasprotovanje, sovraštvo in viedno hujše zaostrovanje, kar bi končno vodilo k medsebojnemu obračunavanju, maščevanju, pobijanju in uničevanju. To pa ni nobena prihodnost. Zato se kristjani z vsemi ljudmi dobre volje prizadevamo za SprjvO. Seveda pa je pri tem trcbd upoštevati tudi resnico o preteklosti in uveljavljanje pravičnosti do vseh in do vsakega posameznika. Prvi korak na poti sprave. odpuščaoja, prijateljstva i" Ijoiieini je pravičnost. ko vsak priznava svojo krivdo in ptosi odpušč;mja. pričakuje pj, da ludj drugi pri/naj" krivdo m prosijo odpuščanja. Kristjani smo narediti in srn« vedno pripravljeni naredili prvi korak v priznajo krivde v prošnji za odpuščanje, a (udi v rahie^i pravičnosti, v spoštova-nju mrtvih, pa naj so padli in so pdfcopflill kjerkoli, in v iskrenem iskanju sprave med /ivinu. Zavedamo se, daje lo iclo težko, ker pose lino starejši ljudje nosijo v sebi rane in bolečine, laradi hudih doživetij v preteklosti. Vendar se Cerkev ne bo nehala zavzemati z a spravo, /.a odpuščanje in /a preseganje preteklosti ter za novo sodelovanje v prihodnosti. Prepričani smo, da budo ljudje dobre volje pri le iti sodelovali. Morda je temu ali onemu, ki že dolgo č.ivi drugje po svetu, vse lo težje sprejemali, ker premalo pozna razmere doma. Cc pa bi bolje poznal ni« prizadevanje za pravi in osi do vseh. tudi do tislili. ki šc nikoli ntKo mngli pri i i v domovino, ki imajo le vedno pomi-sleke in slrah pred vrnitvijo, sem prepričan, da bi nam pritrdili v našem prizadevanju. Pod človeškim vidikom je to plemeni ipod etičnim vidikom naša dol' in (Hi, pod vidik oin slovenskega naroda naša življenjska nujnosl in pod krščanskim vidikom naše poslanstvo. Drugo področje, ki ga obravnavamo v našem pogovoru, jo vprašanje Cerkve in puli like. 2 al je it toliko nepojasnjenih besed in pojmov, kij pomeni vmešavanje Cerkve v politiko, ali kol nekateri pravijo, zloraba vere v politične namene. Zato si moramo prizadevali, da bi najprej razjasnili, kaj pomeni Cerkev, kaj pomeni politika, kaj pomeni sodelovanje Cerkve in k risi-jmiiM politiki in kaj pomeni zloraba vere v politične namene. Priznavamo, da so je v preteklosti marsikaj hudega dogajalo in da se morda tu in tam še 10 ponavlja. Na drugj strani pa se krisljani moramo in hočemo zavzemati za svoje polnopravno sodelovanje v politiki in na političnem področju. To je nasa dolžnost kot enakopravnih članov naše družbe in le pravice nam v resnično demokratični družbi nibče ne more odrekati. Vsi se dimen v Sloveniji uvKinamo ia demokraei-jo. čeprav je za nekatere ta poj m še precej nejasen. Hočemo se učiti ob demokratičnih izkušnjah v raz-nih deželah po svetu. Zato so nam tudi vaše izkušnje, vali prispevki, vali pogledi in vaši predlogi dragoceni. Veseli smo. da nas spremljale in da nam pomagale uresničevati demokratično obliko družbe v Sloveniji. Še irelji vidik je, ki se pojavlja vedno znova v pogovoru o vlogi kristjana v naši družbi: v čem namreč obstaja poseben prispevek kmljanov, Na eni si ran i je tnrba vedno znova poudiujali. da smo krisljani. tako kot vsi drugi ljudje. člani nase dnilbe. 7. drugimi ljudmi, pa tudi z vsemi, ki živijo na naši zemlji, delimo dobro in hudo. Nosimo breme prvlekloMi in Sedamo z zaupanjem v prihodnost. Prizadevamo si ta spremembe. ki p j se morajo začeti najprej pri vsakem osebno, a tudi v strukturah v naši d mil) j, Kristjani pa imamo še tri'posebne prispevke, kijih hočemo posebej poudariti pri preoblikovanju naše družbe. Pm je poudarjanje osebne spreobrnitve. Ce se sami ne spremenimo in ne spreobrnemo, tudi sprememba llmkGJf ne bo veliko pomagala. Človek sam mora najprej postali drugačen, boljši, bolj pošten,, plemenitejši in frolj pripravljen za odpuščanje in za sodelovanje z vsemi drugimi. Drugi prispevek, ki ¡si hučemo kristjani še posebej poudaijati, je naša zavesi eličnih vrednot, brez katerih ni pranega človeškega sožitja v drufcbi. E lične vrednote, ki izhajajo iz dostojanstva človekove osebe in družnega bilja, kol so poštenje, pravičnost, Ijulie-zcn. zvestoba. spošlovanje drug drugega, spoštovanje življenja, zavzemanje za svobodo in enakopravno*!, so tako neobhodno potrebne, da mimo njih ne moremo iti. Tretji prispevek pa je naše zaupanje v božjo pomoč. Zavedamo se. da pri gradi I vi nove družbe nismo sami. Ker naše prizadevanje presega človeške moči -nalogi; so namreč prevelike in pretežke, toliko bulj ta-uparno, da nam bo Bog pomagiil. Zalo se tudi v molitvi obračamo Nanj v zj upanju v Njegovo pomoč zase in za vse ljudi, svetu. Dragi slovenski prijalelji po svelu! Vabim vas, da sle z nami združeni v lem prizadevanju, pa naj si bo, da ste sami prepričani kristjani, ali pa da sle izgubili slik i ven» in Cerkvijo, pa kljub temu ostali dobri Slovenci. Maj nas povezuje naš ponos na preteklost slovenskega naroda, na našo kulturo, na nase bogalo izročilo, na naše zdrave korenine, iz kalerih smo živeti in bomo fciveli. Naj nas povezuje naša zavietosl in prizadevanje ia lepšo in boljšo prihodnost slovenskega naroda! Prisrčno pozdravljeni? + Dr. ALOJZIJ SUSTAR. melropolit m ljubljanski nadškof Stolnic j mitu M i kalij i, Ljiibl|jn9 Misli, Jun.-J ul. 1990 28 N1K0 Z I/OKEL J OS ItO.cbletniei duhovniškega poklica £itra V AL l H TI gA BjllUJ* Siti ivest svojemu poklicu in prekašati težo izgnanstva sta morda najbolj značilni podobi letošnjega jubilanta p.Bezi 11ja,k i j« dolgost Kristusovega življenja predal svojim rojakom v Avstraliji. Več kot 60 let bi bilo potrebno sači v Viške iaro v l jubl jani, k jer bi našli zapis o rojstvu in krstu trinajstega otroka Valentinovih. Mladost,kot vseh razposajenih vrstnikov,ki s svojimi d on i s 1 i c ar i jezijo odrasle in pametne.Ko stopa v Ljubljani v red očetov Frančiškanov niti v sanjah ne more predpostavljati kakšna pot ga bo vodila skozi življenje. Ob razburkanih dogodkih II.svetovne vojn« se konča mladostna vihravost,kajti Easi postanejo tudi 1 a mlade neizprosni. Umik študentov Iz Ljubljane na Dolenjsko in ob koncu vojne beg preko Ljubelja,mimo rojstne hi še , z apeča t i 45 letno begunsko usodo.Še sreča, da se umika z mladimi tudi inteligencami začne zbirati okoli sebe 5tidente,da ostane pri življenju njihovo znanje in se kopici v vedo-leljnih srcih mladih beguncev. Odhod v Ameriko.Kje bo konec tega eksila?Ali bo moina vrnitev v rodno deželo,ki preliva kri nedu1 in i h,k a j t i zmagovalec je neizprosen? Škof Rožman,ki deli z begunci usodo pregnanega past irj a , pred 'tC.leti položi roka na glave nladifi kandidatov duhovniško službo.Bana besede p.flernar!elbourne in Canberra izvolijo v odbor IS referentov, Sydneyski rojak Vlado Menart-odvetnik,izdela za vse Slovenske narodne svete v Avstraliji Pravilnik in Ustavo Avstralske slovenske konference. Določen je datum ustanovne ASK 28,julij 1990.Kraj:Slovenski klub Triglav-Sydney. Nekateri predlogi in zaključki te konference bodo ze posredovani na letošnje srečanje razumnikov "Draga 90" v Občinah pri Trstu. Tam bo določen točen kraj in datUM SSK. Več predlogov je tudi za spremembo samega imena Kongresa.Tako da pobudo tudi bi vi i viktorijski Pripravljalni odbor za SSK.na predlog Dr.Jureta Koče,naj bi se ne imenoval SVETOVNI temveč VSESLOVENSKI,saj je za to več razlogov. 0 predlogu so obveščeni vsi pobudniki 5SK. V pičlih dveh mesecih se torej v Avstraliji zbere- lepo število slovenskih razumnikovfdru^tvenih delavcev in drugih posameznikov,ki se oprimejo ideje SSK ter se lotijo del a:£iri jo informacije o kongresu po raznih sestankih,radijskih urah,potom slovenskih glasil v Avstraliji in slovenske strani sydneyskega tednika.razmnožujejo in razpošiljajo kopi je,marši koga pa pridobijo tudi potom pisem in individualnih pogovorov,utirajo torej pot v začetek drugačne slovenske bodočnost i-upat i je da boljše kot doslej! CILJI AVSTRALSKO SLOVENSKE KONFERENCEF SLOVENIAN STUDIES AT MACQUARJE UNIVERSITY p. 0. eox 160 mpftrylamds nsw 2140 Australia Tel. iW>5iT-7J4T Ttt/ffe (ifl)J2JJ3W 7. julija 1990 Kratko poroti Ig Sklada 2a učenje slovenščine na Macquaric univerzi v Sydneyu. V Verskem središču v Merry I an d su smo 1. julija 1990 imeli odprto tribuno, to je odprli sestanek, na katerega so bili povabljeni vsi, ki jih učenje slovenŠčine na univerzi zanima. Odbor seje opravičil vsem, ki Se niso prejeli pisma, v katerem se jim Macquarie univerza zahvaljuje za dar ter jim sporoča številko potrdila prejema denarja. Slovenski sklad kot tudi Univerza sta imela v letu 1989 in 1990 velike administrativne težave, zato so nastali zastoji s pol rdi li. Vendar vsem na znanje sporočamo, da, tudi, če niste prejeli pisma, ni nobenega problema. Če sle darovali, v davčni formul ar samo napišite: DONATION to MACQUARIE UNIVERSITY, Sydney, S .... (toliko in toliko) in vaš dar bo avtomatikopiiTnjn in 100% odbil. Debata na odprti tribuni, ki se jo je udeležilo okoli 70 ljudi, je potekala sponi an o. Vprašanja kot: v kakšne namene seje ta denar porabil, koliko ta študij stane Študenta, ali ta denar porabimo tudi za vpisnino Študentov, koliko bo lektorat stal naslednje leto, kaj nameravamo storili v ta namen..... Torej, odgovori so: 1) Denar, ki ga sklad zbere, se pftrabi za plačo leklorju, pokrijejo se vsi administrativni stroški, kot uporaba laboratorija, lekcije se snemajo v iivo, razpošiljanje kaset, učnega materiala, poštnine, kopiranja ipd, 2) Vsak predmet ima določeno i te vilo ročk. Vrednost vsake točke je $ 100.00, ki jo študent mora plačati. Če pa Študirate slovenščino kot del svoje diplome (recimo za BACHELOR of ARTS), potem pa ne plačate nič, kajti po avstralskem zakonu boste vračali stroške študija procenlualno, ko boste v službi. 3) Torej denar za Študente ne gre iz sklada. Naslednje leto bomo verjetno morali zbrati okoli S fiO,OUO.OO (Se do danes nimamo točne številke), S le m bomo pokrili plačo lektorja in tutorja, ki ga naslednje leto nujno potrebujemo, kajti lektor sam ne more in niti ne sme (union restrictions) učili vse tri letnike. 4) Za zbiranje prostovoljnih prispevkov smo že poslali 1500 pisem s prošnjo, da se vključite kot člani ali darujete posvojiti mnčeh. Imeli pa bomo radirtthnn, dobrnrtelnn večerje, kulturne prireditve, mogoče loterijo ipd. Gospod A. Brežnik je predlagal že vsem članom Demosa, da bi ves dobiček prvega vseslovenskega večera, ki bo v Svdneyu pri Slovenskem dniStvu Triglav 28. julija 1990 šel v dobrobit učenja slovenščine na univerzi. Možnosti je mnogo, potrebujemo samo odgovorne ljudi, ki bi vneto delali v ta namen. Tudi gospa E. While se je obvezala pripraviti kulturni večer. Povahljeni so bili tudi Študentje. Odzvali so se štirje (4). Eden od teh bo v letu 1990 diplomi ra l h slovanskih jezikov in ima slovenščino kot drugi jezik. Njegov oče je Slovenec, mati pa Hrvatica. Potem smo imeli dve dekleti, ena je doma iz Walesa (Velika Britaniji»), druga paje i tal ijanskega porekla, rojena v Avstraliji. Obe imata slovenska zaročenca in se veselita snidenja s slovenskimi sorodniki. Lepo nam je tudi povedala Študentka slovenskega porekla, kako zelo važno je znali materin jezik, kako bolj ti bogat in tato bnlj znai spoltov&ti svoj rod Vsi so zadovoljni z učenjem in s potrpežljivostjo lektorice. Zap ros i li smo tu d i za p et (5) m ¡nut Slovenskega jezi ka na p os t ají 2EA, vend ar je padel pred I og, da bi mogoče bilo bolje imeti svojo privatno radijsko postajo kot jo £e ima Melbourne, Gospod Jože Se ličar sc bo pozanimal in sporočil, kaj se lahko uredi. F reji nji predsednik g. Ivan Kobal je Čestital novemu odboru, da tako dobro nadaljuje začeto delo. Sprejeli smo ga kot dosmrtnega častnega člana Slovenskega sklada. Vestno je vztrajal in verjel v Jektorai od vsega začetka. Brez njega in brez g. prof. L Kreka lektorata Se danes ne bi bilo. Sklep: potrebujemo čim več Članov, čimveč prostovoljnih delavcev in mnogo dobre volje, tla finančno podpremo lektorat, kajti geslo odprle tribune je bilo: BREZ SLOVENSKEGA JEZIKA DOMA IN V TUJ INI-SLO VENSKEGA NARODA NE BOl Zato je potrebno poslali čim vc£ otrok v osnovno Solo, nato naprej v srednjo šolo, kjer naj vzpodbujajo naSo mladino, da poleg Študija na univerzi vzame Se sloveničino km predmet. Naslednja odprta tribuna bo čez dva meseca. viaequarie univerzi Marija A SenČar, predsednica Z OBISKA PO SIjOVENIJI. .. ZA RADIO 3 EA^Q oJhiQfn Te Cuxtti ™ kocervjü; ^S7Q ¿tote»«**« nxr.J)«^ n^-sj^?«^ ¡Enjfttv ddn, **** ' hegu, tco cfčvaiJih* St^éoÁ&uJ ftxTeu^é^'J fínca te, ¿o zruc&'fe. úsino ¿f cáx+tu&o , gozda tC0>&¿t> ó&itmí ¿pteSexM-ü (fti?4% /XXXjtfa S¿UL?o fobtí /n IW ta /efy Zctwctn ¿¿¿utrne ¿q ctóíyPr tf J&cU ^o o$- /M t fuA'scÍA PUžfftA' /to" mfy, o&kio 4 S^fi'*" cúuxoiht¿ JW ^ d* ct- pvhCti cktáiti citfá^uj^ cb¿ fc/*H¿fVt>U&tr (n^drmÍHCtítí jtfM vptásiÁ Jt'-lu-foíS«' frmu&fWAjét* ^cius^co «4 JuotL+üqvuu? & twe ; zp pufo***, i ^^ duxpA rnatod^í ffá k<\Jtoukbt¿ ** fj /po^Uajono, /c ¿aod/to, ¿sk^n-o oé&oJttf&tOÍ W t¿ fo^iq jP^Aq zSÁ'aq iŽčiuGlf SQDEIJWKA EITÍIQJEGA RADIA 3 EA V KÜLBOURNU QODftJK V SLOVENSKEM JEZIKU DOMOBRANSKA KOMEMCRAC T JA 14.6*1990 Mt?rryiends CGovor, ki ga ni bilo) Vladimir Menort V znamenju spro^e nisfcei današnji žalna maia in k omemo r elc i j a samo za padle in pobite domobrance in slovenska četnike temveč za vse Slovence in Slovenke, ki so bili žrtve zadnje vojne. Od lanskoletne komemoraclje so se stvari doma in po vsej vzhodni Evropi ogromno spremenile, na boljše seveda, politično, te že ne gospodarsko, ter je klic po spravi umesten Tn potreben, posebno še, ker je že minulo 45 let od konca Druge svetovne vo j ne. Slovenci v Avstraliji smo spravo v praktičnem pomenu že dosegli. Ni bilo težko, ker večina tistih, ki so tu v Avstraliji bili na strani prejšnjega režima doma, niso to bili i 2 ideoloških razlogov, temveč zato, ker so na tedanji reilnu gledali kot na legitimno slovensko vlado, karkoli so že mislili o njej. Zato ne moremo reči, Ga so presedlali, temveč Samo nadaljujejo svojo lojalnost dO Slovenske vlade. Poleg tega se danes v Avstro! i ji skoraj vsi zavedamo, da je ra spravo potrebno 58™, da znamo drug z drugim delati In biti tolerantni drog clo drugega, svoja mnenja In poglede pa lahko kljub temu obdržimo. Malo težja pa je sprava z nekaterimi skupinami doma, ki spravo odklanjajo in izključujejo. To so seveda vsi tisti, ki še vedno govore o 1 osvobodi In i voj ni ' namesto, de hI j o k M ca I i s pravim imenom 'državljanska vojna1- Posebno so v odklanjanju sprave glasni načelniki borčevskih organizacij, ki pri tem vedno poudarjajo, da se partizani niso borili za komunistično revolucijo, temveč za svobodo slovenskega naroda, ker najmanj devetdeset procentov borcev niso bil i komunisti in da so mnogi borci bili razočarani, ko so se po vojni dogodki razvili drugače. To Je stara pesem. Apologeti komunistov so isto govorili za Kitajsko, Kubo in Vietnam; prepričevali lahkoverne, da tem n E £lo za komuni st i čno oblast, ker so komunisti bili v veliki manj šini. Ko je hunski poglavar Afci I a leta 4S1 vdrl v Francijo, je bila večina njegove armode sestavljena iz germanskih plemen Ostrogotov, Frankov, Burgundcev in Gepidov; Huni sami so bili v vel i ki manj itni. Vendar zgodovina ne uči. da so Ostrogotje. Franki, Burgundci tn Gepidi vdrl I v Francijo, temveč Huni, ker Huni so biti tisti, ki so vodili ekspedicijo v svojo korist in ne v korist podložnih plemen. Prav tako so komunisti vodili na Kitajskem, na Kubi, v Vietnamu in v Sloveniji državljansko vojno v svojo korist i n ne v korist tistih, ki so mislili, da se borijo za svojo svobodo in v Sloveniji še posebej z a svobodno in neodvisno Slovenijo. Komunisti danes vedo, da je komuni ima konec i n da z njim več ne morejo naprej, Želeli bi pa obdržati svoje položaje ter se sami delajo dobre, v boj po pošiljajo bivše partizanske borce, kot so to delal i medi vojno. Komunizma s č I gvečansk i m obrazom nT, ne obstoj o. So samo č i ovečansk e krinke. ki si jih komunisti nadevajo, da bi prevarali kratkovidne Iahkoverneie. Kot so pokazale volitve v Sloveniji ir tudi drugod, jim to dostikrat uspe. Mi so pa računal i ne nek skriti faktor, na pobite slovenske domobrance. Če danes komunisti doma govorijo, da so za neodvisnost in svobodo slovenskega naroda, za pravno driavo, zo prost trg in privatno lastnina, zakaj so pa potem, po končani vojni, ko je bil ias za pomiritev in spravo, isti komunisti in njihov! duhovn i predniki zverinsko muč Hi In pobijali Slovenske domobrance, prav tiste mo2e in fante, ki so bi I i kot slovenska vojska edini garant svobode in neodvisnosti slovenskega narode in tistih svoboščin, za katere se danes navidezno potegujejo celo njihovi mprilci- V zgodovini je znano, da en dogodek lahka v ljudski doml jfj I j 1 zasenči vse druge dogodke. Tako je naskok na Bastilie neločljivo povezan z francosko revo! ocljo. Berlinski zid je bil drobcen in nepomemben v primeri s Kitajskim z T dom. Vendar je ljudem pomenil otipi J T v dokaz ielezne zavese, ki je delila komunističen svet od demokratičnega sveta, tn ko je bile lansko leto prebita vrzel v berlinski zid, je ves svet vedel, da je komunizma konec Pokol domobrancev je en tak na zunai nerazumljiv pojav v najnovejši zgodovini slovenskega naroda. Gd pokola se je reši I o manj kot tisoč domobrancev, ki sn se razšl i po vsem svetu. Vedno mpmj jih je pri življenju in nikdar niso predstavi j al i nevarnost komuni st i č ne mu režimu doma, Nasprotno je pa spomin na pobite domobrance ostal v duši slovenskega naroda ter se ni zmanjšal, temveč postaja vedno vetji in močnej Ši . Kar sd komunisti spregledali leta )945, je, da je Slovensko ctoirwbr anst vo nastalo i? i.pontonp volje slovenskega ljudstva. Domobrance je bilo mogoče fizično uničiti, nt pa bila mogoče ubiti njihove duha. Kdorkoli je sledil in sledi dogodkom zadnjih let do™r vidi in ve, da so pobiti domobranci vedno v ospredju volje slovenskega naroda, da se reži komunistov popolnoma i ri enkrat za vselej. Nekaj je jasno in gotovo. Domobranci iz Kočeskegg roga in drugod, kjer letijo njihove kosti, še ni-=Ltj izrekli svoje rndnje besede, niti niso še tzvojeval i svoje zadnje in odi of i i ne bi tk e. DEKLARACIJA REPUBLIKE SLOVENIJE 2.julij 1990. Deklaracij rt o suverenosti države Republike Slovenije Slovenska skupščina je po skupni seji vseh treh zborov 2. julija 1990 sprejela Deklaracijo O Suverenosti dr Jave Republike Slovenije. V njej je zapisano: 1 člen Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z X,,Xt,,LXXII. in XCH, dopolnilom k ustavi Republike Slovenije ter z določbami mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah razglaša skupščine Republike Slovenije suverenost Republike Slovenije. 2. Ota Politični, gospodarski in pravni sistem Republike Slovenije temelji na ustavi in zakonih Republike Slovenije. Ustava SFR Jugoslavije, zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi veljajo na območju Republike Slovenije.če niso v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije, 3. Člen V skladu z načelom suverenosti in z naCelDm primarnosti ustave in zakonov Republike Slovenije morajo republiški organi in organizacije zago!avljati,da bodo tudi vsi zvezni organiin organizacije na območju Republike Slovenije poslovali v skladu z veljavnim pravnim redom v Republiki Sioveniji. 4. Člen Skupščina Republike Slovenije; t. ustavnim zakonom dolóla kateri zvezni predpisi se na območji) Republike Slovenije ne uporabljajo, ker so v nasprotju z njeno uslavo in zakoni. Zakoni, ki jih skupi čin a SFRJ sprejme po sprejemu te deklaracije, veljajo za območje republike Slovenije, če k njim izreče soglasje Skupščina Republike Slovenije. 5. (len SkupíÜDü Republike Slovenije bo izvedla predpisan postopek za sprejem nove ustave Republike Slovenije v roku enega leta. 6. Člen Ta deklaracija Začne veljali y. dnem ko je sprejeta in slovesno razglašena na skupni seji zborov skupščine Republike Slovenije. Slovenska skupščina je ob deklaraciji sprejela ie dva dopolnilna oziroma izvedbena sklepa. Prvi določa,da mora slovenska vlada do zaCetka letošnjega septembra pripraviti predlog ustavnega zakona, s katerim bo ugotovljeno, talen zvezni zakoni v Sloveniji ^ne veljajo več. Z drugim pa umika delegate Slovenije iz zveznega zbora skupščine SFRJ (zbora, k t odloča na podlagi večinskega natcla), Slovenija ima tako odslej v zvzent skupščini, ie delegacijo v zboru republik in pokrajin (zboru, ki odloča na podlagi konsenza). Čeprav je bilo politični akt, podoben sprejeti dklaraciji, zaradi političnih razmer v Jugoslaviji in gospodarskih v Sloveniji magote pričakovati ie nekaj Časa, je bii dogodek vseeno precejšnje presenečenje. Dnevni red tokratnega skupščinskega zasedanja namreč ni vseboval nitesar "vznemirljivega". Toda med samo sejo je Tone Peršak, poslanec in podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine (vladajoča koalicija Demos) v imenu 56 poslancev predlagal razširitev dnevnega reda s predlogam besedila deklaracije,k i ga je pred nedavnim na kongresu sprejela Slovenska demokralična zveza, ena od strank iz vladajoče koalicije. Slovenska jav-nosl^ je bila s tem predlogom dobro seznanjena, pa tudi polemike o njem so v javnih občilih /e tekle, zato je tudi opozicija navzlic "taktičnim" pomislekom pobudo sprejela in zavzeto sodelovala pri oblikovanju dokončnega besedila. Deklaracijo, _ o suverenosti Slovenije so po nekajurnem usklajevanju podprle vse v slovenski skupščini zastopane stranke in poslanske skupine; zanjo je glasovalo 187, proti 3, vzdrzala pa sla se 2 poslanca (poslanikih sedele v je skupno 240). Kol je neposredno po razglasitvi deklaracije dejal predsednik slovenske skupseine dr, France Bučar, gre za zgodovinski korak v uresničevanju predvolilnih obljub vetine slovenskih strank, obljub, da bo Slovenija sama odločala o svoji usodi. Dan kasneje pa je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle izjavil, da deklaracija nc pomeni odcepitve. Povzeto iz "ŽARiSCA" 9L julya 19S0 "Dvignil* fll»ve; pribljt u i* sdftienjti" Of. A. Kfiiciic li^Jm Koče i)0 70-tfUiuci PFi.JURE KOČE ___ PCRTREr Dr.JuAe rojak iz UčJtbouAna,ftaj{£ast£.j£i član novousta- novljenega SLOVENSKEGA NARODNEGA SVETA-Viktorlja za SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES j t lodlt 1902.Zeta v Starem tngu ob Kotpi. Diplomirani ak.ade.mik bivše Konzularne Akademije na Vuriaju. Doktor prava Uuiverze v laQfi.iba.Od leta i927.do 1941 .tajniJk Zbornice za trgovino,obrt in industrijo u Ljubljani. Narodni poslanec, Šele Krajine, v predvojni Jugoslavijilod 35.do 1940.) Od leta 1943.do J945. v Londonu, aktivni ¿rt vodilni čtan Odbora za obnovo gospodarstva.Leta 1944.v "London 1 nteAnatlonat Assemblif-akupitina vteh držav od Nemcev okupiAane, Evrope, zagovarja tezo, da naj pripade Trst kot mesto Jugoslaviji a pristani*že. pod upravo držav bivše Austro-ogerske. monarhije.kar takrat omenjena skupseina odobri. [/nto let objavlja tazne clankel naj večkrat proti komunističnem/, režim) v aystralskih ¿asopiiih ter u sZovenskih zamejskih in zdomskiti čas opisih. 0 tajniški deklaraciji je. pisal v M l S L1H ze leta 19&1.Takrat se. spominja nje>ie 70-letnice... ¿t duh tiajni* liT j !. Zato bo vlada storila vseTda bi preprečila gospodarski polom , znanjia 1 a prelivanje denarja od uspešnih k manj uspe^nin,spremenila gospodarsko strukturo,odpravila posledice političnega kadrovanja v gospodarstvo, pridobila potrebne pristojnosti v ekonomski bov v Sloveniji so bili nekateri znanlpo111iki In uveljavila učinkovit gospodarski in vsekakor preaoioi Slovenci kot npf.sistem. Bofldar Jakae,AdoH Colia itd, /D C L 0/ V socializmu je bilo delovanje Itotarv kiubov prepovedano. Avstralsko slovenska družina v Sloveniji Y Ljubljani je danes ponovno ustanovljen fiotarf klub,pohode pa se pojavlja-^ Sloveniji se je jo tudi v Mariboru, Idriji, Novi Gorici in na Bledu. 1 m p e rj_j_ Ivana M a Čk a-Ma U j e se je letos ¿našla nenavadna druščina avstralskih Slovencev: pater Valentin B az i 1 i j ,Mar jan Periif^lica k 1 zrna L,Danica Petri£,Bert fribac,Marcelz Bole in drugi. U popularne Mačkove vile na S ne fn 1 ik 1 ME(f dru9iffli nas > PD *8l0*ih radia 3 EA v Ljubljani se bo v blifnji prihodno ^ pozdravil tudi pater 3azilij:iz bele Lju-sti slovenski protagonist Matfek preso-bljane"■■50 »"«'obneii brz izkoristili lil v navadno stanovanje v Veselovo Ul.to Z3 Obsodborfes je bil njegov pozdrav Za Ivana Maika-Matijo se SušLja „srS^po 1 iti cen.Lahko hi vedeli vsaj to,da pravl-kaj,predvsem mu pripisujejo mnoiične mo Ljubijani »bela" ze Bog vedi od kdaj,pa vsaj od Prešerna naprej-takra t belogardistov se prav gotovo ni bilo. SLOVENSKI NARODNI SVETI V AVSTRALIJI ODBORI VICTORIA-Melbourne PREDSEDNIK:S i mon Spacapan PODPREDSEDNIK;Stanko Prosenak ORGANIZACIJSKI TAJNIK:Stanka GregorIČ BLAGAJNI K:Štefan Merze1 OSTALI ČLANI ODBORA;Pa ter Valentin Bazi 1 i j.Helena Lebei&lvo Leber,Elica Rizmai, Vinko Rizmai,pater Ni ko Žvokelj,Dr.Jure Koče»Paul Česnik,Draga Gel t.Vida Kodre in Lucija Srnec- N.S-W,-Sydney PREDSEDNIK;Dufan Lajovic PDDPREDSEDNIK: Ma r ta Magajna TAJNiK:Alfred Breinlk BLAGAJNIK:Ivanka Bulovec OSTALI ČLANI ODBORA:Pa ter Valerijan Jenko,Rud i Brezni k,A1fred J.BrezVii k(ml), Pavla Gruden, Jofe Zohar,Vlado Menart, Ivan KOŽelj,Ljenko Urbane ic",Mar i j a Senfar, Jože Senčar»Aleksandra Bizjak,Dr.Marko Coby,Stanko Aster-Stater,Jože Koforok, Lojze Kmet i č, Ivan Suianj in Marjan Cesar. A.C,T,-Canberra PREDSEDNlK:Cvetko Falei PODPREDSEDNIK:Marjan Kovač TAJNIK:Franc Erpi{T BLAGAJN I K:Barbara Falež QSTALI ČLAN! ODBORA:Joie Žagar.Marjan Koren.Cilka Žagar,Ciril SetnI(fartZinka Cerne,John Falei,Franc Hudina,HI lan Sprohar,Alojz Papez',Alojz Kavaš,Florijan Fa1ez, Ddbori Slovenskih narodnih svetov bodo izbrali iz svojih vrst po tri člane za upravni odbor Avstralsko slovenske konference,ki bo imela predsednika, podpredsednika,tajnika.blagajnika In odbornike. Uprav] ja : Al i re d Brefnik Prispevke zbira in ure jo je:S tank 3 Gregorlf 7/10 Karong fl-d_ Cauifield 3161 Me 1bourne Naročilnico za Slovensko fi&ma poslati na; SLOVENSJtO PISMO p.o.m m CODSEt 2034 A U5tr alLa Sodctavci:p.Valentin fiazi 1 i j ,Ke 1 ena in Ivo Leber , I va lik 3 S t o f , E 11 c a Rizmai, flrjgi G i ]t, Vidi K Dd r e, P - Ni k d 1 uokel j Alfred 8 rt in iti, Lojze Koiorok,Vladimir Menart,Ljenko Urban ti t, Duian L 2 j d v i c , J o z e K oSorok , P ivla E ruden , p. Va 1 er i jan Jenko, Joz^e jfobar. Izhajanje SLOVENSKEGA MSMA bo onogofeno s prostovoljnim dolom,? denarno podporo raznih dobrotni kov,pokrDVi te 1jev In naročnikov. Avtorji saai odgovarjajo za svoje prispevke. Posamezna številka Z i t Le tri a naročnina s poštnino ?0 t i i a Avstralijo) Zahvaljujejo setVasji Čoku 23 izdelavo glave na naslovni strani SLOViNSKC^t iISMa.5ir.dtu Spacapanuza tiskarsko izdelavo nekaterih strani. tnlefa* teleta» telefai teletu hlrflll teleta* ttUfa» telefa* teleta* Dr.France Habjan Predsednik Kanadsko slovenskega kongres» V lorontu,1B.julija 1990. Sprejmite in hkrati posredujte naše prisrčne pozdrave in dobre ¿'elje ob priliki Ustanovne Slovenske Konference za Avstralija vsem prisotnim na te« važnem zgodovinskem tfnevo. Ideja kongresnega gibanja je danes o 3 r t d n j a ideja,katera je zajela ves slovenski kulturni prostor in katere glavni namen je povezati vse slovenske rojake v vseh treh i 1ovenijah,z a uveljavitev suverenosti si ovenstva . Na j bo kongresno gibanje v tem vainem zgodovinskem trenutku posrednik sloveflske narodne prenove.V tem znamenju v 3 s vse pozdravljamo z zeljo,da bi nova s 1 ovenska"s irina"zdrgifila vse rojake. 95 noua REVIJA l^si^nWib lith* MAMC awmH «i«™»™' Naročila za NOVO REVIJO sprejema Cankarjeva založba Kopitarjeva 2 Ljubljana 61 ooo Jugoslavija Celoletna naročnina znaša 60 US$ PRIJETNO BRANJE SAMOSTOJNA OLOVENUA Še *rdnu M I» h ko mročilc m Dcmc>krtd)o do konca Irfii Ifli in: prifaranilt' Priimek irtimc 15% od nulcipiixltjnc (fllf isu^ii^i Naročam se na Icdrtik Demokracija (ramrmni »clji dir preklicu I Ustftn» «fetott D ikr1lnteil<ru i* /m J Ami- „1... a,jr;,l,,, n- ilhl uvo (i* ji, i "st s i h mt^ichl ^".noiniiw f> I |L" MH H! k111J irtortr*! -'k ■i ^ 4 if'm (h 11 ur-j,-1, i.* i hhnnk4 'lih is nlm ili l*l m ', jiu£ih fviL^kih kiwiuTHliitiiih k.ibiiljJi |jJn'!li|L-ilL- M.i !■ >. hllli^Hi |h >-I|iel- P> r^l^i ' | li'nn iki.n i|.i lumlitki I^iut Mi»™ 41. II ¡I tli. M tli-1 hiHi.m.i Naihn ■■ iJtnKftiBcii^vftili^ pni«ttf td. (I* I Ki )| J-'1KK, JI l-Sfl I .,k |i,--l|L'f njukJU p>i nk-m -u il (hm i Naročilnica za slovensko pismo-The Slovene letter ftsljite na naslov:SLOVENSKO PISMO Letna naročnina ČoS/Avstr/, leto J, Št. 2__THE SLOVE NE LETTER _SEPTEMBER 1990 AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA tfÍQP&ukg PióWO she sičršžiič letter Lzto t.St.2 SzptvflbttA 199o. UVODNA BESEPA £t, SLOVENSKEGA PrSMA j z pod ntmL,Mva. j z izlta v 400 izvodih. poptaiati SNS H.S.[D. Ktifitd Bitiitik,plodaja in pAja^iovotj-ni p%i*pzvkiJo it*je. bizzplairio in t1 dobil večji nakladi natiiniJL mel-botfin^ki ¿čifea-t Simon Spadapan.lani.-* mani t za SLOVENSKO PISW0 ji za začz-'tŠk kak vzliko.To j z razvidno tudi Iz itzvila OQlaiU£ej£a i z j z z očitki. PKav. Saj sožitje, pomni dialogifuxnje.BHo pa naj bi "vitzsko",z osnovno momalno iažo ali v zbujalo rt a j bi plz- r&nita nagibe in n£ sovraštva. ^lekateAi -ijjio i z znafti mzd očitki znancev in p>U.jateljeu[celo iz domo- '.'fidtčitn in Izvo 6 ledinikim (biviim ali i,zdanjim}lztijo očitki, ia ¿e družijo in podizjajo bztim; -bztim in det,no inedimkim [biviim ali izdanjim)letijo očitki, da i z dKulijo ali pod^tjaja rdečim. "06Ltkomztatci"na žatoit pozabljajo, ia i z d&uti SfcrueiH^ii -i Sčcveneem in oodAzja Slovenec. Slovencu,, Lz to j z za iia-j u danalnjem tkznutku pomembno l/mlLti 6£!P0Q0vaijatiiPa tudi $kiz-jati! Lz kominiciAati! Ia vse ,ki tzga tz tzLLjo., .pateA Niko piiz Uiilih IME9AM0 SEM JE EDEN NAJVEČJIH GREHOV-SITl GROBAR LASTNE SKUPNOSTI! VSEBINE Po poglavjih 1.Uvod-misli,pisma 2. Kaj se dogaja znotraj A S K -Avstralske slovenske konference in med Slovenskimi narodnimi sveti v Avstraliji 3.Slovenska društva in druge organizacije poročajo 4.Informativni blok 5.Aktualnosti in intervjui S - Pr emis'1 je v an j a 7.Zabavnik 8.Teze Svetovnega slovenskega kongresa ¡\'AS1jQV.MA STRAN: Fotografija levo zgoraj -delovno predsedstvo ASK,28.7.90. /Cvetko Fale£,Du£an Lajovic, Alfred Brežnik,Simon Spacapan/ Fotografija desno zgoraj-na razstavi Kluba Triglav,28.7,90. pred reliefom delikov Berlinskega zidu,ki ga je prinesel A.Brežnik. Z leve proti desni-Ivanka Škof. Mariza Ličan,Alfred Breznik in Stanka Gregoric. Fotografija spodaj- Referenti na Avstralski slovenski konferenci,Sydney 2B.7.1990. MISLI OB SPRAVI Nn pragu, pred vrati domovine, so nekateri dolga telit smeti samo stati; nikoli potrkati in vstopiti ., , Kako so ti ljudje dokazovali ljubezen do domovine, do slovenstva! Kljub krivičnim obsodbam so vztrajali, gojili nesebično ljubezen do vsega slovenskega - brisali madeže krute preteklosti, da jim je v srcih ostala le čisla ljubezen. Samo človek, ki je veliko pretrpel, ve kaj je taka ljubezen. Lahko je kričati in se trkati po prsih o ljubezni do domovine iz slavnostno okrašenih odrov, iz odrov, postavljenih, in z zastavami zmage vladajočih okraienih; a izpovedati ljubezen s srcem, ki je toliko let ječalo v bolečini in krivici, in bilo vedno znova ponižano in opljuvano: kako globoko sega moc večne vezi -moč1 slovenske narodne zavesti! /Draga delt/ Na fotografijah:Dušan Lajovic,Pavla Gruden,Jože 3ohar in pevski zbori Triglav Lipa,Planica tSydney„WolLongong) Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovL Ta Čast, pravim, zavezuje ne le orožje, ki ga nosimo ob strani ampak tudi tisto, ki ga nosimo za usesom, namreč pero, če smo oboje vajeni sukati. Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo. V svesti si tega, menim, da sem dolžan svojo drago domovino krajnsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v dalj nji svet pošiljati, zlasti, ker sem opazil, da leži ta odlična vojvodina krajnska...... pri mnogih tujcih zavita v globoko ne poznanje. Biiroti Janez Vajkard Valvazor Posvetilo v SLAVO VOJVODINE KRAJNSKE 15. aprila 1689 skupščina hepudl1ke slgvehue izvrSnisvet Slovencem po svetu 11 nt posredi] i h pogovorov 5 Slbieiid. ki prihajajo na obiske v staro domovino alt kijih srečyjemo na ovojihfthisfcih^ njihovi novi domovin}, ter ii njihovih pisem m posrednih sporočil sklepamo, da so sird i nje spremembe v Sloveniji zbudite med Slovenci po svetu vi Ji ko veselje, pričakovan je in pripravljenost na sodtlo vanje in pomoč, sem in tju pa je med njimi opaziti tudi nekaj nezaupanja in zmede. Veselje je opaziti zlasti pri tistih posameznikih in skupinah, ti jih je slovenska uradna politika doslej zapostavljal a in za mol če vala ali pa jih celo obrekovala in kriminalizirala. Zanje se zdaj resnično začenja popolnoma novo obdobie. To pa ne pomeni, de se bodo zadeve i isto zasukale, da bo nova slovenska oblast ol> odpiranju sodelovanji z doslej zaptBtevrvnimi Slovenci začela sama lapoSlavijeti liste, ki doslej m&o bili zapostavljeni oziroma ki so prek Slovenske izseljenske matice ali po drugih ¡»teh ie v preteklih de setleljih navezoval i in ohranjali stike s Slovenijo, kaktlna je poč bi I h Temelj na le nove politike zei Slovence po svetu ne bo premik iz ene skrajnosti v drugo, temveč ti rok u odprtost za vse, ne glede na njihovo politično in nazorsko usmerjeno»! - Slovenci po svetu i o za ras predvsem Slovcncl, ne pa tako imenovani levi, desni, beli, črni, rdeči ali modri ckstremisii. V skladu s temi političnimi izhodišči je ludi na&c stališče do Slovenske izseljenske matice in njene vloge v preteklih, sedanjih in p ribe dn j Lh sit ki h i roj a k i posvetu, Po en i si t n ni ±ato jasno govori mo o enostrnriskostl in nftpakah v njenem preteklem delovanju, po drugI stmni pa priznavamo, da je hi I o v ie m sodelovanju vendarle tudi dosti pozii Iv nega, Nobenega stika t Slovenci in njihovimi druitvj v tujini ne telimo pretrgati. Zato bo trebit v zvezi s Slovensko izseljensko ma:ico res marsikaj lakoj spremeniti, hkrali pa pazili, dn se ne opusti in ne uniči tisto, k ar je bilo pri lej usianovidolire^a. Slovenske izseljenske matice nova vlada Republike Slovenije nikakor ne misli raz p u si tli. V Ljubljani je bilo leta;, ustanovljeno Keioli&ko sredLite Slovencev po sveiu, Ta ustanovanimiiljen« kot konkurenca Slovenski izseljenski malici ali kol njeno nadomestilo, le m več jo je treba j pojmovati kot njeno dopolnilo. Skrbela bo predvsem t* versko pfiftoraio med slovenskimi izseljenci: pri siičnih točkah njenega de lov in j A in delovanja Slovenske i i.seljens k e matice (npr. vkulluri} na) prihaja do usklajevanja in sodelovanja, ne pa do nepotrebnega Ln nesmiselnega rivalsiva. Dela je zadosli za vse. Slovenstvo je danes na zgodovinski prelomnici, za njegovo ohranitev in lepto prihodnost potrebujemo vse moii. Zalo bi tilo skrajno nepremišljeno in Škodljivo, če bi v Republiki Sloveniji uresničevali spravo, med Slovenci po svetu pa bi sc nadaljeval razdor, ki daleč ptesega meje normalne in sprejemljive različnosti, pottebneza politični pluralizem. Za uspe ino delovanje piure listič nega m odeta sta potrebni politična kultura in človejlca sirpnost. Mistimo.da je slovenski narod zgodovinsko dozorel ludi ta le Izpiti tir. Jana Dular ¿lan IS RS to Slovence po uvrtu in rriirrjJjifliir v Sloveniji "Naia Slovenija" SKUPŠČINA KfiPUmJKB ST jO VE KI J Ji i'HRUEWnNIK Ljubljana, 29.5*1990 SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJ i Sydney-Mel bourne-Canberra Hvala za čestitke in dobre atelje ob naii izvolitvi. VaSa moralna podpora in pripravljenost za sodelovanje nam daje novega poguma v naporih za dobrobit natega naroda. Dr, France Bučar 8 od -p i sw a-10 Pís^ü !>.&,sí ¿c v-tnif z tnoinpoiMQAÉdne^a oBZtteíi f j'ú ptuic p¿ lfa£ent¿ji. ZMflftt ad^o-í noaíi. kjiA jí dotgotitni uAidnik, je. mid AhxiQÁM zapihat: "...na iprmmbi v domovini áeui računat seto, kako ali dva po moji smAti...na ¿He¿Q 6e ustit..." U.i.si j i as tal V te^bou^Hü Üptavrtt oabo-t ASK.Sfci-íanku ¿Í Jtojafeí íz Can6eJt4fc,Sydneya ¿n Uzlboa-toa.Upravni oábo\ ¿tejo. 12 ílanov,ki 60 jih ailigiAali poóam&zni Slovenski mMÁtu. sveti ¿z Avstraliji. 19-í.j'g imil v Slovtn6ki CiAkvi v Kmi, v UttbouAnu,svojo Wguü rraío Klampac,ki j i siceA Aojen u UitbouAñu, vendar i, ida j živi u Slovttiiji, v PAik-nvAju.Uíd nas ga j t pAipttjat patZA Ba zájLL} .Sti^an-sati tí j anski n ovomaínik -je bu. nami. mesic dni. 2b.i.iz zapustila tíelbouAM,po inotz-dolifeejjr obiska, ilovtnska pánica in >á)vinatka iz Sydney a Paula Gruden. Pavía j i bita iz biana na i Stanku, üpravit&ga odbora ASK v tieZbouAna za M^ZAmta za kulturo in titeAatuAq. Po vrnitvi u Sydmy ,nam j t hudomušna Pavta 6 poročila,da j t od svojega. k o-liga XV 6pAejela ČtstUko, ktA fe po-stata Ji minia-í-Uca za stovtnski feotíml-ni vaktia v AvítAaliji..." Mi>d Pavlinim oblakom v Melbournu MQ prišli do mAiUkatoié novt idej t, pndv6ejr, pa nam ji"zabičala",naj vzn-úar na poítne pošiljki piftxtiii Ljubljana,SLOVENIJA Jugoslavija ... 26_jJ.it bit u lAitbournu ¿irsi ¿estantk SkSyic.Je.ga dne je sprejeta ir odbo*1 fcjLvi« pndiidnica ktovtmkzga društvit MitbouAw ,stdaj tajnica ¿¿tega,Anica Ma>iki.č.Ma düEvnftfn -teda bilo aícza c/üíí wk. Od 28.julija do 23.septembra 90. EJUca Zizmat je pAtb^ala tVt£$ax-odgown Izvirnega i vita Skupi ¿iw Rzpubtike. Slo-vimLfc.i podpisom Dti.Jane.za Üutaija,ctana IS RS za SfúKgwce pa vp\a¿anjaf ki jih je. u ¿nciui ASK in SWS Vic.po¿ie.do-i'ata u Slovtnijo, Di.Vulal piiz jjizd ostalim; "HA SEZNAMU OSEB,OSUMLJENIH KA2HJVJH DE-J Avivad vojno) Hl NOBENEGA AVSTRALSKEGA VUAVLJANk.Vič na it*.. 2&.&.mj je. pliZla v >ioki knjiga Cilki ZagaA,ctanitl SWS CanbeA/ia, pod naslovom: GROWING UP UALGETT.Knjigo lahko namočite na¡ABORIGINAL STUDIES PRESS,P.O.BOX 553, CanbeAfia.A.C.T.ZóOl 30.&.na{, ji na 6\zčaktu. 6 lo vinskih fiazum-uikov "Qlaga 10"v Občinah pul ftetíi zastopat tot.Ju*e Kocz.Ve¿ na stA, 3Kí»-ímü iz\>iditi,da bo uČbini^ za ¿¿o-vzrtihe. íotoAji v Avstn.aU. j i (JCJW SE SLOVENSKO l.in n.dtf izUt zt do BoUča 90. AvtOfiiciiVKaga Gtlt>tf.a$da ?iXottk,ttoKÍja Penca -u-íitiljicz S t oven-ske. sott $tove.nske-ga dAuÁtva Melbourne. > VAaga Gilt v svojec pi¿ma VESTNI KU in MISLIH govo>U o zgodovini 7WE SLOVENim FROH THE EARLIEST TIMES.ki jo j t napisala v anglelČini. Upa, da a ji bo ničUa iti j a-.da bi. z dobičkom od pAodam knjige ustanoviti sklad za nadarjene studinti.na podAocju naiavv-6¿ovjCttiMU¿banu. pudsidnih ASK Itak j an Kovač iz CanbeA-te in za narodno politična vprašanja ASKjiedi BtyiniktVíLüttatu številu zbiaitih \ojakov sta jskupaj z UJjikom CudOAmanom in Marjanom Pe^isičim spAigovofUla u Slovenskim dAuštvu P taninka o SvtZovnOM i lavinskem kongKftsu, o ASK in SNS.Dogovorili 60 st,da a bo na novo [x6tanovljt}\i SWS lazsisUl in na prihodnjim sestanku bodo izbrati odbor, Korajino naprej Aojaki iz "Kratji&wL da-ze.ti!"Marjan PiAŽič je govorUl o ivojih vtisih iz Sloveniji. 4.9 .ie je sestala kotuc&lja štirih re-pÄetiiöu za gospodarska in fainanim vprašanja SWS Vic. tVlnko Rizmaltpater Niko,Ivo Lebest in S-tejjaH MeAzel. Baqrtai/ijaCi -id o načinu. financiranja novega s to vetukega glasila SLOVENSKO P1SU0. Izdelati so podlog o ceni oglasov.Več na ii.fi. 7.9.se je V Sydneyu zutat SWS W.S.W, tta itstanku so razpravljati o tdto&i pfLObbtMtfÜLl deta SWS in ASK. Med dragim so se seznanili ¿udi z ne-katesusni predlogi SWS Vic. Mnenja i o bi&L, da Slovensko pismo ne p0tre.bu.je, ure.dniike.ga odbora. Prispevke naj (jAt j a Stanka Gregorlč, upravlja pa naj ht&i&d H/Ltinik. 10>9, so za feui-iuic in Lite- raturo SNSvetov pričeli z organizacijo prihoda treh slovenskih ¿ohtovt Urednika Mčadin-ifea knjige iz Ljubljane Aleksandra Z orna,katerega predavanja in bivanje v Avstratiji naj bi prevzet predvsem SALUK in itikarja Tug a Susnlka ter umetnostnega zgodovinarja Tomaža Brejca,katerih galerijo in predavanja organizira galerija Mac.quari.e-Sydney in Slovenska izseljenska matica-Ljubljana, (¿.9. je Versko in kulturno središče Sv.OALLol in Metoda Km-Metboume organiziralo že tradicionalni vokaton-zbirko za dom ostarelih Dom matere RamaiiE. Tokrat so zbrali 6.757.$. 16.9. iZ je sestal SWS v Bris banu. Izvoliti so odbor ¿n referente.za fSK.Več na str. Ti,9.je imelo Slovansko akademsko dru -ftvo svojo redno letno sejo,na kateri so izvoliti novi odbori prediednik-Toni GrUna,podpredsednik-Marjan Kovač,tajnik-Joze Senčar,blagaj-nlk-Stane Sami«. 20-9.je bit v CanberAi sestanek SWS za A.C.T .ideja Avstralske iioucnifee. konference in Svetovnega slovenskega kongresa jc naletela v Canbcrrl tudi na podporo Članov Slovenskega društva Canberra, Tudi i am predsednik je član SNS in eden izmed članov Upravnega odbora ASK. la tajnika je bil izbran S er t PfUbac. Kratice j ASK-Avstralska slovenska konferenca SNS-Stovenski narodni i vet Ž0.9:je izšel v Sydn&yu prvi zvezek Ljenka urbančlca pod naslovom SREČANJA PORTRETI DEJANJA. 22.9,pred samim izidom SLOVENSKEGA PISMA nam je ponovno prišla pod roke zbirka pesmi naiega iydneyskega ro-joka-panika Jožeta toharja AUEÖRA AUSTRALlSrki jo lahko naročite na 19 A KuJiie Cres,Ferrington2760. /Cena iS Č/ 24.9.se je ponovno i es tat odbor SWS iz Viktorije.Prisostvovala je tudi Trena Birsa.ki ¿e. je vrnila iz nije v Avstralijo za nekaj mesecev, i4.9.pride na uredništvo Slovenskega p^rna sledeče pismo Cilke Žagar; Glavni odbor Avstralske slovenske konference je na svojem zasedanju sklenit, da RepubliikeaLL sekretariatu za informacije posije pismo za informacije, ki so bistvenega pomena za Slovence v Avstraliji.V pismu Eli Rizmal sprašuje: " Slovenci živeči v Avstraliji,ki i o državljani Avstralije in potujejo v domovino ,potreba jejo za vstop vizo;dobij o le enkratno vizo, zakaj?" Vprašanje pa naj bi se gtaiilo tako t Slovenci v Avstratijifki ¿majo jugoslo-■ van&ko in avstralsko državtjamtvo morajo prositi za jugoslovansko vizo čeprav imajo jugoslovansko državljanstvo. lakaji" poznam osebe,ki so se hotele odreči jugoslovanskega državljanstva in jim je to bilo odklonjeno.Kakšna logika je,da smo prisiljeni obdržati državljanstvo in istočasno prositi za vstop v lastno drža-voiče je komu uspeto dobiti izpis iz jugoslovanskega državljanstva,potem je razumljivo,da kot tujec potrebuje vstopno vizo. pripravila S.G, Prva Avstralsko slovenska konferenca v Sydneyu Orfm fifiííi. jf leiaiirnp hJJCfk (ji Üfiif-, 1 Cd-lit' je 10 ItU* JUH Ji ¡J toti i tir iFif u |t t j i □!.. .r- espnb mestciH ojf&Jile ri'^irj; se n-1 ¡iCíi|ih¡ innh ctiíüdii-'i Ííulepi dt;Eir.bra f>mthlf¡a dtt'ljT¡iEnt m.r.nt gjKHni Dbtiifkcfblisli Hgni»tiIkr, Cantan Y piesr-ainein nistu v> Je lite imen pomtrf drvfc-n It tio.tki.r pramt ii te p ui1 jwh'iü 04 piikesu : jjr.in n chj o ticjiu Cilj ter. diuiiti n t.; d¿ opormjo i «.nji.fi iHOiünO m ¡n:;lr; pWprt|0 In p» nC¡iT ;E bil nep^ta'nirvoitlik Tbjlivi b¿ huí Sim'ii F I El JE tile AtiJi merensiiii v(anidan|i ilUVfi bi v inllt iti pi :padiiiki ilatUHkE^ i«lu le mod ie 11 «Ju ilJikuSdJiiltSdnkatitfOril i tfriíj-ni "UUISCL SUM K SUECA »ETQvJiEGA HÜNtftEÜ lEll fflíUHEH I. DüSídIL' SLD^ihíííS* K*ROJA. K NJEGOVI SflMI MEbSEBOJHEV SDÜ-ElOíí KJ J NA iS! H UOÍNH PD&EI^JIH. TU I H IHIIRhtCiPkJtviULUi MOiEM SttECA VF RAÍAN I* [N SE>[[>A UOHJE ČASE VSE ftOU JI OUMUSn Alinj m. JE". $ iFm |t rte. «m jt OuÜ «HK>i|rn(ja jiuíi,e i Ifldluiifik. m "kmiJinjtif" iselt emire. i Aisruii|i it t»bj4n.k sgdntplifi dmili-j Airno BiiJntl Vm :i In nv![>i mcditb«j Hdna po'L'PC< ki « ¡t Cú'Jjlj i kluHu Inflti i)(nfr j( f li-^Mv: i iU A4 celejaisi m 1» liju Kti* mm iA pp>unakn PííeaiP it dito ksi !S K?nUj> t kjjerip u je wprailjam e slEcifih itinah ] cilcj ifh k S^rLernEmu 5Ki<-'iSktmL ij)i"iitiu. J fidfirai Hmtnllfl tuto tiHjíflrtiiim SD.tnci, 3. «£■ ENi!i üntrskt kiiltuiiH in ddiifabne titjemi AfilMi|C i poic ufi sfmenike tsiro aiurdi|. in|tin flpitAfkt JhjnjSiiir r *nluli|i, S pofpirati IvIlviJig ir toiftca-sks «deHuDOK Ani rib* i StoiWiJOi 1 FtjpiCi rj jjir Sm^t Ii na! bi postala ImciEna diiaia Nj.urn m «l| cjntnifjiih dailtr h Avilu-i|i je bil pjtmsem I i. da jcuji >v £l;n'ncr dajnini.'- p.'tp'iía.:,, nmta it r poping t.-.slios! m * neto eih miuiniianm. mi di C i rnVrai a tstlti njrtijLiiKi k«nEL «aErni (ncfaliibmni'l iai;iti|jn ki m ah Itko ddjn fajdiaialt' In ir n «Lam kialktinOsu HCn|i1> gtmih ntlrin i««i pivfMo k< Ih Ii ic^ri, in ie b"j sjü'nj si mria nafmbi m aultvrni t-Kc ki bcco t»slar.¡ ts™ cJlHidn SbTFnskt¿j PW.ntf| knEtne CÜ0( po hcUl kK4ll*AHlll Hbmu i Ctlditi I* Liitohing m HtmTlannnr. HOngnli dj-nm ni Odbor AnfiiJskij-Hj.eriiX kctJeienii setlailtit UrJr'í n>bf puSsrdaik Marjan Kirnt CACO, padprEdwJmk Duljt L^jmi (NSW, la-Stanka Ciepnf (VlCj. tili¡j|.nk Cucki FaleJ (¿ÍH P;jJid>na puma KonrntoiFPiJ4¡a Xiinjicu ki bo msiríni» Jelo Lojze Küiorok Povzeto iz novo dobe REKL^p. Duiin Lejpvle, p f; Cs eO n i K Slovenskega narpdnege (vele ti NSW v ravnem govnru na prvem VsG&lúvensfcoin večeru 25 julije 1D93 . Precej futro Je ie minilo cd ionco krugi^ vojne ir revQlvcüt* ki Jt mučila tain dumovino in na* priutotoiú, d<¡ iftto ih po frtiu i« ijíaír níiv di1J77 Jit kruh Priznamo, du jo bdte v ¿asu vojne krivice in nosiijr na obeh straneh vff/jAKiofiJr jr- štreni,; itirfs, Ac jr btla ptentagana Hran vina, so st ■Ipl • kfivKt in nasiljt It nadalje vale kar 4S Iti - sk oraj pol stoletju. Nr smemo pozabili preteklosti. Ar naj spominja no ogromno izgubo tivljenj in spricj;v naroda. Toda £bs je. da preneha/no r rfltíítfío-jinlmi obioiitami in ohrtitunavanjem in stuíomo ji'ivío.'d v bliŽr.jem to, kar je dobrega, m pri tem skuisjmo razumeti, kat jr bilo negativnega, m skrbeli, da sr lo nikdar vet nt jxwt,vi. Zgodovina st bo l marsifem morala prilagodili remití m popraviti, kar je bito enotiraruketa in poivotjtntia. LE TAKA ZCODOVtSA BO KONČNI IS SE PRISTRANSKI SODNIH TEH TRAC/ČNlH LET. vied Itn It Wan iti, odlomek lj jovora ra ptvem Vie sloven-eVem vefieru v klubu Triglav: Pred slo in dvajsetimi Itii. kojt Slovenija ie bilo del A vsiro-ogesSte monarhije, je pnuki kancler Bismarck pripra vljal vojno proii Franciji. Bifntartke ío rntfírei-ííi felttni kantltr največ lalo. ker je Nemcem zagotovil, do bo idruiil Nemčijo s krvjo in ielezom. S tiri leta pred vojno i Francijo je Pnofja f StSUrdenski vojni strohovtlo por.iMo A varijo. Zalo ie je Bistnarei tuti, da tli Avslrua utegnila pomagali Franciji. Poslal je depešo svojemmu ambasadorju no Dunaju, r.aj ambasador tagolovi presviilemu cesarju Avstrije, Francu JoU¡u. de Prvtija ime nobenih teritorialnih ambicij A nt rije. Kot raitot iftr ambasador navede etsarju da, če bi ¡druiena Nemčija sebi priključile A vslrijo, bi z Avstrijo dobila Čehe in Slovence, kar bi pomenilo konec nemlke federacije, Dve stvori mQratn prt tem pripomnili; Prvi?, da te deptie nisem odkril v nobeni ilovtmki zgodovini, temveč v anglelkem zgodovinskem učbeniku la avstralske itudenie, Drugič, ftprov je mogoče in etlo verjetno, da je Bistnarek mata pretiraval, do bi laije prepričal avstrijskega tesarja, je vsetno jatnO m totovo, da je Bismarck, lo mogočni ¿rlr;nd' kancler cesarske Nemčije, imel vet relpekla do Slovencev, kot pa so ga imeli Slovfriti lami. kise St tokrat, tO jt pted Sto in dvojttlimi Ifli, komaj tflVtdali, da to Slovenei. Če so nos tujci upoilevoli lakral, takoj bi se Slovenci morah bati dantj- Danti V matični domovini Shvtniji iti Slovtneo, Ad ¿1 H nt ta veda!, da je Sl0vei*te. Danes so Slovene i samozavesten narod. Vsa namigovanja in propaganda, da so Zdrutene driave Amerike in driave zapadne Evrope, kakor ludi severna in zopadna soseda, proti odcetiiiri od Jugotltvijt, so slovthfki piojAjrtfii, vkljuh grožnjam, odkritim in prikritim, vkljub vtem grozečim ročljonjem z orodjem. ¿ukoj moram poudarili, slovenski poslana f prtjinjtm in stdanjem parlamentu, odločno in brentrahu. glasovali pa svoji vtfti v smeri, hi jo je začrtal slownski narod sam. Ñi vaino kaj mislijo in govorijo drugi. Vatno in odločilno je listo, ker Atiffitfii mi Slovtnci sami, Ben Pri bee, pesnik in CLan Slgveil&kege pisetelj^kega diui:vü, odlomek iz releraia na Prv> Av&lraisKo slovenski l(on1e renči v Sydney u: SazOrikt m znečajnostne rezfikt mtd nami bodo owatt m io tujnt in bi bilo nesttascItiLi znhievaii do vji rir^jdrjc 1 un rog dij isti načm. Bistveno je. da smo si stoini. kadar gre za buHenr ir, terest floven ■ Škrga naroda v crkni rn neir skupnosti ¡v v Aviitahji ie pOftbej. St veda o tetn, kitjje biwveno fo tudi tuoint razlike, potenj pa pasiane livar KOngreyo. da Jf dOgOvOTja O motnih ikupnih }Htlitih. PObra voljo in priznavanje različnosti sla nujno pogoja, da pride do minimalne Hogt in pa to, da st oirtStmO m imgibljtmu etnkov m nalepk preteklosti. Mts tim lu na tako sodelovanje, kje' posameznik ostane posameznik, kjtf druitve ofienejo fumoaojnir druSiva. kje' sodelovanje nastane po bilo koleri inicialivi. kadar je stvar o skupnih nosiopih. Močne Oirbnosli, ki tnpjo tvOj prtdmel imejO mtftO * IflArrn sodelo vanju m pri laki organizaciji, lake osebnosti so nujno potrebne. Ljudje pa, ki íÍ pO mateju ialjiri. pa tijirai dobrvnamrrni v ii orodnem smislu a vendar zentkajo tiste, ki jim niso jto godu, A1 vpelje jt jo lastno diktaturo in zamerljivost naj ne bi iskoh prosioro v laki orgar.izaciji kot je Svetovni jfovorjAr AOngrn, To jt smer idvjfj-delegalov, da tprtvidija, hfiihm. da ti morah pógltdait malt, kako dtlujtjo take organizacije pri Judih, Grkih m ie katerem drugem narodu Narodna,sprava tudi v Bibli|lkP Liltl HZDAJ JE -tAS felftU" J* bil mole garoil predLednlki RepoMJhi Siciliji ttHItnt ituieni m>d jTin&iico M llMttfr 5lg vencev * Ktii vikom Rogu v neduilB t. lullji lisa Tu III II SB{ I* v rs le pa epr*vnt nlOvimpiil nidtvol dr AlD|! Sulter In jHidiniinlk fUpubllhe Mitan Kult» t IDI L nuDdne Ipurl T« d Muro vglji II iprfrp mil ilvtml n m »livenikl hI red TI D' diii tu IrntlD t mik i pravi i1 litini tlovenikl IkapfiuHL tnerr. »v* ll »vej* bOHOt^J* AvHurni prljeshn Slovanu v A* m i ni i)i, * iooiomiciji In Oipa:iiiaCi|H Srovonuvih n»rodmh Svptp*. ime inwii Lp i it" p i nun t kiubu Tngi»> pd lavi&em prvi tnlrtlkkg liMAtkl k unlccn ti. poit nailOvW=i "PflVI VSESLOVENSKI VEČER' , v lotilo ii julij j £a "fvuJbfi toga ipoOuviJlSkega vC(ori sla blTS zadoUtna odbor« Slovenskega narodnej;-tviia za NSVp m Klub« Trijitv Slovesnost nitih smo jaieli s iv, mato kier sii tomaiev«!« p.VatMjHl m p.Hiks i; UeiHltH v njguiu- j |ii p Valetijaft pavdDrll da m cc spravna danile- i* n*j uie m v ip^i-iin Ji vh ume, so ngubili svo.a iivl Itnu V ijflnpi ugjm, B1I IA it sariv>li litji Jiviema svojo domomio Med i* m*te Jc prepeval moiki ibot Tr.giav Po KttiiLSin bogoslužju v kulturnem dtiu pro-gj«.n« SO ie ivfiim l|i|* JO»rnHi 4(qI prvi jt v imenu kluba Thjiav pomtiil vse n,aviote predMJ Jnil Hirlo Safnii Ki jt pgvianLpprnun diiain.tgi sreiama P-rB-db-cimii S loven-ikpgi IIJ i pflnti a Svgia II N51V Ouian L j (Ov«c it je v svojem t uslventm nigovorv in i iManifin cestdami iahvahi vttm |is|lmhf|9 phpDmopll k ltj lepi ilpvesnoilL a veiem kai ludi dema tisuni. ki si si pnbenll demokracijo Povdiiil pO ia <«£«i igoftovnskepa pcmtr.a n vse Slovence v Attlllliik pgifp.-Mi pd 2 a ni) Slovence v t^dnesa NieoDvo besede so vredne, Oo ii jin vnsnemo v »¿Id sita in v spomin in poidrav je vttj«! vsSfli BkhllKflt Jutn» Kti) m «..¿d- domokraeij" v domovini £ied'h so nastopi pevskih iboiov; Tn^uv. iflruJL'i.i-|jj maike^j LIPA m ptvskega :bo'i Piamcc n Vvgiionflong». Jofc j«n*r pp ntllinl ivoje piitm. bimni rn-ftj iln, Parra Crudtn pi fUca i Rgge. Jv«1 Koitlj |l> reciliril pesem Jvana Knbiiii dererl nerod mej SlJinuiln: jpvur je pil J JI Vldilu ML-rurl. pod n«s)ovom Odi poli ilevajisl« dampkriclj*. (ij1 radi pujnin|kan[k pmjiur& bomo njogov povor DbjauiU pr>bodn)ii J Vijek »eiuri m s le --j j je bil vsck^kui IgleJon&ki pogtrgi i prpdipdniVgin vl«ge Lo-lieiom Peiilircom in DuSanom L«|Ovi£em K »Kit ip ivOint naprave Prlpvtlc fretnibns ■n smo pojovoi dobio finali. Predsednik D.UK»»t g« i« povabil ntg iiji i Avjtriiiio, kar fti veacIjLTU sprejet InoUliubil, da bolo &ioiiJ kalor hmo mu bo m Rio^tCe. Vie na v loip J« Ifpld poidrivjf. virm i o sli I al tn poi-val vse, da obiskujemo avojo domo*inoL sap Suiinil vrli:j Vjcm Mprlg1 V«l njvduitn|i i* dobesedno ralburKa! vso dvorano Za konec ive^anega dela ima pnd vodi.iv-jni pcvntpp,. ibora T ri gtav m navdušeno ¡apeh «Jovpnsko nmno, Pia!ietnovi>£(lravijicp. Pni-gram J( laBVO IHlinhRMtl« In BpnrtfolO poiiimli Mara s^apajn« Sive je po st*n ftttJI ±led>li> rajaA| l^asipff_ Pavla GRUDEN Ptica z Roga V koitiHrm fil/¿u. kjer poletje ne f/fe/r z jesenjo utvnrh tiri, jnfirer ivli uho. iol onrnioiln iolosl. na spomlad ¡pohe i dreves. Kjfi molk tdfih'h o/etoi-trt v teidejonjc ctri.\s jjí grodoi m plodnego tivljcoja naSf ifl/wrío vljanr dr tri t. lom noU k", tipi »o p/flua. tvojt rmlropljene crlr in so/tole í ¡pro m kbfr. Od i'aljltuna do tiajvho, ti d Črtomiru do JittliMiita, íípVfrukt mófleme rtvr kehh prtnapolnjtn, razkrit je! • i iioiJmi prstom * pod Kočevskim KotGm... ív"t cblQiujtno }t iti! brmjt. sestre! li očiščevalnih Ofnjrv rs obeh brmOvik naitte rodu ji mol m dngnil svoja kriia - čti qr eríme n a! -slovenski fenikt! augoiiuiie m kulturni pikrim u^n-pn? pa napovoii to bili v simslu naiu sprave med nami Kg I ip ir OOina v einriOvini bvirlng In cerkvene Dbtasu potrudite, dn spravilo narod nito icbp|. tako pe pnfei i a t. tudi la nas. aj poiabimo ne uri i tu. ki to nas(po ndpjiictjnenif laidvapale. Morda ni aluCai. da smo ravno V prnlorih Itlutki Triglav imfli na^o spravo Ka;ti favno klub Tngiav Je bit tvgjeiAino kimen ipgtdJie nikaiui.jri prenapetetem. Lahko bi ce>D Itd H, da je ladi nepremiiPiemh pote; v preLeklotu -naital m i g rtu) .I Tr.pliv In ti tipraviiijiO r(kti:"lt»| pe Ji lebt btle'7l Vendar lahko i udovol-Jsivom ugotavljamo, da sme se favno pod it htreho tnatll kni br»tj« In Ultrl iHovanskeg» rodu1 Sp<«vi pomeni spiavMI ae a samim sepoj i tvojo 'esijo m pnpuvp |em moramo blil fia Ddpuitame. bie: tepa m Javna zahvala SLOVENSKI NARODNI SVET. NSW i 0 2411 jflvnD zahvalili klubu thtGLAV » U POJ a bo klub-ikih proilorov, JJJ- hLi|l|fl Ob pillJkl utleriovnofla zbora Avjtraliko slovenske k o n 1 er ene e, tEislave "fta1 |tlvo slo venske (io mol racij a", darhvo IV. m »i S M prireditve SLOVENSKEGA V t ČL RA Vsem £ lanom kluba, ki so na kalsrikoli nSCin pripomojii K uspehu tega nidvse vainega igodovin-£kegá dogodka - Iskrena nvata1 Oj sie se i vtem srcem íivicli la ii veliki avjiraisko sJoven^ki dogodek ie tai vidna (z vudušja in rar poloJenja naviotih. Ot to; priliki gra naia itkrtna iiKvalS !udi bb^ma pav skini ibof&ma- &t(ji!*a Trijlav In itiruí in emu zboru SOS in P LAM CA V-'oli Ofiyo n g, Idi vsdai fiiHOpij otim. Vi i oka kvalltela kullurnfoa programa je C^la koninl peCai Havnoiii vííiera, M. Juliji- '90, ki nam bo vierr. ie dolgo ostal v prijemom sponuhu ÍJ SiiTlftlli rurUJni Ud. Hift Ufiid luJ.' L lijrt'1 Avstraliji 11 ras dosepn Ftao m, oa bi lahko m t munu rttijo It* I lp, kai IL Ujam In *K«I H #KOt«Oi|£kooad4jpFrbd-G<4j!nifc "T g |* m l-I n*J íftiifí ají i pen v mpjim tErijcnju'"! Jjjtpi'i. d« smD ga m razumen kaj ie s lem poveoal! ^^^^^^^ i. ü j z ( Kojorok; I ~ ——1 Pismo velepasfanihs SFRJ ipCUOvjm r(|Jki. VB nnpei J( nsu.oirng ¡ijjjiovinski Ut;;Js'" i !ni|snju sKvmsis skupnosti t (vsilili in menih v AdlHIik t nijtitnp donj.i.-.J it Hi, t« K aidvit ir«K(n snspivek L prgcesu ghgbalne(a kt r.stitu Slmenstia, ki bo sklenite i napovrdanun iVHOVNIH kOvLN SKIM Kfjri m B f Sij V pr.hconi« IM» Pp srabadnm lelUvtii in earodni spian slelkame Slovenci mri bile M iifili. hi u 3ose£l v.tflK .'ani demgkraliiee civiliucjjt m reistrankarskegi pel Nt nf¡s jiitjen|a Te ia io»; ■ 5 ofrnci dgmt. nb viti |»fflembni pgo pon. i> l ttm nam ivfl priCenjt pru-navalt iislulenn mttln r Ihufnem. rirnplkt-ndSnia V ngvih pe(g|ih st Slmenrji edpiriie imfnnsli u taliiffi m «eS* l;!i JintJ ni rtth podiflipih iri ttm imale lahig rtjtki po metu ieln pomembno vlnso. ki meia leieel|di na vMifmnfn SKiitvJ'. ¡s m iCojtHnnHuli ipleimh. V pJCtekloMi H nas. ial del it p«li[tne razlili, prcn-.ilg imo jntli tferti ia!e intnjt m drsgauAt t:kuin|t, titidi ntsmiseleih, dnlm »tihih tinti iln Hsebfif iMlflint p.i eiile moji i akmne|( HdelOvIti v pspudiisktie ii)l|(nju SI(rtrvi|E. Vsi tn it rili (itlehlgsl m geten it rti tSiCCimg .nadvse ebetamih mnlr.sm H tKPtdarsle st^elgHnit. ce direkhin nalnit, nitJanih ia druj-N sel-nskih Ornih lir pgseievsiia m iicisdrfji raj-ftl.ijarja i -.eprrmininim C ler gpmii ireSuri "tnvtjtini in Stmeia" haltft nflij imJoii iam poiilfam Cilg« bule podprli 1vdi pobud» n "liraltiiie" lnvm.nme jiunsemenip mri SkiCn-io m hgiim Juiemn IValtlem SIilaj pogodba je bil j podiiUfli ^div-«3 e driaio atin m inejlgm Htitianif i ZGA. mrd oliiiki-n pfemieia Pel fleri m iunmitfj mimstu dr. Cf tO mor-d) ft msle slutili, pirilte^m, cj iu ponbite na Pbili v AiSiraii|o Vilm dtltlilOffl Avstiasihe slorm'' (¡a ujntitsa m danciii ikutntkih onjCrnf' učim iirnite «mirili^ itlim pinOns delo V duha stap m vtEirmntii !(VL10vjn|l tei preko >as nt Ig srtCt m ttsnui stikov t dorrivit vsep ' 'Uhinskim lOltkgm v AfMDlipi Cinbtm, ib. juhi C910. Dr. Boris CizelJ, veleposlanik Iz NOVO OQfiA AUSTRAL]AM SLOVENIAN CONFERENCE-SydneyJuly 1950. Saturday,28th July 1990. was a historical day for all Slovenians living in Australia.It was the first time Slovenians of all political denominations gathered at Australian Slovenian Conference in Sydney,with a common goal: sharing the ideas on the cooperation and the preparation for the WORLDWIDE SLOVENIAN CONGRESS. At the Slovenian Club Triglav in Sydney,44 delegates from The Slovenian National Councils from N,S.W.,A.C.T, and VlC.,mer at the conference,where 16 reports were presented and discussed,with themes from different aspects of life among Slovenian Community and of possibilities of cooperation with Slovenians overseas.At the same time there was elected the Executive Committee for Australian Slovenian Conference. This Conference was possible because of the reconciIiat ion ceremony in Slovenia, at the simbolic funeral at Kocevski Rog on 8 th July 199®at the site of mass graves where thousands of Slovenian domobranci(Homeguartls) were ma sacred after the II.world war,It was the reconciliation of the nation,the conclusion of the national tragedy of separating the dead on good and bad,The reconciliation at Rog was possible because the newly and democraticly elected Slovenian government proclaimed its full sovereignity on July 2.1990. The Australian Slovenian Conference concluded early in the evening with the traditional mass and the ciltural evening with singing,poetry and dancing. The highlight was the telephone link-up to the President of the first democraticly elected Slovenian government,Mr.Lojze Peterle.with Mr.Dusan Lajovic.the President of the Slovenian National Council of N.S.W.,the host of the Australian Slovenian Conference, EH Rizmal REFERENT1 AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE-Sydney.28.juli j90. PREDLOGI IN SKLEPI iz referatov prebranih na Avstralski slovenski konferenci -]3 za Svetovni slovenski kongres -Slovenska vlada naj bi pričela s pogajanji z Avstralijo zaradi priznanja slovenske narodnosti na potnih listih.Ukinile naj bi se tudi vse vize Slovencev in njih svojcev ob obisku domovine.Slovencem v inozemstvu naj se prizna slovensko državljanstvo s potnim listom in volilno pravico. -Naj se prizna Deklaracija o suverenosti drŽave Republike Slovenije z dne 2. julija 1990. -Slovenija naj bi imela svoje konzule. -V Avstraliji naj bi se ustanovili kulturno-informativni centri. -Navezati stike z SBS TU v Avstraliji;boljsi odnos do slovenskega vprašanja in do slovenske manjšine v Avstraliji.Boljle sodelovanje med TV.¡Slovenijo in SBS TV v Avstraliji.Prišlo naj bi tudi do boljšega obveščanja avstralske javnosti o slovenskem vprašanju-v ta namen naj se novinarjem v Sloveniji pošljejo naslovniki avstralskih revij in časopisov,Pride naj do izmenjave zvočnih pisem med Slovenci iz rasnih držav.Avstralski Slovenci naj bi do ustanovnega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa izdelali UODIČ-informacije o Avstraliji in avstralskih SLovencih-namenjen rojakom po svetu.S slovensko zgodovino na predavanja na takoimenovano Tretjo univerzo A3LL -V avstralskih mestih naj bi uredili galerije za stalna slikarska in grafična dela, pri žilo naj bi tudi do slikarske izmenjave, -Izdelal naj bi še film o slovenski skupnosti za SBS TV,vključitev v program "Kasterpieces", -Izdelal naj bi se načrt za poučevanje zgodovine novejše slovenske imigracije, kakor je predlagal član parlamenta za zgodovino splosne imigracije v Avstraliji, -V slovenskih Časopisih naj bi objavljali kratek pregled sodobne literature, -Boljša obveiČenost Slovenije o tukajšnjih učiteljih- -Naj se posveti več pozornosti avstralskim slovenskim pesnikom in pisateljem, -Avstralskim knjižnicam je treba ponuditi več slovenskih knjig. -V slovenskih časopisih naj bi se uporabljala Čista slovenščina,brez tujk. Enako haj bi veljalo tudi za radijske oddaje itd. -Naj se izvede popis Slovencev v Avstraliji-Na podlagi tega bi izdelali študij ,iz katerega bi bili razvidni demografski„socialni„antropološki podatki o Slovencih. -Domovina mora združiti energijo na vseh kulturnih področjih,tudi kulturno-gospodarskem.Pride naj do tesnega sodelovanja med ministrom za kulturo,ministrom za Slovence po svetu ter kompetentnimi organizacijami v izseljenstvu. -Izvoz in uvoz med Slovenijo in Avstralijo naj se poveča.Nuditi pomoč slovenskemu bančnemu sektorju z naložbami in delnicami.Poiskati je potrošnike izdelkov slovenskega tržišča.Turizem je ena najboljših porabniških dejavnosti, Uvede naj se vseslovenska loterija,ki naj bi za glavni dobitek imela domačijo v Sloveniji, -Ustanoviti je gospodarsko zbornico,s katero bi se povezovali Avstralija in Slovenija,V Slovenijo vlagati tuj kapital* -Nujnost vseslovenskega g lasi 1 a (n. pr.SLOVENSKO PISMO),ki bi avstralske Slovence in preko njih Avstralce seznanjal s slovenskimi proizvodi ter uvoznimi in izvoznimi mofnostmi. -Propagirati slovenske proizvede preko osebnih stikov.Seznam izdelkov,ki jih avstralsko tr£išče uvaža.Minister za gospodarstvo v Sloveniji naj bi sodeloval z določeno osebo v Avstraliji.Potrebna je propaganda in reklama za Slovenijo. -Ustanovitev slovensko-avstralske hranilnice. -Izdelke iz Slovenije označiti z MADE IN SLOVENIA. -Iidela naj se imenik vplivnih Slovencev po svetu. -Dopisovanje posameznih Sol,tukaj in drugod po svetu, -V Avstraliji naj se ustanovi sklad za pomoč Študentom- -Učiteljice Slovenske ¡¡ole Slovenskega druživa Me lhourne;Draga Gelt,Magda PiSotek in Marija Penca zaključujejo priprave za učbenik slovenskega jezika z naslovom UČIM SE SLOVENSKO I.del in II,del.Prvi del to Sel v tisk fe letos septembra na okrog 100 straneh.Drugi del pa do Božiča. -Učiteljice pripravljajo tudi program za računalnik Macintosh in IBM ki bo primeren zs otroke in mladino,ki si želijo dopolniti znanje slovenskega jezika in spletno znanje kulture,literature,zgodovine in zemljepisa Slovenije. -Vzpostaviti boljše stike med sydneysko Kacguarie univerzo in univerzo v Ljubijari.V Avstraliji je potrebno zbrati določeno vsoto denarja za plačo rednega lektorja in učitelja s polovičnim delovnim časom.Povezovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji,predstavnike teh povabiti v Avstralijo. -v Avstraliji naj bi se organizirali razni kvizi,slovenske popevke tekmovanja in lutkovna gledališča. SOCIALNA VPRAŠANJA IN ZDRAVSTVO Vpiažarija ¿ai,Zavit Paul Ctuni.it 1 .Ali je povratniku,ki se vrača v domovino za stalno,oncgo(5ena zdravniška pomoč bolnica,zdravila,okrevališce-kakšne sn morebitne dajatve? 2.Kakšne so mofnosti za nalup pokojnin ali sploh obstojajo? Prispevek za nakup pokojnin- 2.Kakšne so možnosti za prostor v domovih za upokojence? Cena mesečne oskrbnine? Kje vse so ti donovi v Sloveniji? 4.Kako se obrestuje devizna štednja v bankah Siovenije?Ali so obresti plačane v tuji valuti ali v dinarski? Višina obresti. 5.Kaj lahko uvozi-prinese v Slovenijo dolgoletni izšeljenec,če se vrača za stalno? 6.Ali se bo odvzeta lastnina(hisa,kmetija in sličnoiizseljencu vrnila? Vsa navedena vprašanja naj obravnava v Avstraliji le ena organizacija,n.pr. Avstralska slovenska konferenca.Povefe naj se z odgovornimi v Sloveniji /Iz ^¿MfciourCueifca Fat&ia, Stanke. GiQ.$oUt,Zliti Uzmat fRzAta Pitbca.Jotzta fo-gsmazn, Vinka Uzmta.lva UbeAja,MaKjana Kav&ča^afiiji Sanča*.,Vlagi ^^¿¿jOj^^vokt^pj^ iaiovica,Lu1 0 v 3 C t^tn^Z, ¿M > PodpredsednikiDiiian t s j d v i c LeOcr in tlne RtzmalJ. Ocemh so delo ustanovne sejtASK ki jtfala . ivltjo v Sydnrju, za i ete vrpeSno, soj je ^ njtj konstruktivno Organizacijska tajni ca:St snk a t r egor i t sodelovalo ka, u delegatov Avstrabje. podanih te njtnt™ ; R e f e r e r t j a narodna p n 1 i t i f n a v p r a ž a n j a ^'^JPO^KrftfBf**!«*™. tuti^, Sobi**. itd. Prav tako je im 11 f . Bfi E , „ ;„ ; t J "" uspeStn m Irp Vseslovenski vefer, i maSo. kuhanim programom J tovorom predsednika SNS NSW-a g. Lajovica s pmisednikom Referent za finan£ne ladveiCvetko Ca3ei Referent za gnsp&darstvotMarjan Jiovaf i. Marjan Ko vof it Canberre,« frevdli predloge referatov in raiprav Referent Z1 o d n d s e J n e d i j i: H i R i Z m a 1 t ustanovne srjt ASU in MmiU. da jih bodo poslal, na srrfanjt v Referent za l u 11U r D in literaturo: Dragi, ki bo konec avgusta. Predloge bo prediiavit dr. J Kocr ki t, i r laslopc AS*. Predlop sami st titejo organizacije SSK, ki bo drugo 3 V 1 a 6 f 11 6 * teto, konec jumja pnri j« tovni kong ™ tiri Slovet* e v: Slovencev ii Referent za verska vprašaniaii.Eazitm domovine, H tamtjitva in iveljenStva, kjer bomo S/o vene, Sirom ii,i.ni: . sveta sodelovali na vseh nioinihpodroCtihfpubliciieie. gospodarstva f ,, ' - , , . „ . „ kulture, itd.). nospoaaruva, ciam odbora se:)ve Leber, Karta Ma^ajna JVg sobotni delovni srji, kije potekata m dan. so predstavili tudi in Alojz KavaŠ. osnutek ¡tainta SSK ter i; volili tudi referentko la kulturo pn ASK Tc •neslo je prevzela Pav/a Gruden it SfJS jVSUVff. EU Rizmat 15 ČETRT STOLETJA t'ozdrij i1 i'jffpp, ki spi-! pribojote v Drago;pozdrav vsem, ki jte kadar-k rtli imeli kajz njo skupnega. Ai bomo točevnli po zaslugah — kur po-¿V; dVi i'iri'/jffíf « /híí/wjw 11 nI g! in hvaležni m petindvajset srrtan/, ki So hila gotovo kitaj mdi /ter ti t!na in nepopolna, pa jim Vendar ni najti primere v slovenski Zgodovini. Veselimo se vsi, od prvega do zadnjega: od uglednih predavateljev do prizadevnega kuharja pri *sk&*t-skem gatnui«; od ognjevitega disktt-tanm z -tft} oddaljenim potnim litrom do domačega prijatelja, ki je skrbet ztt mikrofone in žarnice; od ri* i tih, ki so imeti ideje -fl vedno nove Drage, pa itn tistih, hi IG enako vestno poskrbeli :a dobro primorsko vino. VfL nazadnje in mogoče še naj-prej naia publika, ki je dolgih (in lepih) petindvajset tet potrjevala zaupanje v poslanstvo Drage — vsi mi skupaj ¡mama te dni velik pratnik. Tisti, ki Drage niso morm/, so ji očitali tisoč in eno napako, palé veliko sovražnega in prevramiškegu to odkrivali i1 njej, iüiegtt Samega greha pa ji nt nihče nikoli navrgel: da hi bitu dolgočasnti. Vsaj i/tto ne sme biti dolgočasen ta zapis, ki bo zato r enem samem stavku poudaril, zakaj ;e Droga usptta: itita je svobodna tribuna, kjer so Slovenci z rseh koncev sveta prizadeto razpravljali o treh ¿asih našega hiranja — O p rt tU k tem, sedanjem in prihodnjem. Tema svobodnemu razmišljanju je moral prisluhniti tudi nekdanji a-ntdtti matični forum, za katerega te sicer ne opominjamo, da hi hiI kdaj Jfl'dftííifrtrt izbran, izvoljen in pon-btalčen. Tisti fonan je Dragi prislohnit tudi dobesedno, to je z napravami za beleženjegta-Mv iti obratov svobod* XXV, STUDIJSKI DNEVI "DRAGA 90« TRST ■ JI, AVGUSTA, 1. ¡N 2. SEPTEMBRA 1990 PARK FINŽGARJEVECA DOMA, OPČIHE, NARODNA UUCA 69 Ptlik, 11. .ugiijia 1990 Ob 17 90: Prrflilivilcu klflinjij gr:sgi 06 1T.JH: JjDf Šhmprrtt HTnI}: htAflOCNOST V POSTMOOEftm MISL1 Pa prrdiv£n|u fll!hUJi|j In druiJjUM« SofroH, T, septembra 19913 Ob i.Mi iJMdJ«|» mtijrivncja odbora za p-.pravo futlflvrvrgailflvfnihcgi fcsngrfsi — porfriilj prKficd-jiikj ffpjjnj ¿Jr«/gjr}j In i.i,T kj Vhik.t Ciljki Ob 1 S.00: SrriiHjfr iHvcniVih rE vi| — uupd ir prvo povojne i» 4j'iji «Mil« lluiinskih prriadiinih p L h iih ac i| po Ailu Ob I i. 30: Jjrjvjta iniio (Du n i|): SLOVENIJA £ PEASPEliTlVE ilfiitOA SVETA Slrdl dlsKutl)! In itruiabnPM Noiclfs, i. septirobra 1990 Oi Ainff ^dSJira» (Ljubl|jnaJ: SLOVENSKA CERs.EV PAEO NOVIMI .MALUCiAUF Sltdl dilkuilil 1».»: OH pt>lni9vj|ittlg|nicl Dr.iijfl OH HK: Sp^JiTinirj Hriba/ (L|ubl,a.-ia|, Ifco J»vntk.v {Tra<) A jrel Smoite ICcIdvcc), Jinrz Zartc [fantj Okrogla mlia: PO ZLOGIH POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OSiOHJA * w rüj -tMr * - z s - - > \y n f I iVrt-. J I * L • v 1A m ? A V Lojze Peterle(desno)predsedn ik slovenske vlade-na Dragi*90 □ RACO ZAVAHIK A M glede !■□ ta, h;u bn Piirg-ini li|( Di bil ivelduni llbvgn;ki hKigns. bb ;udi d .',ms u;pci m v primeru iu 54] bodo na p o 1 ,iv 111 c 1 prjv vseh barv. vtlupit in navcru|o£i, -rMl-čarii ■ ZVnc^i in i£»:lfcnci mnikd in ijjiihi. bvli m iJif. Iliirrn ,[1 rdf <1 Ov i.itli rditi. tfl t« iclrft Ja-firawi» h hgngrf» — knr |t »af-jDlno ludi prjv — upHTl pil-■HvMiffl -i podobi pomirrfi ilrpntL 'o poudvpnt 1 ± zam, k« jO 1CH t lilo Hipni m bltorli napimd na leioi^p Dragi, lu m (Kikami cnemklean n leidval ir pniittnf r-sn.h. bilo n»() ni te svečano jubilejna, Ta je predvsem tudi prva Draga po rojstvu povojni demokracije v Sloveniji, Ta vzporednost nas navdajo z globokim, srčnim veseljem, in z velikim upanjem, fredrzjto bi hilo misliti, da je imelo naših petindvajset svobodnih srečanj kaka za slug o, čeprav le majhno, za svitanja renesanso naie matične domovine. Nesporno pO je, da je bit duh Drage i' .1 roji projek ciji nara vium V Svobodno tu demokratično zorni se t, kot jo zdaj sredi vseh r a Se v i H in težav izpeljujejo novi, pogumni, odgovorni in zavedni slovenski moije (in žene). V 'iJJf Ir strt uma, da SO bili mnogi teh ytt*d nami. ko smo lilrt stoletja ta-' nfaii in razmiiljoli o m) vi, drugačni. SrečnejšiT slovenski domovini. iVtf jubilejnem pri temu, K letu obnovljene svobode lam. kjer smo duhovno doma, pa Drogtl i; vsega srca in iz V.fi odgo vorne zavesti proglaša. da misli nadaljevati \vtijo pot. Skrh za skupnoslovemko MUr — in to je hilo njeno bistvo — jtf nadaljuje. ko1 nadaljuje ikrti za zdravje celo pri z dra vem ž t O veku. Se moremo prenehati, ker so i1 petindvajsetih letih korenine pogrnile ie pregloboko, in ker nam tO veleva tudi jpa!t!)iv spomin na poietnika Drage. rajnega profesorja Joleta l*eler-Um. Problemov ne ho zmanjkalo — upajmo, do rle ho zmanjkalo niti tm/ii. Zvestobe in ljubezni! »(¡če Drage Jo že ÍVfífKíl DRAGA INKUBATOR SLOVENSKEGA SVETOVNEGA KONGRESA -|6 Mb D AVSTRALSKI HI SLOVENCI MI VOJNIH ZLOČINCEV TELEFAX TELEFAX TELEFAX TELEFAX TELEFAX TELEFAX TELEFAX TELEFAX © J*a\i9UíE íiovgjuf IZVRÍNr SVIT Ljubljana, £4.8.1950 37, i JtHiQo GOipa I lica FjZital Avstralska slovenska Slovenski narodni sva fajt; 03 755 1746 REPUBLISH I SUKRinTAPt] AT KA IHFONMI RAN JE, LJUBLJANA TT^EFAX UffCEK'l: rcUJflOi C.STANIČU ! Prt» 1», prenesite nasliidnjn vpr.is.inja ministru za notranja zadeve, g.Davtitjii in ministru za Slovence p" svelu,dr. Dularju; saj nimam direktni h naslovov in fnov, 1.spo poidrsvl jeni! ■ Pisem vam v imenu Avstralskih $louenccv oz. Auslrolske slovanske k on rerenče(AS K) in Slovenskega narodnega sveta Viktorije. Prosjino vas sta uradni odqovor na naslednja vprašanja: 1- Od 7.7.1990 1 ali ko s tujim potnim lis turn in celo brez, vsak tuj dr7^)vljar. (r^zen Izjem) vstopi v Jugoslavijo brc z V J z.c za 30 dni. TJ J i državijoniirojeni v Sloveniji oz. v JuqDS lavi j i > ,hi -¿aradi vcllfcc oddaljenosti in dragih ] a tal ski h kart-, prihajajo v S leve rt i jO m vet )ad, St. Join 's Vstopnina odrasti f 10.00 upofojcnd in fiudtnljt i5.00 otroci imajo prost vstop Igra ansambli: Mpsij Odmevi Stcvtnsii sol&š odbor ta. T&.W. 22 M&JO NAM Betty Lovrenčič Siesede prebrane na kulturnem večeru s plesom,v priredbi starlev slovenskih srednješolcev iz Bankstowna Sydney Slovensko društvo Sydney,8.9.1990. -vft&te. ^cmc -4Č. v J Sud). / f -^liAZ^O - - $ sfl ¿7VU: ¿?C¿P£<5Ls i/ ot -¿¿ffcštJLcr* v yd.Cr> ✓ c'c, -< ^ l,-¡/ ^i^^e^L/tiJ < ^^¿sJli/¿t S^čeaC ¿Z' L facCßC, C ¿V nji ^^^"t^cJT^n^ MOJE IME JE REBEKA RUDOLF tako je začela svoj govor Rebeka na kulturnem vedenj v Bankstownu in nadaljevala: Danes sem se odlomila,da vam povem zakaj hodim v slovensko šolo,Obiskujem deseti razred in hodim že drugo leto v slovensko Šolo v Bankstownu.Govoriti Se drugi jezik pomeni imeti ved možnosti za boljšo bodočnost,kot se pravi,govori ti dva jezika je ved vredno kot enega. Prvi dan slovenske šole sem bila zelo nervozna,seveda sem precej razumela slovenski jezik pa kljub temu se je 3e mnogo za naučiti.Posebno v prvem letu sem spoznala mnogo novih prijateljic in prijateljev in še nisem imela tako prijaznih in pomaga jodih učiteljev.V slovenski Šoli se ne učimo samo sklonov in glagolov,ampak se tudi učimo o Sloveniji.Mi se učimo narodne pesmi in o pisateljih,ljudeh in naravi.Počutje v soli je kol da se nahajamo v Sloveniji,pa čeprav govorimo raje med seboj angleško. Seveda moji starši so me skoraj prisilili,da sem šla v slovensko Šolo, ampak sedaj grem zelo rada in se bom obogatila z novim znanjem,Vsa ta priložnost je na razpolago tudi bodoči generaciji,ker v bodoče se bo treba obvezno učiti Še drugi jezik v soli. ^ Maj vas vprašam kateri jezik je boljši kot pa materin jezik? Starši so nam vedno na razpolago pri učenju materinega jezika,Jaz klidem bodočo generacijo,da obiskuje in se udi slovenskega jezika in naprošam starše da vzpodbujajo svoje otroke,saj takorekoč,tudi mi smo Slovenci. Z upanjem da nas bo drugo leto najmanj sto učencev v Bankstownu!Hvala Lepai Učiteljica toriza JAVHA ¡nun« SLOVENSKI MiODKI SVC1 VlC. Se zeli zahvaliti SMS N. S .W, K 1 ubij Triglav in vsem posarpz ni k dih , k i so nas ob priliki svečanega SLOVtNSKEGft VttO* in AVSlfiALSKE SLOVENSKE KQHFER£HCi-Z0.juli ja 1990.v Sydneyd, tako lepo sprejeli in nam pripravili nekaj nepozabnih trenutkov. Za Slovanski narodni svet Vit. Simon jpacapan,p r H ! e t> < ik na razpolago je video kaseta avstralske slovenske konference in svečanega SLOVENSKEGA VEOEKA.CENA S 30.NAROČITE NA:5lovensko pismo P.O.BOX 188 N.5.W. odogee 2034 - TRIGLAV CLUB LIMITED In m |h ii ,i i ttj (rt* L;' I nI i. IV*.1! PrL-iri !>>(". I'i Itrhtulk' Road. ,Sl J till IIV Park. N.S.W r-nps-E :>E Add revi ¡> O Uu\ ti L Canity HciphlV 2 litis ] L'k|)hiii^ dlU S f>J~ \JiItcvi :ill COiTosfitijiiilence u» The SencUn POROČA KLUB TRIGLAV BRALCEM SLOVENSKEGA P T SNA. Triglav Klub se nahaja v St Johns Parku, kjer £ivi veliko slovenskih družin in nudi gostoljubnost, družabnost, kulturo in sport vsem slovenskim rojakom in obiskovalcem tudi tuje na rodnos ti. Kip pesnika in pisatelja IVANA CANKARJA pred vhodom v dvorišče ponosno pozdravlja vsakega dosleca. Vsako leto na Anzec Day, pred tem spomenikom polagamo venec padlim vojakom. Triglavski moški pevski zbor, obstoja že dolgo vrsto let, sedaj pod vodstvom sestre Francke Žižek in je v ponos Triglavski skupnosti. V športu predvsem prevladuje balinanje noskih in Senskih skupin. Balinarska sekcija kluba je včlanjena v Balinarski Federaciji Novega^Južnega Valesa, Struktura in velikost triglavskih balinišč je sprejemljiva tudi za najzahtevnejša svetovna tekmovanja. Prostori kluba Triglav so odprti v petkih, sobotah in nedeljah. LETNI OBČNI ZBOR KLUBA TRIGLAV BO V NEDELJO 28.OKTOBRA 1990, OB 3h POPOLDNE V KLUBSKIH PROSTORIH. V SOBOTO 10.NOVEMBRA PRAZNUJEMO "MARTINOVO" IN PO TRADICIJI OCENJUJEMO IN NAGRAJUJEMO DOMAČA VINA. IGRA ANSAMBEL "TRIO TRIGLAV", "maturantski ples" prlfieja letos slovenski Šolski odbor v PROSTOR i i! KLUBA TRIGLAV. V SOBOTO 24. NOVEMBRA. ZA TA VEČER BODO VSTOPNICE V PREDFRODAJI IN REZERVACIJE OBVEZNE, [CRAL BO ANSAMBEL, "ALPSKI ODMEVI". Na sliki: Polaganje venca padlim pred Cankarjevim spomenikom. Za Klub Triglav, tajnica Ivanka Bulovec SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY, 2-1 ü Elizabeth St., WeHierjll Park NSW 2164 25 Slovensko dr uštvo Sydney je najstarejše slovensko društvo v Sydney u in je bilo ustanovljeno že leta 1957 v Woollahri. Prvi predsednik je bil g. Miša Lajovie, tajnik pa g. Ljenko Urbančič. Zaradi neugodnih pogojev seje naslov d ruštva v prvih ieli El obstoja večkrat menjal, dokler ni končno društvo s pomočjo članov Akcije za dom kupilo zemljo s hišo na hribčku v Horsley Parku. Toda tudi tu ni bilo sreče. Zemlja, na kateri smo dom postavljali, po zakonu ni bila zazidljiva in nam je občina sredi gradnje nadaljno gradnjo prepovedala. Vendar nam je uspelo, da smo ta, do polovice dograjen dom prodali državi in v zameno odkupili od nje ponujeno zemljišče v Weiheriii Parku, kjer naš novi dom stoji že dve leti. Zgradili smo ga deloma s sredstvi prejšnjega doma ter s prostovoljnim delom in ti a rovi naših dobrih Članov in prijateljev. Slovensko društvo Sydney ima zelo de Laven odbor, katerega predsednik je g. Stefan Š erne k. Imamo več sekeij: Lovsko ribiška taborniška družina, katere starešina je g. Henri Juriševič, potem lialinarska skupina pod vodstvom g Slavka Prinčiča, dve Folklorni skupini, Moški pevski zbor, Harmonikarski trio Rudija Črnčeca in pravkar ustanovljeni Mladinski odbor. Vse te skupine so zelo aktivne in so dosedaj večkrat nastopale pri naših športnih in kulturnih prireditvah. Do konca leta bomo imeli še naslednje družabne prireditve: □ 07.10,90 Piknik in plus, igra godba Mavrica □ 27. i 0.90 Zabava s plesom, igra godba Mavrica □ 10.11.90 Zabava s plesom, igra godba Alpski odmevi o 24.11.90 Zabava s plesom, igra godba Mavrica o OS. 12.90 Miklavževanje in ples, igra godba Alpski odmevi □ 22.12.90 Zabava s plesom, igra godba Alpski odmevi □ 31.12.90 Silvestrovanje ■ New Years live, igra godba Mavrica Zaradi potreb vzdrževanja doma in okolice, dvorano ludi oddajamo za poroke in podobne svečanosti. Dom je odprt: vsak ponedeljek od 7h zvečer, vsak petek od 4h popoldne dalje, vsako soboto od 2h popoldne dalje in vsako nedeljo od 12h dalje. Istočasno je odprta tudi kuhinja, kjer si lahko od i i čno hrano naročile po želji. Vsi ste vedno prisrčno vabljeni in dobrodošli v našem domu Slovenskega društva Sydney, Več podrobnosti o našem društvu pa v naslednjih številkah. Za odbor: Lojze Kmetic 26 MALO ZA ŠALO, PRECEJ PA ZARES Ü NAŠEM ŠOLSTVU. Na sestankih Šolskega odbora za NSW mi je bilo ostro povedano, da nimam pravice ne govoriti ir: ne voliti v Šolskem odboru, imam pa dolžnost prihajati na vse sestanke in poročati o finančnem stanju in delu Slovenskega Studijskega sklada na Macquarie univerzi. Ta odnos me je zelo začudil, posebno, ker se nekateri člani zadnje čase vedno sklicujejo na konstitucijo (pravilnik) Šolskega odbora za NSW, pa sem jo š e sama dobro prebrala in našla v njej nekaj zelo zanimivih podatkov, recimo namen Šolskega odbora: ,„e) vzpostaviti in vzdrževati kontakt s starši in otroci slovenskega porekla. Citiram tudi članstvo Šolskega odbora, ki ga poleg ustanovnih klubov sestavljajo tudi po en predstavnik Verskega središča, potem Dopolnilne šole v Merrylandsu,Srednje šole v Bankstownu in "LIKE INSTITUTIONS'' - kamor spada Slovenski Studijski sklad na Macquarie univerzi iit katerega ustanovni člani so bili izvoljeni iz Haapv Šolskega odbora. Zelo žalostno, da po več kot dveh letih obstoja in neumornega dela Slovenskega sklada, sedanja predsednica nima nobenih pravic, temveč samo dolžnosti. Če pa hočemo imeti kakšne pravice (recimo pri volitvah), pa moramo najprej izpolniti prijavnico, potem pa bo Šolski odbor na normalnem letnem občnem zboru, ki bo po vsej verjetnosti šele čez leto dni, odločil, ali nas sprejme med svoje člane ali ne. Iste pogoje so postavili obema zastopnikoma staršev. Kje je tu logika Šolskega odbora? Pod tretjo točko članstva v pravilniku spadajo vse učiteljice in pod Četrto pa je med drugimi članstvo odprto tudi vsem posameznikom ( recimo staršem,.), seveda po soglasnem sprejetju na letnem občnem zboru, V pravilniku obstoja tudi klavzula,da se lahko skliče izredna seja občnega zbora, če to potreba narekuje... Tudi Quorum je zanimiv: za članske sestanke je dovolj sedem članov, ki so predstavniki ustanovnih klubov in ti so: Slovenski akademski klub, Slovenski klub Sydney, Triglav klub Ltd in Slovensko narodno druitvo- Za sestanke delovnega odbora, ki ima predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika, pa so za sklepčnost dovolj samo 3 člani delovnega odbora. Piše tudi, da vsi prisotni člani (ne samo ustanovni člani ) imajo pri volitvah na občnem zboru pravico do enega glasu. Nikjer pa nisem zasledila, da bi učiteljice bile med ustanovnimi člani, kot se je to trdilo na zadnjem občnem zboru, razen, če je bilo to sprejeto kasneje kot dopolnilnaklavzulakonstitucije. Želela bi, da se konstitucija pravilno tolmači in to za vse člane enako, tudi za tiste, ki želijo postali člani. Šolski odbor ne more in ne sme biti zaprta in nedostopna slovenska ustanova. Odprt mora biti vsakomur, ki hoče delati in pomagati pri vzgoji naših otrok. Zaradi nepravilnega tolmačenja konstiLucije in zahteve staršev, ki imajo šoloobvezne Otroke, da hočejo bolj aktivno sodelovati s Šolskim odborom in učiteljicami, so nastala v Šolskem odboru trenja in problemi, ki pa so z malo, zelo malo dobre volje vsi rešljivi. Neprestani očitki, da sta dopolnilna šoia v Merry land su in univerza prinesli nemir v Šolski odbor, so brez vsake podlage. Struktura sedanjih emigrantov je na drugačnem nivoju kot je bila, kajti Avstralija danes zahteva od emigranta dosti več kot včasih. Imamo že tudi nove generacije naših ljudi, ki so rojeni tu, v Avstraliji, in imajo svoje poglede in jih je potrebno poslušati. Naenkrat se srečujemo z drugače mislečimi ljudmi in moderno mladino, ki odrašča v izredno naravno negativnem okolju. Nastajajo druge zahteve, drugi problemi, kijih Šolski odbor leta in leta ni imel ali pa za jih ni hotel vedeti. Problemov ne moremo reševati samo površno, potrebno je razumevanje in to mnogo razumevanja s Strani staršev, učiteljev in mladine. Če starši želijo svoje probleme povedati našim pedagogom, jih ti morajo poslušati in jim pomagati. Zato pedagogi so. Starši tudi hočejo vedeti, komu zaupajo del svoje vzgoje, posebno v času pubertete in tako kot naše učiteljice zvedo vse o otrocih in starših, bi tudi starši in otroci želeli vedeti kaj več o njih. To je pač čisto normalno in za to ni potrebna višja izobrazba, nikakor pa. da zaradi tega nastane kakršenkoli nerešljiv problem in huda jeza. Čas je, da Slovenci od raste m o in da se zavemo, da nam je vsem skupaj potrebna disciplina, ki zahteva vsestransko sodelovanje ter mnogo potrpljenja in dobre volje pri ljudeh, ki z največjim idealizmom delajo za ohranitev slovenskega rodu. Ker se danes veliko govori o vsemogočih spravah, bi bilo primerno, da se tudi na Šolskem odboru poglobimo v pomen in namen sprave. Toda s tem pa spet nastane problem. Ljudje, ki tu največ govorijo o spravi in jo militarist ično tudi zahtevajo, do onemoglosti napadajo in hočejo, da do sprave pride samo pod njihovimi pogoji- Napadena stran naj lepo povesi glave in ..Bog ne daj, da kaj izreče v svoj zagovoril Svoboda govora in demokracija izražanja SO "DIRTY WORDS", kijih poslušamo že nekaj Časa na sestankih Šolskega odbora v Sydney u. Mali glasek v meni pa vpije: "SOMEBODY IS INSULTING MY INTELLIGENCE!!!" in zalo sem prišla z besedo na dan. Prepričana pa se m,d a bomo vsi, ki so nam starši z našo mladino in šolstvo pri srcu, rešili ta mali problem, si segli v roke in zavihali rokave, kajti dela pred nami je še veliko. In sedaj še nekaj odgovorov i istim v naši skupnosti, ki se danes, po tolikih letih priznanja slovenskega jezika v Avstraliji, še vedno sprašujejo, le komu je znanje slovenščine potrebno, posebno še učenje našega jezika v rani mladosti in potem naprej na univerzi. Učimo se slovenščine zato, da se kot Slovenci med seboj prepoznamo in bolje spoznamo, kajti ko se učimo slovenščine, spoznavamo našo dediščino, tO je kulturo, zgodovino, literaturo slovenskega naroda, ki Še obstoja in bo še obstojal, če bomo vsi vztrajni. Vsi, ki smo slovenskega rodu oziroma, ki smo zavedni Slovenci in se ne sramujemo svojih korenin, mi vsi, vsak dan oživljamo slovenski narod in smo vsak dan bliže dnevu, ko nam bodo tudi drugi narodi z lahkoto priznali našo državo. Zato pa je potrebno znanje. Znanje je razumevanje. Čim več znaš al i veš o kakS ni stvari, tembolj jo razumeš. 1 ti čimbolj jo razumeš, tem lažje živiš, ker te ne begajo temne, nejasne slutnje, kaj bo, če bo to in to... Zato hodimo v šole. Neka le ri si želijo manj znanja, drugi več. J n tistim, ki si ga želijo več, jim moramo pomagati vsi Skupaj, da ga tudi dobijo več, kajti ko tisto znanje dobijo, ga vračajo nazaj v Človeštvo, nazaj v skupnost, v našem slučaju nazaj med Slovence. Tisti, ki še vedno dvomite, ali je potrebno znanje slovenskega jezika nam starejšim in naši mladini, se vprašajte, kaj Siovenei doma in po svetu koncem 20. stoletja sploh hočemo?Ali res samo lep razgled:n KOZAREC VINA iN KOŠČEK ŠUNKE?" Ali smo res narod, ki ne zmore več kol to? Potem nam ni pomoči. S svojo ignoranco bomo vedno manjši in manjši, dokler nas končno ne bo več. In boleli bi imeti lastno državo? Ozemlje že imamo, ki pa je vsak dan manjše, toda brez zavednega naroda države ni in je ne bo, Z učenjem slovenskega jezika in spoznanjem, kdo smo, se postavljamo na raven drugih, večjih narodov, ki so probleme svoje identitete, svoje narodnosti in svoje državnosti že zdavnaj rešili. Oče in mati nam dajeta sinove in hčere, zato jim prisluhnimo, ne bojmo se problemov, kajti globoko v sebi vsi hočemo le eno in isto in to je, da bi naš slovenski rod doma in v tujini bil kot narod enakovredno priznan v družini tolikih narodov na svetu. Za Slovenski študijski sklad na Macquarie univerzi: Marija A.Senčar, predsednica 28 O&ISK IZ t>DHOVIME E T1 S tf E I OV N I KOKGKES QASI ROC H 11 B tU. C GOV Avstralija je bila konec avgusta gostitelj in organlzatnr svetovnega kongresa 5SstriiflBterolo§tt*-i()ravnikiiv ta ¿e Iodine in frevesne Jiolezni.Pokrovitelj kongresa je bil avstralski Gastroenteorology Society ileserch Institute. Prisostvovala je nad iest tisoč vrhunskih specialistov omenjene stroke, i! vseh delov Jugoslavije se je kongresa udeleiilo kar ^2 rdravni kov-ipeeisi i -S tov , (Jok t or je v i na na st i , p r imar i jev in drugih.Iz Slovi ni je! j? t) i J C* "tj idravniiov Dr.Boru t Kocjan£id,Dr.lgar Križnan,Dr,lilka Mozeti£,(lr.Mi 1 an GorenieK,Qr.Vladimir Hlinsrii, Dr. i vo ferkolj,Dr,Stane fie ps'e ,3r.Slavko RakOYec,0r.Heti«a Ur sic", Dr.Bojan iaka 1 j, Dr, Bo j an iepei,Dr.Mi 1 an Seoe, Dr. Saša Harkovii In Dr.DuSka Nlca-ti£-Turk, % slouenskini zdravniki so se srefali tudi sydneyski Slovenci.Alfred Brez'nik je v imenu Slovenskega narodnega sveta KSW takoj stopil v akcijo in sta skupaj i direktorjem Konpasa Jankom itebejem organizirati srečanje slovenskih obiskovalcev tako,da so jih celo odpeljali v Canberrp.V Sydneyu so obiskali Herryiands,Slnvensko druitvo Sydney in Klub Wiglav. Med ude 1eienci kongresa je fcila tudi Slovenka it Cikala, ti e fit a Gaber,ki je obiskala tudi Melbourne. Od slovenskih gastroenterolngov so se sydneyski rojaki poslovili v nedeljo Z.sef>t.90.Slovo je bilo prisrčno in ganljivo,kot je slovo od dobrih prijateljev Lojze Koiorok Slovenski zdravniki s sydneyskiai rojaki v Slovenskem druitvu Sydney in irigiavu UNIVERZA UNIVERZA UNIVERZA UHi VERZA UN J VERZA UNIVERZA UN i VE RZ A 29 SLOVENSKI JEZIK NA MACOUARIE UNIVERZI V LETU 1991 Študij slovenščine na oddelku za moderne jezike na Macqusrie univerzi se je Pričel v letu 19S9 s predavanji za prvi letnik in se postopoma izoblikoval v triletni študij. Program slovenskega jezika, književnosti in kulture je organiziran po stopnjah: 1. stopnja: Uvod v slovenski jezik (za začetnike) Slovenski jezik I Slovenska literatura I Slovenska kultura 2. s-topnja: Slovenski jezik II Slovenska literatura II stopnja: Slovenski jezik III Slovenska literatura III Slušatelji jezikovnih Predavanj spoznajo ustroj slovenskega knjiz'nega jezika, se izpopolnjujejo v komunikaci j i, spoznajo stilistiko umetnostnih in neumetnostnih besedil ter jih tudi samostojno tvorijo. Se več, obravnava se razvoj slovenskega jezika s Pregledom narečij, sociolingvistika in druss odprta vprašanja knjižnega jezika. Nejezikovna predavanja obsegajo zgodovino slovenske književnosti in posamezne vidike kulturnega razvoja ter skozi zgooovinski pristop razkrijejo zunanja in notranja gibala literarnih tokov in pojavov, Predavanja potekajo v studiu, Student prejme vsak teden kaseto s posnetiflft predavanjem, kar olajšuje Študij, posebej dopisnim študentom, ki se na ta način ne čutijo orikrajiant. Posebnega pomena je, da je slovenščina enakovredna drugim univerzitetnim predmetom in se upošteva v univerzitetnem točkovnem sistemu na vseh univerzah v Avstraliji. Slovenščina študentu ne prinaša dodatnega dela, smoak je všteta v njegov ¿tudijski umik. Vpis za diplomski študij v letu 1991 se je pričel v meseou septembru in traja do 2B. septembre, z dodatnim doplačilom pa še v oktobru. Nadrobnejše informacije lahko dobite na naslednjih naslovih: LLC. A.C. Locked Bas SQO Lidcombe NSW 2141 [tel. st. COS) 646 5033] The Registrar rlacquarie University NSW 210^ Nediplomski študentje imajo čas.da se prijavio do 15,januarja 1991.na nas lov: Centre for Evening and Externak Studies Mac<|uarie University N.S.W.2109 30 THE WASHER THAT'S EASIER ON YOUR CLOTHES AND YOUR MONEY NOW OFFERS YOU A FREE GIFT. Gorenje Pacific washers an (J dryers have always represented great value. They've always nad the capacity i or a farge family wash, they wash brighter and because they use less water and less detergent, they're kinder to the environment. Ail these features including FREE installation and demonstration Bui now, there's even more in our products for you. Because when you buy any Gorenje Pacific washer or dryer during September/November. 1990 you receive absolutely free a Gorenje Pacific Hand Mixer worth around $39 retail; Conditions: in order to receive your FREE mixer you must post this coupon together with your receipt (proof of purchase) from retailer, otherwise offer is not valid. Offer closes December 9.1990 and no other correspondence will be entered into. ■■■ —. IHS COUPON PLUS PROOF Of PUHCiUSE p«om remiiffi dim© vdu ro * free ham> maa win ev£hy purchase w * cohere PACiFlC WASHER CSGFNEROLJRlNS SBPliMBEJWÜYEMBÄ ¡990 > (HUflw. c^FERCLOSES Decembers. 19» 1 MAME; ADDRESS POSTCODE: Stud t&w an] iws 31 ifptr. to: GaitfiiePiCiUPIJ fJo^J&r. VlPjr'iirjM 2:51 Tfie largest range under one nam^ gorenje pac L " IJ 1 1 -» FREE WiTH THE PURCHASE Of EVERY GORENJE PACIFIC _ WASHER OR DRYER. -It- iJHHVljj i l.tv' |ll ¡»iii li.l| llirvhk1! — ml ii if.
  • - Enakost v pogledih mi bodočnost Slovenije ' IML'd tatf1lnnn «lnunidlcfa OJ- ] JU BI J \ S A. 211. aiginja - Stuirtti pinhlniiilgi shiVnnLBi pujj. liinili (ufljclírt w Aijetltllir, StVrr.E Akk'rikr in /.alioiliic í irope, gLaalLn> hJiiTinkqea piirniliiugj intlu.rj in JUrutnhLe ijndikv MianU in nji'nlli MmWjtttlkírt ne — pní,' pu 41 jL.gdi - mudi nj .Jul,,, > Slmcmji. Prišli - dr. Mjrkn dr frtiT KJopuf, Juri- Varili fijar, M ji j s,I J .11 Inula, CrUriL Morjan mmijiu ui i iiiHitmiii d*miikriiiu»ajn SJimrijr iti priijilvmnjj, it.i SluLtiiija VHUirin) poHaae hi.......^iuj vnh Starat»!, Ljrrlhtili m ic, V poji' is■ 111 i novinarji |nvditnv|i|Li ikilritilvea |v(r1if-ih.|tj i; itfjtnM v j pmnlali, da mi ¿e le inijpivjijjih t Milanu» Kil- fj|*oii! piLlj^^l'lLlE,lini p; l",Jl.! mij ktfhlbtilt slovenije, ji. i'riiiKTlnni llt^i^n, pfnthl, nituili lurlüiih'íim. ki drujiritj prediiauuki (k-jnLikraiífiHi ¡*iis-k-.'i M. ikuvtmkt i*hl.£hO V pu^o-vnrih jo ijíjuN cmhdH v mh diJi nj hiMtuitainr SkivtTljc vek' viru Lvrufk'. rjibiHT ivinjc tir h) |jkn? luk'k'k' nil íjtl- nctfeltyc Mirnipi. tki in riZrfljC ni ¡¡tu-vertei Jt litt kol H" lit Milnica v nafodoitm ülUrmu in [lj tii hihi pn>, i L-1» » miran »Wohl ju ifi'nmkj;i|ifiiff;i Miíiija iOfkl-trtíjiti >1 m naiiidiivj u^iii Jl.i hl it UmJuß, tiL iniii^it.i h"\.* ifoirthka u^t;mi> rñ^ifn, ki ijiif po sis hl. upHimii moi- iH»t rtiHjjiKji JrJjilf.ntskj in í liTL - ^ ¡KunciOni iniiii- an>- s Llhk ill l.Himljliiv |ji ]yb,l.ii.| Ulli. UMit-jiHi (Miraidilicndi |m •Mi - aktivno in padviie ink-. L'íNi prí tnaütiüli» .............. • MgKülu ptiJitičiiii bu^lcA- SITU, kl |i r^iQ^i Jnninhiiir hi ptL- m>|lihl 4S Ik'l, ker »i.iil.iji 1 r; . InUlil jrinyj rtUni ni jiri/iuvj-lli, piiíukuji' Jj hüte ihmiLt - Jirjiijü - du trn s mib ifltmJnDl" Wni, ki su Jin kri. si(i lr|iL'li liri'piiijflnjr in InAf Icnjf iti Ji j iijjutiik iii^rn}!' ij-131 ji irrcmbt sinjim Hnlilm ih f 11.ln.itji mi jdi-jlnrii. v:, dj mn-j liIiIj\| udpr^ii mlitlK IIBUdic, S.i pg< kiiíiitiLi lísi'Jpini-int ki.i: i>' jir.i-vrni i!h duirtnvin^; zahfclljn rvíiUc^aiq^ -prjs.iiij.i oduoiLir m>-,11 t¿ iíiidun«nmii iijiHlp- |hiz:i in v j iiiniifu'iic lunoir l;iV(i| ;m IaML.: M I VIIJIII. I'jupníani, ¿j jijr>kln^ spuvj l.itikü k lad h'tdlLLX' m ptavfin. /,i m, <1,1 pirtffclmi iniipni'i Dlh-jtMnv fiini^r Mrtitcnnn Í^HI. ilinijiikü ki.......... ^ kjiL jii In ^LidL'hivnli lud] nliinici \'LIIL II p;. dj IH^L Iji'nri fl ¡:J) j^. ikiviiljiii t ShivsnakD ujslfcntkc autieo, ki jim je hrib — tak» m ptitfdiili — v prriikfiim vit pit) kl'I l [ipOtLi in |KHI|Lli, M j jilt Hl i 'I t.'.l r',1 L ,|i,i kiii ciihS-Lijiiavn^p j di'li SIMntfv i ulöntuvu M¡i. hniíi rjupjjiji' jt s Wirt vjipijvi I j, um piL>ll.ij;jjii, h;i; njciit ns- ILIL^- nt pmbnMMí [VL'vininf itih-IHltilni i j Slove net pu svetu. S^vcwii pulil iíni iisuljenn m ntrtinjTjcni JJupili ie. dj fmJpirajL» jiMjjdtvaiiK síJnují Jisvujiíkt vlide 13 dujunkiatL™- i ifiiin mmmujíldll siovniijc ter IIJLIILI SIIVLI LHHh vX^lCirCV v cvropik» ikuprtun. k:ic p¡i H' ittva l!" iiLik idoBiskili ir lupili in- vtuidj IJ rthniiMi ^nptidj til Vi i düittLrtnni, meniju, hL:i h(i i,id U^fauiju V |>1 Hvini dcí:mj ¡n nltuiih iikiumv. ki IkkTu hha-1.-I1 ii rtiiiT ikivtnstc unjvu. DÉLO" SLAVA PAKTLIC MATERIALNO IN MORALNO ODGOVORNI, KDAJ HOSTE RAZČISTILI NAŠO BLIŽNJO ZG OD OVITO? UHli nji-: pjjti^dii. ki v boju uhü dnmntir,ir>L ;i, )t liil bom. fu mtriim: dciniiitiijpvi-, ki ji v boju vbil pitlqiiiB, je M ti. L Ixircr UílIi Hi D3i: iliiinnl'r■incC-, ki k Iiliril n05hLirrtff|,({i pnrtijjna, jr bil Itlútilfí. Pjiinnjjjn |urlirnnh ki jt «H fltobotuk iirjji [MflMbrirttj, je Iti tudi inunlcL' UfiSi m nn^' iloiiotirjDrt. ki je rnmtil MÍQIU, ;r Inl fnuini t=d¡H Ilin)t||itn: pur I itii 11, Iii ItlLliil (ta. mptmnei, jr bil I ihti igngifli ',-müm Urili ^n mi-,- ddnmhtintt fSInif iLfL). ki ji' izid jI panithh (Sli i» c n^ j) NtintLIll ÍNl" hll: h L"FI|JC|1| ) jt tu I IIJ ruJni Mijil«, Primerjam: pattiuu I Muvmjtl. Vi jt Mil ilLinnsVilura (Skivrnta) Srhniii tNujlilvtlUtfli), p' in I Judi 11,111 H,'m j/d;n;ilLT ifij vo>IM hi Sloitnti (tjj.Tli Skivi'iiit Síbrtm rj tahijmjfe v HiigJU in J: uj'.cd.) UtiÉ íu ii ji. vnilmvrt doíiiobíjiii PL'V- jl llljjlilci jld NeilKtiu, tu ic hilo naroJm ijitnjiivn Prinrijun: iixl-4TD piitiiiiiiüv - Uli jt kbpic»k> - Stlumi, tudl LO JL" njimtiKi ijdlj-sim. Ct jf r(il J;i p- Ma Juinn Km. rutln ¡tamenjivi fj ilnnnibr.iiKt. jt (d itlikü njniJno ÍJdjjn«i. Uíih su rtai nvrnci ío 11,11 ujuí. Hktivnli i iiitljtunjfm SloitnfL1-, i n.Lic I|H'VJJ1 jt m Ktniítv (KíNovell ■ tn) iii pupeniícvjiijliii. yjiudi tnibfe Kli so it SlíHicnfi iiícljcvjii i! SliivLiup', v Slo^tni|(iiu nn^lji™-Ji ÍJtlIortrtcr, SI(WL'ilti 11 jj In puitn-(ifinwi sprtjLli síbiki pvik >\|. m tuda Id r,\mjJudíwn lije? ÜI'S je v«|l¡h fo pobrikfv. Ali ie y¡ wdaj ¡ÍKS ttmú (Kjwnlil)? VoJsiT-o fíPS in OFje propapiríJo tbvciHkn fJDHUtfnml Nijlmlj VnLlL njrniljij.iki Hl lt pn| Uknj píi-dfutili. {Mj l'riniOJitciu je Intv U' kn.) Vodiivft tomataljihcv je ¡uav i;ik11 a ni? nvititifoie vit skupj pitj{)tdj-II. phrJlrti in jhnli C(iíil, mirnj in Imvillte, pottin boirji vfiltli, k i.k 11111 kuliVi> il- )i< vukdu |hJttpcül pioii imjiffli ntndt ybtníníi inn til tu U lupiun koi tnulnj ííiIlu rtiMC,-)J K^^ bu itinitj Umg [lltrill III bodo nlMujtiie vbt juifitt 111 iidaje, Írle poifirt bu ¿li tn prtifhlitói kdi Jl'i nkntu v poijbu iu kul trtiHlnn nkninja v hndoínOtl ÍTnijun Polilt, Aja»T>tdnj 'PetnoKrae i i:' m.FLtv h ............^ Veliki mir C'/,a pojinvnr -n iijnvtnci od vjn-pdVsod", Prosv&ti, IV, avgusti) / vstopom [MrliLmtntarnc Slovenije v kmg HfnKikrj I ii m h. suv emu h drf,rt- sm.lijil i ilnvcnslin i[ir;ivt>, t, niipovedjo unanmnve Svtii/vtiL-^a iltAviiiHijj Vxmgr™. ?. od prijem ikiVLinkih mej T.i vst nalt rnjake, piMum pjHc s prvimi Klici ki odprtega di;ilOij;t med dnijai* muleiimi Mtivtnri od v^epov^od hntLi tudi Jiii vsiopili v »vek ki ¿n slovenska iiinljenilvo ni pn^AJlKi oJ »dojili adeiblHi piic Ivjn Dotaic. !'t>J uiv^ekik«rn.ij-t^iljta stvar, ki jo pri tikajo vi v lu ikwcnilte niiviiiii ta n postopoma i/inilj^la kafeovojsl »i^nnlii 7. ni/ktivnitirjiijm stve^ami in vtijo otltliijnu tmiejo SEŽANA) 2». avgusla ■ Prccvjim del jirtbivaltL'^ sežanske itbeijie, prtd»Mt n» ISrkiuiJi in v vocch oli jiAauhodiiHi Vintiijii Stairnika, je kljuli irlmtjšavuRi na uditnjuikili ^anas in S Luni k V tL*niinjem mnLu še fidl» ¡Jalia ali pa spluli ni videl I, frograma TV Sturviiiju, Se iee je nu KrtsM in na hrkinih nan^nikov. ki so piikt.iji^ui i-j slnvvnskt II, retevi^ijskr prasnil iu sa ¿sto ptMiljuii jiJedali pridrsan iUtUJjmshc oidijt, tudi Momtnlivit«. /DELO/ Brez svežega denarja bo šla mariborska industrija v stečaj Olj pullcljti ta 8(0 rtiilijiniov dinarjev iitfcuif - Hlokiranih 300 tiiilijutiu^' dinurjev- - Vseh sposotinih Ijtiiji št niso zboli MAKiJtOK, 17. avgust? — nPrilioJnost Maribora ni v lak$ni orgv | finrtdMi, knkrbro Imate dantj. Pred 45 lil l jc tri h veliko boljiii. Tidu jc n^jli poli M |iriilriiLtutirunjt, te p:t ne hodo ntliuL-iu. Nt iiiitle p:i m±iiii iifili urrOie mul fajiosknimi. Ljudem jt treba poiitiiu povedati, da je v ntptriptkliviie |>igunte ne splača vlagali i u da je tioba deiint vloriti nekam drugam.« jc v d»uain]ciiL po];o-votu i predstavniki nurilniriktuji izvKntga ¡vel» dejal predsednik iliora idruJuiie^a dela republiške iVupfčine Jaic /upartiie. O'1 v' ^■-'tntrtüíU i nú. 'is Prešernovi 8 v Ljubljani je pol h i ie v lasti slovenske v 1 ade,drugo polovico pa ima predsedstvo Slovenije. | sredini glavnega stopni i ca,na d kateri« inajo oblast oboji stoji imeniten kip tovariš Tita i; gladkega marmorja. Vlada in predsedstvo se kregata kaj »i i njim.[ni pravijosni denarja za dvigalo! Očitno je predsedstvu kip vieč in ga mislijo obdriai i./M 1adina/ Slovenski tednik Mladina ponuja izredno kupčijo v s e m , k i ne vedo kam s T i t o v i e i slik am i: za eno Titovo sliko pri M1 a d i n i n i h fcolporterjili M 1 a d i n e. /Mladina/ v okvirju se dobi en izvod Iz Beograda prihajajo vesti Cei.da Evropska skupnost priznava je Jugoslavijo taksno kot je,da žuga posameznim narodom, ker jih v slučaju raipada fu ne bodo sprejeli p d tf svoje okrilje. Kaj v resnici pravi podpredsednik evropskega parlamenta CrlandD Formigoni! "V statutu Evropske skupnosti je zapisa-no,di raora skupnost tftflti k n» jelenu sodelovanju in skupnemu delovanju vsth evropskih narodov,Ob Sloveniji smo soočeni z neko disto konkretno rea Inostjo,k i je znotrjj evropske igodovine in kulture. Evropska skupnost štora razumeti meje,ki jih bodo začrtali narodi današnje lu in noče se vmeiavati v notranje razprave,ki sedaj potekajo na tem 02emlju .,, tok a j ne kafe drugega , k o t sprejeti reiitve.ki se bodo izoblikovale----" /ladl« JZZHrvaika/ * * * "Slovenija bo sla v Evropo skozi Ljubljano ne pa skozi Beograd.v Vatikan skozi Ljubljano ne pa skozi Zagreb"je dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ob obisku ameriških ikofov. /Delo/ spresenjeni podobi fvrope se pojavlja nova beseda PENIA&OKALA-zveza petih drfav:Jugoslavije,Italije,feho-Slovaike Avstrije in Madžarske, P£HT#50MALA naj ui "delovala" >ed drugim predvsem na relaciji k i m-Dejgrad. Sila naj bi protiutež nov i, z druieni ¡lemči ji,razbi jaia naj bi Evropsko eko-ninsko skupnost in pomenila blokovsko razdelitev Evrope.Ml bosta na PililA&O-NALD pristali tudi Slovenija in Hrvaška? ¿drufitev Goric-íupan Kove Gorice je dal pobudo za združitev obeh mest. Sergij 'elhan, zadnja leta predsednik l! u 11 ur ne skupnosti S 1 o ve n i je , d ane s predsednik skupščine občina Nova Gorica se je s problematiko razcepa Gorice in Nove G. seznanjal JU let,pred kratkim pa je dejal; "Hastopil je čas za postavitev novega koncepta v katerem bi se obe Gorici razvijali kot eno mesto na gospodarskem,na področju družbenih dejavnosti in komunalnem padročju.,.pobu d a pa ne vsebuje upravnega združenja mest." /Delo/ Slovenska firma'SMEL i je zadnje iase poskrbela za lepe afere.Na prisilni dopust so poslali svoje stare p raje&tan te,zaposlili pa so nove-Eake brez izkuíenj in jih poslali na iolanje v ZDA in Nem Cijo. N.pr.hčerko Milana Kučana in sina biv Če ga direktorja Elana. ianimiva kadrovska politika, /fladio J [A-Í t A Slovenska oddaja,Radio Ljubljana/ w ■ v Zadnje c'a s e se v Bolgariji nadvse hitro povečuje lanimanjn za Slovenijo in dara-ínjI slovenski politični trenutek. /Delo/ » * m Ks ljubljanskih /alah je nekdo ukradel /aro Pepee Kardelj,žene Edvarda Kardelja, Ne vrednost pepela Pepee Kardelj se kaže v tem,da tatove nihče ne preganja in tudi lemeljoD tožilstvo v Ljubljani ni sprejelo nobenega postopka.,,/Mladina/ L e t a!i i Če Brflik je dobilo stezo za p r I s t a n e r velikih letal. Pridobilo si bo tudi viijo kategorijo za pristajanje v neugodnih vremenskih razmerah. + * * Ob letošnjem dnevu mrtvih bodo v Mariboru na novem pokopal iííu v Oobravi postavili spomenik ž r t vais pobojev v letih To feljo svojcev je podprla mariborska vlada,ki bo iz svojega proračuna zagotovile denar ia postavitev spomenika, /iadio 3 fA,slovenska oddaja/. Avstrijci prihajajo v Maribor po odvzeto premofenje.Co vojoi so jim bila odvzeta zecl j ifča,ga z do vi in druge neprenifni ne. Ustanovili so tudi Združenje oikodovancev, ki jih razvrifajo v tri skupine.V Mariboru pa ie ne vedo,če bodo ljudje res dobili odvzeto nazaj. /Mariborski tednik "VO"/ NAJ (BOL J) VROČE TEME 33 UREDNIK 11 MLAD I N£"SODELOVAL Z UDBÜ 0 Robertu Botteriju,sedanjemu uredniku tednika "Mladina" so se v zadnjih letih spletate različne zgodbe in zgodbice: o sodelovanju Botterija z operativci Državne varnosti in celo KOS-a (Kontra obveščevalna služba).I z pričevanja pred skupščinsko komisijo,je jas no razv i dno,da se je Botteri prostovolj no sestajal z uslužbenci Državne varnosti [tudi z Miranom Frumenom)ter da ji je dajal podatke o urednikih in sode lav cih"HladineJ,,da je ovajal Janeza Janšo, Marka Hrena in Francija Zavrla,da je Državni varnosti samoiniciativno razlagal o čem bo pisala "Mladina" v naslednjih številkah in da se je sestajal s Frumnom tudi potem,ko je bila četverica (oz.trojica J že v vojaškem zaporu... Slovenska javnost je morala čakati skoraj dve leti na resnico,.. ypjniDkracija>n.sept.9o-/_ Vihar v kozarcu vode CNifv.irp j n&inka" Primoitte imitr, II. stpfvmbra) fc jc bova itavcmjts v 1. 111 :■ ud i ni ijj ;i in s-t-tt|f(nc vShuvmfihrHckb bni (njflliKUMfi |irv luvAnju ihnr (Jrijvnc niVCKHm I. ju 1< i iKei^i, iX'KHtndiiiK>i/Mljnii pr&fclflvti&j niiiJijiiru- m> mi m rt i h.i ukii^ii mi v l'imibu mcU drugim ipfCjdl rjj^vti ti firtlniakijtmtti nhMujihCik dr,';>vmh lifcja med Sjuvcnij». [i,,Sipin IliviUui Viii t Li Vitk. tj in h munjiins v priln Jnji' flnnl.i v Mi Vi ti t iniHifnmi iljilijan^kim narodno; t istrskimi ttjiar^ki mi ihi^.iiih.mlij.inu, s sviijmu mjjiki ei;i Ilriniken, Nurli-ijHl u icimaljMiAiii i/ io.iliHThii m nr'[»L'ni,i t Pitanjih ITK^i T(sI;L :i ll jo hllulrcki /jl (Č milili" iln-|[u:ri.l- btn/j i muiniU it,nr;ij pflOtOlollttlti, se *priluji' Rohcrl Skrlf "SLOtOCI $H0 .Ljudstvo nepolitičnih posameznikov in kroničnih individuatlstov.Nam nikoli ni uspeta po -Stati narod v pravem pomena besede. Ulačnost je zato naša najbolj razpoznavna lastnost,smo nedriavotvorno Ljudstvo v šolskem pcm&nu te besede. Mogoče Živimo prav sedaj v odločilnem času. Če nam bo uApelo zaposliti Jugoslavij o tbom postali in ostati narod(podčrtat u.J,v Jugoslaviji pa bomo vedno bolj le neka amorfna i neizrazita,breztiina,op.u.)masa,ki Ima sicer svoj jezik,to pa je tudi vse-pa tudi do tega se obnašamo prav mačehovsko,.,." /Borut Karun v De«okraciji , 11 -sept.90./ AKGKNTltilgAClJA TRIGLAVA To je načrt,ki ga je pripravilo sedanje komunistično vodstvo kluba Triglav v Argentini,s katerim hočejo dokončno izriniti Slovence,društvo pa uporabiti za svoje strankarske interese-V ta namen so ie pred leti odprli vrata kluba tudi Argentincem(kaj takega si v domovih političnih emigrantov ne morete niti zamisliti!, zda j pa namerava vodstvo Triglava Argentincem podeliti tudi volilno pra vico-Slovenci ne bodo v društvu torej "argen tin iz i rani",ampa k izrinjeni iz društva,ki so ga zgradili s svojimi roka mi.Dručtvo bo zadovoljevalo interese lju> di,ki se zanimajo za ¿port in družab -nost,argentinska komunistična partija pa bo v njem našla eno od svojih celic. /Demokracija 11.sept,90.Marko Jensterle/ SIPAH mttOS A I H E S A «ft&fl PQ SLOVt KIJI Minister za izseljence po svetu Dr,Janez Dular js nedavno tega obiskal slovensko skupnost v Argentini.Ob tej priložnosti je zapisal v Birokraciji Marka JenSterie sledeče: Minister Dular v iuenos Hirtsv ni zaooiel 1ri g 1 av3 , pač pa je vodstva kluba ¡aobflo njega. Nova slovenska vlada je organizacijo njegovega obiska tokrat resda zaupala društvo povojnih emigrantov ZedinjflOi S 1 o ven i jitveftdar je njen predsednik Juro Vomborger * sodelovanje takoj povabil tudi vodstvo Triglavski pa se pozivu ni odzva1□.1r1 g 1 a v jo bil namreč vse doslej organizator obiskov delegacij Slovenske i i s e-Ijensiie matice,IS katero pa je zdaj it dobra znano,da je med Slovenci v tujini opravljala de javnost i,K i io močno kompromitirale njeno posLanstvo.I aradi njenega odkritega sektaSenja (ne le na relaciji predvojna in povojna e*i-gr aci j a , t en ve i tudi med samo predvojno emigra-cijo)je danes poloiaj med Slovenci v Argentini na mod ialosten.Četudi jo vodstvo Ifiglava Dularja sprejelo na krajii pogovor,pa je treba dodati,da je odkrito bojkotiralo njegov prihod ko je prišla nekaj tednov za Dularjem v Argentina jugoslovanska koiarkaSka reprezentan ci ji je vodstvo iriglsva seveda pripravilo ustrezen sprejem* Bojkot Triglava je treba gledati v luči rad-ojih ostankov stalinizma v Argon tiri,k 1 pa niso nedolžni.Stalinizem je so veda i svetu 2e davno pogorel,v Buenos Atresu pa i«a «ed delom SLovencev ie vedno precej opore. Zbrala S.G. -K- * * * * DEMOKRNCJJk 34 STO DNI SKRBI Minili je moralo 45 let od konca vojne pa do nastopa svobodno j in demokratično postavljene si nunske vlade, li osvobodilnega boja proti okupatorju, iat začinjenega z duaUjsipkim spopadom, smo Slovenci prišli s svojo vojsko, svojo emisijsko banko in denarjem let z drugimi nacionalnimi inslilucijaniL s katerimi bi lahko mimo in neboleče zgradili samostojno slovensko držalo. Ta hi s t, glede na že znano in zgodovinsko potrjeno marljivi, sposobnost m ustvarjalnost slovenskega človeka, lahko danes enakovredno kosala z najrazvitejšimi evropskimi državami, Vemo, zakaj rti bilo tako In zakaj so se po osvoboditvi s strahovito in zločinsko, partijsko vodeno morijo začela desetlelja zatiranja. In v tem časti se je v Sloveniji nasilno izoblikoval nenormalen, neučinkovit in iz Beograda voden družbeni sistem. Komunistični oblasti ji- uspelo Slovenijo moralno, gospodarsko in ekološko uničiti. To potrebščino je podedovala demokratična Demosova vlada. To ni bila samo zamenjava ene vlade i drugo, kaj I i vlada ni prevzela samo izvršne oblasli, ampak mora prenoviti skoraj vse državne mehanizme. Poleg tisočerih vsakodnevnih opravil se morajo vladi nI resorji ubadali tudi s temeljnimi vprašanji popolnoma novega organiziranja svojih služb in področij dela. Živimo pač v prevratni, državotvorni dobi slovenskega naroda, Mada ni mogla kaj velikega opraviti glede na tezo dedSčine v teb piska vih stolih dneh. Vsekakor m najbolj vidni premiki v slovenski zunanji politiki, v «likih s Slovenci po širnem svetu in i še bolj v iipeljal vojaškega služenja naših Fantov v Sloveniji, Zal d mi je popolnoma nerazumljivo mnenj e M i le ta Šetinca, ki ga je povedal prejšnji teden i T V Dnevniku, češ da je slovenski obrambni minister Janez Janša sklenil v Beogradu glede služenja roka slovenskih nabornikov gnili kompromis, Res pa je več kot očitno, da bi marsikdo iz opozicije srčno rad doživel, da hi se nekakšna podobna gniloba uresničila. Najhujše stanje so prevzeli ministri za gospodarstvo. Rešujejo ga na že preizkušen in zastarel način. Toda kaj drugega jim ž udi ne prenslane, dokler sistemsko ne rešijo lastnine, upravljanja v podjetjih, dokler ne normalizirajo bančnega sistema in Gospodarske zbornice, ne navežejo običajnih pogajaiskih odnosov s slovenskimi sindikalnimi organizacijami, poslovenijo Narodne banke Slovenije, SDK. Carinske uprave. Zavoda za statistiko, vzpostavijo Slovenskega patentnega urada ter s pomočjo Ruplovega resorja Slovenskega ministrstva n zunanjo Irgovlno, dukler ne spravijo našega knjigovodstva in metodologije zajemanja makrogospodarskih agregatov na zahodnoevropske standarde in taka naprej. Demos in tudi druge stranke, zastopane v parlamentu, so se opredelili la suvereno slovensko državo. Zato lahko vladi očitamo predvsem to, da nekateri resorji, predvsem gospodarski, Že od prvega dne svojega mandata hudo zamujajo v pripravah na stvarno osamosvojitev slovenske Republike. Najhujšo neodgovornost pred slovenskimi državljani si bosta Demos in ujegoia vlada nakopala, če bomo nepripravljeni pričakali hitro bližajoči se formalni razpad federacije, kajti ključna težava slovenskega osamosvajanja ne bodo nasprotovanja jugoslovanske armade ah mednarodni odpori ampak dinarji in devize ter delitev premoženja in vračanje dolgov bivše Jugoslavije, Igor Gmerza STO DNI OPOZICIJE V preteklih dneh se je veliko pi salo o stotih d neb vlade, o iem, kaj ji j« uspelo In česa ji ni uspelo naredili Ob tem je kar nekako oh strani ostal pogled s strani opozicije. te je vlada v teh dneh preštevala uspehe iu neuspehe, jih je tudi opozicija, in po mojem mnenju je le-ta lahko več kt* zadovoljna. te tihajam k poenostavljenega dejstva, daje neuspeh vlade, Lupc-h opozicije. PluvTDČtd volitev in šoku, ko je partijsko-državna nomenklatura mislila, da sc rušijo vs svtim, ker je morala zaradi poraba na volitvah sestopiti z oblasti, je lahko sedaj po stotih dneh v opoziciji spoznala, da nikakor d! izgubila iz rok vseh vzvodov obtati. Spoznali smo pravzaprav v$,daso metastaze enopartijskega sistem v drurknem tkivu tako razširjene, da jih bo zelo težko v kntkem času odpravi ll Ozdravljenje bo Še tolikanj tcijc^kcr bivša drŽavnfrpartijska nomenklatura k vedno zaseda nekatere ključne položaje v pol i Učnem in gospodarskem življenju Sloren i je. V leh stotih dneh pa nismo bile priče zgafj obrambi pozicij in fnoparlijsiicga sistema, ampak celo ofenzivi, ki pomembno vpliva ni razmere al v Sloveniji. Posebno prek medijev, kijih opudtija skoraj v celoti obvlada, ji je uspelo iipeljati nekaj strateških putei Na dlani je, da opozicija brez Jugoslavije ne more obstati. Zato jo vse poie« vtadf k večji samostojnosti poizkušala mminuiraii Li vtem je v prttejšnji ireri uspela. Pri vpraiaoju nabornikov j? šla celo tako dakč, da jf pogajanja, da bi čim več Slovencev sluiiio vojsko v Sloveniji, rao^iasila za obrobno vprašanje {Entl Milan PinEar) oziroma za gnil kompromis (Mi le Šetinc). Resnično je treba veliko cinizma, če dopoveduje 20.000 Slovencem in njibovf tn druži nam (torej skoraj lOOUDM ljudem), da M njihovi stiske in strah pred klanjem na Balkanu obrobno vprašanje. V tem kontekstu potemni čudno, da so mediji razglasili oficirja Milana Aksentijevlca, kije »z parlamenta v sbicini sporočil Slovencem, da je postavljanje zahtev glede nabornikov nevaren avanlurizem - za malodane dovenskega nacionalnima junaka. Sprelno iansirano predvolilno parolo o domnevnem Demosovem revanšizmu je oporicija v poučil nem obdobju samo št okrepila in jo prilepila vladi. Po poizkusih vlade, da bi rešila vprašanje statusa medijev, je truši ormnSzztni pripeljala doneznosiodi. Slftn je uspela tudi na drugih področjih, saj je vsaka, še lako obrot™ fcadhnAa menjava razglašena & rtranSam, sekanje Ariti Opoaaja je tako v glavnem, vsaj za Easuo, blokirala nujne strateške kadrovske spremembe v družbi. Rekel bi lahko celo, da je ustvarjeno javno mnenje, daje adaj moralno vTirajali na vodilnem delovnem mestu, pa čepra v a prišti na to mesio zgolj zatt^ ker i bil posluitn izvrševalec partijske politike. Motiv za vTtrajanje je se toliko večji, ker se ob popolni pasvnosb' vlade na lastninskem področju in divji privaLizaciji len: kadrom kažejo realne možnosti, da podanejo lastniki velikega dela gospodarstvi Na področju ideologije opozicija tudi ni brez uspehov. Ob popolnem d&riiiiniranju ugleda partiji&frdiia™ nomenklature v predvojnem oMobju, se jc združe na itlevican, ki se skorajda prekriva z opoacijo, zelo hitro opomogla. S stalnim opteianjem o k vid in desnici {pojmih, ki v socializmu in družbah, ki se poskušajo rešiti socialističnega jarma, nimajo nobene velja ve} ji je uspelo uSvariii vti^ da je Demos sinonim za deklico in defflica antmimza nel;aj barbarskega in neciviliziranega. Nasprotno pa je levica predznak za humanin-m in progres, Res velik uspeh, če pomislimu, da bomo še leta in leta odpravljali »humanizem* in »progres« levice. Ostaja pa™pravit vprašanje, komu se ima opozicija zahvaliti jza le precejšnje uspehe. Brez dvoma Milanu Kučanu. Ma lem mestu smo v času, ko je Milan Kučan odhaja) s partij&ega prtdiila, zapisli, da je bil najboljši ief doslej. Sedaj, po stotih dneh vlade, se je tD dejstvo št toliko boij potrdilu Milan Kučan j« namreč prsi m precej pred drugimi lucidno^rtvidrt,dalahko državna numenltafura, ki seje imenovala Zveza komunistov Slovenije, obstane kol družbena lupina le, fe formalno sestopi zoblaslL Današnji dugDdki mu dajo št kako prav. Vsega lega se moramo zavedali, Če noittt», da t» opozicija ob letu preštevala tolikšne uspehe. Bojan Krrsfta V TREH LETIH UMRLO 15 VOJAKOV 35 ftsem in pelicij, v kalenh se starši vojakov 0hra£a|0 na slovenske obla sli s prošn|Einii. naj bi niihovi Sinovi služili vojsko Culi bliže [Jamu, ah pa SC pmožujcjo nad ravnanjem armade s slovenskimi vojaki m malo. Se SliSH na|br; ostane Skril ih. Tiiko kal verjetno o Slane skrita iel|a msrsr-kilCffl muiere. da njsnemu smu sploh ne bi b'-k> treba k volkom Namreč Skiili Jîfl. zapisanimi velikimi besedami,. namenjeoimi uradni mslanei. naj pfo£n|a za na- rnntiltf tint vojaka bližje domu na Da razum1|ena kal izmikanje domovinski dolžnosti SUah, Obup. negotdvOSI in kar je po-(iuönih iuslev. izbiutine|o se nlO* inete, ko |aviiOSl ¡Zve za primere, kfifcjšen je zadnji: v avgustovski nci tO našli na Straf i v TMovi Mi-Iromci mrlvega develnajsllelnega Alû|Za Spentfova S Gorenjskega. PO uradni vojaiki razlagi je slc/il samomor, lako da M |e 7 ?v1o-matsko puško uslrefil v oko. -Nje-govj Svojci tej razlagi niso verjeli, iatilevali so Obdukcijo v Civilni ustanovi. Rezultat ja že znan in slovenski obramöm minister Jane; Janša ga komentira takore: ■Obdukcija je pokazala, do je ilo iü slrel 1* nepot redne bližine, kar je običajen «ink smrti pri samomorih. Seveda p.i na podlagi tegii ~ čeprav !-■> indic rn idaj potrjuje spo-roéilo vaja ik I h organov — m-rncgvt« stoodstotno ■ k Tepsti o samomoru. Kajti a «Iraku Smrti ruhko sklepom s na osnovi vr.il] t« OSCmdCtOl urf-stolkov drugih indice v, teh p» idsi nimamo. Ker so vsi druga okoliš ¿i ne rair-Skjill if Umiki Sud nI urgiini, smo od njih zahle vali podrobne rfriullato, Vtnrfar jih še nismo dobili,' V zadnhh treh 1elih in jaLie _v_ JLAtimrlo pojnajs.t slavonskih, vciakovr_Anmadna statistika pozni V takšnih pfimefih samo dve kategoriji: samomore in nesreče. Ccludi gre v nekalarrtl primerih za uboje, 50 ti uvrščeni pod rubrika nesreče. K letnu Sievitu ne-smüelnii tragičnih siwh pa je treba piiileli se samomore listih mlatiliniiev, ki se med izbiro, aH v vojsko ah v smrt, odločajo za drugo, Njihovo štavilo ¡e neznana in navsezadnje ni pomembno — 1u-d" če gre za en sam pnmef, je la prevai. .. Tudi zaradi vseh (eh Iragičmh smrti [ali io posebno zaradi niin> 50 se V zadnjih telili. ko je ia drugimi mdi (uiji JlA počasi začeta izgubljati avreolo nedotakljivosti, v Sloveniji vràlile ïahtevfi pO iLru-çain: urediWi vojaškega služenja pa 1udi razmišljanja O tnelsmiSfll-aosti voiske naspfoti. Smrl voiska Aro[fa SpandOvs. se io po na-kl|u'itu časovno ujemala z odlo-iilviia slavonske skupJiinç. da naredi konec poiillantu slovanski nabornikov V Srbijo :n na Ko-îûvo Ker SO v zvezi S tem — in ï •rajsko nasploh - odpira vfsla vpralani. smo obiskali reputliš^i stkjeiarisi ra ljudsko Dbramua in lamka|šn(ega miriisira Janeza Janio. KOLIKO ČA SA SE? Kuliku nu ir hiulo ihlVCItsLi hnirpi' tiJInl.ili flj luji'm'1 K"3ltlP ¡Í^J ii' hKl(i m slinfiMili rtttijuh (Irup i lijaki pulnj-ili imli-.li ' Koükú Lim in kbtíLti pt^rebm hi m; ptUffhfih. prwk'n hnpiurtkli plXiifllj1- Peter Verčii&vntk u. SI or inj Gradca, umrl nu služenju fi>k;i v V. T. 902X/5. Stari Pojmu, Makedonija.__ _ September je tukaj. Kaj se bo igodilo s slovenskimi naborniki? Zanimajo me vse variante. "ObsiajS samo ena: utesmto-vanje siatišč slovenske skupščine V njih se za seplembrskjo napotitev zahteva realen odstoiek nabornikov, ki naj sluiijo vojaški roJi v Slovarn;i oziroma siiše iV> 6 i vOjaJkem abmoijii (SJaveni|a " plus HrvaŠka). Nase zahleve sa Eopoinoma rualne' septembra Dl hko oapotili na služenje vojaškega roka na S. obmoije 78 of--slolRPv vseh slovanskih nabornikov od lega Pi gih ihko najmanj polovica óslala v Sloveniji. Jasna so ludi it;il"Šča republiške Skupščine za napsei (tO kanaa leta naj se Slvafi uredijo tako, da Co lahko 95 adslolkov nabornikov Sluii-lo voia^ki rok doma,-— In prcoatalih pel odstotkov? ' -Najmanj pel odstotkov je prostovoljcev. ki bi šli na služenje vojaškega roka kamorkoli. Med njimi so pnseljonCi "ï drugih kra-jav Juoostavije in ti bi. ie bi šli služit vojaïki rok denimo v Bosno v bistvu SJuíili doma. S«ar pa je naš cilj. da b< voiaikl obvezniki Sluilh vojsko iim btiîe domu. tako ko! je 10 urejeno v zahodnoevropskih dnavir, saj je io v interesu obveznikov m njihovih svojcev, pa ludi ermadu Vojaki naj bi imeli bistveno veí piO&lih izhodov, kot jih imajo seda|, o«ftO-gofiili raj bi jim ludi opravljanje nekatenh 3iudi|skih obveïnosti. lâko da ne bi zaradi enega ledna ¡.zgubili celega lela, odnosi med nadrejer.imi m podrejenimi naj bi se bistveno spremen«, toroj -nar-maiiriraii<. in podotmo.« Jiinti Janša: r-35 odstotkov nabornikov bo lahko Služilo vojaški rok doma . f + BREZ BESED V vračih avgustovskih dneh so se na Hrvajkem odvijali dranatidni dogodki,ki SO mejili na državljansko vojno. V Kstinski krajini,kjer £ i v i največ Srbov, so ti postavili blokade po prometu icah, Izvajali nasilje n i d odhajajoČimi in pri-hajajoČi*i turisti,z ničemer izivani so vzeli orofje ir policijskih postaj, to je povzročilo hrvajkemu gospodarstva veliko izgube« Vlada Or,Pranja Tudinana je zadrz"ala mirno kri tudi po potezi J L A, k i je vrni-ls tri nrvajke helikopterje na;aj v smeri Zagreba, Zvezni organi so ob vsem tem ponovno po~ kazali svojo nenoč za objektivnost in kontroliranje situacije po načelih pravne driave.Ni dvoma,da so kolovodje knin-skega scenarija sprejemale navodila in podporo Jeograda in Miloše viča,., Srbski princ tomlslav i aradžordževiČ je v frankfurtu,na srečanju desetih srbskih strank Izrekel recept za bodočo ¥U: "MoEna Srbi j a,pametns Hrvaška in pridna Slovenija,, ."Konentar je nepotreben! v * ■ Princ Aleksander KaradzordeviČ pa se je prvič pO II.svetovni vojni mudil v Beogradu na promociji knjige posvečene očetu Pavlu K ar ad Žo r diev i Ču. V knjigi so zgodovinski podatki,ki so jih doslej skrbno varovali londonski arhivi. * * * V ftosni in Hercegovini napeto pričakujejo novembrsko voli. tve. Predvidevajo, da bo prevzela oblast nova muslimanska stranka,v koaliciji s hrvsako stranka H&Z,k i trenutno vlada tudi na Hrvaikem z Or.f ranjoffl T u d* ^nanosi na f&lu*.. MED ALBANCI,BOSANC|,CRNQGORC I „ SRB I, HEKCEGOVCI,HRVATI .MKEDONCI^Llimfcl... VI POHfl P P VSEH |t¥IM Kdsovo je aparthajd.Je Libanon, Kninski krajina je Belfast. Bosna je razgreto ftle z o♦ Vrstijo se vpraianja; Ali bodo ili Črnogorci v konfederacijo s Srb i ?K am se bo obrnila Makedonija? Srbi podijo Slovenijo iz Jugoslavije, zakajiKaj imajo za hrbtom7Hrvaskd S n i n- sko krajino,Kosovo.Bosno,Sandžak,Vojvodino...veliko Srbijo? tla slovensko deklaracijo o suverenosti Slovenije so odgovorili s S S E Č N 0 POl! V sluiaju,da ielijo zapustiti federacijo še Hrvati jim bo 550.ooo Srhov,ki z'ivi na Hrvaškem "predloiilo svoj radunflza del Dalmacije in Like. Zahodni del Krvaške,kjer ielijo Srbi ustanoviti avtonomijo meji s Slovenijo? V YU LONCU VSE VRE! USODNE ODLOČITVE JE PRIČAKOVATI SKORAJ! Komična je,da govorijo o ogroženosti Srbov na HrvaŠkem isti ljudje,ki podpirajo ali izzivajo teror na Kosovu nad albanskim prt-bivalstvoa:zasli£ali so pol milijonov Albance v,ubili več kot 100,odpustili z dela več kot 1oo-ooo albanskih delavcev,ukinili albanske Časopise,televizijo,univerzo,reducirali vpis albanskih otrok,jih zastrupljali, pobirali zdravila po sanostani h , j i h vračali Rdečemu krifu Slovenije in Hrvafke,raipusti-li $kups'fino Kosova...in situacija je vsak dan slabia. r « * S Helsinška delegacijo Odbora za zaščito človekovih pravic,ki je obiskala Kosovo, so Srbi ravnali kot s teroristi ter jih naza -dnje nagnali iz drz"ave. 9 * 9 Tudi ob obisku delegacije anerisktga senata SO se Srbi obnašali kot pravi Balkanci: pretepali so mirno mnoiico Albancev,ki je želela pozdraviti AmeriČane-8ilo je ranjenih in novih smrtnih žrtev. * + 4 Ha Kosovu je na tajnem zasedanju Albancev, muslimanov in kasovcev turške narodnosti, llldelegatov kosovske Sk upšc"i ne , z a katero pravijo Srbi da je i legalna,proglas i 1 o i novo ustavo Kosovo ¡a republiko. Edina "pametna in ra zsodna"obL ast-Srbi, pravi j o , d g so le ti separatisti in razbijači Jugoslavije... s,a. LVSIILALSKA VELIKE ZABLODE PLAČUJEJO MALI LJUDJE P r av i jo,da nikoli ni tako slabo,da ne bi mogli biti £e slabie.lD velja tudi za našo Avstrali jo,£e posebej pa za Viktorijo.Pa kar po vrsti,,- Tako naglega zvišanja cen kot smo ga I? k. 1 i. deležni zadnje fase,v Avstraliji nismo nava jen i,Podraži 1 i so se hran3,poŠtne in telefonske usluge,javni promet,zavaro-valni ne, zdrav i 1 a in bolnice a o bencinu sploh ni govoriti. iivljenski standard delovnih ljudi je v času vlade predsednika Boba Hawka padel občutneje kot v bilo katerem času po I.svetovni vojn i, pravi jo ekonomisti. Od leta 19&2-89 je zabeležen padec standarda za udstotke.5 troški za zdravstvo, reševanje stanovanjskih prob1emov,i zobrazbo in socialne usluge so se v osemdesetih letih zvišali za S-11 odstotkov. Keatingov finančni proračun je Sel miao nas sicer brez večjih preseneden j,le da bo iiprazni 1 denarnice srednjega sloja prebivalstva in upokojencev tam.kjer so prav ti največji potrošniki: pri zdravilih.Odslej bo treba plačati vsak recept 2.50$. Po 13□ i na leto bodo zdravila s taknimenovanega P85 seznama brezplačna . Več o tem na telefonski številki 008 o?o(>15-Tudi za ostale porabnike se lin cena zdravit zvišala,Pozorl Na lrz'isču so ¡dravila različnih proizvajalcev,z različnini cenami. Prosite vašega zdravnika naj vam pripiše najcenejše i dravilo,vendar z istim učinkom, fakalna doba v driavnih bolnicah ne bo odslej prizadela le jjo.oco čakajočih temveč" kar 100.ODO, Od 1.novembra 90. bodo sorali upokojenci plačati davek na svoje itedne vloge,če te presegajo 2.oco i- Trenutno gre v Avstraliji za dva najpomembnejša dogodka : prodaja državnih letalskih podjeli j In T e 1 ec uma,0 hču t k i so mešani.Sindikat telekomunikacijskih delavcev je opozoril,da se bo boril proti vsem sprene^bam,0enokrat i obljubljajo nasprotovanje tistim zakonca,ki bi dovoljevali konkurenco na glavni telefonski mreži. Soba Havka bomo med drugim poainili Se po ne če*:v žarisVe zalivske napetosti je sedaj potegnil tudi Avstralijo.KEkatere arabske debele,Še posebej Irak,mu oe boda odpus t i le,d? j* poslal nad njih avstralsko vojno nornarico.kl naj bi v slučaju potrebe reagirala na ukaze ameriškega predsednika iusha. lako postaja Avstralija potencialni kandidat za nednarodni terorizei.Po nekaterih podatkih se je v Avstraliji ilegalno naselile ie 'tO libanonskih teroristov.P red dnevi je HO zagrozila z bonbo na letališču in mera sigurnosti so bile povečane. Viktorija je menda prva v svetu uvedla obvezno nošenje čelad za kolesarje.Pravi jo, da čelada inanjša poškodbe glave pri Tj odstotkih ponosrečancev,k ar za odstutkov pa zmanjša poškodbe možganov. Avstralski otroci se v osnovnih šolah ne učijo nobenega tujega jezika,raien v prostovoljnih sobotnih šolah.Še v srednjih šolah jo tuj je lik neobvezen predmet. Sedaj želijo uvesti učenje francoščine,nemščine in j a p o nsii n e.M a konferenci fECCA v D ar vin u so izjaviH,da učenje jezikov oe more biti odvisno od tega kdo jetrenetni trgovinski partner Avstrs 1 i je,saj se tc lahko s časom menja.Zahteval i so naj bi postale učenje tujih jeiikov del šolskih učnih načrtov,saj je treba d*o jezicnost avstralskih otrok podpirati. V preteklem finančneo letu je odhito okrog J.5oo prošenj i a delovno »esto prevajalcev v z dravstvu.Hajboij prizadete so sledeče etnične skupnost i:vi jetnamska , k i ta j s k a,tur-Jka ,arabska , i t al ijanska in španska. S.G, MINI KRONIKA 381Z AVSTRALSKIH MEDIJEV [ TKE AUSTRALIAN Fi id al s?pi«mbji H Yugoslavia to vote on dividing itself UUl.tiKAbE: Yugoslavia. ¡1 multi-ethnic federation tarn by bluer nationalist quarrels, would hold a rifcr-endum or its future thij. year in which it pD^slhly would drcidc m break up into separate parti, the Frcsiicnl, Mi' Jo vie, said yesterday. "The Yugoslav Parliament should. . . call on the republics iinrt frnvinfK Jo hold referendum:; at which oili* ecus would make clear what they want the future con-cepl of Yugoslavia lo he," Mr JoUc said Er an inter-vie w on fir tirade Iclc vision. "On the bu^ oF this, a new-Federal Constitution would he founittd or a confederal afrccraoni. (11 a tombina-lion Of the two." A prill should be held before the end of the year, he said. Most republics agreed on the need for- r reftrrndum. Usinp unusually direr 1 Ian. JTuaffe, Mr Jo vie said all options mere open, inciud-ins secession of individual republics from the Yugoslav federal iun, but the rules should be clearly defined. "The possibility to secede must he given tu all irepu- TV-kana! m blirslp bu! (c«(i tbe only way Belpai. ■ could a*,iinaio power was b> force. If tbi (wt of the »trid. pamct lajiy wesiifu pjuoos. J letečo svojib posije tij, s katerimi so zjolJ jucv/eli posle svojim biviim {drJavnim) jKidjetjcm m jih uspcino siimoslojno natialjcvnlt. Najvei njifto-vin poslov je veianih seveda na naito, ladijski promet, preprodajo tehnologij, rafunalmSivo (v zadnjem času Se nat urinem j. kjer so zas.lui.vi največji m najbiirejii Z Uilbo iznajdljivi bLinis-meni nisi>imt;li jvisebnih tciav, kof v ene m od svojih pn ih usjicinin poslovnih podvigov Opremili z najsodobnejšimi elektronskimi pris-lui kovalnimi in ptidobn imiaparaii.Srediosem-deseiih Iti je skupina devbnih inšpektorjev poskusila SpCkulJInte Spravili V 7;djKwc, vendar jim ptiTaslugi djiivnega predsednika Špitjaka, izdatno se je angažiral sedanji iei vkidc Marko-vii, ni uspelo. Kasneje jc Mitoicvifrv klan pos-kuiai itruiiti direktni jc bcogr,ijskcg;i dcncia in za to porabil d^c leti, nafini poslovnež * Italiji pasozafeti operirali bt^jsamoMojno in aiurno; dobiček iz enkratnega posla takoj vio/ijo v nov projekt m sfuoli briicjo svitje slednst. Skozi njihova podjetja in hiinkc, ki so registrirani v Italiji (in ji m dajejo ointfje asociativna imena; Hemcu, Čcninic*, Ipoo itd.) je v iftemdesciib letih ila večina suroit nafte, ki so jo jugoslovanska podjetja dobila za kompenzacijske posle it IraVnm. Libijo, AJiirijo m Sovjetsko zvv^tt. 1 'udje tm 1: :zn ii me ni so npr. s svojrm pi id* jetjern prevscli ticncxovu pvigtidb« ?. Irakom, narofili grartilcv tankerja v rcifci ladjedelnici, prevzeli nafm fc Iraka, jo rafiOiralr v lliiliji in naposled pred j k gre biki Ini. S tem secnarijem pristaja pcuJiiha jugoslovanske i-cash i; carrv1-. politike St bsiij prosojna. Hnro labkn ugotovimo, da je »strukturna odvisnosti. jugoslovanskega gospodarstva oz. neodplačesanja iraSkih dolgov pogoj ia nenad-zofovane ptui nafte, ki jo Irak po cenab, viijjh od sveim ne, menja za jugoslovansko nroijc in druje dobrine ter sioritve, /ja jugo mafijo in politično aristokracijo jc iraifco ntndplacevanje dolgom- lahko kveijcmu koristno, saj najveS zas-lnii prav s sjviradiCninu in nCfOdnJmvanimi p lotoku vsaj nekaj let, ni bilo treba dolgo Cikali. Vojaškega spopada seveda nc bo, ker se utivi-loirane* sile bojijo uma^ati ssoj image vvhj io-liko kot se bojijo napadov islamskih samomori Ice v, Kontni re/ullal, naj vetji profit, je torej ameriški in (fe vedno) nalovskt "deploy» vojske, ki se nenadtimna ni imela kam dali, grozeče demonstracije najnovejših ubijalskih orodij po vetini arabskega polotoka, m ptimeni konsekverlen nadzor nad vetrno nail-n»h rezerv. Glede na priliznjeno miroljubno nadrievanje Sovjetske zve je. hivitg;: iraškega no.l patvona, Lihkt) kot naslednji ukrep i»reševanja bli?.njcv* xhodnt krlK* pritakujtmo Sirsko infit/kric£ aneksijo Libanona. /Mladina/ *** STATISTIKA Zadnja anketa javnega mnenja v Sloveniji: 34.9%za popolno sarrostojnost- odcepi tev; 4 7,8?ikon federacij a; 4.8%federacija. ^^m^aimTO 41 Ljubljana-T ud i v Ljubljani je začel de- L jub 1 j ana-jjPOfi 1 CL £000-je novo Ime za lovati eden od 21? U gov i nsk L It centrov, NOVI ELAN. Sodi i Če je tokrat v sodni regi- ki so vključeni v World Trade Centres iter vpisala ¿PORT iL 2000d.o.o. Assaciation{vTCA).N anen ljubljanskega ^orld Trade Ceotra je pospeševanje ned- Sefana-SeianSi a lovarna pletenin in kofekci- narodnega trgo van ja.Mnoga slovenska po- je je podpisala pogodbo s fconcernom djetja so se že včlanila v VTCLjub 1 jana, GENt T ION-ital ijansko firma. S članstvo* se pridobiva vrsto predno - sti-dostop da podatkov na svetovnih Ljubljana-AORlA AIRWAVS je pred dnevi trgih,svetovni pregled ponudte in pov- razširila svojo floto z dvema najsedobnej-p.raševanja,prostore za poslovna sreča- i\ma letaloma AlBm A3?C.Vrednost obeh nja,dostop do restavracij zaprtega tipa, latal in dodatna opreme je okrog 3d mill-skratka široko paleto uslug svetovne jenov dolarjev, mrefe WlCA.tlan WIG Ljubljana ima popuste v številnih hotelih po vsem svetu, «oya Gorica-Haja je novogoriikemu Meblu vsak od 217 World Trade Centrov jim no- grozil stečaj.Tudi Če se se mu izognili, di pravico do brezplačnih uslug in sto- „edno ne vedo,kako in kje dobiti denar ritev po znifanih cenah. ti kapi t al izacijo.Ugotav1 ja jo , da jI n letošnja reorganizacija v holding ni kaj pri-Maribcr-Stajerska banka obrti in pod - da pomaga la , zato fe razmišljajo o no*i. je t ni i tv a-ban k a l^a podpisanih 19 pisei Podjetjo za izdelavo notranje opre« naj o nameri,zagotovljenih je fe več kot bi Z WE&LOM TRADE na čelu ustanovilo kon-^00 tisoč DtH ustanovitvenega kapitala, corn,draga podjetja,ki bodo za to sposob-Ustanovna skupščina banke naj bi bila napa naj bi se oblikovala kot delniške decembra,kot delniška druEba z ustanov- družbe.Trenutno ima največ težav Meblovo nim kapitalom t «ilijooov D[M pa naj bi podjetje POHIŠTVO NOVA GORICA, začela z deion v začetku prihodnjega le ta. Trst-I+RELECTRONIC-Tako se laenuje novo mešano podjetje ISKttE COMMERCE A in i t a X i - Celje-Konferenca obrti in malega pod- janskega podjetja RAPIDÖ iz Trsta,v kate- jetniätva na MOS v Celju-Na Mednarodnem reia se ^odo ukvarjali i distribucijo elek- obrtnen sejmu v Celju so na letošnji tronskih komponent in sestavnih delov na konferenci sodelovali predstavniki iz jugoslovanskem trgo.Eapido je prispeval Italije,Avstrije,Bavarske,HrvaŠke in uilijonov ITL,to je 51 odstotkov usta- Slovenije in se dogovarjali o povezo- novnega kapi tal a. I ta 1 i jani zahtevajo,da vanju obrtnikov s področja A L P f —JA DRAN. -0ra-j0 biti kapitalno tdeleieni tudi vo- Kot je dejal n.pr.Bepino Delia Mora, dilni delavci, predsednik združenja obrtnikov Furla- nije-Julijske krajine,naj bi sodelovali Gel je-EC-fINTRAOE-Ce1jski RC t ti i EN]EIN&T, pri približevanju zakonodaj s področja Marija Prislan in italijanska zasebnika gospodarstva,trgovine in obdavčevanja. ustanovitelji nove mešane druibe Tudi pri seznanjanju s trinimi m o z'- F IN T RADE, v kateri imata Italijana 55 nostmi,proizvodnjo,pri izmenjavi in- odstotni de lež ,Dr uz'ba se bo ukvarjala s formacij. finančni« in trgovinski* tržen jem,i zgrad- tiaribor-V pohorskih potoklh,kot pra- 0jQ Eflot malega gospodarstva in s sveto- vljo strokovnjaki , je Še veliko neiz- „anjem pri preoblikovanju podjetij, koriščene vode,čeprav je na severoea Pohorju te des^t malih elektrarn zmo- Beograd-YUTfL(po domače Harkovičsva tele-gljivDsti od Jt90 KW naprej,Hajvač vizija) naj bi zaz'ivela že konec tega ali elektrarn in a jo poleg [L C .K fffQ-MAHT BOR v začetku naslednjega ne sec a. zasebniki,ki presežke električne energije prodajajo CLf K T ROGOSPOMPS TVU. Dun a j-Avstr i jsk i ninister za gospodarska Poleg koristnosti je seveda po®embnoT vprašan jaVolfgang Schussel je na srečanju da HHi ne ogrožajo okolja. s slovensko vladne delegacije na Dunaju,ki jo je vodil dr.Joie Mencinger,podpredsedni k Ljubljana-Vlada je v parlament že po- slovenske vlade povedal,da je avstrijska släla predlog za izdajo novega republi *tfan Aveniji pripravljena pomagati s škegs zakona o pospeševanju raivoja kno«-hoi,om pri davčni in monetarni poittlkw «anj razvitih v Sloveniji. /TN-InFormaclje iz Sloveoije/ gospodarstvo gospodarstvo gospodarstvo gospodarstvo gospodarstvo gospodar "Slovenski narodni. sva t Viktorija Slovenski narodni' svet Viktorija Slovens*! SESTANEK PODODBORA ZA GOSPODARSTVO Pododbor za gospodarska vprašanja SNS Viktorija je imel i.9.90.sestanek.na katerem so razpravljali o možnostih gospodarskega sodelovanja ter o financiranju svetov,Predvsem so se pogovarjali o možnostih financiranja novega glasila ASK SLOVENSKO PISMO.Preuii1 i so cene rek Umni h oglasov v drugih slovenskih časopisih in prišli do naslednjih cen in formatov za reklame: Enk_ratrraobjaya letna (6x) OSNOVNI FORMAT 80X 64nm J '35^00" "" " ČETRT STRANI 80X128™ $ 70,00 $ 400,00 POL STRANI 160Xl28min i 120,00 $ 700,00 CELA STRAN l60X256mm 1220,00 $1,200,00 s prisrctiiltl Vabilom: SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in braict- MISLI SLOVENSKO PISMO bo izhajalo zaenkrat vsak drugi mesec S pomoijo naročnikov, prodaje,oglasevalcev,pokroviteljev-sponsorjev(od 5oo$navgor).tiskovnega sklada in predvsem s prostovoljnim delom urednika in sodelavcev. Vinko Rizmai rvc trnu KADAR SE MUDITE V CANBERRL OBIŠČITE NAS! Vstni rii|;ikuin i [k iijiK |irt|.ik-]ji'm %|Miri*£dilict nai IK1M. porikiib pnd iraerllHU FRIClAV. n:i 11 m nji. S l rw [ Piti LUS' K'.\NBERRA),' A ( I jr Ihlprj f-iwtimi ivik dail h k IjiiOl t> rnihote. p|i: |> m Hat |i- odprl ud J I .Ul ilopuliLn Uurvnc» uer iiuJj iDiliik^iliitvIniinNko pijnfi; Kuhinja *tmrai rik|i>Ureminja, Nc bi si upal reči, da je to že zadnji oziroma dokončni dosežek i' organizacijskem smislu. Po sedanji zakonski ureditvi je na primer da so politične stranke, ki so v predvolilnem obdobju o ri'i>i govorile, zavezane volilccm, da to uresničijo. Čez nekaj mesecev bo t1 javni razpravi zakon O SJ>re-membah v organizaciji drtavne uprave in takrat bo priložnost, da m resor dobi r zakonu stalni status. ■ Morda bi kazalo ra&tii&i tudi o tem. da tuili Skupščina imenuje uslretno delovno trlo. To naj bi pomagalo, tla bi tudi ministrstvo učinkoviteje delalo? To jc seveda tudi jtobuda in mislim. da tako kot obstaja ke. Spominjam iii šestdesetih let, ko je odhajal ¡lavni val zdomcev, in fraze O MzačaSnem delu V tujini'., Tu je življenje šla pač svojo pot. Neko zgodovinsko obdobje je za nami rti mi ravno v najlepšem spominu. Ampak danes smo ¡>red dejstvi, ki so posledica te preteklosti, in skušamo pa tvojih močeh ¿bnbolje urejati tako, da se reši. kar se rešiti da. Tudi razločevanje med izrazoma zdomec in izseljencc postaja čedalje bolj problematično, kajti meja se za-brisuje. izginja. Tu prihajajo nove generacije, otroci, vnuki, ril je čedalje manj raztik med otroki in vnuki ter tistimi, ki so jih že sedaj imenovali izseljenci. To je ¡>o eni Prva, urgunizatijiko najlažja stvar, 1'itfifrrtrJri? pa ne. bi bila, da prispevajo k lemtt, čenuir v Sloveniji pravimo sprav«. To je sicer lahko rudi zlorabljeni! beseda, ampak dejstvo je, da bi bilo absurdno, da bi se zadeve zdaj znotraj Sloveniji pluralistično lepo urejale, medtem ko bi med Slovenci po svetu Se naprej divjala druga svetovna vojna. To se, tal, t' nekaterih okoliščinah, kolikor sem obveščen, ie dogaja, tki t i m o ostri konflikti, nestrpnost itd. Že■ tirno Si, dtt bi se to. te it ne odpravilo, pa vsaj ublaiilo in omogočilo normalno medčloveško sporazumevnaje. To sporazumevanje bi zelo pripomoglo ! k večji učinkovitosti druge zade-\ Z a katero srno zainteresirani, to je gospodarsko sodelovanje s S to venci, ki bi lahko zelo veliko pripomoglo k notranji gospodarski konsolidaciji Republike Slovenije. Slovensko gospodarsko je ta hip telo na tleh in nam gre za vsak dolar, če Se tako izrazim- Vemo. da so nekateri Slovenci, ■ kar Številni po jvcjk, gospodarsko precej močni, da pa so imeli I j« Se imajo zadržke do takšnega gospodarskega sodelovanja, ker imajo izkušnje in informacije, da | ^Jugoslavija glede tega zelo nezanesljiv teren. To jt tudi res-Vendar se spremembe očitno naglo dogajajo v to smer, da bo 10 postalo tudi varno in vjegfl zaupanja vredno. Kot veste, smo pred problemom reprivatizacije, denacionalizacije in podjetništva, predvsem pa pred problemom pravne stabilnosti; npr. če vsake trt Aifjeee spreminjamo zakone o davkih, mogoče ceh take, ki naj bi veljali za nazaj itd., v to noben pameten poslovni Ho ve k ne bo Sel- Če pa se izkaie, da je zagotovljena pravna varnost, se tudi ti pomisleki do močnejšega gospodarskega sodelovanja lahko premagajo. t Če iim prav razumel le pozive, vendarle rte gre samo to, da bi naši rojaki, ki imajo določen kapital naložen v bankah ali kakšni drugi obliki, to in vestirali v slovensko oz. jugoslovansko gospodarstvo, Nt gre samo za to, ampak bi bilo Za gospodarsko ozdravitev zelo koristno uporabiti tudi mnoge izkušnje, znanje leh rojakov. Ideja tretje univerze je usmerjena prav k temu. Sktdatno nekako sestuviti Oziroma sestavljamo, ker to delo ne bo nikoli dokončano, pregled, evidenco Slovencev po svelu, ki so se uveljaviti y znanosti, umetnosti. gospodarstvu, pa tudi v politiki in ie kje in ki lahko i svojimi izkušnjami veliko pripomore- jo, bodisi tam, kjer živijo in tam zastopajo tiaSe interese bodisi te svoje izkušnje v posameznih primerih sporočijo nam, V tujini n to tajajo ir slovenskih rokah, zelo pomembne firme, ki se ukvarjajo S svetovanjem pri ustanavljanju novih podjetij. Sekaj teh ljudi seje po telefon ti že obrnilo name in želijo te izkušnje posredovati Sloveniji. Za to smo seveda zelo zainteresirani, • VttjV del rojakov, ki živijo v Zahodni K v ropi, naši državljani. Vtrtdar kljub temu, da imajo tO pravico, niso mogli sodelovali na letošnjih večstrankarskih volitvah. Veljavni rotil ni zakon je namreč precej tog in omogoča uresničevanje roti!nt pravice zgolj Z neposredno osebno navzočnostjo. Ali lahko glede tega pričakuje* mo kakšne Spremembe? Teiko f>i kaj natančnejšega odgovoril na to, ker sodi pač v resor ministra za pravosodje in občo upravo. Ampak načelno glede lega ne bo pomislekov. Vsekakor bi zagovarjal tako rišite v. Sedanjo togo rešitev u zakonu je treba razumeti tako, da je nastala kot nekakšen refleks oziroma apriorni strah, da ne bi prišlo do zlorab, saj je prt volitvah po pošti vsaj za nekaj odstotkov večja možnost za kaj takega. Po vsej verjetnosti si je hotel zakonodajalec na prvih demokratičnih volitvah po tej plati zagotoviti korektnost. Zdaj, ko jc tet ognjeni krsl oziroma velika preizkušnja za nami. bo mogoče tudi zakon nekoliko sprostili Mfl tej točki; jaz se bom vsekakor zavzemat z a tO. • Air mislite, da so naii rojaki pO svetu dovnlj celostno obveščeni o tem, kar se dogaja i1 domovini? Pri tem so med njimi seveda veliki razločki Deloma jc lo odvisno od njihove Osebne zainlcre -strpnosti. Nekateri, ki so se izselili, so pač narediti črto pod dosedanjim življenjem in so začeli novo ter se niso več zanimati za dogajanja r domovini. Mogoče jih je dogajanje zadnjih let vendarle nekoliko premaknilo ali zdramilo, po drugi strani pa je gotovo veliko Slovencev, kt so pogajanje aktivno spremljali, nekateri so ceh posegli vanj, težko pa je na sptoSao odgovoriti. Menim, da je delno odvisno tudi od lega, kje iivijo, ali so v bližnjih državah, Avstriji, M t m t i/i. kjer jih je laže doseči z Informacijami, ali v Uelgiji ali na Švedskem, kjer jc nekoliko teže, ali pa celo čez lužo v Argentini, Avstraliji. Toda to ni merilo, kajti nekateri, ki so zelo daleč, vzdržujejo redne stike in so tako ali drugače zainteresirani zanje, nekateri pa so manj zainteresirani, čeprav SO lik za mejo. • Že nekaj časa je slišati razprave O sklicu svetovnega kongresa Slovencev. Zanima nas, kako itr kdo ga bo organiziral, kaj je glavni aamen Srečanja predstavnikov rseh Slovencev ne glede na njihove politične, svetovnonazorske in druge predzjiake? Pobuda za ta kongres ni prišla od vlade, ampak od skupine predvsem kulturnih delavce v, deloma tudi donedavnih oporečnikov, ki pu kljub spremenjenim razmeram želijo ohraniti svojo neodvisnost, svojo avtonomnost in Si zagotoviti tudi institucionalno možnost svoje neodvisnosti pri izrekanju stališč ne glede na trenutne razmere in trenutno vlado v Sloveniji. Čeprav so ti ljudje podprli procese, ki SO pripeljali do sen i človek »združeni' opozicijezmagovitega Demosa; aprila potencialni Šef slovenske države, daniš Človek, ki v ozadju najbolj videnega trdno drii Demosove niti v rokah. Dva meseca po volitvah, ko gospodarstvu grozijo zlomi it j padci, ljudem pa vie večja revščina. Ko rta dan prihajajo stari in novi politični grehi, ko je ljudstvo zbegano in prest rn-leno. zgodovina straši in poskusi sprave ne prinaidjo pomiritve. mir»r Ko se zdi. da je država v Mam. Doktor 1'učnik, ras je r zadnjem časa kaj posebna opravilu iz tira, razjezila? Morda m, da jc ¡m teoflto' nili volitvah v DertiMm nastal ohčuick, kot da smo dosegli veliko več. kot v rcsnici smo: da smo po liudili naporih glede na sredstva in pogoje v volilnem boju hi hip nehali razmišljati o naslednjih korakih, l'ri it m mislim predvsem na politične organizacije, vrnili me zaboli vtis. ki ga dobim, da se premalo zavedamo pomena teli organizacij- Pluralizem je namreč treba gojili. razvijati in negovali, postati mora struk* tura slovenske družbe in ne le sredstva za zmago na volitvah. Drugače lahko znova pride do icjift. da se l a ali (vn;i jil ran k a polasti driave- Res pa je. da jc cvet naSilt aktivistov, ie se na pol ironično in pol romantična izrazni. zdaj do vratu zaposlen s tcikimi nalu^inii in nam manjka ljudi za iielo v stran-kah. N'i naključje ali nepremišljeno. da sem namenoma premagal fascinncijo, mik deli v l&riSČU pozornosti, v vladi, z:i kar sem imel moinosli in mi je bilo. recimo, rudi ntandinar-sivo ponujeno. Rekel sern: Delal bfim lis«?, kar sem do i daj. To se mi je zdelo nujno potrebna.« Je lfi1 kar ite dosegli, tilto, kar sle v letih političnega Izgaaastre upati, ïifeti? i. l o so ïele prvi cem ¡metri, zadovoljen sem- Bil pu hi «lo razočaran, če bi samo pri lem ostalo. Prizadeval si bom, da lie bo> Kaj je listo, kar je slovenska tlružba dosegla? Ljudi je urah,.. »V Sloveniji jc bil in obstaja Se zdaj si rab v več smereh. Pravzaprav bi prej rekel bojazen kot strah: občutek tesnobe in negotovosti, ne du bi na-ianfno poznali vzroke zanj. Pred volitvami jc vz.ncmira-jalu vpraianjc. kaj bo potem... Pa tudi drugače: ko sem ogovarjal ljudi, naj vstopijo v mojo siranko. so pogledali levo in desno, potem pa zaicpci al i ; .Bodite prcpriča 11 i. dri sem povsem na va£< strani, » ne zapišite mojega imena. Kdaj pozneje bom vstopil.1 Na koncu so potegnili denarnico in skuiali vlak niti nekaj denarja. .'/.¡\ članarino' Četudi nisem član.« Danes, ko hodim jhj različ-nili instiiucijah ali sem v stiku i ljudmi prejšnjega sistema, srečujem drugo obliko bojazni: da ho nova oltlasl gfcela obračunavati v stilu revansizma. ki SO ga Demonu in ruent navrgli v predvolilnem obdobju. Lahko hi ornem! tudi bojazni, recimo liuo, ki jo pozna Demos in tudi j a?; da so naloge tetin časa in kriza, predvsem gospodarita, tako velike, tki ne bomo mogli dovolj hitro pokazali novili perspckliv," Kaj bi rekli I is i i m, ki pravijo, da gre ! J( k hudiča? "Naslednji dve Icli bosi a aelo teiki. Do lukral pa homo ustvarjali dovolj trdno osnovo za postopno, a nezadržno napredovanje na srednjeevropsko raven,* Nekateri se bojijo, da bo vlada padla,,, »Vlada dobro del;i, njena edina težava je v tem. da ima preveč dela. . Neučakanim hi rad rekel r ne bomo delali revolucije, vendar od temeljnih zahtev Demosa ne bomo odstopili: uveljavljanje slovenske suvercnosii. IV vrstE, eno za drugo bomu rezali korenine pristojnosti federacijc in jih priključili na slovensko deblo. Brez posebnih razglasov in deklaracij. razen enega - razglasa nove slovenske ustave.« Jidtfj? »V začetku prihodnjega leta, morda iti letu! decembra, cjtl-visno od sodelovanja strank V parkirnemu.* Mislile, da smo Slovenci za tuiftle Sprentembe? ■•Ne, v ¿lavnem ne, vendar vsi Slovenci ne mislijo enako. Nekateri vladi očitajo počasnost in mečkanje, drugi, da hoče vse podreti, kot da je bilo vse do zdaj slalto. Vlada mora s tem p;iO i i ve ti. Mene moti Simo tu. 6e (lčitki prihajajo od istih hudi. Prepričan sem, da vsak narod potrebuje - ne zaradi pre-1 teklosii in izživljanja nad| kri vei. ampak zaradi prihodnosti - jasen odnos do svoje preteklosti. Na Ji otroci morajo do- j hiti kolikor toliko natančno. ' zidovinsko koreklno napisano zgodovino povojnega obdobja. Kajti drugače ne hudo razumeli, da smo se Slovenci v tont obdobju pogosto obnašali kot Svejki ah pa skrajni bojazljivci,* Ali ne povzroča t» še večjega spora i» t d ljudmi? »Sovraiivo. ki jc desetletja tlelo, je prišlo zdaj na dan. V tem je vsa razlika. Tisti, ki so mislili, da so dvignjeni nad sleherni očitek, so danes ,pred-mcl' teh očilkov. Toda ljudje, ki so sc desetletja zgolj v družinskem ali prijateljskem krogu spominjali te ali one likvidacije povojni (predočmi imam neko go5]>o z Dolenjske, ki je pripovedovala o tem. kako jc njeno sestro poklical človek iz iste vasi in jo predi pragom ubil - človek, ki ga ie zdaj srečuje vsak dan), Ženske in moški. ki SO danes ie slarejJi ljudje - ti ininjo pravico, d v povedo vse listo, česar prej niso smeli. Čeravno to moti tiste, ki so .predmet1 dolgo zatajevanih obtožb.« Nekateri ie vedno ne upajo na dan z besedo.,, ji Seveda, ob vseh tfh proi-njahl Cc bi vedeli, kako sc ic danes grozi! Imamo podmke. kako sumopaino sc obnašajo si are oblastne strukture in kako iivljo na račun nekdaj pridobljenih privilegijev. Oh-naJnjo sc kot fevdalci v podjetjih. k t mso njihova,« Če srečuje te pri tem ljudi, ki so vam pred nekaj meseci govorili ilsto drugače kol tlanes - kaka občutile njihovo spremenjeno vedenje, tisluznost? »Ne maram MAIUANA VONClNA Iz NCDCLJSKfGA ME VU 1 It A-sk r a ji an pogovor DEEKAfBFJIH POBRALA DRŽAVA,. MNOGI NITI -NE VEDO, DA JIM PRIPADA Veljavni predpisi V italijanski zakonodaji med drugim predvidevajo, da pripada žrtvam n a c if a ši stičnega nasilja tudi z območja Julijske krajine z Istro (oboje je bilo pred sklenitvijo pra vno- vel j a vnega mirovnega sporazuma do 15. 9. 1947 del Rapalske Italije] določena odškodnina. Gre zlasti za politične tnternirance in preganjance, civilne in invalide vojne in vse, hi so jim požgali domove- Teh dogodkov iz bližnje preteklosti se starejše prebivalstvo na območju današnje Primorske, Brkinov in Istre se dobro spominja. Ta vprašanja pa niso razčiščena in mnogi niti ne vedo, da jim pripada kakršnakoli odškodnina. Po znanih podalkih [D menda nekaj je prejema, čeprav tudi podatek rta gre zlasti ¿a USie. na kalerih it v [aboriščrh Opravljali medicinske posV1 SO, ni povssm ločen Poda I ki, ki jm ¡;bifa iniciativni odbor bodoče zveze irtevna-Cliaii ¡ličnega nasilja na območju Obalo m kras«, i o napeljali ra domneve, da je nekaj le odšVod* nine že posrata tudi država. Kavo ja ta denar- uporabna (prizadeti — žrtve vojne — poudarijo. da ga ni JO prcielij. zdaj še ni znano. Zato Si prizadevajo zbrali podatke, uredili sezname m ta vprašanj razČisMi s pomočjo nove slovensko vlade,'ki bi ob sodslovanju ilaliianske poskrbela, da bi £r1vC vojne odškodnino (udi dobile T« p-i m i: ti drugim pomeni aH I j a Primorce še en prejemek vet, ob ic zn.mih pO-kojninah i* Italijo, do kalere. g-n upravičeni, pa o tem m! i obveščeni niso. Zakaj prikrivanji teh podatkov pred javnostjo vse doslej, ostaja odprto vprašanje, Bo morda kanček rasoice luči v udi- [vi, Vi spiemlja odpiranje vprašan) gtede pOkO|nin iz ttati|0. iei da SO se ljudje Oali dosedanjih reži- VOJNE ODŠKODNINE IZ ITALIJE mov in SO. ic SO za vso slvar že vedeli, 10 pred dfuflimi priVrivah, misleč da ti jim ,.pristo|ni- preprečili p3l do uveljavitve; ob tem SO seveda imeli slabo ves!, da uvel|avl¡ajo nekaj nezakanilfiga? Zveza. Valere ustanovitev ,C lik sred Zdajci, naj bi torej združila ne politične internirance in pregan janee, civilne in m valido vojne in vse, ki so jim požgali domove ali so bih kaVOrVoli oškodovani: škodo SO pO II Svetovni vojni popisali predstavniki jugoslovanske oblasti PRVA NALOGA: SEZNAMI Poter Žiganle, pretfsedmV iniciativnega oOPo^a zveze. pou-darja, tfa si prizadevajo najprej urediti oviderco vseh tistin, ki so bili Žrtve italijanskih okupatorjev mett vojno. Inicia I ivni odbor že deluje In gOsluje pri koprski občinski konferenci ZZB Nova tvoza na¡ b: nastopata organizirano. zaščitila interese leh ljudr, jim pomagala s pravnimi na-sveti in pomagala strokovno urejati vprašanja odškodnine, ki jim pripada po itanjansvh predpisih. Zato se je iniciativni odbor ie povezal I udi s Palronalom kmečko zveze Inae, v Trstu, kjer podro&no poznajo pravne predpisa V Mil |i in ki tuCi Sičor pomagajo našim državljanom £!t!de uve:iavl|anja ŽahievkOv, VI jiH uzakonjajo konvencije. sprejo I e usod Italijo in Jugoslavijo, Se 2 ta iti pri poslopkih uveljavitve pravico dO pokojnine ■z Italije. »Težava je v lem, da vsi niso iajeti v evidenco o invalidih In žr|. vati voinc,- pravi Peter gigante -Ocenjujemo, da je na Obali okrog G0Q pivših internirancev. okrog GQ civilnih Invalidov vojne in okrog 300 požgancev Na, p rej morarr-D izdelali ločne sezname in pričaVujemo, da se nam fcodo oglasili v si, ki menijo, da SOdifO med omeniene kalegarije ljudi Gle:!r kraškega območja za ¿daj nimamo niti otnn. saj se |B tO območje doslej navezovalo na Novo Gorico,- MINIMALNA INVALIDNINA: 49D TISOČ LIR MESEČNO Odprlo in neurejeno ostaja vprašanje pnpar)a|DČe odškoom-ne iz Italije Pa besedah Petra !■-gante so |o nekateri pshlčni in. termranci že doh:li I za vsak dan v internaciji! Vendar podrobnosti, i lasti merila za dodeiitev, niso Znano. Neiasna so tudi določila za dodeli ibv odivodnmo Civilnim m vO|-nirn invalidom. "Dobivajo |0 tisli. ki so tudi po kapitulaciji 11 ah je. s preselitvijo, zadržali tlačansko drisvijanslvo. Med prebivati s tega območja, ki so po voini poslali jugoslovanski državljani, jo dobivajo 10 redki - razlaga Peter iigante -V času Pertinija so v iis-lijansvo zakonodajo vnesh določilo, da pripada la odivodnma ¡udi tulim. ki so po rapsiski pogodbi poslali itati|anski državljani, kasneje, ob priključitvi tega ozemlja k Jugoslaviji, pa 'avtomatično' dr-iavljani Jugosiavi|<; - Odškodnina pripada tudi polganecm, vendar ima iniciativni odbor teiave pri iskanju seznamov. Čeprav so predstavniki jugoslovanskih oblasti po vojni popisovali, komu so požgali domačijo in kolikšna je bila nastala iko-da, ni znano, k jo in kdo hrani 1« sezname. "Prav Z njihovo pomočjo j«, kot je znano, Jugoslavija prijav i Ta vojno od. š ko dnin o in menda že dobila neka i denarja in drugih materialnih dobrin. Kam je še! ta denar, javnosti ni tnnno-» Iniciativni od&or je sklenil razčistili nejasnosti In la do Vaj neurejena vprašanja in Odkriti. Vdo m za. kai |0 porapit le preieto oc-Ški dnino Naš sogovornik poudarja. da si bodo prizadevali uveljaviti vse. Var pripada žrtvam na-sii|a po veljavnih predpisih, in |.m S tem vsal delno povrniti vse, kar so pretrpeli med vojno vihro m os I al- invalidi ah brezdorr.ci ■■S točrurrn seznami oomo le pravice predočili predstavnikom slovenske Vlade, S prošnjo posredovati pni uvetjav4|anju v Jiahjl Odškodnine pripadajo ljudem, ne pa italijanski ah jugoslovanski vladi, prva mha to namene posebej Odreiena srodslva Civilnim inva i-dom vojne pripada meseino [gre za dosmrlno invalidnino! vsaj 4S0 hsoč lir, Tohko naj brdohivah mesečno tudi bivši mlermrancl h JASurv JtflKO-K AMSIC Bul Iščemo potrdila 1 ius t rac ija:Prinorsfce novic« Beograd -¿lan predsedstva SFRJ in predstavnik RSlovenije Dr.Janez Drnovšek je obvestil člane predsestva"da ne bo več sodeloval pri sestanki h,na katerih predsedstvo formalno pokriva posledice politike.ki jo vodi nekdo drug i,oz. politike,ki jo vodi Srbija na Kosovu...takšna politika vodi Jugoslavijo v popolno blokado in mednarodno izolacijo...predsedstvo sploh nima resničnega vpliva na dogodke na Kosovu in s tem se ne strinja niti osebno.niti njegova baza-Slovenija..." Zagreb -Svet občin Skupščine mesta Zagreb se je odločil,da preimenuje,oz.vrne nekaterim trgom in ulicam v Zagrebu stara imena,Tako bo Trg Republike ponovno Trg Bana Josipa Jelačiča.Do 16.oktobra pa bo vrnjen tudi Jelačicev spomenik. Ljubljana -V Finžgarjevi ulici v Ljubljani so odkrili spominsko ploičo Frana "Šaleškega Finžgarja. Zakojci-Ob 100 letnici Franceta Bevka je javno odprta Bevkova domačija. Svečanosti so med drugim prisostvovali tudi Dr.Janez Mitčinski.predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti,Andrej Capuder,minister za kulturo in član predsedstva Slovenije,pesnik Ciril Zlobec, Ljubljana-HrvaSka je poslala Sloveniji na vpogled svojo varianto projekta kon-federalne pogodbe.V slovenskem osnutku pa piše,naj bo vsaka Članica samostojna država.V slovenski ponudbi so poudarjeni ekonomski interesi,obrambno sigurno-stni in mednarodni odnosi.Vsaka članica naj bi imela Ustno zunanjo politiko, oborožene sile in drugo.Predv i deva pa se skupno tržišče in monetarna unija, vendar naj bi imela vsaka svojo obračunsko valuto. Ljubljana-V Ljubljani je umrl samostojni književnik Jože Javoršek.Knjiz'evnik je bil precej kontraverzna osebnost,posebej zaradi svoj iti polemik proti Vito-milu Zupanu,Edvardu KocbekuJarasu Kermaunerju in drugim. Sežana-Mednarodno literarno srečanje in literarna nagrada VI LENIČA,k i sta jo preObbrimi petimi leti zasnovala pesnika Aleka Peršolja iz Sefane in Veno Taufer iz Ljubljane,si je pridobila pomemben mednarodni ugled.Na letošnjem srečanju je prišla do izraza posebna svoboda umetniške misli. Letošnjo nagrado VILENIČE 90 je prejel ameriški priseljenec Litvanjec Thomas Ene love. Zagreb-Blokade Iraka se je po resoluciji Združenih narodov dolina pridrževati uiTi-Jugos1 av i j a,vendar se odvijajo nad Zagrebom poskusni leti letal z iraško oznako IZ servisa zračnega remontnega zavoda Zmaj.Hrvaška vlada se je pritožila predsedstvu Jugoslavije kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil,saj se omenjene vaje letal nad hrvaškim ozemljem smatrajo kot provokacija katere namen je naškoditi suvereni tet i in ugledu R Hrvaške prav v času,ko se njen predsednik Dr.Franjo Tudžman mudi na obisku v Kanadi in ZDA,kjer se je med drugim sestal tudi z ameriškim predsednikom Georgom Bushom. Beograd-Srbija je sprejela novo ustavo v kateri avtonomij Vojvodino in Kosovo rTe" priznava več.,,ta poteza pa bi lahko razdrla Jugoslavijo. Ljubljana-V Času izida S.P.sprejema slovenska skupščina vrsto dokumentov,ki so za slovensko samostojnost zelo pomembni,Prvi dan zasedanja so sprejeli dopolnila k slovenski ustavi,ki govorijo o tem,da v Sloveniji ne veljajo zvezni akti, ce so v nasprotju s slovensko ustavo.Sprejel i so tudi dopolnil a,k i urejajo nekatera vprašanja povezana z ljudsko obrambo.Vizija o samostojnosti Slovenije postaja vse bolj otipljiva. 50 P.NIKO ^^^^^ ISKRICA... VeJUStokrat poslušamo taznz pzsmi in mzlodije,ki nam Se dolgo odmevaj o v uszsih in jih poiviigavamo.Prtjatzlj mi je p4ipoL/arfouit£p£lfl jc on bolj pozorzn na bz-szdilo kot na mzlodijo.Pravil mi ji o pesmi,ki iem sz jz tudi sam spomnil-Pripovedovala j e o mladem možu, ki Žrtvuje nekaj malega od {>vojz$a dragocenega ¿asa za obisku pri svojem očeta.Koma. j p iiaz,sz mora posloviti,kzr j z čas zanj tako dragocen.Ve,da čas pomeni dznar. "Povej,oče,"tako ga vpraša slovesu,"kako ti uspe,da se ti nikdar nz mudi, da p/U vsem,kar počneš ,ohranjaš svoj min.?" 11K adar i piin," s z glasi odgovor/'tedaj s pim .Kadar vstanem,tedaj pač u A -ta hgjtt , Kadar hodim, tzdaj hodim.Kadar jem Jem in YiiČ. drugzga.Kadar dzlam, takrat delam. Kadar na&tujzm, načrtu jem. Kadar govoiUin,govorim.Kadar poslušam.poslušam." Ta menda nz morz tičati vzrok,saj to počnem tudi sam,mzni smehljajoči se gospod s in.A njzgov očz ve bol je:"Kadar spistiz tudi vstajaš.Kadar vstajas,že tudi odhajaš. Ko hodiš,že tudi jes.Ko jzš.iz tudi dzlaŠ.Ko delaš,že zraven načrtujzš; ko načrtuješ , že govoriš.Ko govoriš, Iz tudi poslušaš,ko poslušaš.obznzm iz spiš." Go-i^uo je ¿ai dtuagozzn.zzlo bolj dragocen kakor dinar; a j z hkrati preprosto rzs, da vsaka stva/t pofizbujz svoj čas ;kdor hočz torzj Viz postoriti hkrati,ta s z naj čudi,čz mi pri tzm nz poidz sapa in da mu stvari zrastejo čez glavo. Kzr v življenju hočzmo vedno prehitevati tat,postanzjo pomembne stvari popolnoma nepomembnz.Najpomzrnbnzjša vrednota v človeškem Uvljznju jz zapisana v kratkzm stavku, apostola Pavla Rimljanom-."Nikomur nz boditz nit dolžni, razzn, da s z mzd szboj ljubitz." &ogvz koliko ljudi phi maši i ploh. sliši takšne in podobnz stavke., ki jih izgovarja duhovnik, kaj ti v svojih mis ¿¿h smo na obisku .morda pri dztu ali pa pri piskrih v kuhinj i.Ponavljanjt takzga prehitevanja bo v no« nasztHo večni nemiA,kzr ne bomo iiifcdfli poteSzni, Cz poenostavim apostolove beszde,potzm lahko -tedam preprosto.da drug drugemu nismo nič dolini, razzn medsebojne ljubzzniMorda komu uhaja miszl.iei kako je to lepo.To se pravi,ce si sposodim pri prijatelju 1.ooo dolarjzv.potzm mu ni treba vfLYuM.,samo da ga imam rad.Pri takzm razmišljanju je v redu,samo to nt vim, kakšna je tvoja Ijubzzzn do brata,ki ti je pomagal.Ali nz ti& ravno v tem grmu zajec?Naša ljubzzzn ostaja oz.kaj zlahka pridz na naše ustnice,V SRCE PA NE PRC-ORE, KER JE POT m POTRESNO SPREMINJATI Sl/tfJE tfriUEWJE... HOJ* HISEL £ s L e takratno se bDiio sploh priiali ned seboj pogovarjati ali kulturno p s I ? m i, i i i" s t i, se 1 e takrat bo»o na pravi poti (to popuičanja naSih jiapetasti. Oufcler no vef tistih,):! piSsjo kflt tistih**! berejoTdo takrat bo res med rani kulturni vafcum. SLOVENE C,pri Se 1 je tvojnraoj in na i-zadnj i-i as! /Stanka Gregorii/ ¡r m\Vi tAZtfA, VA C¡ ^ V¿/ m vom m eivíiy U/í MioíM^b^ ~ + - Kdo «d h lil prvi sindikalni lunkclonsrjl? Sveti I rije kralji, ko|ll v Sve-1am pJsmu p lis: cdlojlll 90 dO' la, niidoll 30 41 lepa otlfiiUrt In £11 DI pol , , .1 RAČUNANJA NIKAR Nikar rit ffííraíunanajio moje pü te v dolarji Prosir* vas. mkar" Nima smisla Runt, M.silil tjosle. da ste brií/püiel' nI I KUPNA MOt Otroci, danes se bomo učili, kaj je kupna moč. No, Janoiek, povej, kaj je kupnn met, — Triica, kupnn mci ji tisto, kar padn! —■ Hm. No, pa navedi kakšen iglo d! — Recimo, mamica bi ra da, d.i kupimo še cnegč bratca, naš ati pa nC more. mrAitmiArmK rm^m/MA/Asm^ al\ to mim pa svio Gvi¿\$T\ZAWmx -i TOP vommMi&A (JNifm^A^tSt ¡¡ovsakovf r mim^ia FUMA W¿AIA9 iWóíjíMSi ^tí-mim STO ŠTOSOV IN Vz Dobre ohranjen slgletftlH piftvl svojemu hlinemu zdrav. nlKu, ki ga Je oblake! na domu; ■Joka »um se navodil ne vb5, gospod doktor. Kar v Skrbeh aem, k Jo mo bo Jiegovel, ki boste umrli?« — In so se Japorvci vli-wfi v naje derovno atioJie' — Jmenilno ao se víiYtli — Kij 10 pomeni' — To fttrntnl da So že nehali delati. 93 V Jugoslaviji /o zaskrbljujoče velika púintúv. Vse več in več jih je. To bo najbrž tudi zote, ker imamo v grbu goreče bnklc. Ova znanca 9« Sreiete v tfl-sku. Prvi ogovori druptga; »Tu je lutJI vedno botj glasno In hrupno,« Diugl odgovori: "Hvala, In 1obJ,, ZABAVNIK 51 — Kn It o nc moreT — Ja, kupne mo£ mu je pad-la. SEDLO PA IMAMO Mi ie vedno i«ro Udno sedimo v sedlu1 Kar je res JF res Zelo trdno sedimo v sedlu. Samo Konj nam |e crknil ZASLUGE ZA SLUGE Vii mi. prav vsi mi imamo Zasluge » to našo stvar no?. 1 Mi vsi t Skoraj mi vsi ZATO JO PA TUOI PLAČUJE -MO1 Mi v}: Skoraj mi vsr. , NOVI BONTON K "k o nagovorimo t upnika? — Pí-frt0ítit¡. ^ Kako ikefc? — Visokos t. — Pa nadškofa? — Ek s oclene a. — Kaj rečemo kardinalu? — £minertea. — Kakicti iinz uporabimo za papein? — Boiji namestniks ve. test! — Po xa našega predsednika Žito? — O, moj Bog.. , TREBA JE Naj SI? podraii pfR VM> prjiv vst. za kolikor ii treba, ie prav |e ali nt. Treba je, treba je, 1reba podraim vse. sladkor, moko. mleko. olje. samo da nam vsem bo bohe' MUKE PO MIKULfČU — Ne, Janezek, povej mi kakinego priljubljenega Jugoslovana, ki te zaine nn črko M? — Z začetnice ta? Že vem. Miki Musterf ^ Zelo dobro. Odlično, íc kakšnega? *—- Križaj! — Kriiaj se vendar ne »• £ne na Af. — Na M res ni, je pa priljubljen. — Hckln sem ti, da na i tej priljubljene Jugoslovane no črke M. — Miki WusJer,' — To Si xe povedat. Ka] p/¡ lovatii ríe po. znaš — Poxnom, ampak vi ate rekli, naj navedem kakega priljubljenega Jugosfovann. 52 ÍEüLI SO(SHO) ifl QSÍALI ÍIVI Slovenka iz Sydneya vpraša pri mesarju; "Vo You havz any bia¿n$?" "Mi ioîte kafcSne možgani?11 "ï do,bu* I don't ten&n; about You!" ''Jaz i m s ci > ï s vîî pî H í verni"odjoveri m e s a r. Slovenka iz Htlbguma v "take-away" restavraciji; *May 1 fiiwe a ( miitl : jjoi/î ) f " 11L a h i o dobisi fabotmisli na vilico}? "I an\ lohJüj we dott'X have, ¿t!" JJQpr ps tí te , r i m a* d ! " "V ou don'T ha\tz It?Hou) tiizn tve.fiybody ha& it?" "Kinate?Kako tfe ps jo ioij vsak?" *fLç.ûZyîtt\>p>ia£a piodajaíka ¿n m¿6¿¿ iuojz. íiívínks i; McUjijurni pri frí ïej-jui "Vobody thtLtatznincj me b vse bolj pogosto srbi! Ce gre srbenje nad nas povzroča srbež nelagodje. Zato je botje,da dlan m srbi pa četudi se denar ne, dobi. Stanka Gregorič O BISTVU IN O VIDEZU Kameleon (ivieto}:» Če bo v modi rdeče, bom niti, £e bo v modi zeleno, bom teleJaz vem, kako it1 i emu streže.* Gosenic (upajoče): »Kotit bo™ zdritda na umazani zemlji, bom kot meltdf zlelfla proli SorscU. * Kola (bihiiajoče): » Konte koncev, če bo ireba, bom nekega dtte oillozilu staro kožo in sr oskrbela noVO.a Volk (otiiočnoj: »Trav. spremenit sc bom! Dlako jchi ie Zamenjal.« MORALA (kima Z glavo, modruje}: bodite previdni, kadar viJHJi Itidi večje zverine začnejo govorili o pomembnih spremembah. (1 z pavllhove pn.atik.ef Času primerna slovenska narodna Ti st ur'cc zamudil. I. fcaporols «Tjasrce: si rtiat to Ef nosila, n*si mislila na mu K,i'< it i: ur? rana ik'lals, -.o sem mislil na le. Zdaj so rana topol Wlo, smtepoHojtS«». Jaz pa. čem si drugo zbrali. Ti ¡53 sama fco£os1ala, ¡d pedali pred oliar, so spominjala na me. ¡»stan zlat |i podati, uoi mladost objokovala, bil" njaj moi m gos potfar. in loiils l»i »lie. tEMajhNQrii*sTi dKD Dnu v km«, fESmlEv Uirtl PDODBM i It. i H DfillilC FSftvtziKM F 2 r jt. je * ju j «P! hi?oj.'. imi ji: MKDVIt* Sli) s viDR^r IN HttlfDV fGE;i SiKiESEL JHE SfllSEESi HESJilKA v tutti VEJiKG: JiEffE-TfijCiNO LL:1!!iE iPVEHiH CEL ■: I8LJA« «mu ni.jU 9IIIKA IKfJ.V - HAitli DIFlOHilfl VISOK! SflLE il^EE hiejuhn! MfOlKi !i, FHH' VAflJGUN KI AOlliiil liifhmni junak promo en JE PRi LiEISt.J "OIEEJOI "csi(0|v ijJdnii *JI 'je "oeu -ed§ 'susuu '^azap 'oauos '^sid £e greste spal ob 30, uri zvečer in navijete budilko *a ob devetih zjutraj, koliko časa boste spali? (s&JTiu eno ure. Ker vas Ho botHka Ob 21. uri vrgla pokonci} Nekaleri meseci v letu Imajo 30, drugi pe 31 dni. Koliko mcseccv Ima 23 dni? {[vav vsi} Soba ima iliri kote, v vsakem od njih sedi mačeh. Pred vsakim mn£kom so irije m a tki. rte repu vsakega matka sedi maček. Koliko mačkov je v sobi? fiialanho £Hrje) KON JFEDERAC JA Iz skoraj povsem uradnih virov smo izvedeli, da se tudi tovariš Siobodan Miioševič v soglasju z dr, Borisavom Jovičem navdušuje rad - konfederacijo, A i določenim dodatkom, Namreč, da jugoslovanska skupnost ne bi temeljila na konfederaciji, temveč na KONJFEDERACIJT! Pod pogojem, da bi bil tisti KONJ Slovenija, ki bi še naprej vleke! ceio FEDERACIJO,, Ti Nedeljskega dnevnika Nitmcs * TYRiiS • TUBES • RECAPS * BATTERIES • ELECTRONIC WHEEL ALIGNMENT & BALANCING • BRAKE A FRDNT-END REPAIRS ^ 587 1552 a 580 1624 31 De Ha vi Hand Road Mordialloc, 3195. G.E. MOTORS ALL KIND OF AUTO - MECHANICAL and ELECTRICAL REPAIRS LUB - TUNE UP ETC. 1 Woods Street, YARRAVILEE Specialising in all print ready art work and graphic designs. Vbsja Chuck 115 KARINGAL DRIVE, GREENSBOKOUGH, 3038 TELEPHONE; 434 S768 CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing:-Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Proprietor: 265 Nicholson Street, M & S MERZEL Footscray 3011 IUI + * ■ m m m m AUSTRALIA euro furniture Division of EUROINTEiRNATJONAL ITV LTD. Wide range of: ♦ Col on ia I and Con temp nrary d inning settings R ocki ng cliairs ♦ Bentwoodchain ♦ M odem b ed ro oms From top Slovenian furniture producers. Available a i alt leading fu mi tun? re I ail stores. Factory show room ; .1 Dal more Drive, Snoresby. 3179. Victoria. Telephone: f D3> 764 1900 WE BRING WOOD TO LIFE!! MICHAEL'S DELICATESSEN 81 - 102 footscray market suho meso, sunke - parizer kranjske klobase razne SALAME - krakau Lastnik : M. N, STOJANOVSKI Fritz & Martin Motors All Automotive Repairs to Cars & Trucks En ha j st Systems, Braxss. Geaf Bokm Engine Overhauls, to alt Makes 01 Cars Specializing m High Performance Cars MERCEDES BENZ SPECIALISTS Prop. JOHN KUTIN 2 flavenscoun Road, west Pcotscray. 3012 Phone. 314 8653 DMA VA Continental Butcher S mal I goods Manufacturer t Smoked toçai * Cocked s Relied Ham « Keiseiilet&h • Ham Sausage ■ TirOter • Krakau t- ^anscr * Kranjsko • Polnishe * Kflüana * Salami , , clt. PHONE 366 2258 Prop. L & T HOJNIK 202 Main Rd. Est St Albans SILVERCAT Pty.Ltd. Ladies' and tens' Shirt Manufacturers Experienced Machinists Welcome Telephone : 311 5205 Lot 1, hallewger road braybrook 3219 DERRY MADDISOH USTANOVITEV SL0VENSK0-AMERIŠKEGA GOSPODARSKEGA SVETA Skupina poslovnežev slovenskega rodu je julija letos v Clcvctomfu ((M0) ustanovila Strnite American Busmess Countil (SABO) kot odri v na svobodne volitve spomladi 1990 iti jasno iiraien namen nove slovenske oblasti (ki se je »končno otresla komunističnega pritiska«), da svoje gospodarstvo utemelji na načelih, kakrina veljajo v svobodnem svetu, . .. , Predsednik sveta je g. Michael Pcries, ki jc tudi direktor tretjo K trt Itepmfiina drJavna organ tzacija jc bil S ABC ustanovljen i naj vetje hranilnice v ZDA, podpredsednik pa je e Hogcr Suslir namenom, da podpira slovenska podjetja pn prehodu v tri no (direktor Fiednn Corporation, USA.) ekonomijo, poleg tega pa bo ameriškim podjetjem, Id želijo sodelovati s slovenskim gospodarstvom, dajal rayjie oblike pomoi i. ífíbvenófig Pumo M IHf. 5L0V£*£ LETTER UHE DNlSTVCrfcÜlTQRl AL Stanka Giígoni 7110 Warong Fid CuiHteU VIC 3161 ALJSTF1ALIA Tel (031 509 5070 LlPRAVA/ADMfNI STRATtON: AJÍred BrMni!* P.O. l$fl Coogec M$W 203J AUSrflALIA Tol. (02) 519 3933 Fax: (02> 5£0 137B U S 1 ANÜYÍTEL J A : 1 f red Ersžnik in Stanka Grtgarii. SOO£LAtftI:Sydney-fllf'red Breinik,Lojze ¿oisroknVladimir Menart,Ejenko Urbinčic P1 a v 1 s Gruden , Dušan La jov i c , Jof s i oh ur t pa t c r Val nrijan Jenko, in Mar i za L i ča n . Me 1bow r n c - p a t & r Valentin B3Eiiij,Vida Kodre , Helena Leber,lvn Letier, [ lica i i ima 1 , p a te r i! i k o 2 veke 1 j , I vanka Ikof In Praga Golt- Brisbane-Mi r k o Cuflerman. Canberra-Bert Pribac P lf ÜFE VKE-tL ANK E poslati na: Stanka Gregorio, 7/10 íJg r on-g H. Caolfield 3161 Melbou r ne-V i c to ri 3 MAROCMIMO ,OGLASE IN VSE ORU.CE DENARNE PRISPEVKE P O S L Al I HA: Slovensko pisma Alfrád B re £n i k P.D.SOí 1&8 tOOGEE 203^ $ydney-N.S,V izhajanje Slovenskega pisma-g1 as i 1 a Avstralske slovensko konference,se pravi Slovenskih narodnih svetov A . T. C ., N . S.W.,Vlt.1 o . bd cnagačena z denarna podporo raznih dobrotnikov-t iskDvncga sk 1 ada, pokrovi to 1jev-spons & rjev,oglifevaicev , naroČfline,proda je in s prostovoljni« delfin urednika in sodelavcev. Mnenja izraz'ena v glasilu niso nujna tudi mnenja sodelavcev ali urednika. Avtorji sami odgovarjajo za prispevke,ki norajo biti I dSt ROročno podpisani, PQHROYIHLJI-SPQNSQRJI3 Podjetja Distinction Printing 16't Victoria str . Brunswick,Victnria 5056 Emona Enterprises PIY.LTD. Impact international Pty -ltd. Smi tlif if id, Sydney, N .S.W* ^L^iiL organizacije Kiut> Iriglav 19 Bris&ane str.St.Johns Pa rlf, H. S .W.2176 Slovensko avstralsko društvo Canbe r rt , i rwi «g str,Phillip A,C.i. Slovensko društvo Sydney Elizabeth str. Vetherill Park„S.W.2164 Slovensko narodno dmitvo Sydney P,O.BQK 70 , Wave rley , N.S.V. £ O 2 ^ SLOVENSKO PISMO it.? tiskala tiskarna:Simon s'pacapan , D i st i nt t i on Printing 164 Victoria str.Brinsviek,Ha1 bourne,Victori a. PRIPRAVA PEKLAM :Vas ja Čuk tffeventkg Pitmo ^tol. Št. 5___THE SLOVENE LETTER december J990 DR.JANHZ DULAR med nami... Vesel božič in srečno novo leto 1991 iffou'emfe Pismo -áLfi 'Piano SLOVÍM: tfrrcí? Leiíjl.st. 3 December 1990. LMHJtt ifflSJSlfV VSEBM 2a nami jtúut/i ícfej, t£/efl£í2ttE, i^tívcrvotíj, mpOTJie^i dcfa, tiL- pteucáentift feificmEfitov in pofotmj, kwdenja iam &jq¡í d/ttitúU, viiokih ¿ctiífetÍ! jmSimov, mag in potazw, dia£cgcvt kAÉiatj'a imenj, ¿kuátjau ái jéie, jpozítmj ■út Ap&obtoUtilvi,,,. Zdi kot da je -teíc SÉoueíEev. Waiegx potn&ga. živčj&ija. Kpt da bi xl te nam dogajalo in Zgodilo V LETIJ Statuta Q>i<íga>U¿ 1990, -Btótík) Hovotrm pasimcA vrjwuja -tamv -OD PJSM DO PISM^ -MS40J Z m.JM£Z0tí WJRJEM -POROČIM 0 051SKU VISČKEA GOSTA -Unjan KOJOČ. V SLOVENIJI -aljfcsd Brrifuk USPEŠEN V DOmiNl -m SUMNSKE 2ÁSTWE pjm utEMšrn -0GU&SEEA& Mtóc -SJEfONl SLOVENSKI KONGRES -sumsa gwwhja v sme/u -SJiXfEtiSKJ miš/m -Atehtank* Zcnn LKEVNIK VLWINSKE &0IGE VEDAMI -SLim Tugo Šufoik RAZSTAVLJAL V fii/Sm-í.tji -OGLAŠA SE mSBH¿ -MOUE o hittuMim uafewm -iHf-SRLC? 0 VPISU na UNIVERZO -WVICE IZ TRIGJV cllj&\ -MJCEhEJŠA DOBRODELNA VEČERJA V SntJEVU -mrnmn SLOJQJSKKA &ÍÉWA -peron -pogovor s PATKLW saz1l1jbm valbstínoh -4ú urr suvb&č izseljenske wtíce Sta/BCEU VCMA IN PO SVE1U -PfJPUi/UBiA SUMENUA-HAŠA P(Mt -IZ SUVB&EGA TISKA -GtE M PRJfmJffiT SUVENStZ NtfiJE -NAMXJ VROČE TEtJE -ZSdUZENJE LASTNimr WI&BB3A PREHJŽ-mja -ffv eosMCj, foanaacTjWmTj (ÍKMGJRCÍ, AWfttíNCJ, 356Í, SLOVENE ^JasftJEW^3^a telíprimtír -AMSTEALSÍCA -TELEX VESTI -ZGODOVINA -ISKRICA -vaše zam. -zmwiK in ¿urnim mnáK tff&vett afig Pismo DR. JANEZ PULAR za avstralske Siovenue Spo-iíooíiwe rojakinje, d-tag-t rojaki! Pozdxa.vtje.ni pre.d botičnimi in noveletniml prazniki! Letos bomo tudi v Republiki Sloveniji - prvič po dragi ¿vetovni vojni - popolnoma sproščeni obhajali božič. Čeprav Ae živimo u napetih, ugodnih časih odločanja o naši narodni prihodnosti, pa je. politično ideološki pritisk, katerega ostankov ¿e ljudje lani - kljub uradno priznanemu delu - Ae niso mogli ciAto otreAti, dokončno popustil, tivimo u pfuJla-listični družbi, in če se nam je treba. u zvezi s praznovanjem božiča letos u Slovzutiji sploh česa bati, potem to gotovo ni aiadno. nina.kloyije.noAt ali hladna zadržanost do te,-ga, temveč fevde/emu nevarnost pozunanjenega blišča, hrupa in komercializaci je, ki Ae hoče vtihotapiti v naše domove, in celo v naše najintimnejše, razpoložen je. Tistim,ki boste. v teh dneh prišli na obisk v Stoveni jo telim, da bi poleg verAke in družinske vsebine, praznovanja doživeli tudi t je ob navtzovanju. in krepitvi stikov A prijatelji in domačimi znanci, lahko pa tudi z difavnimi in cerkvenimi uiia-novami, ki jim je. naložena skrb za sodelovanje s Sfovenc-t po sveta. Morda boste imeli celo priložnost sodelovati u ple.bi6citne.rn dogajanju. Itlim vam, da bi iz vseh teh srt-Čanj načrpali vsaj ne.kaj notranje, modi za ohranjanje svojega Afou^HAiva u tujem okolju ali pa da bi Si vam u teh stikih razkrita kaka ugodna in zanesljiva priložnost za trajno vrnitev v domovino, čeprav ji gospodarsko zdajle. Se trda prede. Ampak fjomo zmogli! Tistim, ki boste iz taktnih ali drugačnih vzrokov morali letoinje praznike preživeti na tujem, pa žetim, da bi vam božična pesem priklicala v spomin tudi domačo (Šttktv, domačo hi£or jaslice, in dreveŠček tir ljube obraze okrog sebe.. Tudi mi Ae bomo spomnili na va-s... dr.Janez Vutar Član IS RS za Slovence po -juefu tffot'emifip Pi An jo MOIL I T ffi Y "človek gbeaca bog pa OBRHE" PRVA ZGODOVINSKA PRELOMNICA V IEH LEIU SO ElLfc SVOBODNE I/ULIIVE APRILA 1990 V SLOVENIJI. DRUGA PA BO PLEBISCIT, ALL REFERENDUM Z A ijDCJiPj 1 £V SLOVE*IJč uD JUGOSLAV IJE. TISTI, K J VERUJEMO V BOŽJO PREY IDNOS1, BOMu FMiSlLl BOGA, DA SE turi TA PRELGMRICA IZV?ši BKEii PRELIVANJA J(RV& ZATO BuMu PkutJlLi boga naj čuva slovenski m mod. Prošnja avstraiefclh Slovencev: GOSPOD. KI SI USTVARIL ČLOVEKA 111 M/l HUDE, J lil DAL VSAKEMU SVOJ ZNAČAJ, JEZIK IS KULTURO V RAZVOJ, DAJ PROSIMO (E, DA BI HUGLl VSi ŽIVETI V HARMONIJ NI IN XIRV HED SEBOJ, JiHOGIH KANJ^IH FAEODOM Si ŽE. PODARIL SVOBODNO SUVERENO DRŽAVO-DAJ TUDI NAN SLOVENCEM ČIMPREJ LASTNO DRŽAVO, BREZ PRELIVANJA KHVI, DA BI TUDI SLOVENSKE ČLOVEK ENKRAT ZAZIVEL SVOBODNO ŽIVLJENJE S HJLNU ODGOVORNOSTJO. SLOVENSKIM VODITELJEM PA DAJ DAROV* SVETEGA DUHA. DA BI Jtu.Ll VOD IT ^ NAROD V LVCl GOSPODOV I. RESI WAS VSAKEGA ZLA, KI UNIČUJE ČLOVEŠTVO IN ZDRAVJE DUHA. Pro&nja argentinski a Slovencev: MOLITEV ZA SLOVENIJO GOSPODAR VESOLJA IJf KRALJ VSEK KAKO DO V J JU JEZIKU V, PROS i Ku J t, RAZLIJ SVOJO MILOST NA SLOVENIJO, DOMOVINu NAŠIH PHEDNiKuV 1« MAŠO DUHOVNO DOMOVINO, PODEL i JI SVOBODO, VARiOST, MIR IN PfcAVij J1ESJO v SVETOVNI DRUŽINI NARODOV, PODPIRAJ JO NA POTI K DUHOVNI IN DBUZBESI PRENOVI Pu JVOJI VOLJI, SPREJMI KRI, ki JB BILA DAROVANA ¿A NJENO PRAVICO, IN VSE VRPLJ ENJE rjen i H OTROK, DA BO V ZADOŠČENJE ZA KRSilVE TVOJE POSTAVE NA NJENIH TLEH. POSEBEJ TE PROSIMO, VLIVAJ WJEN1W SINOVOM iN HČERA* DUHA EDiMOSTJ V RESNICI IN PRAVICI, DA BO KMALU SKEČHN DOM VSEM, Ki SKUPAJ ŽIVIJO V HJEGOVEH ZAVETJU, SAM V SVETU* KI ZAVESTNO SPHEJEMAftO SLOVENSKI DUHOVNO DOMDViiJSTVO. PA POXAGAJ, DA SE OHRANIMO V DEJAVNI ZVESTOBI SVOJI ¿AVEil IN TVOJI POSTAVI, DA ECHO ZI VEH SLOVENIJI V ČAST IN RAZCVET, DEŽELI, ki JI PR J PADAMO, IH VSEH ČLOVEŠKI DRUŽBI V BLAGODEJEN RAZVOJ lil TEBI V SLAVO, KI H JO NEPRENEHOMA KLIČEMO, AMEN! tffoi'ent&g VUmo 5 Cd 2B-Ee?plembfa do J.d&cmnbra 29.9. j z odpotoval na o biife v Slovenijo p^aristdnik Avstralske, slovenske. konference Marjan Kouad iz Canbtrre. 29.9. ji bil v Verskim srtdiSču v Merry-lairdšu, v Sydneyu tradicionalni Mladinski konc.eAt.Gti to koncerta j t bito-.SLOVENSKO SRCE 61 JE V PRSIH Ml. i■ i0,_ ji Slovenski narodni, svit Victoria pripravit svoj prvi, uspešni družabni ve-čer y dvorani Vedskega in kulturntga središča K&ii, Humorlitični program je. pripravila posebna "kabaretna skupina".Ta večer je zapit ttidi MIha Balažlc iz skupim Magnit, ki s z nahaja za nikaj ¿asa v Av -s trati ji, 13.in J4.10.so pripravili prodajno slikarsko razstavo v dvorani Virsktga in kultur-nzga središča Kew v MttbouMu. Finančna pomoč Baragovi knjižnici za nabavo novih knjig. Razstavo j t pripravita Mc Kinnin Art Group. 15.10. so dopotovati u Sydney u okvirju kulturne izmtnjavt Macquarie galeriji in izseljenski ma-tice slikar Tugo Sušnik, umetnostni zgodovinar Tomat Brzje. in Taja Vidmar hrt je, direktorica ljubljanske gatzrije Equorna. Več na ¿¿.t.S. P. f m m ¡JjJO. jt priiptl, po pihanju Lojzeta Kosij a iz PiAtka zadnji LOJZETOV KONJIČEK. l&.lO.v Rodni grudi, prtbratl o predlogu za povezavo ribiškega društva Munka Sobota in Lovike, ribiški in taborniške družine Sydnty. Pravijo, Przkmurd bi v 11 j i loviti kenguruje in avstralski ribt, "poavstraljzni" Prekmurcl pa v domovini, zajce, divji prašiči, jtltne in ribz. Srtčanja bi rtclmo bila vsaki dve ali tri. Itta in bi lahko postala tradicionalna. 20.10. je priredilo brisbansko društvo Planinka uspešno vinsko trgattv. 21.Ffl. sta prispita u Avstralijo, točnijz u Milbournt urednik Mladinski knjige piLOiteO/t AtikiandeA lorn in novinarka radia Kopzr Navit Za j c. 2S.10* j t odpotoval "ovtraas" nas aktivni rojak iz Sydmya, tajnik SWS W.S.W, in rzfizrent za narodnostna vprašanja ASK, Alerid Bretnik. £3.10. so na slovenski oddaji javnega etničnega radia l 11Z v Melbournu v posebnem radiotonu zbrali okrog j. 42$ $. Lep odziv s lavinskih rojakov u pičlih bo minutah. ZS.lOjt prlspito pismo od Paniele Hliš, slovenske pivnice iz Viktorije, v katerem nam sporoča, da bo decembra letos izsta v Sydmyu njtna zbirka ptsmi (M I SPE)? [Šipttanji) . ZbiAka bo natlsnjina v angltr ščlnl in v slovenščini, Izdaja j o družba Rot Rlng-Fip. Vzrjitno j t to prva dvojezična zbirka potzljt nek t prišeljenke Avstraliji, piše Daniela, Knjigo boste lahko naročiti na: Daniela Hliš,P.O.BOX. 399.Stauitll 33i0 Victoria,Australia. 26.10. je SUS Vic.pripravil literarno srtdanje z Aleksandrom Zornom v Verskim in kulturnem sndiš&u Kiw. Srečanja si j t udiližlto nikaj ¿tz 40 slovtnskih rojakov, drustvtnih in kulturnih dttavcev tiA drugih posameznikov. 2&. 10.je bilo v S-Eovenikem društvu. Mztbo-urne na EZthamskem gričku kulturno poptd-nt s predavanjtm pro^. A.Zorna.Tega dne j t novinarka Ntva Zaje naredita tudi nekaj poAHe-tfeov za T V Slovenijo. in 4.11.so Imli na radiu. 4 EB v BtIa-banu radioton. Slovzncl so zbrali vse feui 7oo $. Lipo za tako malo slovinsko skupnost. jt sestal Slovenski narodni svit ¿¿"Queensland. 7.11 .je prispel v Avstralijo telz^a*., da nas bo konetm novembra obiskat minister za Slovince po ¿v&tw Vr.Jantz Dular, i.11.prispe VESTNi K u zmanjšani obliki Jörüata A4 z oznako GLASILO SLOVENSKEGA DRU^TfA MELBOURNE. Tortj jt VtAtrUk prt- tff&iten 'PUmo nihal izhajati k0$ glasilo avstralskih S¿úiíeHce.Lí.f uvodu ptfzjo takole.: Upravni odbor Slovenskega društva Melbour-ne je po dolgem in globoke m premišljevanju prišel do odločitve, da zaradi vedno naraščajočih se računov naman in format Vestnika....uredniški odbor bo vztrajal, da poroda kvečjemu o društvenih dogajanjih, o življenju Članov, kot tudi o splošnih novicah, kar bi pač naj zanima lo nas Slovence... jO.j j. so imeli v Slovenskem društva Planica Helbourne kulturni spored, posvečen 10.obletnici izhajanja društvenega glasila Novice 4 Planice, J 4,1l.so se zbrali y Velikim in kulturnem središču Kzitf v Uelbournu predstavniki VSEH slovenskih organizacij v Viktoriji. Sestavili 4o začasni odbor, ki ga vodi pater Niko, namenjen pa je zbiranju pomoči poplavljeni Sloveniji. Odprt je poseben račun na banki, ki glasi: SLOVtNlAN FL00D APPEAL. Več na str.S.P. J 7. M .prispe na uredništvo S. P. pismo iz Vagina. t.iara Mzricka piše: ...srečala sem se z rojakom iz Slovenije, popotnikom Tomom Križnarjem, ki se je nedavno tiga vrnit iz Tibeta ter nam z diapozitivi prikazal nekaj zanimivih doživetij 6 svojega potovanja. Tomú pravi, da y ravno najbolj zakotnih kotičkih ■id odkriva ostanke neizmerne dobrote in ljubezni do ljudi ¿A da ga to navdaja z optimizmom in upanjem y bodočnost pa tudi nekako vero v tisto božje čudo stvarstva, ki ga človek, na žalost, tako neusmiljeno zavrača, in niti ne opazi, da se poteguje za svoje materialne dobrine. Tomo je o svojih doživetjih govoril tudi v daAutin-skem muzeju. Tomo je pred kratkim izdal tudi knjigo{v Sloveniji)"Q TSKANJU LJUBEZNI ALI Z BTCZKLGM OKOLI SVETA*-V njzj opisuje svoje dvoletno potovanje okoli jue-ta in knjiga je doživela že tretji ponatis. ÍKISK tgJAjjgA fliblttJA URNIK &M .-Prihod ta Ajdinijtko te.tatUčz, ¿pie.jem u fe-taliJčni dvorani -Qyiife Msjeruke srednje ibfe v S^itotmu Intervju SKS Eimčnem radiu t EA, ataja v ¿fajemketH jeziku. Zw'ČZi iMMOt&i j h mturajntAnan p£e&l. 25.n.-M*¿ v slweníjti ii&úzvL ih/i>ujíandi-piitnik. Pridan izredna szja s člani Avstralce slovemkz konffi/t&JKZ, 26.11,- ObiAt podjetij Stolni Btí&ipiitasi. dturii ret ttocrfixirie (mLverzi.SfA.ejzn v Slowntkcm (huštvu Sydney. ZJ.IU-Obitk v CnnbtM.i,siečatije z wjüAm m ■imigta.cijo. 28.11 ,-TitkovtK. konfatenca za SBS W in radio. 29.11. -K SfbueMcan v Cootencpto na Gotd Canitt in ¿piejim v ¿fívp! litem dluííuü Plani/ko.. 30*11--Spiejan v Klubu Triglav. ?*. 12, -Prihod v Ms&auftne, ^pie/air v telattiični d^orani.Sre&mje. v stoveiukem ctó&uti'tirni Gafen QeeloriQ.Zve¿síA družabni veder ^ Stcmi-ito (touÁtvu te.lbcü)wzf: ti ga je Ciganizirai Slav&iiki narodni Vi¿t(ñ.iú\kíx¿turni yioqwm,\xxfvc\z rojaki in p&ij. 2J2AkSa, v iícvíiijfeí ceftfeui tBthitelbowuxL,ílífefayffr uon ji. in piknik. Popolátn srečanje. z lojaki v Sfouen^em piwyitkm ¿ocialnein klubu Jadran, 3.12-Ogtid Mclbcurna .Obisk v ¿£i£W2niftan duáhxi Pfdnka,&4čer le.stajiek in večerja slM.kpnfrvieice Aleksander lom in Atem Zaje. 4,f2.-j¿on¿r dan po odhodu dr.Janeza CUlatja iz WrfUu-\inx, ¡tw kot pe nojadi cb tcrkili pni&tutmiti ladijski cddaji y stcwndiem jeziku m jauwí etnični pc-staji 3 lil, ki ifid jo -fii t&Mk \vdila Viifko Mti>t in Viki Irzut. tomto siu biti piaeriečtni, ko úbitk vtschiLxt. gesta, ki y gx,mi}itogxedz ^eítíiiC1, iprejela vsa dhu&tsxjL tcJ Stjdncija, Erídxüti, Canberre ž? t-telhcc? lin, ni btf aaunjen niti z besedico. Med takim cbnaštnjem tnsiji -"jidijczv x zgroziti utofe fX'i/it'ií sfeveMse, ic pa&bej zakadi áijstxv. át dr. flii'rtU t«? pripada iiebcj« potitični itraiti in da se je sidt/t v Avstraliji ¡xkazat kot cdtičen minister ivojeep, rzsorja. P-\av gotove ni rojaka, ki gp. je yieW in puj tie bi ostat v fep&í r spctntim z OZ jo, da mi ¡xmovno dbi3$>. £jtank¿t Cixsgwác tffovend&g Vit>me MINISTER za Slovence po svetu v Avstraliji DlirJ ANKii DUJ, AH, minister za Slovencc po ¿vetu je bil med nami od23.-novaitjra tito l.dorartJTii letos. V Avstralijo ga je povabila AvstcriLskii ¡slovenska konferenca. Leta 1943 v Vavti vnai. rojeni jen« iJuLir stk je najprej i^inlal na učitelja vendar je takoj ko je na&fcij(jil učiteljski na osnovni ¿oli v Mirni PeCi, 2e vpisal slaviatiko na ljubljanski univm-^i. po diplomi je bil tri leta g Lavni lektor pri največjem KlcMjuskenj dnevniki usuj, pozreje ¡ja je delal kot asistent in docent na FlkjssofssKi fakulteti v Ljubljani. Od leta 1989 pu iira status sarostojnega Jailtumegu ttelav«. Pole^ oijili jezikoslovnih vpris-ionj se je tiivarjal tudi s sociolingvistika. l^i teni tudi v. jezikovnim položajem Sloronoev v zaiujEtvufKanalslia *>l.uia-ltalija,hirabje-iJti£lzariik tudi pri toni sodelovati in to na dva načina:da podiljaja svoja mnenja v Slovenijo in pa da tudi sam j med seboj v Avstraliji poskušajo urejati stvari na neki nov nao dopol nje- vsi delo ie obstoječih organizacij. Urad bo vodil prostovoljno in na j=V(jje KttoiKe A!. FRED BRE £N T K . Nadlov:---------------------------- S I.OV li N S K 1 INI'OHHACIJKKl URAD KMDNA KNTEft P R I SF.S P T ¥ Ij T IJ 8 6 I'arciiniatLu Rd . C am po rd Own .Sydney .N.S.W.2050 Tel- i (o2JS17 1391 ali 519 3933 FAX: Co2) 550 1378 POZDRAVNI GOVOR (tr.jnñezu Dularju HARJAÍJ KOVAČ -predsednik, AV5TRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE '"Zeta mi Je drago, dr, Ifuiar, da mi je bila dana čast. prvič, rta sem vas lahko osebno porabil v Avstralijo v fin mit Avstralske slovenske konferenn- m drugič, rta vui setlaj po vaStm odzivu lahko pozdravim in izrazim dobrodošlica r r vstralijo Imenu A vstralske-slovenske ktmfereOce rn seveda r imenu Slovence* l- A vstraliji. Niti dve teti nazstj tri Si kdo od nas uc upal misliti, da bo v novembru JSM prifel iz Slovenijv na obisk meti avstralske Slurence predstavnik demokratično r;. voljene slovenske vlade. Dovolite mi, da ram in valim kolegom v vladi ččstitom vaio vztrajnost, za vsi trud in sevedava! uspeh na volitvah. Slovenci v Avstraliji smo zadnje čase z zanimanjem opozo vali icf; voj dogodkov l- vzhodnen r s rtla, posebno pa raz-\•oj dogodkov i- Slovenji in to ne pasivno. A'r> je hit JuneZ JanSa m četverica pred vojaSkim sodilčem v Ljubljani .ffHO v Avstraliji ustanovili odbor ta Ws*tO človekovih pravic m jjipeino /rodprli istovrstni odbor v Ljubljani. Ho s"io konec lanfktga teta izvedeli, da bodo Slovenci prvič ¥ pttinitiridsetik letih imeli svobodne rolitve smo takoj i- Avstraliji začeli organizirat/ /todporo ¿{r demokratizacija in samostojnost Slovenije. Po uspehu demokratičnih sil na vohlsah rSipnfntfi Sttlo pa v A vstraliji ustanovili Slovenski narodni svel. katerega delegati sestavljajo Avslralsko-slovensko konferenco v '{tkvim razvoja SvrroviTf^ff Slovenskega kongresa. ,\'tti namen je, povezati Slovence ¡>o Avstraliji, ne glede na politično prepričanje poertincev in vstonoviti trdne vezi z detnokrautaO vlado r Sloveniji in sodelovati pri nadaljnjem političnem, kulturnem in gospodarskem razvoju Slovenije. Naia lelja je. da hi nikoli i•eč ne priilo do slučaja, kjer bi poedina politična sita zoi>et lahko razdvajala Slo vence po svetu in doma, in da bi Slovenec ntkolt vei proti Sftnvncu ne delal. člel bi. dr. Dular, da bi (a val obisk ustanovil lentelje Za nartalnji tesen povn med Avstralsko-slovensko kon/ereneo m matično očelnjavo in da bi vas v kratkem zopet videli in to v nemiri1« prfdiidnj'*a Peterleia in drugih predstavnikov sloveaske vlade. Za ta kratek obisk smo poizkusili organizirali vale potovanje na način, da bi vam bila dano mointul obiskan čim več slo venskih ustanov v A vstraliji in upam, rta vam to ne ho prenaporno. V zaključek, g, Dular bi se vam rad zah valil m va! odziv na povabilo ; upanjem, da se boste dobro počutili kot naf gost v A vstraliji''. Cr.Janez Dular v pogovoru s prudriütbikxi sluwnste-dr uit va ¡'lanica-WbJjongontj Matici j Kerdrtir tf&vemfig 'Phmo 13 Marjan Kov&C OBISK V SLOVENIJI V zadnjih dveh letih sem obiskal Slovenijo trikrat. Med tem Časom so se tam in med Slovenci v AvsV.rallji razmere ogromno spremenile. Ha primer, rfye leti cui tecia ko sem prvitf obiskal Slovenijo po mnogih letib je l>i I .Janez JanSa s tnko zvano ifeLverico pred jugosvanskim vojer8ki M sodi$£em lil obsojeri v zapor; dan^s je on minister za ljudsko obrambo v STfi.Veh 1j t. Po moji vrnitvi v Avstr.il i jo smo Slovenci v Canberri ustanovili odbor za vars to človekovih pray1c z namenom, da bi ta sodeloval z istovrstnim odborom v Sloveniji. Nabral i smo » \ „vciikIk, koii£er rassoifiiranje nad tem, da se rde G a peifepkrakft vedno po jitvi.jn na ffep i uah mili ce in na avtomobilskih plo&ificAh, da Titovi portret i( ki j?« prij kupujejo kakih petdeset let starec v rn r, 1 i r ri i h Hto«fth> Sr- vodno misijo na stoikih javhlli lokalov, na 14 liimhnh i n u rad n i. h prostorih in dn ss ¡snatfi.lnl most.ni kraji so vcdn') i momijcjo T i Lovu I o iti Ti l.ovo ono, ZnliaJ i>J rdočo 7. vozdo no il.Tdojnos L i M k nfi rodni in Hnnkon no.Lono I tpti posebno ko vide 1 , da so Be Hrvati, H;ul?.;iri in Čelsi ¡>V i znebili I.A|tn okornega znaka? I Ji rasi J sem tudi Eel joj da I» i S 1ov tip \ i slovenska izdelke (j^iiaiVne -a "Madfl in S J oven j jo" in Hrt bi slovonskft vj.iido Čimprej od prin nr.Tii n 1poRlaustVa v A v h i rn f i .i i , Moti [ii^ovriri upin Muli i;1 rasi! Se 1 Jo» Ha !>i nekateri predstavniki k 1 ovriislic \ I rti In i n Seveda prndKrdnilt Pnl.prle moral i Čimprej obiskati A v l. i'ii 1 p ko Slfivc-f-e, ka.j M snmo na Uri naifin nas Ifiliko prapr i , da se i tovn Plovpiisltii vlada daPes sa ims Krt nima. ?.n enkrat sr J p nn moje jmviili i I o "ils-vni samo dr. Jhne£ Oular, jtor so flrMijti I.okrni H n mil ogromno ¡iran^t*« menjau i v. ti e lom t »ti a priSakitjemo, d'i bomo v kratkem dobili obisk i ud i o< i | > it f 1 son i ];n IV I crlf I .i In lin J drugih m i n i S i. rov , HA&pravl j* 1 I smo t tutt hodt-n/Jio« I i; I nin v Ljubljani i n Kttk l ,i n ^ J i s ji i kn l kom v Uelju na 30, junija; i SOK ti|iity,il som tli I" Iutb jt !■ o prrioiV aj«, ti« i m« Sttnfni.in niroinno jtejfov pred ,<*eboj , lina taJ koli in mortln najbolj pomembna jo pi»idolii l esv svetonegn pr i BttrrHi,jii sfimosjj <>,j luiK I i. OpažJi som t"d j , da jo ...........o tiitvijjjuSaii.ia m^ii Šjiuvpiirii i n dri kril i k.t i. i stili, ki pripadajo s i .iromu režimi i Jo 1 iilfis r.fi l l-ohno Ifli man J f: i iio , Krit1 sn 1 ion okonoiiisknn;i Jo pa § 11? vonj J 8 v j> rimo m a tU'iigimi vsliOtlno- oropskiiui. državami "TIip luck/ roiinlry" , Dr.Joie Pufnlk in Marjan ktvaČ Phmo 15 VLADIMIR MENART: DAN SLOVENSKE ZASTAVE 1918-1990 Slovenko narodno druitvo v Sydney« je, kol vsako leto, proslavilo tudi Ictus, 26. oktobra, Dan slovenske 2a$taVe v prostorih Slovenskega društva Sydney, 29. oktobra 1918 smo se Slovene) odcepili od raz padajoče avstro-ogrske države, Oblast v Sloveniji je takral prevzel Narodni svet, ki je tudi imenoval poklicnega majorja in pesniku Rudolfa Maistra ta poveljnika vseh slovenskih oboroženih edinic. Kasneje jc Narodni svet povijal Maistra v din generala - prvega slovenskega generala v zgodovini. Približno po! stoletja kasneje pa je Narodni Odbor za Slovenijo s sedeiem v Buenos Aires« priglasil 29, oktober za Dan slovenske zastave. Navzo& je pozdravil predsednik Slovenskega narodnega društva in član Slovenskega narodnega odbora g. Ljenko UrbanČiif Pesnik Stanko Asier-Siaier je potem recitiral .svojo pesem Slovenski nastavi, Jvc Maistrovi pesmi pa g- JoŽc Koiorok. Za zaklju&k je sledil govor g. Vladimira Menarta, člana Slovenskega narodnega odbora: 'Prav umestno je vpraianje, zakaj praznujemo skupaj dan slovenske zastav in 72. oblcinieo proglasa slovenske neodvisnosti. Lelo J84&, ko jc bila rojena slovenska zastava, jc bil začetek tistega procesa v slovenski igodovini, ki jc dosegel iuojo kulminacijo Icla 1918 z odcepitvijo od habsburike monarhije. Leto 1848 je bilo leto uporov, barikad in prevratov po vsej &TOpi, tako tudi v nait deželi in na Dunaju, kjer je bil strm ogla vljcn osovražen absolutistični reiim avstrijskega državnika Metternieha, Leto 1H48 je poznano pod imenom 'Pomlad narodov,1 ker je v tem letu prišlo na površje načelo narodnih držav, nadelo, ki se jc rodilo ob francoski revoluciji dobrih petdeset lel preje. Istega leta 1S4S je bU sklican v Frank funu preliminaren vscncm&i parlament, na katerega so bili povabljeni tudi slovenski [n čciki delegati, ker so slovenske in ČeSke dežele bile skozi stoletja de! 'Sacrum imperinm romanum/ Ta Sacrun imperium mmanum so leta 1486 ncoficiclno prekrstili v 'Roemisches Reich deuteher Nation," Pravilni prevod lega izraza je "NemSki del rimskega cesarstva' in ne, kol prevajajo naSi zgodovinarji, z 'Rimsko cesarstvo nemfkega naroda". V petnajstem stoletju je namreč Nation pomen ¡1 ozemlje in ne narodnosti. V devetnajstem stoletju je bilo ozemlje poznano kot nemška konfederacija. Čeprav so v slovenskih deželah volili rnoiic, ki naj bi izbrali delegate v frankfurtski parlament, je tako pri Slovencih kol prt Čehih prevladalo misije nje,da ne pošljejo delegatov zaradi nemfte nestrpnosti. Živahna debata o tem pa jc vzbudila mnogo zanimanja in poskusov definiranja slovenskega narodnega programa in zahtev. Slovenski in čeiki delegati so se v začetku udeležili zasedanja frankfurtskega parlamenta, a so kmalu odili zaradi neslrpnosti nemških de legalo v. Ob vrnitvi v Ljubljano pa so slovenski delegati prinesli s seboj belo-mtHlro-rdečo trobojnico, ki je takoj poslala slovenska narodna zastava. Zanimivo jc, da ni bilo potrebno nobenega amandmana k ustavi, nobenega zakona in nobene odredbe, zakaj vsi Slovenci so jo priznali za svojo. Danes pa se dozdeva, da je priznanje tradicionalne slovenske zastave tako komplicirano, da vpraianje £e vedno ni urejeno, čeprav se sedaj vsj zavedamo, da jc zastava nai narodni simbol samo takrat, ko je v laki obliki, da predstavlja vse Slovence. Čla ni druilva Slovenija na Dunaju so sestavili programn Zcdinjene Slovenije, ki jc zahteval: '1. Da se polilieno razkropljeni narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Korožkim kakor jeden narod v eno kraljestvo z, imenom Slovenija zedini in da ima zase svoj deželni zbor. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnoma iste pravice, ktcre ima ne miki jezik v nemških deželah, da bode tedaj nafi volji pripuseno, kdaj in kako hoetmo slovenski jezik v .iblL in pisarn ice u peljal i. 3. Da bode nafa Slovenija obstojni del austrijhkiga, ne ncm&kiga cesarstva. Mi hočemo, da bi bila naia dežela pri neroskimu zboru Nad 11 jfc^inje na s Liram l6 16 tff&ven dfig Phmo Alfred Breznik uspešen v matični domovini Air rad B rdi i k Je teden dni svojega privatnega potovanja po Evropi posvetil srečanjem in pogovorom z razni in i predstavniki nove slovenske oblasti in drugimi. Tako je bil sprejet pri predsedniku slovenska vlado Lojzetu Peter letu, S Peterletom se je pogovarjal a problemih in finančnih zadeven Mecmuerie univerze v Svdneinu. Na sploi-no pa mu Je poročal, kot referent za narodnostna vpraianja ASK, o delu te organizacije, Srečal se Je tudi z ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Djalrjem, govorila Sta o obisku v Av-StreliJ i, 1 namestnikom zunanjega ninistrstva Republike Slo-venije Zoranom'pi 1 e r j en pa Se je Altred Rreinik pogovarjal o slovenskem predstavništvu in iniorsiativ-nem centru v Avstraliji, Tudi z (■inlstroffl za informacije Stanetom Staničem Sta govorila O infornativnern centru ter o izmenjavi informacij med Slovenijo in evstreiskimt Slovenci. Alfred ¡3reinik se je srebal ie s Spomenko Hribar,s katero je izmenjal nekaj misli o Svetovnem s loven -Skem kongresu, Obisk prav gotovo no bi bil popoln, Če se ne bi le srečal Z dr, JoietOm Pučnika«, predsednikom D£M0SA. Ha Radiu Ljubljana se je posvetoval s tamkaj^nj imi novinarji o pošiljanju poročil v Avstralijo, Imel Je sestanek I Jurijem Holijen, Branetom Bergantom, ^■aco vabič, Vitom AvguStinon in drugimi. Razpravljali so med drugim tudi O pismih, ki SO j in avstralski Slovenci naslovili na poročevalce Radia LJubljane. Petkova oddaja Radia Ljubljane za izseljence po Evropi je posnela pogovor i Alfredom Breiniko» v katerem je posluŽalcofTi povedal par besed o novejših dogajanjih r^ed Slovenci v Avstraliji. Tudi iti^a £vabiČ je posnela z nJim intervju. V tedni tu DEMOKRACIJA je bila posvečene obisku Alfreda BrežnLka in njegovim rojakom v Avstraliji cela stran. Tu je med drugim dejal: "Dobro smo si zapomnili predvolilne obljube Ccn&Sjd in vddtno sledimo njihovi realizaciji, V celoti se zavedamo, nogoCn tKitj kot ljudje V Sloveniji, da niso možne r.prearabe ČOZ noč ,,, Na sestanku Slovenskega narodnega sveta Viktorije. dr. Dularju v slovo-besede patra Mika Svoklja: "Ce je slovenska vlada izbrala za vsa re-sesorje tako dobre ministre kot v slučaju ministra za izseljence po svetu, potem bo prav gotovo uspešna,,," hiadaljevanje s stremi 15 namestvana. Le tiste postave nas bodo vezale, ktcrc nam bode cesar z našimi poročniki dal-' Podoben program sla sprejeli ludi takrat ustanovljeni slovenski društvi v Gradcu in Ljubljani, V Ljubljani so poleg tega predeli kranjske dcZelnc barve - bclo-modro-rdeče - 7Ji slovensko narodno zastavo, Z letom 1848 smo Slovenci dobili svoj politični program in zunanji simbol tega programa: belo- modro-rdečo i robojnico. Prav zaradi tega, ker habsburška monarhija, v veliki meri pod pritiskom Madžarov, ni hotela ugoditi Slovencem programa Zcdinjcnc Slovenije, so nadeli Slovenci iskali uresničitev programa izven monarhije. Tako je 20. oktobra 191« prišlo do odcepitve od Avstrije in 1. decembra 1918 do proglasitve zedinjenja s Srbi in Hrvali v kraljevino Srbov, Hrvatov in Sio venccv, ki se jc enajst lei pozneje preimenovala v kraljevino Jugoslavijo, Skozi leta jc bilo mnogo oilikov, da so takratni zastopniki Slovencev pristali na zedinjenjc, ne da bi se preje [oino in veljavno sporazumeli, pod kakšnimi pogoji in kakšno notranjo ureditvijo. Danes pa vidimo po dogajanju doma, da ni tako lahko in da je bilo Jcta 1918 težje, ker so bili Slovenci kot del Avstrije premaganci in Srbi zmagovalci. Zedmjena Slovenija je^ mutatis mutandis, & vedno političen program Slovencev in belo-modro-rdeča trobojnica je šc vedno narodna zastava in simbol programa Zedinjene Slovenije. To kljub temu, da slovenska zastava ni bila petinslirideset let dovoljena na domaČih tleh in je bila preganjana celo tu v Avstraliji po zloglasni ekspozituri Udbc pod imenom Slovanska Izseljenska Matica. Kakšen je političen program Slovencev danes. V zadnjih tridesetih lelih se je v Evropi marsikaj spremenilo v politični miselnosti, koncept narodnostne države, ki je bil kriv za ekskluzivnost in preganjanje manjšin, sc počasi omiljuje, razen seveda, pri Srbih, Hrvatih in koroških Nemcih. Zcdinjena Slovenija je še vedno političen program Slovencev, toda njen pogled ni več usmerjen na jugovzhod, lemvei nazaj v Evropo. Kot je preroško oznanil Cankar, da jezikovno sorodstvo ne more nadomestiti tisočletja kulturnega sožitja." tffovetiàkp 'Phnto 17 PISMA TOEDNIŽnrTT ShSfi^^ f^r sem SX Pis^. predvsem bi se vam rad S V tako lepo revijo Slovenko pis^.Če v uvodni besédi ste lepo zaceli z e*-nagibih,ki naj bi vse drL.iili.IXjdi Draga Gel t lepo piše o spravi rnfSifVi * V niti seci v roko nisem utegnil.Imam pa njeno knjigo ki JO P™m Ç°Tii ÈÇ ^^edloge in sklepe referatov iz Avstralce slo -venske konferenc* Eem ^ že uporabil na brisbanski radijski postaji.Preko vseh teh predlogov in točk najlaže razložim občinstvu pomen ASK.Sedaj imamo tukaj fe 19 Članov. Novice iz Slovenije in kopije raznih člankov iz časopisa pa Se najbolj otogatijo revi jo^festiLal pa bi vam tudi rad za pogovor z Ljenkorn Urbančičem, Zelo zanimiv članek Ki odkriva resnico. Če boste s Slovenskim pismom tako lepo nadaljevali kot ste začeli potem bo ASK prav gotovo napredovala.Prosim vas, da n^jo zahvalo in čestitko posredu-' ïî ^?«?^;11 Spacapanu za brezplačno tiskanje zadnje Številke. Simona poznam ie iz let 1960-67., ko sem bil v Melbournu. -žZ-Vo Cudflmaij Sprejmite tople pozdrave iz sončnega Queenslanda, ^ StoveMko pUm ti.I h pwd nami.Je. giatilo ASK,zatnk*at ¿zhajFdZmuzčno, ZetUl pa saZ Shakupzaie, v Hamt&tLL.Vt&n bialcm bi toplo pnipoiočat, da poteg 06 tanga cUva v P^imu dvakrat.in m udtoat,pH&hvtitjO in tudi p^emUUjo uvodni ¿tanek uAzd-*uce Stanki GizgonJju. Lojze K&io&ok HARARE-ZIMBABWE - Naj lepia hvala za SLOVENSKO PI SMO,k i sem ga včeraj preje 1.VoseU m, da avstralski SLovenci aktivni.Dogajanje v domovini je dalo nov impuls. Nisem pa vesel na£e razdel jenosti. Imamo dve rev), ji ¡Misl i in Svobodno razgovore in celo vrsto klubskih glasil.ie pred Leti som si prisadeval, da bi Slovenci namesto vrste lističev z majhnim krogom bralcev izdajal L Le en sam časopis tako kot Nemci, s knjiievno prilogo, ki bi Izhajala občasno* Pa sem povsod naletel na gluha ušesa. Na eni strani so bili Ljudje, ki so "načeloma" in iz"prIntipa1' odklanjali vsak dialog z Ljudmi v domovini ter bili. sovražno razpolozeni tudi proti temu, kar je bilo v domovini dobrega -Vsakogar, ki ni z njimi soglašal so proglasili za komunista in načrtno sabotirali vsako prizadevanje za slovensko enotnost.Na drugi strani pa so bili ljudje, ki so nepre -stano hodili na jugoslovanski konzulat po navodila, ki pa niso bila vedno v skladu z interesi slovenskega naroda v Avstraliji. Tako nismo mogli ustvariti tega kar bi lahko že zdavnaj : tolerantno, pluralistično skupnost nas vseh. Tudi denarno bL danes lahko bili zelo močna skupnost... Ker se eni kot drugi kar ier isti ,doma in v zdomstvu, ri.ru; jo in komolčijo na položaje, moramo vsi trezni Slovenci brez predsodkov nadaljevati dialog in previdno voditi nas' slovenski čolniček med Scllo krvavega komunist t lenega totalitarizma in Karibdo brezdušnega materialističnega velekapitala..* V želji, dn bi imeli čimveč uspeha pri di-lu es našo skupno slovensko stvar vas iskreno pozdrav L jam. Ing.Ivan Žigon NOVE KNJJGE AV5TRALSKIH SLOVEMCEV ALI I NJIHOVO UDELEŽBO TO DREVO NA TUJEM RASTE/Naročite uredništvu Misli ali Saluka/pesniška zbirka AURORA AUSTRALIS/NaroČite na Jože Zohar,19 A Hume Cres,Werrington N.S.W./pesmi GROWING UP W ALGE TT/C il ka Zagar,P.O.BOX 175,Lightning Ridge N.S.W.2834/ SREČANJA.PORTRET I,DEJANJA J.del/Ljenko Urbaneic, P.O.BOX. 70, Waverly,N.S.W.2024/ LIPA Sumi MED EVKALIPII/Slovenska izseljenska matica.Cankarjeva 1/II Ljubljana/pesmi tffo venifRp Pwjjo 18 OU& SE ERDí ítDIC iz Sla/rüjs ... ?ozd/w\t¿jem Avxttolijat Zdaj je tkffuij ze ORO íttú, atoan bit pu. iba m "wrfni potcbli wta".Zujfa je ícüafe. 1A> zcfiaj' ano pMÍí^atí? diWfeia&z^jd ¿i p&tfatóaw/íí na ¡Xítitió&m ¿i (jip^au^ír pcdicíju, i> gotpodaXAtvu mA tú & faka, pii tmíijih pa je ¿Cüuenífct (OTt&renf sefe pied jfflfetj d!ne.ú< -ir.icjeí ÍKW J -Jüívejiikt .ii! ^¿uií'íi, fe-t fct1 odpíafii dowdanj.i monopot iií anoqoáií mjno potíi.^ f»io pu^eMonatizccijo tsca ^cdic^ja. oídi, pci'eg iC-Xvsuija afsi^oijcítAiní knize, ostaja ¿i vedkí ena izsed dl>e/i (wcdfij c/í záitnv Venúiúve. l.tijni&u diíkíatacije 19B9:r2ódv¿iM$t dtúbt wení/É. Do pterf feíaff:^ ¿po ntxtCi, da bo pitifí1 do íícvü AfíMiiufe. uiíctvG -ifr -i Ííiíi de iL'ijtí itnúm, o utáavi titfs. c MauoAtojwstL Slivdnijt do koica fe ta. 2daj ano matati ¿pozmti, da tak |jcrftife fjü í» izv&ttjiv v » Aidm zaiadi At£.viñüh p-í(j.\>r6 Vii ugovoícv k c-niítíní iicw. iL&tavz, z-fosti i itñúni iedanje. epozicija. Teda gapodanéta. k\iza v Stoveniji ixqeabtja, ¿toventki denat Al vedno cdtL'ka Savi .landot in i1 Tte.oúiadu. Vanno&tni \x;(o?aj i? Jugesfaviji Jg. zaxadi ¿ídaKjn bcíj zaúitwtUh rBCíottt&uli konitMov, za\adi íví-ffíí.'.c^L'diTt> situad je. v ju£p¿tovan¿fci q/aniji ai za-nadi iKpieávidíjiv^k leza&fatw úr iu¿.bko\> vetituv u rtfádcwjitBÍtf teji Stáiji \&fat> ¿&tb£x-S?ovemja pa -y' vedrto cifaj'a u tóír txiíhaníkem teütfn, fct je potn dinamita. (ti bi Sfaxfd izko'íist.ííi zgaicviiuho ptiCoínost zíí uí&ihíatftv waíitotetntgi po -íaiíirt ádaui, je CeMS W.ll. !W, pMdfagxt pUebücit o naodut- wtiwti iftvciufci! dfilave. pneri -ip^Cjanori ttif^v, Pti tefn ¿¡i zav;em za ¿zuedtic pfetij&tii Jaojioc fega at t ciwfkt tftiigegs '.^tijiiO, cfa bo SfWfUj'a taJifeo pt iiafeiiin Wcvo t&to 1991 feoi Mccki&ia dnži&it. Pii iiiir ^xtivio^ ijeiicixi-jtUflO Xv&ja ptiijxrto vxh Si'iMiJf.ev po #&tix. Zavidati x HCiapo, da taliho Usfyeirv I'd z iiniftiO tx^jo ui da ran pii tan nz to nihče, ixnnftit. to fcsjicu bi iad povzfiE -ii. miiti od Stoiku Gnegobič in jilt mtc ^pnatenitsbdo up., kako bi potekale, xxsii č& ni bi biin o AiibtnafijitKjii in kah-iia bi bi ta datEA Slovenija? Lcpn pozdtouz -i ¿cnčne ¿tnani Alp Erik Motite @@@ IZ BELA Matijan K&mČ o položaju St&&nc<>v v aMtHaiifi podpora s PACIFIKA Wa^iift rojakov na " p ciT7' c e i i tTt ¿e ofajfi ¿^Atj^_ _ _ i-jdbCjana, 19,J0.90. Te i bilo dobro, Je t>i odprla svoje predstavništvo v O-nefli Dd večjih mest v Avstraliji, prav tako pa ne bi bilo odvsi ubrati hrvaiko J»t pri opremi svojih izdelkov i oznako I4A0G In SLOVENIA. Marjan Kovat se jo i^Cd obiskom srečal tu>d i z dr.Pučnikom, rni. Gospodarska in nacionalna kriza v Jugoslaviji sc stopnjuje m grozi s katastrofo. Kar.scijum Slovenci posvetu s skrbjo opazujejo, kaj sc dogaja z Jugoslavijo in Slovenijo. ObCuiek ogroženosti naraiia, s leni pa sc porajajo zamisli in težnje, kako naj sc-povežejo «i SJovemri. Povezati Sk)vcncc v domovini in tujim -to je bistvo zamisli o Svetovnem slovenskem kttngrcsu. Kaku si pomagal i v stiski, to jc vpraianjel Vsekakor SktvolKi na lujem niso v ekonomski Jlis-ki. toda loče nosi od domovine, kjer je materni jezik pri izviru tuojcgja nastajanja in razvoja, grozi, da hodo kot del slovenskega naroda poniknil t. /,ato Slovenci po sveta potrebujejo tesnejše vezi s Slovenijo. !n Slovenija potrebuje stike I njimi, potrebuje njihovo ustvarjal -ti(®[ in izkušenost v svetovnem ustvarjalnem, gospodarskem in političnem dogajanju, polrcbujc glasnike in razlagalce svtujih stisk in interesov. In ne nazadnje potrebuje svež kapital, sicer hod" nje run bogastvo in zemljo pokupili tujci, Zamisel o Svetovnem kongresu se je porajala hkrati s prebujanjem Slovencev kol naroda, z ranijo njihove samozavesti, da so narod in da hoicjo kol lak obstati in da hočejo Izoblikovali in postaviti svuju državo. Kajti doslej nam Sc nobena država ni bila naklonjena, nc stara Avstrija, ne slara ne nova Jugoslavija. Zdaj je ¿as, da s) jn postavimo. NamreC zdaj, oh razpadu komunističnega imperija. |>o razpadu vsakega imperija je nastala kopica novih, manjSih držav i a tudi ob razpadu komunističnega bo tako. Svetovni slovenski kongres se v določeni meri ngleduji: po Judovskem kongresu, v marsičem imamo ludi podobno usodni, Vsekakor je temeljna misel SSK: zdužitcv duhovnih, ustvarjalnih m ekonomskih moči Slovencev, /a nikakršen nacionalizem v smislu izključevanja drugih alt ve&rednoslnefia kompleksa ne gre, gre za sproičcnD samozavedanje svoje nacionalne določenosti in odgovornosti zanjo. Svetovni skivenski ktingres je torej v nastajanju. Sedmega dccembra letos bo v I-j ubij a ni ustanovni zbor Konferenco SSK za Slovenijo- Podobne konic rcncc sc bodo (ponekod so se že J organizirale ludi po drugih državah na vseh celinah. Drugo teto, od 27. do 30, junija, pa bo prvo zasedanje Scenskega svetovnega kongresa v Ljubljani. Na njem se bomo SreCali Slovenci iz vseh dežel in z vrieh celin ter ustanovili civilno (nadstrankarsko in naddriavno) in-Slilucijo, ki bo povezovala Slovenijo z njenimi rojaki po svetu in njih s Slovenijo, Kes je, da so v temelju zamisli o SSK nacionalna čustva, bolje samozavest, toda SSK sc ne želi vračati v nacionalizem i'), srnic i ja niti v omledno nacionalno sentimentalnost; Slovenci želimo postati moderen narod, ustvarjalen in gospodarsko uspc&n. nariid kulture, miru m gospodarske uSpeinosli. SSK boarukuiauv in ammator te usivar-jalnosli, povezan osi L in povezovanja Slovencev med sabo in Slovencev s svetom. I'owzovalni odnos med Slovenci naj bi torej temeljil na Jmcrcsih in na zadovoljevanju interesov, ne pa na nekak in i abstraktni »slovenskosti... Povezovanje je seveda povezovanje Ic, če jc konkrcino. V lem smislu bo Slovenija poglobila m okrepila raztiCne .povezovalne inslitticijc (dru&lva in drage ustannlvc) na tujem - in to brez ideološkega sektaitva, kakršnega poznamo \f preleklnsii, Slovenci posvetu pa hodo neposrednejt sodelos'ali v življenju Stosrnije. Svetovni slovenski kongres bo združeval intelektualce in ustvarjalce v »'Ii>:lj0 univerzo«, skrbel za intelektualni podmladek, Štipendiranje podipkimcev iz Slovenije v tujini in Slovencev v domovini, pregledno informiral o dogajanju v Sloveniji, o možnostih vrnite tn zaposlitve Slovenecv iz tajtne. iVefc Skivcnce^1 po svetu jfa se btimo intenzivneje kot do«lej pojavljali v tujem livku m ga ijbveičali o naSih problemih Možnosti in nujnosti povezovanja Slovencev je neSteto, Samostojna Slovenija bo domovina ™h Slovencev, "liida do nje bnmo labkopriili le s sltupntmi mucmi vseh Slovencev. 'Ii> «energijo«, bo skupil zbuditi in zajeti Svetovni slovenski kongres. IN Spontenkit Hribi) r 20 ïffemmiîp PUma SLOVENSKA GIMNAZIJA V SYDNEYU POROÎA MAR]ZA LIČAN "UkTUlU J um JE NASTAL Z MAH T KOT RfS^lCA O geslo letcSnjega 12 -maturant skega plesa. To je jeilk, ki je jrastel z naiim narodom in z nami osebno. Materin jeiik je res domaia hi£a na£e biti. Zakoreninjeni smo v zvokih njegovih svojevrstnih slasovnih sklopov, kL so nosilci smisla in čustva, vse do najviSje ravnine jezikovnega sestava* Zanemarjati in ne učiti se materinega jezika bi pomenilo torej Zanikati svojo lastno hit. Tak Slovenec nI vreden, da se imenuje, kaj sele, fla je sin slovenskega naroda. Pomembnih besed o jeziku se iaveda 56 dijakov Slovenske gimnazije v BanksLovnu, v Sydncyu, zato žrtvujejo sobotne dopoldneva zn učenje materinščine- Od teh jih je deset Se opravilo zrelostni izpit iz slovenskega jezika. Ka 12»maturantskih plesih se je predstavilo slovenski skupnosti in avstralskim gostom 108 maturantov. Maturantje 1990-stoji jo z leve proti desni¡Peter BergincT Roger Toni, David Kociper, Marko Celin, Alex llren; sedijo z leve prati dûfltli ¡Natalie Vočanec, Angola Mikel, Sanara ^iarkočid, Mtilen Gaiperšič, Mojca Pelcar in učiteljica Mariza LiČan. Na fotografiji spodaj je Slovenska gimnazija Banks town Sydney 1990, effl&ttetufig "Piàmo 21 Maturanti se nam predstavljajo... Leiiy ar dtaniysJlfln slovensko maturo je opran/o r teh dranajsnh fefift IOS muluraatov. Paies; ustni/i in pismenih izpitov, *r SO Jih naii dijaki, stovetuie srednje soie * &>nksso\*nn (Sydney/, pravkar WJ''1'; J? ir Poslata tiXKfkiJa, da se telo /ndtfarfjo sforneskenui oWntim. To je njihov dodatni izpit, ki ga radi ali nekateri manj rudi opravijo vsi muti/ranti Itrez tzfttHc. \a stovensklS radijskih mltlnjt/H 2 LA podajn "ustni izpit", na naii¡¡omaki sirarn ,Ymv thttv /ta rvwon(/u "pismeni iz/iif '. Napišejo ta ¡mrtvit' kar in kaj .hdrifi hočejo. Tu ni tolikega predpisa. Hjlhoye terne pri teh ovknai/ni/i ' 'izjiiiih "so predvsem sltiltCe: odnosi domaterinega slovenskega jezika, late, uiitetjer. stortnske skupnosti, Odnosi do staršev in njih domovine, eventualni ol>t\ki r Shira" ji, iimlaljni ifitd'j aH vstop v samostojno iivljenjt'. Vsot s/)is je svo jemten m irWrar, zato je vrednn na v$ntcm« posebej wumi iPisinhnemn. Če vztrajaš, zmagaš! hi sem Afla|ca PeXu. Sl.ira «m Mtffl. na|s1 let m leios bom knntaia sfedmo idlv. S l»m st So jikliuCtlo ludi mo|e »bolno cli i v ? m 11 Sloitnshe irttm: iole -J fjjnblounii SlOifinitm» Kin K iiiels »¿iti kol prediohhi «|i ■do sedmesa mu eni I vjisom na sredin iols. um pi^rla Ivdi I uirn|sn ilounifirt ni ntdoii tuli > Baolslomoii. Kojt pivo yrfan|C t Uo«mSV> šale |t hib tjJiinmo m prijrl no Hadi stm tla t if.li S Sit),.: riailln. ki Ji l.lirat pOUtMill siovenit mu. Spornala sem veliko oliftk.; kilenmi smo poslali pripleJji. r-U set-n smo fHtfih ilortnikO. rtUdar it |C moia (MiCJ ildikiTlll od drugih, ie knt lintok lem sliiala nuiiiiut m otetoie Msode, hi r;ha|djo w|Jli i i^aHoni Hi Hi nskupo»! (E II- seiltia HE »l»tof iopolpnciE, ki «in rih pfES(dcla 1 !lo«.i!'hCir mtedu bi |ib hib har kpii ilEvilp. Vccon klo »m na-iirtt ot i;ko>ala iril JtL l'm.i leta M ffiHMSla ekC^si. nekhkj nitiejE :s je in bltfal mah maturi, median hg sla udnu diE leii o' m 1 liitdro hilio. kai ojfnkul |E hit umi ranii dal um oulur >0 sltfCu cd Srednje folt l iHim nlmooi ¡t potcblo luili JiiliF jninje « jejAu. Ulturi m flsiaujli Ijpdi. kalerih del Ha 1>K)i me. i Haiia. Vesela sem b la, b »m HfHOhla, da si r dH0|em malmocga jtrika tudi irlnliiujcp mornoih ■ Ondotilev baljiiD 1o(k oa maturi Frii-IUII ranim, d) pO lp'iku lelifi Ob skor.ln-pa sfivenstji iole, I» nmt slom har iabslno. iandam it. Ca sc 1 trm ¡aiot ¡atrnia notri liflitmkl pol MdiC9 PilCiir Uimui Da. da «I bo JUA0|e slumoitme Odprlo irala 1 Ct iiim mofooSItm znosili "i. islPtasiH |:a 1nU k reticmo iammeano in r naiam domu je bila nomlid. te (Jonih un ne doJm odiotresii slijii. ni iiiorc laiomEti deplia, da je diuJma Vfinftliiiiia bif." makie in oicli Toliko veljaš, kolika točk imaš! Inmiuiem M iwen CiJ|wiit. Stan sem 2Q let m cHiskj|en diugi letnik HiHsrrt ni Mamuane univnu v ilCiKrni. V te Kieher iihool ti' titalt. ?5 oklotra t^fO. |t iiad so |i»t Siednie iolcei t drijvi rfe» S«ull> i1i;lci ofiDilb pni pismeni upu Prn predmet ,r anitcUmi. V ic obvrrna Hedlt«i. io ii dr«e piedmeK izbeioo umi diplu Med te prEdmste ¡i ifcf luierj ludi sluKnStina. ki jr it od Itn 19Ji piidnan n-a1uiilflni ptedmet v ^nlialip Utldi del nuluiiteloeea ujiita smo opatih 1 septembru. Vsak piedmet ima iDthomo vicdnott. ni prrmer abjliiiina Iflfl toik. matrmahka 1W ritk. st^nitinj IDO botk m tako dtljo. Mami vit si mora v M. wredu vbati tohV> pi«lmclOA. d) si nabeie MO loth, ki 1« itv«da s»0ra| ncdoicrli vo štci. o na miluri V | ] ir t li laritdo ii diiahi [«}iljljl|jp 1 £imbol-iii len piedmenv ■ Ho di|.i> naplavi matuio Caha vti neslipen na nkl|i^(ie remltalr. hi mu .1I1 poil|ero ietf r lanoarm Skupn« ileidi) toih odiRra ponitmtno vlo{o pri vprtortdju Pa umietfll na primei ■ ii V(IS na Dinno lahfcltelo mora imeli 450 lotk. ie |ih ima samo i ¿9. lic bo ipif;tl tna letka eia odloČil no rloeo P" poMicni usmEiiLn SlnCfJiL li iu1o irbere studu li ¡ah1s»i nuni IsOh. če r lem taiu ipiitato KUluranlt kij tli ideh i»ila: Cdf^ui i|01 neufltoiflsl 11 in ilwai i tluhoin "Oditsng od itenia loCh!" Hojen Coiperlič Med Ifiui da;kJbl|emnii dijahi U ludi mop ujolci 1; 1?. raneda Slon.isSC Veijiiit- iolr t Bankslo**o. Veli>okrj| nn letep; "Kako si ireCnil Da, laliho- h vesela ker si le opuvila jnatwDl" 51iin|am se 1 nplwimi ifjjiami. haiti lalo Km mislila pred drema letoma Luifr ;ii fretttailrf h. da ie: malurp koief. ioli'.ib sfafci. n)|K!0i1> >0 troda. fo:ne.i spajnaš di ni tiko Ko Si Hjire|o wata sredn|e iolf. st od-ithka. ¡no>a vradi ki te itdijo r 5ve| um»1»jnili. odraslih 10 tesnili ljudi, ki natrtuiiji ilu,u pnhodnosl librati si moaai poil-t hi ga M rid Optavhal m s kilenm si boi slolil kiuh. Uislim. d) |0 Id ia 17 ali IS ktraoseta najpotnemt-neiU 0(Wtil«r. Osebno sem se oJlotili ia ilvdii t*onom>ie. m slet di bo onnerjiletm ilvdi| laiji Void*, iato sem se imotila1 le prn dan me ie pitseneb! bil ir dan vjiisa. Pnit sem se in»Jla i lolihmii hvd-mi v (m sobi. Vsi smo biJi jamill^ni m ptdan; idpolnjeranjo vpisnih otiiimei. Ifkjh plidmelf III iKtditi tirmljt zahtevna delo in idOl ga pi an hm opran r«sluli nafiipdo Is if moir mneme. 1'ivii sem se SifitJ) t lepiiAii odločitvami, ra kilere sem se mpijl) sama odUm Na Siedntt ioli ti pomaeaio m s*e1u|ei» uCiKtji ludi odnos do itodi|i se spremeni. Od 1v5je[! Ijiln((3 dela » odvisni Hvvllati i^pitoi. Jar stm se ooioMa ra SiodijCkonoimi?. /SO itudentw si dleie v piedarainci. kier spreml|a|b predivanje profestrjer. Tu m smeha niti heca kil si zamudil |e ¡amuiino Sim si Iriv. te si ka, pieshiil. Zbraneit mera trn stoodslolna. kiju pro-lie»i lajloji t.nkill S ¿iSom it pnFajodii Ob koncu vsakima seitifilja» idpiti. Dcene dobii po polil Zopet si samo ilevilb. Prar valo dobro radumem utokf 12, ivitda iit jim Irhm veliko vei* n« matori in »speboi t prihfldnoslr OTROŠKI H J M 0 R -Jakec, pojej krvhl- »Ne maram kruha*, »Moraš ga pojasti. da zra$iei". »Zakaj naj Qi pa ira&tei?« »Da si boi lahka kruh sam sluiik "Saj sem že rekei, da kruha ne ma- ram- -Ktliij |e odnos meri uCitelji in uian-oi rinjbdljiir?" -Mod |w£itrtlcomk" i-lvjinčck. koliko jO li r£t ?- »Nn mili, Petcnčck. iirn|>ak t je ni-" 'kjikn p a lo vei?« »Kor Jo moja nniimn nikln, da moram tli I i nli Š0£lih driirm." ■Piicni zelo predvsem strukturallstlčnc teoretike, se mu \prašanje naprej oblikuje v smislu opozicije ljudska epika proti umetni (pripovedni) prozi; 0|K)zieija je po funkciji in pomenu sorodna znani strukturah stični dvojici natura: kultura. - Levstikov Kq>an naj bi bil. če jc hotel biti korak v novo slovensko pripovedi» prozo, 0|K)zicija literarno vrstnim pravilom, ki sicer veljajo za ljudsko junaško epiko, kot književna oselia sc upira ccsarsktm zakonom, ki so za ta del metafora Ijndskocpskih literarno vrstni h tesni te v, in s tem izkazuje svojo individualnost; takšna individualnost pa je že lastnost "romanesknega" junaka-subjekta. Kot nelojalen "romaneskni1' subjekt v/traja vse do dunajskih dogodkov; po /.magi nad Brdavsom pa ga upognejo. mož se loj ali zini. /amji svojo individualnost (saj jc ne ho vce uresničeval z uporno kontral>ando, sol ho tahko tovori! legalno, skladno z zakoni), S icm pa je slovenska pripovedna proza zapravila prvo veliko šanso, da bi postala to, kar |u po vseh zakonih zgodovinskega razvoja morala i.c zdavnaj biti: "romaneskna", meščanska proza. Martin Krpan jc sicer usta i bleščeča parodija etabliranc junaške epike; toda takšno parodiranje pozna tudi že ljudsko slovstvo, povest torej ni vstopila v tisto opozicijo do ljudske epike, iz kakršne bi resnično lahko poganlo novo: "romaneskna" proza. Gre lia občutljivo in zamotano miselno kompozicijo, ki narekuje zelo natančen izraz; zato zahteva Zorno va razprava kar se da pozorno branje. Natančnejše osredotočenje pa razkrije za to razvejano, celo naporno, ozira!no besedno zgradbo čistega in doslednega logika, prcnekaicro duhovito rešitev," Prof. Zom zaključi svojo razpravo z naslednjimi besedami: "Meja med utopijo in resničnostjo je zabrisana, kmečki pregovori odmevajo po dvoranah dunajskega dvora. Tako je kompenzacija za resničnost postajala temelj slovenske umetne proze, fn tudi kompenzacija zs prozo. Orehova senca ni nič manj prijema od lipove, a slovenska proza jc hotela po Močilarjevi zapovedi na Levstikovo prošnjo, bili pod lipo. V nedeljo popoldne, pod lipovo senco, od nekdanjih časov, Dva para volov pa sla morda vlekla mimo volovski voz proti Jeprei. Po poti iskanja slovenske ume me proze." (str.78) V petek, 26. oktobra zvečer, smo se s prof, Zornom srečali v verskem središču v Kcw, kjer se nam je predstavit kot predavatelj s pregledom moderne slovenske literature; kot literarni kritik z opisom svojega dela; kot dramaturg, z opisom modernega gledališka; kot pisatelj nam je povetlal o svojih delih in načrtih in kot urednik Mladinske knjige jc povedal o delu založbe in njenih knjigah. Tudi zbrani smo se mu pretiš ta vili s kratkimi poročili o svojem delu po slovenskih šolah, knjižnicah, kulturnih prireditvah, pri radiu, in kot pesniki in pisatelji. V nedeljo, 28.oktobra popoldne, pa jc bilo njegovo |) red a va nje o razvoju slovenske literature v dvorani Slovenskega društva Melbourne. Ka izstavljena vprašanja v zvezi z moderno literaturo, časopisjem in dnevinmi aktualnostmi, je prof. Zorn skrlmo in natančno odgovarjal. Za! mi je bilo, da ni bito večjega zanimanja med Slovenci tukaj za njegova predavanja in tipam, da prof, Zom ni bil preveč razočaran. S svojim vpisom v Knjigo gostov SNS Viktorije nam je po veda J najlepše: da ga prtscneča in razveseljuje naše navdušenje rad upanjem in željo po čisti slovenščini, brez tujk; îutït je, da imamo v srcih zapisa» jezik najbolj poznanih literarnih det in tudi želimo obdržati najlepše, kar nam je nudila slovenska književnost v letih upanja na pravično bodočnost. Draga Geti, <1.11.1990 tffovettd40 PUwö 23 Slikar Tugo Šušnik, razstavljal v Avstraliji Na trilito Smo Ig pujutali o obisku slovenskega nmcmikn, slikarju Tuga Šuinika v Avslrallil. Potro dveh rüíSiavv Wnllengtiiigu ju Sydneyu, jr bila ntu predavan) proiesorja dr, Tomaža Breicn, ki Jih r» imel p? sydneysklh umverzali. galerijah in drugih institucijah. Predavanja so bila izmtno na tente sldensko upodabljajoče umcmosli, laküivanego posJ modem ¡slišnega slikanji. nova tvrsi »Hkanja in upodabtjanja. nasproma od Vlasiinrg.i slikanja, hI smo ga poznali use do nedavnega. Ta nova srrirja ir slikarstvu se ie uveljavila ¿ele v dobrem zadnjem des I leí ju. Tudi v Sloveniji ne zaostatiio, nasprolno, Ja nova Jvr^t ymvtnuít" doíofla lope espelie, povzpeb so se v sani ivfrioviti vin Do*az. da so se v umdnaroOnem proslom uveljavili, je, d« jih testo vat>i¡o da razstavlja ¡o SV0|,1 dela po najuoUHtnejJih galerijah v Evropi m posebno so dOtUrtÚOS-li v Ameriki in kontno i ud i v Avstraliji, V tej MI umi misiji jo indi T¡ija Greje direktorica ljubljanske gaterijt Equrnft, Kot predstojnica le galerije se savzenti za pro-movirauji! >n uvel javi; Jnti umol-nikov mla|ie generacije. Ima UHOdtn posluh tít nOvo tvrsi umol-nosll. obenem je odlJiee manager, prc'OSienalno vndi galerijo, promovira umeJnosl. jagoiavt|a linanina sredstva ¿a delovanje galerije. bavi se s prodajo WMtnln m ra galerija je rn.i n;i-¡boljiih v vsej Jugoslaviji. Njeüa prriodevjirjji 50. da Sí slovenski* unetnosJ uveljavlja v lupnl na pro-Ksicnalni ravni in s tem opravlja dele "kulturnih izmenjav" In kakovostna ilela (lomatrh slovcn, stih uroentikov predstavlja ' na telo jahievtiem in ymeiniíko vajenem Zahodu". COSlovan|« s«v(! hi bilo namen, jenn nam Slovencem v Sydneyu, Wollongongu in Canberrl kjer se gostovali, pat pa je kdllUOT* izmenjava med Slovenijo in Austral-jo. VHUhOf, 1a »ni umeJndsli, kut vsaka druga umel-nosi ;e pač Internacionalna >n jr namenjena predvsem krogom, ki te na 10 w s lo umetnosti spoznajo in 10 gojijo, rekli hi, medsebojno kullurno opijanje Zato pa¿ na razslavah in pretJavan ji h ni bMp veliko irevito naiii» rojakov V nasprotnem stufaju bi se pafl od-vi;alO pO stovenskia srediitih Vendar smo bili Slovenci vsa| naposicdno z gosti pOvCtani in udeležem. K01 prvo, gosle sJa tprotcla pod svojo goslofj"bn0 slreho v i is 11 njihovega bivan;a v BRISBANE___ V galeriji Tho Works v Pod-dlnglonu, Taja Vitfmni Breje. dr. Tomaž Brojt v pogovDru s slikarjem Stanislavom Hapolecm Sydneyu ^iiiji m Duian Lajovie. Gostoljubna in prijazna gospa Sa9a m bila te n|jhova gosliieJ|ica, bile je Iuth niiiiov iolor. vodne je skrbela, dn so bili piavofiasno na predavanjih, n;so nikdar nobenega [n«iavinj,i "¡nirurtJUr ! Gostje sv se odzvali in nam povedali o sebi m o poiianilvu nj slovenski radijski oddaji. Hadevolje so se tudi od Z vil i vabilu Slovunskvtjii narodnega svela m biti dobrodošli gn:;li v klufu Triijiav, Ve.'sktJii slav Rapotec. oiividno 90 jO I SOSLI iz Slovenije v pogovoru z mirni prav miadeniiko raiiivtl Morila s« mu je zazdelo, da shii iumenje domačih gozdov, fin ij (hiljav dm ha domačo zeml|o, ki ¡e ni moi pozabili. Kdo vc, ,T Lajie HOiOHDK Zopei ¿e, ogZaiamo ¿z Kiatj-Lcine. de.£vU,kot plavijo Avi&uitcl, je. &i ti ¿ni ctniHA Avstralije. I/ti ti-veči na juga kar radi prihajate u "su,nny Q,utensland", ie posebej v zimbhzm ¿asa, da j i vsaj malo pregre.je.te premrzle, kosti. L/ drugi stevitki Slovenskega pisma {,em zasledil podatek, da ima Slovtnski narodni sve.t Queemkand 15 članov. Danes vam sporočamo lepo novico:20 nat je že! Neumorna podpredsednica Tončka Meric pa je obljubila, da bomo že v naslednjih ■številkah našega glasita lahko poročati o ve-čjem Številu, Razumljivo je, da so iz rojaki, ki se ne morejo sprijazniti i prehitro spremembo v Sloveniji in se bojijo kaj bo prinesla prihodnost. Čim ve£ nas mora stati ob strani demokratičnim spremembam doma. Dokazati moramo> da je n^ sile, ki bi mogla ob*niXi veteA nazaj u grozote zadnjih 45 tet. vragi rojaki in rojakinje, bo cUte trdni, bojazen ni potrtbnat prep>UČa-iti smo, da je naia pot prava i it edini. Saj Siot/eHdi do sedaj se nisw imtLL ■čafefl svobodno oblast kot jo imamo sedaj, čeprav imamo vet tisoč let staro zgodovino. Tudi mi, i1 A vs trati j i smo se prebuditi. Kakstn Slovenec, te si. Če nisi pripravljen pomagati s obratu in naši Sloveniji?!Doma potrebujejo našo moralno pomoč, He smemo Stati ob strani s praznimi izgovori... tepe pozdrave iz dežele sonca predsednik Slovenskega narodnega sveta Queensland. JOŽfVMi Na kosilu v klubu Triglav. Mariü Mugjpn» pe^drevlja goste v Imtnu «d-bura S N S. - pni levo: Tugo Suínlk, nato Dušan Lajovie, Taja Vidmar-Bioje in dr, tcmaí areje AMU/ SLOVENSKEGA PISMA O PLEBISCITU V SLCVEMJI 7$ glasovalnih listkov -z DA odgpvotilo It vpta-&nih, si pw.'i WO t. V \JeIbooiim,Udsc., J990, MirJto Cudfirnart pijTe___ življenje v naien iElit Avstralije postaja čedalje bolj fivahno, HiSe dfuitvo Mniio-(ia je imelo Zo. o It l obf a zcId uspeiro vinsko trgatev na dr ns't venero "hril)c'lttt,|> I i na v d u-ienje pri pripravah z okrasitvijo dvorana in gradnja "zaporov", katere sta postavila Stanko Meric in Alojz Kolenc j s vsta obetalo vesel večer, tepa udclaiha, dobra kuhinja in veselo razpoloženje je vsen vtisnilo lepe spomine na domač drufabnl veocr. Haša radijska postaja 4 Eb pa je i, in >i. Rov.iiseLa svoj letni radioton, k a t e rega smo v soboto z enournim prog rjraoai podprli tudi Slovonti. Postaja je mci naijmi rojaki pri ljublj&na in domača, vzdriuja pa st ¡Ked -vsom od c'ianstv3 in seveda je deio prostovoljno. Vsa leta nan je nudila pri sestsvi programov popolno svobodo in tako je ic se-daj» V radiotonu sta bila v zabavnem delu programa posebej duhovita Albina Vah in F da Andlovec. Na "h r ibfku" i«tamo vsako prvo aedeljo v me scco piknik. ^ 24 Âç VUmo Ntds1ji,^. i p O m i a u po predvajali minske sve UM tudi sen j«-* spe s cvtt jen , imena vseh Znamenje s pomaga j-kr značilno z stavlja po predstavi j reda. S13 J leti naris bone ie en pri s 1 o ve n nis pride novembra k o jn i h. Za videč kas te naie v roinl vene lici. Znam Na marmor pokojnih icer krasi a 1 j i cg $lo a nas begu potnike in a t rp i ne-m e in načrt al g.CJlij krat sp oan sk i sveti obiskat šj pa ji to p eto 0 Rogu, t pri en je ni p i rojak je it vene? nce, pa č učene znam a£. V ili t maši dney s D U s p r i i o fno svečan skupno d ru i t i je & i i o o3či so 0 V v G u 1 t i sli v, Beg Sv.Krii etft a s e slove enja na se h pok r e t jo n na "hri ki pate osvečena st sme osti spn-smo zi«o-enem zna-okrašena vpisana eenslandu. k e Mar i je v [g i p t-t o f-pred-1ik a,k i itsiega na m je pred o j n i li se ede1 jo bfku1\ ko r. V sob narod nek, ki iz i irei e begun Od na sprej ske u pij t uej p Lepe oil,} nega na k a prêt k dr. st vo Î ega el i n stave ako t reber pozdr . nov, sveta t e rent eklih Verbî in Sv člana 3 j n o v , ki (ta si e dom s v e i je i Que« smo t edn Ca iz eto vn Joie e j S i sao g I ahk a. i top mel odbor Slovenskega ns]and kratek sesta -se Seznanili z (lotjod-ov , Pregledali smo Kanade Izšel.jenstvo, i slovenski kongres, ta Barbisa smo tudi osnutek oove sloven-a razmnožili v vee k o-o vsak ustave že pnse- lega Qa ens1anda Mirka C uue rman MNENJE... Slovenski kulturni "vakum" v Avstraliji? Kdo meri kulturni "vakum" (bodi mu Slovenci! - kulturno "praznino") v Avstraliji? Že večkrat se jc slišalo in bralo o kulturni "praznini". Kdo meri 10 "praznino"? Kakšna mera sc uporablja za to merjenje? Mislim, da nisem edina, ki sem ponosna na vse, kar je bilo doseženo na kulturnem, vzgojnem, znanstvenčni in umetnostnem polju med Slovenci v Avstraliji, Ne mislim naštevali imen, ki že leta žanjejo priznanja tukaj - vendar, ai i so tudi svetovno priznane osebe (kot n,pr. Rapotcc, Bcnko itd.) del le "praznine"? Mogoče imamo različno stališče, oziroma meropri merjenju kulturnega prostora? Osebno merim kulturno udejstvovanje Siovcnccv s stalisča ljubezni do slovenstva; morem napolniti mero med Slovenci tukaj v vsaki slovenski izgovorjeni in pisani besedi. Naj bo beseda preprosta ali učena - vsaka beseda je izgovorjena v ljubezni do materinščine. Kulturni prostor Slovencev v AvsLraliji se je že dolga leta polnil s prireditvami: proslavami, (grami, koncerti, slikarskimi in grafičnimi razstavami ter razstavami ročnih del. Ta prostor sc jc polnil z ljubeznijo do slovenskega jezika po vseh slovenskih šolah, po vseh cerkvah, knjižnicah in vseh klubih; polnil se je ta prostor s knjigami, napisanimi in tiskanimi tukaj, a ne zaradi osebnega zadovoljstva, ampak v doka v, spoštovanja jezika; do vsega, kar je slovenskega, kar v ttijini Še posebno spoštujemo. Pisanje v slovenščini, učenje slovenskega jezita in kulturne prircdiLvc se številčno res ne morejo primerjati s Slovenijo, a cilj kulturnega dela t tikaj jc zalo lom lepši i izraz ljubezni do slovenstva. Smo Slovenci v Avstraliji morda "obsojeni" kulturne "praznine", ker nismo bili navdušeni nad nekaterimi filmi, preplavljenimi s psovkami in kletvijo, prikazanimi pri SBS, poslanimi v "upanju", da hi "kulturna ekspanzija" (Ljubljanski Dnevnik, 3- julija 19R7) kulturno izobrazila Slovence v Avstraliji? Kako je Č tli iti nekaj lepega, toplega in ganljivega pri izgovarjanju slovenskih besed tukaj tojcnegj otroka! Kako lepo je videti in čutiti bogastvo ljubc/ni in s|>oštavanjc do materinega jezika -. . Veliko od nas meri kulturni prostor 'r. merilom ljubezni do slovenstva: naš kulturni prostor v Avstraliji je poln v ljubezni, spoštovanju in priznanju slovenski besedi -slovenski narodni dediščini. Draga Gclt. 20.11.1 WQ Daniel;! Hlii CUBE SRCA Hi, izseljenci mi, prise;Ijenci. Slike kažejo nijftjie, çkïrtAiî iti dresesa. B r i sbanska druščina___ spyrrenikc!, stiska ftjk, naaiuti, ali pliren v otieh. Toliko slik, pesni in spanlnou, a itj mjbeni sliXi ni vklpti ru^ib src. tffoven^fcg VUms 25 OBVESTILO O VPISU NA UNIVERZO Sredi novembra so se zaključila predavanja na vseh univerzah v Avstraliji, a studijsko leto se Se ni končata Študentje imajo pred seboj še nekaj napornih tednov študija. Tudi slušateljem slovenskega jezika izpitni napori niso prihranjeni. V času izida Slovenskega pisma ho seveda izpitna mrzlica Že mimo, ostali bodo Je še občutki olajšanja in notranjega zadovoljstva. Z mesecem novembrom se zaključi tudi vpisovanje študentov v prvi letnik. Prepričani smo, da se med tisočimi prošnjami za vpis na u ni venzo v letu 1991, lahko najde tudi nekaj prijavnic z vpisanim študijem slovenskega jezika. Opozorili pa bi radi študente višjih letnikov, da je možnost študija slovenskega jezika kot izbirnega predmeta dana tudi njim. Za nediplomske študente, vse, ki se želijo izpopolniti na določenem področju slovenščine, jezika ali literature, ali pa pričeti s slovenskim jezi kom od abecede naprej, poteka vpisovanje vse do 15. januarja, [zbirajo lahko med naslednjimi predmeti: Uvod v slovenski jezik (za začetnike). Slovenski jezik 1,11,111, Slovenska književnost I, II,II i in Slovenska kultura. Prošnje za vpis in vse podrobnejše informacije lahko dobite na naslednjem naslovu: Centre for Evening and External Studies Macquaric University NSW 2109 lei. St. (02) 80S 7470. Podrobnejše informacija o študiju slovenščine pa na telefonski številki: (02) 805 7042. Ktkir hoče /arts spoznati tu vzljubiti svujo domovino, mora ili v tujino. (Ludwig titana) Avstralska pokrajina - oije Slovenski slikar iz Mettwurfwi JOHN K0DR1C 26 ¿flbtten sRp Pitmo TRIGLAV CLUB LIMITED 'ln,i.::hij>(.i ¡TI I^:ti luJ> I9?J| Ptvmiso I1' llrrboiir Roni Si J. Park, N.S iv. Pftttat Ulilri^ F'rt |ii >v iil t :ihJl-v Hciptm, 21 M. NOVICE IZ KLUBA TRIGLAV Člani Kluba Triglav so na občnem zboru, ki je bil 28,oktobra 90,izbral i novi odbor, če sploh lahko skupino starih in dobro znanih obrazov imenujemo "novi". Za predsednika je bil izbran Emil Kukovec.Ostall člani odbora pa so; Karlo Samsa, Sofija Sajn,.Branko Fabjančič, Vinko Jug, Marta Mag3j na, ter dva nova imsna: Tone Šuštar in tajnica Nina Jug, Zakaj so v naših društvih vedno isti obrazi?Odgovor je treba iskati v sledečem:vsi veno, da je večina naših organizacij in klubov nastala z namenom, da izpopolni tisto praznino v duSi, ki jo Čuti vsak izseljenec, Vendar nenadoma nastaja nekak "generation gap", kot pravimo temu v Avstraliji. Ha eni strani je starejša generacija priseljenih, na drugi strani pa mlajša, tukaj rojenih. Mladi ninajo domotozja po domovini staršev, saj jo največkrat komaj poznajo in zato tudi ne čutijo takšno potrebo po druženju in slovenski besedi. Največkrat jih ne zanimajo niti nase zabve,prireditve,športna tekmovanja in prepevanja ob kozarčku vina-vse to jih dolgočasi,Nov i h slovenskih priseljencev pa ni,.,. tfTePettt&g Pismo 27 PROGRAM DRUŽABNIH PRI RED I TE V-DECEMBER 1990. ilUB_[RIG=flV Nedelja, 9.12.ob m opolcheniružinski piknik. fctetfclja, 9.12.gCi I7h-Miklavževanje za majhne in velike oLrdce. Igrajo Alpski odnevl. Fetek, 21.12. ob 20h-Božične pesmi ob svetlobi sveoeiCarols by Caidleiight). Sreda, 26.12. oh l7h-Stefsnovanje. Igrajo Alpski oanevi. ftraleljeK, 51*12. ob 2Ch-Silvestrovanje. Igrajo Current Connecticn. PROGRAM BALINARSKE_ SEKC1 JE /A DEC9BER-KLUB TRIGLAV 2.12. mešanj tekmovanje za Carikarjev pckaL 9.12. medklubsko tdkmovanje iensk. , Marta Magaj na ***** MedklubSKo tekmovati e na balinišču Kluba T R IGLA V-Sydney VESEL BOhČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEH BRALKAM iN BRALCEM VAŠ KLUB TRIGLAV 28 FOUNDATION OF SLOVENIAN STUDIES AT MACQUARIE UNIVERSITY SLOVENSKI ŠTUDIJSKI SKLAD NA MACQUARIE UNIVERZI 11 Nullsturra FW CARINGBAH NSW AUSTRALIA Telephone / Fax (02) 523-5310 NAJCENEJŠA DOBRODELNA VEČERJAVSYDNEYU V Sydneyu smo imeli 10. novembra 1990 pri Slovenskem društvu Sydney v Wether¡11 parku dobrodelno večerjo za slovenski lektorat na univerzi. Vstopnina je bila S 12.00 po osebi, V lo je hi la vključena večerja s pecivom in kavo po želji. Imeli smo dva "Lucky doors" dobitka, srečolovz izredno dobrimi dobitki (darovi podjetja Gorenje-Pači de in trgovine Sportsco Miranda) ter zelo uspelo šaljivo pošto, ki jo je organiziral Lojze Km t tie s pomočjo Jožeta Košoroka in pa seveda prepričljivega poštarja Ivana Koželja, Pri vratih sta bili Ana Sernekin pa Helena Maka, ki je sicer Poljakinja, toda nesebično je pomagala ves večer, najprej pri vhodu, potem pa še v kuhinji, pač povsod, kjer je bilo potrebno. Vse srečke za srečolov so uspešno prodale Ana Šcriick in ravnokar poročena (čestitamo!) Cveta Koželj ter Marija Senear. Predsednik Slovenskega društva Sydney Štefan Ž er nek je pozdravil gosto in vse navzoče, ves program večera pa je neumorno vodil Ivan Koželj. Med nami so ta večer prvič bili predstavniki Macquarie univerze: prorektorica Emeritus prof. Di Yerbury ter predstojnik oddelka za Moderne jezike prof. Keith G o es h z ženo Famelo. Vsi so bili navdušeni nad odličnim igranjem harmonike Rudija Črn če ca, plesi naše najmlajše folklore, petjem moškega pevskega zbora poti vodstvom Jožeta Urbasa. Vse nastopajoče je Se posebej pohvalila prorektorica Emeritus prof. D i Yerbury. Eno najlepših Cankarjevih črtic - Enajsta šola pod mostom-je z občutkom prebral Jože Košurok, pa je na žalost nihče ni mogel slišati, ker je prav v tistem času bilo v dvorani najbolj hrupno. Gostje so SC Spogledovali, vse nas pa je lahko sram. Vsak civiliziran narod prisluhne kulturnemu programu, kajti s tem izkaže spoštovanje do nastopajočih, ki nam ostalim, želijo napravili lep in popestren večer. S tem, ko jih poslušamo in programu sledimo, s tem jim povrnemo vsaj malo za vse njihove vaje in dobro voljo, saj niso profesionalci, temveč delajo «3 za nas ostale, hrezphično, v svojem prostem Času. Prof. Keith Goes h nasje vse, mlade in sta reji e pozval, naj pridemo, se vpišemo na univerzo ins študtranjem odkrivamo lepote našega jezika, literature in kulture. Vse predmete odlično podaja naša lektorica, Aleksandra Bizjak in prof. K, Goesh jo je ob tej priliki še posebno pohvalil. Vrata so odprla vsakomur, potrebna je samo želja po večji razgledanosti, po večjem znanju. Nepričakovano sla tavečerza kratek čas prišla med nas tudi Neva Zaje (Radio Koper) ter urednik literarnega oddelka Mladinske knjige Aleksander Zorn. Posnela sta tudi del kulturnega programa za Slovence doma. Imeli smo še nekaj nagrad za dodatna presenečenja večera, toda ob bogati večerji, veselem razpoloženju ob zvokih ansambla Lipa iz Wollongonga, nas je čas pač prehitel in bomo z vsem nadaljevali drugič. Javna in iskrena zahvala kuharici Justi Uibič, njeni pomočnici Lizi, Nadi Mršnik, Heleni Maka, Francki Dej a k, njeni hčerki Mary D d i oddaljenosti od doma so v nevarnosti pred nezdravo asimilacijo, Že zaradi farnih šol so naše družine najprej del župnij, v katerih živijo, in šele nato naših verskih središč. Dvojne obveznosti je včasih težko uskladiti. Dejstvo pa je, da se po desetletjih oddaljenosti mnogi spet vračajo k slovenskemu bogoslužju. 40 let revije Misli Posvečate se tudi pisani besedi. Misli, kijih izdajate in ureja te, pri nas niso zelo poznane, Avstralsko revijo Misli sta s sodelavci leta 1952 začela izdajati prva frančiškana, ki sta prišla v Avstralijo: p. Klavdij in p, Beno. Vedela sta, kaj pomeni tiskana beseda, ki povezuje in prihaja tudi v najbolj oddaljene slovenske domove. Misli ie od začetka niso bile samo verski list, temveč tudi kulturno in informativno glasilo. Od skromnega lističa, ki so ga razmnoževali s dklostilom, so pod uredništvom p. Bernarda Ambrož iča dobile revialno obliko, ki jo imajo še sedaj. Uredništvo sem sprejel ob smrtni bolezni p. Bernarda leta 1973. Revija torej nepretrgoma izhaja že 39. leto, zdaj v 2ISO izvodih. Obe številki sta za izseljenski list kar visoki. 5e vedno opravljajo svoje poslanstvo. Pošteno lahko povem, da se Misli nikoli niso obračale po vetru tffomndfe 'PUmo 33 ali se vdajate pritiskom. Svobodne so dočakale konec komunistične diktature in bodo lahko prihajale tudi do bralcev v matični Slovenji!. Vera, Jiu/iura, politika, narodnost: kako te vrednote doživljate daleč od krajev, kjer ste zrasli in se Izoblikovali v človeka in ttri-s tjana? Vsem tem vrednotam, ki jih omenjate, tujina ni naklonjena. Vera je v nevarnosti ob materialistični miselnosti in največkkrat I udi ob prvem srečanju s številnimi drugimi verovanji ali modernim poganstvom. Kultura se je kljub naši avstralski množici kultur kaj rada popači ter se spremeni v folkloro brez duše. Za politiko in narodnost pa bi nova dežela najraje videla, da bi na oboje pozabili in postali Avstralci. Glede vsega tega največ pove stavek o delu izseljenskega duhovnika: Rešujemo, kar se rešiti da. Duhovnik tudi kulturni in socialni delavec Pri tem moram poudariti nekaj, kar naša izseljenska malica v vseh povojnih desetletjih ni bila voljna priznati: Vsak izseljenski duhovnik je poleg duhovnika tudi kulturni in socialni delavec. Zato so naša verska središča veliko več kot zgolj cerkve s siouenskim bogoslužjem. Ž njimi so povezani pevski zbori, tudi tisti, v katerih pojejo v Avstraliji rojeni slovenski otroci. Nesmiselno bi bilo zapirati oči pred dejstvom, da je sleherna izseljenska skupnost zapisana umiranju. Če nima pravočasnega dotoka novih članov. Kdaj bo njena smrtna ura, pa je v veliki meri odvisno od nas samih, naše narodne zavesti in dejavnosti. Kako presojate mesto in vlogo slovenske Cerkve v novih razmerah? Aii je izpolnila svoje poslanstvo? Kaj jo čaka v prihodnosti? Ko po 45 letih spet »hodim po žemljici naši in pijem nje prelesti«, se samo čudim, kaj vse je storita slovenska Cerkev kljub vsem težavam in nasprotovanjem, ki so jih prinesla povojna leta, Moti me le, ko vidim, da je pri maši mnogo več žensk kot moških. Sicer pa so tudi v razkrist-janjenl Rusiji prav »babuške« ohranile versko izročilo. Pozidane cerkve, prenovljene podružnice in obnovljena znamenja so tako zgovorne priče, da je slovenska Cerkev živa. Ob nobenem udare doslej ni hotela umretlin preoričan sem. da bo tako tudi v prihodnje. Svobodne razmere jI bodo dale novih priložnosti, ki jih gotovo ne bo hotela zamuditi- Seve- P. Bazilij da bodo novi časi zahtevali novih prijemov in Še bolj zavzetih delavcev. Osebno prav nič ne dvomim, da bo vodstvo slovenske Cerkve naredilo vse, kar bo v njegovi moči Prepričan pa sem (udi, da slovenski verniki pričakujejo od vodstva Cerkve v teh spre meni jiuih časih jasno in odločno besedo. Iz Številnih pogovorov z verniki sem spoznal, da zaupajo svojim škofom. Narodna sprava je proces Udeležili ste se spravnega bogoslužja v Kočevskem Rogu. Kako doživljate prve korake k spravi? Kako na ta proces gledajo naši rojaki v Avstraliji? Ko sem se odloČil, da po političnih spremembah obiščem domovino, sem sklenil, da bom na vsak način šel tudi v Rog in na Teharje, Ob prihodu v Ljubljano me je prijetno presenetila napoved v Družini o spravni maši v Kočevskem Rogu. Svojih občutkov med somaševanjem in ob obisku množičnega groba v nekaj staukih preprosto ne morem izraziti. Preveč sveti so mi. Toliko najboljših prijateljev in znancev je med tisoči nečloveško pobitih v jamah Kočevskega Roga. da nisem mogel zadržati solza. A me ni sram. Bog ve, zakaj nisem tudi sam med njimi Vem, da imajo tako doma kakor v tujini različne poglede na spravo in da postavljajo nekatere pogoje. Takšni so najbrž na obeh straneh in tD jim služi za nekakšen izgovor, ker se do iskrene sprave niso dokopali niti v lastnem srcu, Z% vsa povojna leta živim v prepričanjuj da smo kot kristjani dolini odpustiti, ne pa pozabiti. Ta javna obredna sprava zame ni enkrat no dejanje, ki bi lahko ostalo tudi nekaj povsem zunanjega, neiskrenega. Narodna sprava je proces, ki bo Šele v ¿asu dokazal, koliko j« vreden. Spravne slovesno- sti so le prvi korak, javni začetek tega procesa, kise morda nikdar ne bo povsem sklenil, Z iaupanjem sprejemam odločitve slovenske Cerkve in prepričan sem tudi, da je velika večina naših rojakov v Avstraliji težko pričakovala ta prvi korak kot nekaj nujnega- Brez tega dejanja bi naš narod zaman iskal poti iz skoraj polsto-letne more v lepšo prihodnost, Slovenija je mati vsem svojim Kako si predstavljate Slovenijo 2000? Delež Slovencev po suefu v tej viziji? Usoda slovenstva na oddaljenih celinah? Moja osebna vizija Slovenije leta 2000 mi kaže domovino svobodno in samostojno, takšno, ki je v desetih letih prebredla najhujše težave in se začela na svoji demokratični poti v evropsko skupnost tudi gospodarsko dvigati in uveljavljati. Verska obnova je naredila svoje. Ublažila in odstranila je tudi nasprotja, ki jih je v družine in župnije prinesla revolucija. Pričakujem spominsko cerkev ali vsaj kapelo v Kočevskem Rogu na kraju prve spravne maše, enako na Teharjih. Slovenija je mati vsem svojim doma in po svetu. Se bn ta vizjja kdaj uresničila? Od vseh nas je odvisno. Bojim se le, da narod vse prehitro pozablja, kaj mu je prinesla komunistična ideologija. Svoboda je vredna tudi manjšega kosa kruha, ki pa ga poješ z zavestjo, da ti ga nihče ne bo krivično vzel iz rok. NiČ ne dvomim, da bo domovina deležna vse podpore Slovencev po svetu, če jo bo le hotela sprejeti. Vseslovenski kongres ima po mojem važno poslanstvo združevanja in tudi gospodarskega sodelovanja. Seveda pa ostaja dejstvo, da se bo proces umiranja našega izseljenstva nadaljeval. Ni ga moč ustaviti. Naloga matičnega naroda pa je zato tudi prijazno sprejemanje že delno oddaljenih mladih izseljenskih rodov, ki iš-čejo sledove svojih korenin. Ponos, da izhajajo iz poštenega slovenskega rodu dežele pod Triglavom, bo marsikomu lahko življenjsko vadilo v korist človeštva, pa naj živi kjerkoli po svetu. Seveda bom po nekaj letih spet obiskal rodno domovino, če bom še živ in če mi bo zdravje dopuščalo. In pa, seveda, če bo narod pametno presojal ter nadaljeval svojo pol demokracije in človekovih pravic. Bog daj! Pogovarjal se je D. KLEMENČIČ L v. v^rskega^tednika DiiuiiNrt 34 tffevemh nUm& JAUES ROGELJ, tajnik SIM 40 let Slovenske izseljenske matice V letu L y1 j I mineva Štirideset let, odkar je !/vršni s vel Skupki rte republik v Slovenije hila januarja 1951 n» pobudo takratne v novem sestavu je že ime tunal posebnega Socialistične zveze delovnega îjtlJmvll Slove- mini SI ra /a Slovence pu svetu in luje na rudni je m na željo slovenskih rojakov ustàjiiov- nosti (italijanska ici madžarska). Na ia način ljena Slovenska izseljenska naitica (dalje je hila dana tudi formalno pravna leža tej SIM), Ideja o ustanov ii v i organ iïiHcijk- ki hi problema! iki. S fun*i ininfcm posebnega u ra-skrbela z;: slike s slovenskimi izseljenci, teli da /a Slovence pu ^.^ut ho vlada R Sloveni-pa je hilo takrat skoraj petino celot ne ya jo na eni strani začinila vrzel po ukinitvi slovenskega naroda, sc je porodila v ZDA- SZDI, oziroma njene komisije za vprašanja Sloneli iki pisa i el j lorie Se I i šk ar. zdravnica delavcev lia začasnem delu i tujirii in na Franja Bidovcc in književnik Prago Se ¡ta so drugi si rani poskrbela za opravljanje tako se leta l$l5U v Clevelandjj udeleiih konvenci- Imenovanih dríavn ih funk ci j za Slo ve neč po je SANS (Slovciisko-ntncriški narodni svet). svetu, ki so še obdržali jugoslovansko drž;i\-Takrat je n a številnih s reča u j i li z u ttši mi I ja u st vo... Ta k š no súdelo vanje maligne do-Ijadmi zrasla. ídeja o usianovitvt bratske or- rnovine s Slovenci je posebej pomembno ganiïacije. ki bi hila povezana z vsemi rojaki zaradi našega hitrega odpiranja : s vel in posvetu. Nepolno leto pq tem Obiskuje bila naših prizadevanj za vključevanje v procese \ Ljubljani že ustanovljena SIM. Tone Seli- Evrope 1992. Pogumitejc bomo morali /no-škar pa je postal njen prvi predsednik. 2e I l'ai SIM poskrbeli zli programe, ki bodo istega le i a je pripotovali \ Slovenijo prva üanímivi za celo) no simkturo novih slove u-večja skupina slovenskih izseljencev <¿ Ante- škili izseljencev. predvsem za izobražence, rike. Od ta k ral pa do konca leta je Ob tem računamo tudi tla predloge samih obiskalo Slovenijo ir SIM preko Sil. t il KI Slo- izseljenec v. vencev z vsega sveta, V začetku so prihajali Na Malici nam je /nano, da se ninoci organizirano v sktioinah v, zadnjem ¿asu pa izobraženi Slovenci, ki živijo iu delajo ña V preteklosti so predstavniki Malice na tujem. ne zanimajo /a delo slovenskih dru-svojih gostovanjih včasih verjetno preveč og- Ste v in združenj. Nemara pridejo enkra I ali njeviio branili simbole npr. (zastavo) drža- jdvukrai na Icio na u'íjn družabno priredi-vc, katero so zastopali, čeprav je po drugi te v, sicer pa nimajo posebnega motivu za si ra il i to mednarodno pri/u a ti simbol. Sploli sodelovanje. Izobražena se relativno h il m smo tem zunanjim znakom dajali preveliko in lažje vključijo v novo okdj|e in zato mdr težo. Težko ba se strinjamo t. mislijo, da smo niso čutili potrehe po združevanju ii društvih do -onemoglosti silili ideologijo in cilj KP'1. v laki obliki, kol mi i o potrebovali njihovi lil pa je treba dokazati. Vemo za VSe knjige predhodniki ob koncu prejšnjega stoletja in brošure, ki jih je Matica v svoji -HMeinl Res pa je tudi. da naši programi {itosambli! zgodovini pošiljala med izseljence. In danes ploSče, (cásele, literatura iti ostÉa gradiva i t ¡h lahko mirno pregleda ¡no za nazaj, ne da ki smo tih nasilij j ji i/selïegcçnt. ¿a [a dej hi nam bilo prna-hno zardevati. ^ 1 Fsï i iti celo. ^cljeneev niso bili zanimivi. Tako so pač da smo v tem primeru izkazali veliko več želele prejšnje generacije. Sedaj se je že mod rosi i in strpnosti kol katerakoli Cigani* "mrsikaj spremenilo iu v veliki meri prihaja-zacija ali institucija * naši domovini, V času m" Vî,!i * kakovostnimi kulturnimi pro-monolitnosti eclotne nase družbe lahko za- g™'ni iti drugo skrbneje izbrano ponudbo, iioiovimo, da je |bt|u naša politika pri dis tri- 1'oleg Že tradicionalni h naroditoznhavnih buiraiijti in založniški dejavnosti povsem ne- ansamblov bomo pupntncjc ponujali izse-politična. Edini kriterij ¡e hila le ka ko vosi, lien ski m d ruši vo m I ud i óslale glasbene tn /aie bili se bomo morali občutka pokrovi- umetniške skupine. Tu prodor d me i h leljstva in t svojih Java h sprejeli misel, da kulturnih skupin bo nujen. Ce homo želeli lahko i n d j Slovenci p i svet u vpj iyajo nanas. uB°di li mlajšim rodovom izseljenec v, Se vlagala veliko -ne nap red ne-, na p-na£u« ali '.njihove-, na naporov v revijo Slovenija \ angleškem jezi--komunistične- ali "demosovc Slovence V1, 2 novo obliko je zelo|sspejno zaključila oziroma klube po svetili fielrtp lelo svojega obstoja in se je uveljavila „ -, t-B zlasti v ZDA. Toda brez srnic In vania ^vsno- SkWjXbiú pMflCUfe -i z darsiva obstaja nevar nosi, Uu ne bo dosežen eden izmed njenih namenov, (0 je vstopanje ROČNE QRU0E našega gospodarstva v svetovne ekonomske I okove. tffl&vetuÁg Piorno 35 SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Številka: 0 20-02/90-16 Ljubljana, 19/10-1990 SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU Napočil je nujni - in morda skrajni - čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o naiem travmatičnem polpreteklem Času. Čas strahu je minil, nastopil je Čas za besedo. Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18, in 19-julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter Številu članov Kgm_i_s ijjeSkup| č i n e Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomlj ivih~procesov in drugih nepravilnosti. Komisija se je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepri stranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala se£i tudi v dogajanja mod vojno, kolikor se bo izkazalo, da so neposredno pogojevala povojno dogajanje. Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas. Da bi komisija lahko doLro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu, Piositno vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pu jih £c bodo ustanovilo, vst; znane podatke tkraji grobišč, število žrtev, okoliščino, v katerih so bili poboji in podobno, podatki - pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti) , Komisija bo ugotovljena rolavantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene. Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost. Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naia skupna dolžnost. 36 tÑbvenófíg PUmo OBMOČ J E 5EVER0V7 HO Dfj" S L 0 V L N I J E tudi preplavilo podivja vodovje Najhuje je bilo na ¿irsem oLmočju Celja, na Koroškem, Prerijskem, Štajerska . Plazovi grozili Halozam,Narasli poteki jn reke prestopili bregove in pred sdioj podi-rab vse.Voda je odiasala mostove, hiše, vdirala v kleti, poplavljala ceste, trgala električna, telefonska in vodovocha omrežja. Reka Resnica je nosila smeti sanetišca, pripadniki civilne zaščite so jih pobirali ob mostu. Na celjskem zalilo kotlovnice ljudje ppzejjajo. Grozljiva noc v Litiji. Jedrska elektrarna Krško delala z oraij&no močjo, Vec kot 10.000 kutJiČnih metrov zemlje drselo proti reki Nikavi. Pod votto so bile cele vasi. Tudi na Koroškem Skoda velika. Kraji v zgornji Savinjski dolini bili odrezani od sveta. Hudo je bilo tudi v ccljski bolnišnici. Ijubno je ostalo brez mostov. Rrepreciti je bilo treba epidemijo...Ljudi so evakuirali s čolni. m&i promet je bil oviran. Mozirje, Laško In drugi kraji so bili odrezali od sveta," Ljudje so ostali Urez pitne votle,r prekuhati pa je ni itilo moč, ker ni bilo elektri-¥DdB*S0*v mm oteini uničile 103 stanovanjskih in gospodarskih objektov, V Žalcu in Šempetru so s skupnim močili zal i zal i prve rra. fanoč poplavljeni Sloveniji prihaja od povsod, V Sloveniji se bodo delavci odrekli siovenska9KarUas J$ 0dprl railjn za P°elavlJ*iim, prav tako tudi URAG1 ROJAKI V AVSTRALIJI ! ^UHPRAVl^DA AVSTRALSKI SLOVO*:! SHG ODPRLI SLOVENIAN FLOOD A P P £ A I ? V helbournu:Slovenian flood appeal, P.O.BOX 197,Kew 3101 Victoria V Sydneyu: P.O.BOX 280, Merrylands 2160 N.S.W, victoria to izida SI£M-J45KECA PISMA fe Odbor za LSULWfcNlATJ FIflOO APPEAL H3RAL: SVdrey............26.000? Viktorija............. abAOQ 32,000 i LIPA ŠUMI MED EVKALIPTI tibor pesnil Slovencev \ Avstraliji. Avtorji I le rt Priihae. Peter Wak. jt)2e Žohar, Danijeli* HBS-ThirJon. Pavla Gradenj C'ilk;i Žagnr. Míchtllé Leber, sprimna bíSpda [rdi aviorjev. fHKÍütki o slovenskem t is k ti v Avstraliji Cena; 12 USD. 150 din ali tn^ovreijnost i Ui'iiuih valuing a l/lí. (iHKNl Lj ubij ona. Slovenija - J uguate vija tft&vem&g 'PUmo 37 SLOVENIJA.. Zalilo nas je "¿e kti človek vidi (kaj ,ic/f. rf «d .svoj ra -tmt dotivif) katastrofa, ki jo je Slovenija pretrpela minute dni, lahko ubni t: pogled tgolj v nebo in čaka. 7. upanjem. da bo konee tudi temu razdejanju. Seveda: tudi m mule, Za tprcfnlnage Slovence prav tragične ure so delate šfetiirti priznane in manj priznane službe bitij ati manj dobro. V tem trenutku, da je veliko de-ja vnosa, tid h/kalnih radijskih pasta) do r i j« l j . < propadu sta dala po vojni vsiljena in Ms&vljtna dhižtau razmerja v Jugoslaviji ne bodo mrmrano uredila, ha»^kijeuditfia tržnoekonomij^n^*"'"enoumni dokler bodo na oblasti kak ršni koti ostanki i"i-M M*"®vse J*5^nsdonain ¡h razlasti. L |iy <1 J i i Y i 1 „ H frh Slovenci smo imeli v teh dneh enkratni? priložnost, da docela boljševističnih struktur, marveč se bodo zaostrovala. To ^u^topotap^o^se^pasmojo -?.a™iiikandaJomt SO smrtni krči režima, ki uocinia. gospodarske nepripravljenosti na tak akl - lahkomiselno in morda ^ nepopravljivo zapravili. Srednja Evropa se presenetljivo hitro demokralizira, 7%odovna izčrpan*^ ifl moiganja Slovenije v tej nesreta in zamenjujejo diskrediiirane vodilne kadre, urejujejo P0"«™*«« sega seveda se v čase p«d nastankom ¡„/¿JlitM___¡Sjnt1 .. 1 j» j 1 11 t/ I tf ti • nov{! Jn&dmfc Tako na primer sokta 19)8 Slovenci in Hrvatje industnjo m pričeli SO trdo delati. Kancler Kohl je na upa potoi prtfli v novo krajino Srbov, Hrvatov in Slovencev prvi seji skupnega Rekhstaga sporočil .bivšim, S^SSSk^^lSE^S^- vzliodn im Nemcem, da je treba iiltl p redvsem azijskih kn>n 13 samo en srhsld d inar in s tem zdesetkal pripravljen na žrtvovanje in da * ne smejo zanašati na iSSSSOSSStSSSiC pomoč za hodnega deia, za ^osvobodite v«, po drugi voj ni pa sta prcraadelitveno vlogo osvobojenja prevala »sorialKtitna soEidarnast* in »bratstvo i Isto velja tudi za Slovence. Od oboroženih srbskih straž, ki čakajo na barikadah sovražnika, ki ga ni, nas i*** kratkim je bii na obisku v jueosiivjj i pomemben gost - loči nepremostljiv prepad. Nikoli ne bomo razumeli ^¿T^^ffiS^SL brezumja, ki botruje takšni psihozi. Zato je razumljivo, sem se spomnit na podali, ki sem ga izbrskal it da tako hitro narašča tista večina Slov^ ki smatrajo, da se je ir eha Lakšn i ba) k anski nor ost i u p reli J pOSO*ne£llih potezmh kip:j dukazuval- Rekal nu je: Vi Šempetrani niti ne sJutitc. kakim) dragoceno tJftirnima ¡mate v totn kjpji Matere lK'$jc. Vredna je tu tako umetno izdelana statM najmanj 5OO.00O din. Pr.llackl je ki\p natanko fotografiral iti ga bo v posebni knjigi priobčiJ jn popisu! Tukni hodi omeitfeno, on je bil tu i:tSCm VTSiik kip ikn^F Ji;rglavnem oltarju nekduuje Novoklo^lr- nkc dominikanske ecrkve v Zolotib, Novokloštrski posestnik Jotef Oster lain je t$2e cerkev podrl, koje poprej cesurJof.er 11. t7S7simostan raipostll- Leta 1826je torej" pri.ila Marijina ¿tatu? h-, nabijanje samostan fko rerkfe v JVovem kJoitru SM)! iiafi V $1. Peter in it' turi i ie J J" fer utiram Marijin' častilci naie fsre na prelepa podob" Mariji: z Jczust»» ■ ..■"i >L EDI MASNEC Novi tednih i» Spet Univerza v Ljubljani LJUBLJANA, l1 j ^fifinptlrti - Univerzitetni srel trflhfjiinsfce ;pfu-vurv /e Jjrjit-.v ikitllil, tla Sv diKcibo/v jjjp^ i nmvrza Lifairtfci K.udc tja h' Ljubljani ppunti in u nidc t .'mim,i h l ./trhlimi Ime Univerza v Uilt^Mi je t>ilo iPiejfc-thJ ?.e lei:t I ".t:i ril jt-imiit M i,lir;i"i),i fcr. jxi Edvardu Kanietja pa -.c /c ¡hunieamiila h,-t;i IV 7'>. ()l> /ricillu/m i pftatkiga. da w uphefrn ir-jn1 i. nazivu, jc rektor prof. dr. Uori* i'Ji ei ptnvilal. da m pwdkqti r:i fuukuenovanjc prihajali iz ftudent*bih nt nciii-l^idi it\t, d./it- fi-J. j. <■ nhp večir^t gOVfirit O hDCPtl, da je bitu predlogu* za njiL1 rniner/i1 ill m J.j ji' najin:inj oporen pft^Uta, 4Jto iz ik^edmfCgiS jJ.j -ti.-i ( j.t iL'r^.f if(Vtn£i Kkrdelja LfutS/um i/pn-li rrju1 !:'< i j arcLi H.rfi Jj^j.j . i cVniL-i je •.trio/.ih i ijjrJi liruiivu it« Ji i 1I-.K1I) itftt^l t niil-titr telili 11'l'd je predh sprvjU sto m; si^kauti k Hi ni y.j mviflirdvi mtvititii rjjhTtJr je Wifj tnli Včeraj jc zadnji zaloibi Kanotinyq iz LjuhljjUC 1 Okolji Ltilii prireitiki ntodnivni /iiLin^theni sinifiu/ij. pcisiv-ien dr. Tillclu l^tlie I ja ku, arjienti niko^kii. enske mu' k n j i in ■ nikii, literarnemu tf0&Wliirju. inciilnrjti, itSVtetniku« ilo-V«nslic kutin ne v diaj^nori. «iti njunih 11.1 ni£ kd 11 fjiili Spebnj^t Mi. S i-iirtpHziinm, ki hi I do!itm oi^kan in slrokovno [eliten. vslopa v Htorari» /lindiivincp |id Iflvei dr, .tluj^ij itilitr, l ine Deli^ljuk 111I. tn dr. Kcniiauner 1 SkoTK Loki PtMttlch: in"r VzčiA ÉflfetteMdfe PUnto NAJ (BOLJ) VROČE TEME PLEBISCIT o samostojni, m neodvisni slovenski suvereni državi Uresničitev samostojnosti Slovenije je možno izvesti tudi s plebiscitom. Oktobra meseca je plebiscit predsta/iiže na seji družhenopoli-t lenega zbora slovenske skupščine Viktor Zakelj in sicer v imenu Socialistične stranke. Sredi novembra pa je prišla presenetljiva novica o pobudi poslancev DEMOSA, da je treba še pred koncem leta in pred sprejetjem ustave razpisati javno glasovanje, oziroma plebiscit o prihodnosti Slovenije. Presenetljiva novica zato, ker je pobudo Socialistične stranke Demos zavrnil. Datum plebiscita Se ni točno določen, po nekaterih predvidevanj i h naj hi bil so .decembra 1390. ALI JE KONČNO PRIŠEL ČAS, KO GO POTREBNO RECI ZBOGOM Jugoslaviji? SLOVENSKA ZUNANJA politika Slovenski Informativni list IN pi£e: Meja s HrvaŠko v Tržaškem zalivu ni dolo-Cena, To vprašanje ne bi smelo biti oviri za osamosvojitev, kasneje pa bi ga morali seveda reí It i ?. mednarodno pogodbo- Tudi zdajinja meja s Hrvaško bo namreč morala dobiti status državne meje- JM I O odcepitvi.». Slovenija sl bopotasi zaCclaodccpljnti od jugoslovanskega ¡Mjranjcpoliiiint^j sisiema, Vi ga zdaj zelo drago plačuje. Um ¡Lila bo slovenje diplomate in dciiar ter oboje uporabila za svoj jepoliiični sistem. zdaj Je p>cnc z nd- pinmjcm svojih predsiavnjiiev v Uruslju, Washmglonu, Mi»livi, na Dunaju m v Pragi. v pri hod nosi J iuij hi Slovteflij a odprta svoja prcdstavmiiva v Italiji, Av^inji, Madžarski, iv^;m-iiji, in Sluvaiki, !> Z, ZDA. v Argtniini, Kanadi, Avstraliji, ni Japonskem, ¿-.Veliki Britanci, v skandinavskih dr/iivah, Španiji, v Siasbtiur^u, Ženevi in v mednarodnih nrgiini/.adjah, koc so O/.N, Uricscy. OKCt). ca I I. Svcioviui hanvti. IMi ; RIMA ¡ndruflO.- V nekaterih siraicjlt£manj pomembnih Uf/jivah Slovenija predlaga skupna proslav mi iva s 1 Irvnikn. S I ir* ali raj bi si debli i uili delo in »trojke na nekaterih mcdn;iri*Jmh konferencah. Ustanovili hi ne taliii: ii slmensIin-hruKlii SVCt iunanjo poliLkfV, ki hi usklnjevnl pomembne /uinijepniliiifne piHeve. □ "VRNILI" BI NM AVSTRIJI TTALTJT" Četrtega oktobra letos je v rubriki Odmevi in reagiranja v beograjski POLITIKI zapisal profesor Branislav Ivanovic tole: "Ker je Srbija nezainteresirana za nekakšen zelo problema tičert konfederalistični odnos s Slovenijo, bi bilo treba organizirati referendum, pri katerem bi se slovenski narod izrekel ali je za to, da ostane v čoderativni Jugoslaviji ali odide iz nje. Ce se dve tretjini prebivalstva Slovenije izrečeta za odhod, bi bilo treba t^ko željo spoštovati in jo vrniti Avstriji, slovensko Istro pa Italiji in tako vzpostaviti v tem delu Evrope teritorialno suverenost, ki je obstajala pred ustanovitvijo Jugoslavije. Če bi se pa Slovenija izrekla, da o^Lane v Jugoslaviji, bi se moral ostali del Jugoslavije s svoje strani, izreči, ali Spcejen« 3 i i np sprejema ielje Slovennev, da še dalje živijo pod skupno streho z ostalimi Jugoslovani. Šveda če bo Slovenija dokončno zapustila Jugoslavijo ali ie bi ji prepovedali nadaljni obstanek v Jugoslaviji, bo morala poravnati vse račune, pri čemer se ne bo nič pozabilo ali. podarilo/' Ne glede na to, da Sloveniji v tej drŽavl ni bilo nikoli nič poklonjeno, temveč da je kvečjemu Slovenija veliko poklanjala drugim, h gornji izjavi prof.doktorja Branislava Ivanoviča ni kaj dodati, komentira v VENERO Branko Senica in dodaja: Reči je treba:Slovenci, ki ne berejo beograjske POLITIKE in POLITIKE EKSPRES, veliko zamudijo. Predvsem bi spoznali, kaj je v nekaj letih uspelo Miloševiču narediti iz nekoč evropsko uglednega lista, ki so ga pred 86 leti ustanovili v Beogradu slovenski bratje Ribnikar- iffoven 'Pismo ZDRJJÍtNJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA ZLRP IN NAČELA, ZA KATCRA SE BORI Inirialihnl odhor jdriiienja Je ustannt fdttulira I9H9 leta k. Kklnc Izgiihtik in jjCcI ihirali vloje ra/JjtSienih lastnikov |«r navsovati Slike Z hi/laiiencl. NJqjmmpiDoirf;a deta. Kije liiln ¡rušiti preivj pred uveljavilvijo deinokallinih spremeinb vSIovtnlB aprila jedahi veliki rezultult £6.1 je blin luldiHvtJmo /Lkl",, Vi it^ju danes preko (lanov in, ¡111:1 zbranih prll)llino20QQ tlofi ra/Jaičentee jj hratanjr primata!ji Poustunovitvi seje idruitrji tudi uradmi refijstrir^iiuj sprejHn svoj stullrt hi odprto tiro r*htfl. Idejni letnriji Ktfitev Mirn>Litju pn vra£unju Hildoilaliiirant^a premoli aja so nipdcdnji: — nuttonatoa sprava v Sloveniji ne pomeni sama pieteten odnas dtt vsellirtev kom uji iitif n epa reiinia, am[Ktk i ud i povrnile v krivic — v procesu prfnflzacijt družbene Jaslni ne s« dejansko ISčr 1 luijo prt bfttm dntvu liove lusimkt Vedeli pit Je treba, da Jtob koncu vojne bito v zaselml lasti » S3ov«i(j[ vef kot in podjetij In da so t[ bnUliki O/Jroma njihovi poiuintl najbolj upraven) njistovniki» procesu pri h jiiAicije družbene ladninc — deflJCiiinaluacija punmi tudi. posthuni:uio muralno ri hjihllltacljo ljudi, katereih idina »krivda* Je bil :u (tu ta bili v svojem tram kar je dJU*S q)(t najveiju vrednota dimofiratlilKEJ sistema -podjetniki! — d en acion al barija je tudF vstupnu raa 34 vdoji v di-iiiukf jilitau Kvrnpo, ZLRPzahttva v fatanje vhle j pn k ri vk I odvve ftfti preiuuJknja. To vratanje naj b« predvsem tam, kjer je to muftuie io se siunje nt spremenili! Oemlja, pu4ovi, hlitj, Ct pa ja je do^je fl vari bremenilo, je Irebi! dnloild pravdno odi kodnim}, mnjjnu pa Ji tudi Zamenjava z drupi (tgUn ZLRP deluje v raj Sloveniji in jt it ustanovilo podruini« v MevflltDl slnVcnskih rejijaii, ii svoj lm detom je/LRPle (udi pretej pnma^alo upravnim or^.imuti pil orejimju eiidi-nc o ni/Ja&enmi prfmiihnju, i/ rcierala na kongreju L'll'1 /DEMOKRACIJA/ AMTON FODGORŠKK.clan predacstvfl 7.LRP nov Lttar ju DEMOKRACIJE Josietu Novaku iVed kratkim ste se utkleiili kanp-esa UIFI v DrutsJj u. Kakšna organi/arija, ji UIPI? U delci il sem sc 31. kongresa Mednarodne zvezc /a nepremičninsko lastnino (UIPl). Picd-sednik le mednarodne zveze je prof. dr. Lujo Tončii-Sorin, ki je hrvaškega poreklu in jc bil ludi avstrijski "zunanji minister. Nakon-gresu smo bili gostje, toda kol prcdstaimtoi Slovenije smo bili obravnavani kot pjcdHtavmki sta-tustin-pravnc irJjve. Kongres jc imel visoke poknuviieljc nj}r, prcrbetlnikii belgijske vlade gospoda W. Mailensa. UIPl SO US-Linovili leta 1923. vsaki dve tcu inia kongres, Janes iicje 2S ilanic (dritav), Temeljni dokument te mednarodne /.veze jc Listin« o ne-puf.ni iininski lastnini. Ta listina ie pomembna tudi /a na5e vJiuicnje, Kakšne skltpcjcsprtjfl kongrts? '¿a Slovcniju .sla posebno ]X)-niemboa dva sklepa. Znkijufrta resolucija govori o obveznosti UIPL da bo vsestransko pomagala tjriavam, ki so Ule na pot]X)li[ičnc demokracije in ki '¿atenjajo í ponovnim uveljavljaš jan cívjl-nC£a statusa lastnine- To bo sioiil UiPt v obliki priporočil vladam dcici. Drugi sklep obvezuje ir-Vtini komite UIPL da v kratkem fasti skliCe delovno skupino, ki Ih» realizirala naSe pmltoge. Sestanek skupine bo piedvitloma v Milanu, vodil jo lio profesor ¿¡iendardi, profesor na milanski univerzi, ki jc tudi znani smokovnjak za lastnino. Tudi mi smo povabljeni, da sodelujemo v tej de loviti skupini, ki bo prijjravilii predloge za sprcmemho UIPl za spremljanje las minske problematike v vztK>dn¡ Evropi. Tako smo dobili celosien ]X>£led n¡t mednjtrotlno pravno zabilo prívame iajtnine. 43 Avsi rijski državljani so tvh nB mariborski obfir.i A^Tj vioiiti ie 204 zahtevke za ^ vrnitev po vojni txhveie jggll' ^JD^iii lastnine. Gre za slano-vanj.ske hiie,. tovarne V^-V (menda sosc pojav ili de-dici najvtijegi) predaj' nega mariborske gn industrialcii iintti tj:i jn vkiZili zahtcvvk za vrnitev Midlnrskr tekstilne tovurne Mi l ill lltltlerjevrj>a bltikjij, lokJlie (Jiottl ti ret, hiviH Velikji kavama -danes Cusina Maribor, hivij kavsrnit Aitorij!, iiie^lnii apoteka in JVleMna sUvroclja na Koroški cesti) Itr zen>ljiSCa oziroma kmetijske piivriine- Najvee vlog je priilo iz Gradcu: och'Ci-nik I nt Ketlfi jt vloiil zahlčvck Ifunsa in tlt^e Kafer, odinih dudiiev AJnij/ijt: Kh-Fer, ki je bila do icia 19-15 lastnica Slomškovega tr^a i, kjer je danes Društvo upokojcnccv, in kavarne teta-riii. Oedirjji G rajskih «pil, IVkla (CCiu-ten Košoški hrib in Kosaški dut i upeloimo Kui;iki vre J), Miij-dnkne m dela Itnčkejjo 1'nbnrja je Amjliju KilT-munh. /aMarj-uretoMiler.kijccdinadcdin-ja po pokojni Ainsiliji Krlk'b, rojeni Sirk, smo v Adimbcitml. enem od dumov ja ostarele v Gradcu, izi-'cdcli.d;! ima teiavc y. zdravjem in da jc v botniimcL Viciiiia je vlogo /a stjincivunjskd poskipjv (veli k. i siara to) v sred to mesiii nalvnitvi i; m zi ^r^S i 53 M žf&nvmfa 'PUmo 45 TOMSKl-^ftEPRm Made in slovenia - Vsi izdelki ljubljanske Pletenine so od oktobra opremljeni z etiketo Made in Slovenia. Kot je povedal direktor Pletenine Peter Hribar, pa so prevzeli tudi evropsko lestvico velikosti oblačil. fldria Airways - Slovenski letalski prevoznik je povedal Število letov v domačem prometu predvsem na področju Hrvaške(novo je: devetih mesecih izvozilo za nekaj manj kot 16 milijonov USD izdelkov. Slovenijales z ZDA - Ameriška korporacija Slovenijalesa SK Products je v Alispu blizu Chicaga odprla novo tovarno za sestav. Ijanje manjših in večjih jedilnic, naslanjače v in drugih stolov ter knjižnih omar, V novi tovarni, ki je skupaj z zemljiščem Pulj-Dubrovnik in Zagreb-Zadar>;v mednarod- in opremo stala 2.7 milijona USD, bodo se^ nem prometu bodo nove linije na progah Moskva in Dunaj, odločili pa so Se tudi za večjo preusmeritev v Frankfurt; več bo zdomskih poletov v ZUrich in Ženevg novi so poleti v Rim, Varšavo, Kairo. V sekretariatu za promet in zveze so te dni registrirali, tri nove letalske prevoznike :IF and Oo D.O.O. iz Budve,Croatia air lines iz jgreba in Bonaca air iz Dubrovnika. Na dovoljenje čaka še iest prevoznikov. Pocenitev bencina - Prvič po vojni so se stavijali pohištvo iz lesenih delov, ki bodo prihajali iz ZDA, Jugoslavije in drugih evropskih ter iz daljnovzhodnih držav. Korporacija SK Products, ki jo je Slovenija les ustanovil leta 1968, je lastnica no* ve tovarne, ima pa še pet montažnic s skupaj 213 zaposlenimi, ki delujejo v različnih delih ZDA, obseg njihovega skupnega dohodka od prodaje pa je 45 milijonov USD, Obramba pred algami-Koprski Hidro je javnosti predstavil sistem plavajočih nosilcev s specialnimi mrežami, ki varuje dele oba- pocenili naftni derivati. Namesto 11,3 YUD le pred algami in ožigalkarji. Varovalno bodo vozniki po novem za liter super benci- mrežo, ki so jo poimenovali Sirena, uporab- na odšteli 10,3 YUD, za navaden bencin 10.2 YUD(jugoslovanskih dinarjev). Lipa - Mnenja o novem slovenskem denarju ki naj bi se imenoval lipa, so različna: pa ljajo tako rekoč že ob vsej slovenski obali.. Turistična taksa- Znašala naj bi 10 YUD-za domače in tuje goste enako-bila naj bi del prihodka republike, ki bi občinam kasneje Nekateri pravijo, da bi bila nova slovens- vrnila 80 odstotkov takse. Takšen je za ka valuta skoraj nujna,ce bi prišlo do zdaj predlog v osnutku zakona o turistični drastičnega padca dinarja. 2a uvoznike bi taksi, bila strašna podražitev, za izvoznike pa boljši izhodiščni pogoj. Drugi zopet meni- cestnine - V kratkem naj bi v Sloveniji od jo, da bi morali predvsem zaradi jugoslova-praVili dvojne cestnine-za domače in tuje nskih političnih kolobocij Čim prej razmi- voznike-izenačili pa naj bi tudi plačilo siiti o lastnem denarju. ^ računov v hotelih. To preučuje ministrstvo Pavle Ledinek, zasebnik Lestra-Hoce pa pra za turizem, vi:"Še kako se zavzemam za slovensko valuto, za lipo, ker se balkanskih skušnjav o- Rotary klub ustanovijen-V Ljubljani so tu-čitno v nobeni politični povezavi ne bomo uradno ustanovili Rotary klub, ki zdru-otresli." žuje 33 Članov, sicer pa ima združenje iiotary international s sedečem v Evanstonu Veliki gospodinjski aparati - Koncem v 7m ve(« kot milijon članov. Gorenje je do konca septembra prodal na tuje za 215 milijonov USD izdelkov, od tega Hyundai i^, Slovenijales-Rezultat kratkotrana j več velikih gospodinjskih aparatov. jnega, toda učinkovitega sodelovanja pri V primerjavi s prvimi devetimi meseci lan- prodaji avtomobilov hyu je podpisana po-skega leta se je prodaja na tuje povečala gQdba o dolgoročnem poslovnem sodelovanju za 21 odstotkov, več kot 95 odstotkov vse- Korporacije Hyundai z Mednarodnim pod jet -ga izvoza pa je bilo ustvarjenega na kon- sipvenijales. vertibilnih trgih. Majvečji izvoznik koncema je Gorenje Gospodinjski aparati, ki cene v Sloveniji-Po podatkih slovenskega je do konca septembra na tuje prodal za statističnega zavoda so se drobnoprodajne 144 237 ooo USD velikih gospodinjskih apa- cene septembra v Sloveniji v primerjavi z ratov. Na drugem mestu je podjetje Gorenje avgustom povišale za 6,5 odstotka. Mali gospodinjski aparati, ki je v prvih (InfORhACIJE JZ SL0VENLJE 46 ¡ff&vett$ß& PUn to AVSTRALSKA MINI KRONIKA Paul teat ing: "Avstralija na bo mogla uvaiati kot do zdaj r se zytfctlfevati kot du zdaj pa tuli ne trditi kot do zda j.,, recesija je dosti blaija kot tista iz leta 1982/83___najhuje je mimo..."(?) Avstralija naj bi imela do leta 2031. 2G milijonov prebivalcev. Avstralski predsednik Eob liawke je izjavil na SBS televiziji, da je povečanje prebivalstva Avstraliji koris-tno, Zanimanje aa vselitev m kaže, kljub demokratičnim spremembam, vse vei prebivalcev iz Vzhodne Evrope. Samo lani se je želelo priseliti na naS južni kontinent več kot 12o.ooo. VeČina prosilcev je izobražena in zna angleščino, ima diplomo inlenirja, so strokovnjaki za kompjuterje, rudarski strokovnjaki in matematiki ali iiziki. Zaradi velikega pritiska na avstralske ambasade so v Beogradu, Pragi, Moskvi in Budimpešti povečali Število zaposlenih pri izdajanju viz. Ko so vzporejali 2DA, Novo Zelandijo, Hahodno Nemii jo, Kanado in Anglijo so ugotovili, da je Avstralija tretja po številu vlomov, četrta po krajah in peta po Številu uboj-stev in raabojništva. Po vseh predvidevanjih naj bi se potovanje "preko luže" že letos podražilo. Povečanje cen so najavile koinpanije:British Airways, Qantas, Cathay Pacific in Continental airline. Po nekaterih podatkih naj bi se recimo letalske vozovnice do Londona podražile za S, do Bankoka trt Hon g Konga ¿a 13oS , do Singapura za 110$ in do Frank Cur ta in Pariza za 254 5. "Sickie sinürom"-t>olni3Ka, povzroča avstralski ekonomiji velike izgube. Zato so sedaj nekateri delodajalci pričeli s ponudbo posebnih dodatkov na plače in raznimi premijami. Sicer pa ima, po podatkih avstralskega biroa za statistiko kar 16 odstotkov ljudi neko vrsto invalidnosti, najpogostejša vzroka sta artritis in revmatizem. Po neki anketi je Sydney za 73 odstotke cenejši od recimo skandinavskih mest, toda le za 0.7 odstotka od Lortdofia. Cenejši od Sydneya so Toronto, Praga, Berlin in Johanes-burg. Komisija za Človeške pravice in enakopravnost je prišla do zaključka, da je v Avstraliji vse več rasističnih izpadov, seveda so največjo frtve Aborigini. Zvezna vlada je konCno priznala, da so nahaja Avstralija v recesiji. Kljub množičnemu odpuščanju z dela bo kuverta s plačo sa povprečno 10 dolarjev bogatejši, od janmr-ja se bo namreč zmanjkala taksa. Od 1.februarja 1991, bodo morali vsi, ki bodo hoteli odpreti bantni rarfin pokatati kakšno izkaznico z osebnimi podatki, t>xiisi krstni list, potni list, vozni«® dovol jen je ali pa potrdilo o državljanstvu. Vsi, ki niso bili klijenti dotične banke več kot eno leto pa bodo k tam megli dodati is pisna™ priporočilo neka druge finančne institucije ali potrdilo delodajalk. Priseljeni, ki body v Avstraliji manj kot szh svetnikih ¿n m ottfvZ za WitvZ, mi j z žz takrat hodita po glavi miszl o tirni, fei m ji u teh premišljevanjih Še nisz m to til, morda tudi. iz r aztoga, kzr, s o i o bita polna pogodita in čas opisni, stolpci tudi pri nas v kvstraliji-namreč. o SPRA1/I. Ker jz vsaka zaduva, ati misel, ki jz manj ali. bo t j utzmztjzno vrtzna v prostor,deležna ogromno pozornosti, poznzje pa začne, zamikati kakor se Časovno oddat j nje., prav zato se j z lotevam šztz danzs, ko i o za nami tfne.ui opominov na tiste, ki jih viharji razprtij nad grobom rte. dosegajo več, ČZ hoČZmo govorJAi o SPRAVI, potzm s z moramo zavzdati, da j z motala biti put j razprtija, przpir, nzst&injanjz, Kot slišim je io bito in ji Še med nami. Iz tega slzdi zzlo pTZphost in logičen sktzp, da j z sprava potrebna. u tadu in prav. Sam osebno -teizrok Ezekijzv lepo pravi, da si moramo ustvariti novo sme. in novega duha ali kraj-sz-.sz 6preobrniti, la tako dzjanjz pa yiL potreben predpogoj: vzČja ali manjka intzti-gzntnost, niti večja aH manjša izobrazba ali ambicioznost. Potrzbna j z przdvszm iskrznost sraa in prava modrost za katzro naj bi vsak dan prositi Boga, kot nam svztu* je Knjiga Modrosti iz nzdztjskzga SP odlomka -.Blesteča in nzvznljiva j z modrost, lahko jo vidijo kateri jo ljubijo in jo najdzjo, ka^e^ti jo iščejo-, prej ko po njej hrzpznz, s Z da spoznati', kdor s z zgodaj ozira po njej, 4 z nz bo trudili naŠzt jo bo szdzČo pri svojih vratih. Kajti razmišljanj z o Aj ti je popotna lazumnost in kdor zaradi njz bzdi, bo kmatu brzz skrbi. Sama hodi okrog -¿rt ¿¿Če tZ, ki so jz Vizdni, dobrohotno se jim pokate na njih potih in jim pri vsaki misli pridz nap-no-ti. lakaj njen začetek jz resnično hrzpznznjz po pouka, skrb za pouk pa jz ljubezen, Ijabzzzn pa j Z spotnjzvanjz njenih zapovedi, spotnjevanje zapovzdi pa je zagotovitev nesmrtnostir nesmrtnost pa pripzljZ v božjo bližino. * * t Ivan C ime tman AF0RI2EM SISTEM/-atiifn-i ^UniniOinj Ni gft i a pnoJtiijiijt v \li>- venčno. itmvrC /.i pre|phuxa (hiir^M^o tii; r j. £J bxipoielrfr Iii! UGANKE 2MJKE 1 LLID. ¡f l;iiii (Ot;mi lotniti^MiHiiiii, uti sle mnr. jinnfHui ■ 11kako rini vas pokliiviu Nibtm gospod. umpaL odtisi Ali je v Sovjetski zvozi dovoljeno, da so mo£ki poroči s sestro svoje vdovo? (¿0 je fljegGvs Žena Vdova, je on mrtev} Kmet jo Imet 127 ovc, vse razen Šestih so poginite. Koliko je ostalo Živih? (seveda iesit Po koliko ¿i vat i je vzel Mojzes na svojo barko? {to m M lfoj»s pai pa Noe| Znani arheolog je izjavit. daje v Turčiji na&ai kovanec, na katerem je pisalo, da ]o lideian sto petdeset let pred našim štetjem. Mu verjamete? I nt. ker pred naiim ilaijem nihče nt mogel vedeti, koliko ■manjka do zateka našega iteija) Kaj piSe na robu bankovca za pat tfinarjev? iza 5 din ril OaflkOvcaj O OCENAH iN O NAPOVEDIH Y S.ajčrk (vutiiii/mo): » v novtm triu bem poskusil iivetl pametneje kol luni.« Srna tpoglobljena): -Lini srm HopraiHa precej napak. Leios /iti ne bom ponovila,i Ovca tskesaro): » Tako! 7. mumnossmi je kon,v. Poslej bo vsr drugače.* Kokoi (pcnitnfjiro): »Napačna iskanja m pnttrklou. Prej ali ski bu prišel dart, tin html našla zrno,« Vk (mngoinp); y. tudi Vprihndnje burna uspešno hiteli oil image do zmage. Sreča je na naši i:riim.'--. MORALA tpiifoga nhkladke na razgret» čelo): pri tistih, pri ktilerih jC flf,hn- [ ,-cji ([tj gtave, je modrost fUunj.it tlel povedanega. Pozabljena slovenska narodna? Koni'ia ima HHiega, Skor,i[ io gluhtign. Oglar, ogljii mora ML moj! Oglar imii dever «rok, muka pa It i.i "n sok, Oglar, oglar mors Dil' mu: ■ O^iar gr« na gen), ptnee za njim loto Oglar, oglar num fair' moji J JEHues 'epiau^ 'I^ISII 'bis ■ab 'jod 'lUjsrQ «xaflj, cuMd 'qod :vHMV?iy>i p jy(| uJl,. JANEZE K... Ko je bii Janezek siar sodciin lei je bil svot zanj veliko več|r kot pozne[&. ko je ¡met resnično devet|el. Slopmce so bile zgIo visoke in ie moffll krepko dvigovali noge. da jih je prehodil; fco ¡e seitet ns slolo za mizo je z nosem komaj dosegel n|en rob. Vendar ga lo ni molilo £|ezi1 se ¡o le ko je moral za puttom v trgovini visoko navzgor dvigniti roko z dj. narji, eta mu je ligovec na vzdol dal lizika l$to Se ntu je dogajala Ce je v gosiilnl prt šnnku kuuiJ sok ali kokto ali če je kupil vstopnico ia kino. Pa je jozno zapisal v zvezek' TISTI K t SO DOL NAJVEČKRAT GOR PLAČAJO" Oglar ¡a zniiber 1,in1. ¡ma vai im^vam. Oglar, oglar mara t»l' mnj! I l.aie ima ilrgarvj. i fljllflffl namazano Oglar, oglar mor» Im' moj1 C\ T I K A Janezek ¡o z mamico rn očetom sedel pri kosilu. Jedli So nžci s kislim zeljem m zraven grizljali vsak svnp kos kruha. "Ka^ pa meso? Že (¡eset dm ga nismo jedli.- |e vprašal Janezek. Oče ga je grdo pogledal in že hotel začeti s listim - ti presneli mule...», pa se je samo odkašljai' ■■Veš. sine plače so čedalje manjše, so pravi, da standard pada. cone rasiejo, pa nam zmanjka denarja za meso, ki je drago ■■ Ob icm se (e očelu zmračilo četo in v obraz se postat jezno zelen Pa |e Janezek napisal v rdeči zvezek- STANDARD Prt DA CENA RASTE, ATA ZELEIMII Ni vajen... '/.t lazj&zi in po 4>kuia pojasniti, da je. kovanec, iz teta 19&7.-t£ta min u: "Tki* a coin i^Kom the i^EAR OF PISSPC« siiista Piatc). " I o je k c « m cii i i leta 193 7 - - leta lEilanjaCmisliileto miru). pJiii&tjtnec piiie.lje,nki-ioptoQi: "Givt aoiJie inake",1ti inackl "D Ji nam Ji a k i n o ii a č o M ' m 1 s 1 1 [} r i g r > D r a g. L brati Pošiljamo ti vidno h a — Site, majhnega kengurujCka.nogsvi-c s in T it a t is ali. Brat o d g o v arj a:V sc sio dobili, le j h a t is jll-s ni biip v paketu. "...če. je to d e m o k fiacija, pote, m jo ne maiamo in bi bito botjt, čt bi Citati v komunizmu., kje.'t imo lahko k^adti v-si po malo..." V MLADjtol Vasilij Kiapznko Komunizem je bit bolj ji. SLOVENSKI NARODNI S VET za Viktorijo se je tudi pridniHt jjp,stalim darežljivim darovalcem v nabirko ca pomol s poplava prin-kuiani Sloveniji. Svoje mu prvemu daru 300 dolarjev je dodal te 500 dolarjev, da je skupna vsota njegovega daru 800 dolarjev. DATUM PLEBISCITA, ki ga pripravlja SI oveni-ja u decembru, je spremenjen: ne bo na dan 30. decembra. Icot je bilo prvotno objavljeno in tudi oglase no )rtd v ni piv ji nji k strani te številki- Slovanskega pisma, ampak le 23, decembra. \'umen plebiscita je priti na jasno, ali je večina Slovencev za sam05lojno Slovenijo, ali pa želi narod kljub vsem razočaranjem za (bijega tasa Iv naprej ostati V sklopu Jitgt>s!avije. Slovenska vlada žeti, da narod sam odloči, ha kino bodočnost si Zeli. liada bi si prihranila poznejše očitke, da je [> tako važni zadevi brez volje naroda sama pripravila državljanom pot O drutmčn*! bodočnost. 54 tfífevenóftg PUmc tio vi tednik GLASBENI TRG Barometer dviguje pritisk Celjska skupina BaromC-Ilt obstaja ta pet. lel, vendar pa so v sedanji zasedbi skupaj £eie dve. Igrajo zabavno glasbo po raznih prireditvah in tfipiav so že nastopaH v A^"stnji, Kenačiji, 5pani, ji..., niso, za razliko- od mnogih drugih, previrt zagledani vase. Pripravljajo samostojno kaseto. ki n;tj l>i izila do kom ca leLoinjej-a leta, drugače pa jih je možno poŠJuSflti v Makafiiki, kjer trenutno nabirajo itispiratiju. V jeseni jih bo možno videti in slišati v holeiu Evropa. Posebna vest sa vse njihove oboževalke: nobeden izmed njih ni poročen. Skupino sestavljajo Pantner Tone. bohni, kitara, vokal, Gi-egore Elči, šolo kilara, vokal. VaLek Buio, bas. voka!, Ar ton ti Stane, klaviature, harmonika, vokal. E. £ NOVA KASETA ALEKSANDRA JEŽA V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO na turnej: po slovenskih plesfSčih, diskotekah t h Šolah Zasavski glasbenik Aleksander Jei se na domačem popevka*' skem pmzori^čo poravna z novo kaseto, za katero pravi, da bo Aleksander Jri 0SkupiM PETER PAN je v ljubljanskem studiu Metro posneto skladbo ti> svojo prvo kaseto Afa njt>j bo devet pasmi od kflterih je najbolj in#na sJa-rt/ia "Oh Sabina ■., člani te tr#rd-pop skupine so BORUT DEBEVC. TOMAŽ GROBAR, JURE ZDEŠAR in JANEZ NE-RA0. bričas no|UspeSrie|ii n|igOv iz- deiek ie irrstc dosici Naslovno pesem "tJpf|aru;s premaihen sem zate- mnog< že ite|C|0 za nov priljubljen hi1 slovenskih ra-diskih postai, vse vsč poslušalcev ima rada ludi pesem -Biro ga krivo le vino-1 ■tJed desetimi sktadbami z nove kasele je precej takih, hi |>h bodo tjudje imeti radi Kaseta te narejena Id», da |0 lahko priporočam v vsako slovensko druü-no Kdor «na rad tako zvrsi glasbe m V bo zagolovo v$eč,- pravi Aleksander Jež Sam |e napjsal večino pesmi za novo kosdo. velik delež |0 prispeval primorski gtasbenjk Leon Klemene, ki jih ie (fazen dteb) |U' di posnel v piranskem Studio Tar-|mi, -Prvi poljub" SO posneli v studiu Radia Maribor. "Ob tebi bom pozabil np- pa v Ijublpnn-skem sludiv Toj> Ten Aleksander Jei se la čas opdravlja na piomo' Čilsko 1urne|o po slovenskifi pre- * ANDREJ ŠIFREft s svoje no^o kaseto, ki nosi naslov -Hm počasi- ian¡6 prods/oe rekorde liti vse¡ črti $Q0e¿ po do sedJnilh ¿tevilkel) Kaže. dá bo lelos m«H nfftfotje psadA}antnii Na¡ saoiiinimo Antíftj Sifrer ^ Svtr/0 prvo ploščo objavit pred tlvana/sumi teb (Mott žul/U siičih, diskotekah m šotah, obljublja pa, da bo io naprej imel tfo-voi| časa za pomoč mladim nau-veljavljenirn glasbenikom, ki fim skupaj z teoriorn Klemençem pomaga dO prvjh posnetkov JOŽE KRAJNC pri NaS HIokranjcfei — t». ut V'wdeifcet ju priid kratkim i/djil -, svojim an^.mililuiii vidio kasotu 1 Ti IliLS iîi'Jrhkr;,njfiti. fillHild je | ii J ialiižbi H'i H v tnklldi koMjh. [w>-tntfiijt v ToAijcvll] l'yiljîinaJi po žber^kn JjilitirfcHj Južcia KHnw Stifimlfcjf liil IJluld Tankocy. tuneli nnjjMtr pa Marko Tijf. En; dobrin prud^jo ludi v Beti krajini, it1 J udi založnik ni napravil /anj« ïkoraj nikakrint1 m'klumc. iff&pert4>fig PUma JEZIKOVNI KOTIČEK 55 Z urednico našega novega slovenskega časopisa v Avstraliji, gospo Stanko Gre gorič, sva kmalu po izidu prvih dveh Ste vi J k ugotovil i, da časopisu manjka lektorske roke, ki bi odstranjevala večje in manjše jezikovne spodrsljaje dopisovalcev. Najina želja, da hi časopis prinašal jezikovno neoporečne prispevke in čim manj tiskarskih škratov, je zaenkrat še daleč od uresničitve, saj nama krajevna oddaljenost, pomanjkanje sodelavcev, pošiljanje člankov tik pred zdajci, in Se bi lahko naštevali, onemogoča izvedbo lektoriranja in korigiranja. Da pa naši dopisovalci nebi ostali prepuščeni sami sebi, sva sc odločili, da odpreva jezikovni kotiček, ki bo odgovarjal na jezikovna vprašanja in za beležil ter opremil z jezikovno razlago najpogosteje ponavljajoče se napake v prispevkih Slovenskega pisma. Za začetek bomo obravnavali nekaj pravopisnih vprašanj, P ravop i sna ravnina namreč igra zelo pomembno vlogo pri vsakem zapisanem sporočilu. To kar v govoru označujemo s premori, je velikokrat treba v pisanem sporočilu zaznamovati z ločilom, ne pa vedno. Če hočemo torej pravilno pisali, se moramo naučiti določenih pravil, ki urejajo sistem slovenskega knjižnega jezika. Ločila v slovenskem jeziku opravljajo isto nalogo kot premori in posebni tonski poteki v govornem Sporočilu. Preberimo na glas poved: Kar je dobro, se samo hvali. Kaj ugotovimo? Na mestu, kjer je v zapisu vejica, smo v govoru naredili premor. Vendar pa je res, da vseh premorov, ki jih delamo v govoru, v zapisu ne označujemo z Jr čili, Npr,: Kam greš, Marjanica? - Vesel sem, da si prišel. Zgoraj zapisani povedi izgovorimo kot ,i pretrgano enoto, torej brez členitve. V teh primerih pišemo vejico zaradi sintaktičnega odnosa obeh delov stavka: v prvem ločimo z vejico od ostalega besedila zvainik, v drugem pa odvisni stavek od glavnega. Večkrat pa spel ločil ne uporabljamo, četudi govorno verigo členimo. To sc dogodi vedno v obsežnejšem prostem stavku. Npr, Odličnemu igralcu / je bila za uspelo igrano vlogo Hamleta } podeljena Prešernova nagrada. S poševno črto smo označili govorne premore, V zapisu pa le h premorov z vejico ne označujemo, saj je pravilo, da vejica stoji samo med pri red no povezanimi siavčnirni členi, ne pa tudi med p od red no zloženimi. Podrobnejša pravila za rabo vejice v prostih in zloženih stavkih bomo obravnavali v naslednji številki Slo venske ga p i sm a, Aleksandra Bizjak, lektorica «j^ jUH^jr^ jawtK.k. js^fc.^^ JOt^- t tffovetiifa PUtvo ^ ZEL 1 tfSfflU SI/GUTM &RAICEH £ VESELE BOllČNE PRAZNJKE Cl IN SREČHO KOVO LETO 199 1 ^ 56 tffovenà&ê PUJJIO SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc pozdravija vse rojake in bralcc MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE VCANBERRI OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo; na$ DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, no tming Street, PHILLIP (CANBERRA) A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobole. nedelfe in praznika, razen velikega pelka in večera božične vigilfe) od 11.30am do 11.45pm. Naš bar je odpri od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi ¡udi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šeslih do devetih zvečer, ob nedeljah pa ludi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici, telefonska številka: (062) 62 1083. mni mmmuts pit-mi- B LUEHILU LANDSCAPE S CONTRACTORS DESIGNERS CONSULTANTS ZA VSA VRTNARSKA DELA .UREJANJA VRTOV IN SVETOVANJE,SE 0BKN1TF NA VA&EGA KOJAKA S 10 LETNIMI STROKOVNIMI IZKUŠNJAMI. IVAN HANiELlC (03) 755 1531 ALI IA!S' MARRICAN (03) 799 0593 ASHLEY STREET CELLARS 82 a Ashley Street West Footscray Tel: 687 5543 For alt your Wines a tut Spirits at Discount Price See Frank !j?ts of Continental varieties of LiiJIters & Spirit available euro international pty.ltd. For Quality and Reliable Service - Import - Export * Furniture, Chemicals, Parqueting many, many more MELBOURNE SYDNEY Faclory & Showroom Factory & Showroom 3 Dalmore Driva 2 A lie si cnier Slret't Scoresby Vic, 3179 Blacktown NSW 2148 Phone: (OS) 7(A 1900 Fax: (03) 764 1461 Phono: (02} 671 5999 Teles; A A 31105 Fas; (02) 621 3213 Phmo 57 CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Proprietor: M & S MERZEL 265 Nicholson Street, Footscray 3011 G.MA. MOTORS 314 U3& J14 4>m Peugot Volvo Renault Automatic Transmission Specialist Carl iure Lin r (70 and Repairs All Mechanical Repairs 307 Williamstown Ud„ Yarraville Giorge Tel: 314 1338 Maxi DRAVA Continental Butcher Smal[goods M a nu la dwer ■ Smalt«! Mccii r Cook«J s floind Ham Kaisorflfllsh 4 hi rim Sfljsaga • Tirol or ■ K rak Ju ■ Pa riser t Kranjska • Poln lih c » Kabina * Salami . elC- PHONE 366 2258 Prop. i&ï HOJNIK 202 Main Rd. Est St Albans Fritz & Martin Motors Alt Automotive Repairs to Cars & Trucks Exhaust Systems. Brakes. Gear Boxes Engine Overhauls, to an Makes of Cars Specializing in Hign Porformance Cars MEHCEDES 6ENZ SPECIALISTS PiBtt JOHN KUTIN 2 flavenswufl Road, west ftxMScray, 3012 Ptione 314 eew 312 Nicholson St., Yarraville, 3013. Tel: 687 2693 Bruce J alley Auto Repairs ALL MECHANICAL REPAIRS FUEL INJECTION SERVICE & REPAIRS V.A.C.C. 58 žff&vmskp 'PUmo GRRPHIC RRT Specialising in all prim ready art work and graphic design*. Vbsja Chuck 1 L 5 KARINGAL DRIVE. GREENSBOROUGH, 308H TELEPHONE: 434 S768 TOP CHOICE AUTO S Nick Savidis "The Little DEALER with the BIG DEALS" All Road Worthv Vehicles from $990,00 to $3990.00 357 Hiirkly St, Foots cm_v lil (ieckmg Kd, Fudhcrfli Tel: 639,6779 APARAT Tajnica naglušnemu íeíu pol^uno: - Kje si pa »pei Iniílií, ti si ari i kteroiik.,. - Pri zdray^Jku, dobil sein rta v sini ni aparat. BREZ SKRlil V kupeju, vlaka si piavolaslta s krilom kar naprej pokriva kolena. - Nikar sc ne trudite, se oglasi možakar naspfOli nje. - moja edina sialiosr jc alkohol. RAZLOG - Moje m v kanarOku sc je zgodilo ne^aj strašnega. Popil je ves bencin ia v¿i£4ilmka. - In poiem? - Potem je začel tetmi v krogu. Tako je L ta! celo uro, dufcler ni kt>t kamen padci na tla. - Kap? - Ne, bencina mu je zrn anj kaln. Naiionnl Muual Wilson Bond 9/476 Canterbury Rd Forest Hill. Vic. 3131 Tel: (03) 894 2646 INSURANCE SUPER ANNUA TION INCOME PROTECTION LIFE INSURANCE A.H: Zvonko Gregorič Tek (03) 509 5070 GENERAL INSURANCE HOUSES CARS SHOPS FARMS FACTORIES iff&vetiA^g VÍÓWO 59 Tel: (02) 223 4197 - 235 3436 Fax: (02) 221 4457 Telex: AA171371 Evropske smučarske smučine ODLIČNA CENA JUGOSLAVIJA AVSTRUA /TALIJA FRANCIJA Nesporno najboljše cene za smučanje v Evropi. Letalska vozovnica, dva tedna nastanitev, en teden Rent-a-Car od $2,459 naprej. Rezervirajte na KOMPAS TOURISTIK INTERNATIONAL Suite 401, 115 Pitt St., Sydney NSW 2000 Trade Booking: (008) 22 7649 mirms ♦ TYRTS * TJUBES * RECAPS • BATTERIES • ELECTRONIC WHEEL ALIGNMENT A BALANCING • BRAKE &. r-RONT-FND REPAIRS ^ 587 1552 a 580 1624 31 De Havelland Road Mordialloc, 3195. MICHAEL'S DELICATESSEN 81 - 102 Footscray Market Suho Meso - Šunke - Parizer Kranjske Klobase Razne Salame - Krakau Lastnik: M. N, Stoja nov ski SILVERCAT Pty. Ltd. Ladies' and Mens' Shirt Manufacturers Experienced Machinists Welcome Lot 7, Mallenger Rd., Bray brook, 3219 Tel: 311 5205 Derry Maddison Pismo ¡ne siotcSe let Trn UREDNlSTVO.eoffOFHAL Slifik-i Gfegofic ïflQ Narçrg Rd CaulflfM ViC .3161 AUSTRALIE Tel (03) 509 S070 Ll PRAVA'AOMINIST RATIOM Alfred Brcïmk PO. Bok f&9 CMjflt NSw iûjf austfalia TftJ (OZ) 513 3333 Fan:. [02» KO 13TB tKTnMVTiTLJA Stanka Gregorii ln Al t rsi Rnsiftik UKEJtUEiiitaiikti Gftgaritf SOUffd; S^tlncv-A] Erad Brežnik. Lojze ie&Saetik, VlsSimirMH^rt, l,jet*c Urbancic, Pavla gruSert, DoSan Hajovic. ^farija Sem^ir, pater Valerijan Jcn>ai in MiirijM Ličan. ttelbcjurne-Elica Riznal, pater Baz m j Valentin, j^ter Niko ¿vokelj, Vida Kodre. Hsleiia Leber, i to Ltibiir, OTijgči Oslt in Ivanka Škof. Bristane-Mirko Cude^iitm CaniHrTii-Bert Pribac Izhajanje SIOVENSKfcGft PiSMA-glasila Avstralske slavrnskE kcoFerenos, se pravi slcs^itikih narcdnili svetw A.T.C., Vic.„N.S.H., QUi. je anogoSono z denarno pcdpaco raznih ddbrotniiX 70, WaverloyJ 2Q2<\ TlSX;Sirmn Špocapan, DUtiuctitii printing, 164 Victoria str. BnjKViLc*;, Victoria 3056 PRTPRWA BOUMtVAsja Čuk HOS^VKE-îJJWKE poslati iti ; STANKA GŒGOttiè 1 /10 nanofig RD. Caulfisld 3161 nie lbourrjâ-victociii wino&UNO, uajvKr: IN IlinAlNi HtESAVKEs Slovensko pismo AlEred Erežnik p.O.BOK 183 Ccjogee 2034 SydTïîy tt.S.W. : ■::.:. i SLOV ENÏtO PlS>tO I i ..,. .11. IV.hi It m.■ imlin Slovensko ci smo co. n<>* isi lijnfn |i,ss»'.. .hm USIHMJ.l JU Nlbr In |fi ¡¡ni.'k ................................ 1'imI|il. n\si.fït550 1378 tfTevent&g Pitsmo 3 -pgma Ms^a Od rjJeCiW. do IO.fcbJi.91. od 18.12. je informativni tujFUcr iz Sydne^n, hi ga vadi Alfred Žnik odposlal if Slovenijo lepo številu kar 27-izjtir1 slovenskih društev, oragnizaeij ni posameznikov, ii keterih tukajšnji Slovenci podpirajo plebiscit u Sloveniji, Vre na i(r,Sf, Uli, L se je zbrala skupina slovenskih vernikov «ii skupnO mdtitett r cerkvi v St.Albansit. Za pokoro so s-i izbrali molitvica Shvutiijo.Pred ptebitcitam pa so molili tudi v vseh stovnr-rerkvnh po Avstraliji. 22.12.^ jr iiita jjgm.ki ilcvUks MISIJI, |i katerih na s pater linzi-lij oo•Vriča. da bo izšla po novem letu dvojna številka tega ¿¡ns¡l/t in x tem bodo MISLI pričalo svoj M).letnik izhajanje. -A ¡.-¿h bil v Verskem središča v Hertylandsa kamer t božičnih pe.smiSodelomli to:cerkveni mešani zbor, idUjJfi zbor iz Hatongonga in triglavski moški pevski i bar. 2>l.l2.vmv pred proslavljanjem Ho žiru je prišla iz Slovenije razveseljiva novica t) zda uspešnem plebiscitu. Tako i i) fin-venski verniki tO teto prositi viti ta praznik v posebnem vzdušju. 2f>. I 'J. so društva ¡to Avstraliji pripravila štefanovanje., 1'onekad to ob tej priložnosti staviti tudi uspešne, plebitci-tnc eolitve. Posebej vesela je bilo r.' Canherri. 2.1 sa pričeli l- Vertkem srediiSu i1 keiw .t seminarjem folklore, ki ga je vadita Ljuba VrtoOec-Pribec. jVm harmoniko je, igrata Darja lioh, Seminarja ii! je udeležilo tepa število Otrok in učiteljic i; slovenskih društev. .5- L je bil zaključni nastop folklore, l'a nastopu tO skupaj z otroki zaplesali še otlratli. Polkloristi SO prikazali gorenjske, ilt.denjske, prekmurske in štajerske plese. 10.1- *0 Fflr /trište v rake KLUBSKE NOVICE h Pertha, ( katerih tamkajšnji slovenski rojaki obveščajo a njihovi dejavnosti- Pišejo kako navdušeno SO zbirali denar jn poplavljene d Sloveniji Da konca leta to zbrali 4.30(1 dolarjev. Pišejo tudi O SVCtuvnem prvenstvu v plavanju, Ho kattfem sodelujejo iioveJiifti plavalci. JJizJjtino sprejeli zahitdno pisma dr.Uularm in Spomenice Hribar >i katerem te zahvaljuje ta za podporo plebiscita, Ž t ■ l,st> ¿indi SNS-jtI iz Viktorije na svoji redni te.ji razpravljali o boljši povezavi s slovenskimi društvi h' Viktoriji, o način it izbire kandidatov za Sfoptfuta) izseljensko matieo u Ljubljani ter o obliki! dr Jožeta Pučnika, ki naj bi s i? mudil u Avstraliji konce februarja, Pogovarjali so se ludi kaj ukreniti v slučaju Vojnega udara rrn Slovenijo. ŽZJfje posltda Avstralska slovenska konferenca protestno pismo jugoslovanskemu ambasadorju ir Canberri dr.Boritu Cizlju. s pritožbo nntl ravnanjem Jugoslo- vanske ljudske armade, ki nenehoma preti Sloveniji. 25 J, tO SC ipJlflii predtievniki Avstralske slovenske konference iz Melbourna, Sydneya in Caabcrre s iifHijtMt predstavniki in razpravljali o organiziranju demonstracij. 26,1. je slavile irfl.il) nova domovina Australia I)ayštevilnih prireditev so it udeležiti ludi priseljenci Predsednik Avstralske slovenske konference Marjan Kovač ¡hi je tega dne napisal pismo avstralskemu predsedniku iiohu I Imeli It, tJ tnirTffli gfl obvešča O vrstnem redu dogajanj ir JligQlltiliji ter o napadih Jin ilu^mllu rnr hrvaško demokracijo, še posebej pa O prh ink ti JLA na obe republiki. Avslralskcmu parlamentu pa so napisali pismo šc predsednik društva (jinberra in predsednik SNS-ja Canberra Cvetko Falež, t .s/j ii Slovenci i: ■Syfiuej'fl, Canberrc in Melbourne pri-Hriizili masovnim demonstracijam llfVatnit. Demonstrirali SO proti uporabi sile Jugoslovanske ljudske armade.Hrvaškim govornikom ta se pridružili tudi slovenski, '¿eleli str vzbuditi pozornost avstralske javnosti, 31, Lic pris/tela r IVersko ia kulturno središče Kent t1 Melbourne dolgi I pričakovana, vesela novica, da je gradnja doma za ostarele odobrena. L2j?e je v Sydneyu j«rgi Slovenski narodni atti. Na km so razpravljali n pripravah za proslavo dneva slovenske neoflvisnosti, ki bo 23.februarja 9/. i1 KLubu Triglav. Pogovtirjtdi to ie tudi o izbiri delegatov za Slovensko izseljenska matico in izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi načina na katerega je Matica hotela postaviti f svoje organe predstavnike avstralskih SlovencevJtazprovljali so cela ali naj se sploh sodeluje z Me. I iff) ali ne.lmeaovali so svoje predstavnike ia picer Ljenka Vrbančiča ihi Cweikfl Fnicia, Os In n v le šc (in tudi društva izberejo svajc kandidate- Ko bodo kandidati iz iwcb frm/py /ttjimii/e bodo Volitve.Na tem sestanku So govorili tudi o delegatih za ¿¡['efijt.'itt jj'ol.'tijjiir koilgres.Naslednji Sestanek bo prvi ponedeljek n marcu. Marija Sr.ncar je poročala a finančnem prispevku Slovenije. za sydneysko Macquarie iinwerzo(40.000dolarjev), 17.febtuarja bo b I'c.rskem središču r Me.rrylandsu občni zbor fon ilnc i je, ■i-2-.so fir o slur Ui n MerrybmdtU 65. roj ft HI dan patra Valeri-jirrrrrr Jenka. Cerkev iti dvorana fin ftdJr lega dne nabito pol-Jii.Syfiflflr govor je rHFiei pater Cirit. nastopala sta pevska zbora Triglava in Slovenskega rfrii.il i m Sydney, Nrt k d ne It pa tO tui f k Upaj patru Palerijanu v čast zapeli Kafko kapljic tol'kti lct,„.f'o svečanosti je paler Yaleriiun Jenko tvec&no naznanil patra Cirila kot novega vodjo l erskega središča,on pa bo ostal le kot pomačaik.Oba Sta bila navdušena nad laho spretnem bo. ¿¡¿A'onovna smo v Merskem središču K en7 V Melbourau, kjer M že /jfliici™ dela za graditev doma Itomane. 7.2 jc minilo leto dni odkar je med nami paler ftiko Ži okelj. Upamo, da te je že privadil no "avstralsko dovensko FitoiUi. titelo " in da bo vzdržni z nami še nekaj let. Urednica 6. jmmarja 199], jc slavil svojo 65. Iclnico pater VALEkJJAN JfNKO Se un "umea zdrava k>la Uredniilvo SLOVENSKEGA PISMA žff&ven ¿fig VUm& 25.12.1990 zgodovinski dan SKUPŠČINA. REPUBLIKE SLOVENIJE JE PO 21.dec-cnfcoj 1990.objavila sledeče rezultate plebiscita: Slovenija ura približno 2 milijona prebivalcev, od Leh je 1,460.00S volilnih upravičencev. Na volitvah-plebiseitu se je izreklo za neodvisno in samostojno Slovenijo 1,283.043 volilnih upravičencev ali 88,5 odstotkov. ¡-«veljavnih je bilo 12.390 glasov,proti pa 57.869 ali 4 odstotka. plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno Slovenijo bo navezovala SkupSčino republike Slovenije da v iestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni (?a republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. r Ikrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasled stvu SFRJ in o bodoči, ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava,vključno s ponudbo koiifederalne po-ijodbe. PLEBISCIT ïff&i'm&e Pitmö AVSTRALIJA PRED IN PO PLEBISCITU...... Dr Janez Dular in Spomenka Hribar sta decenihra 1990. poslala številnim slovenskim d m it vom. organizacijam in posameznikom po svelu pismo, v katerem Sta pozvala Slovence naj lud i oni moralno p nd prejo plebiscit za suvereno in neodvisno Slovenijo, Tako je prispelo pismo tudi na novi Sloven ski informativni center v Sydneyu, ki ga vodi Alfred Breihik. Kljub pomanjkanju časa, saj je bil plebiscit že pred vrati, jn veliki oddaljenosti rojakov v Avstraliji, je Alfredu Urez-niku uspelo zbrati kar 27 odgovorov, oziroma izjav slovenjih društev. organizacij in posameznikov v Avstraliji. Tak» so PLEBISCIT ZA NEODVISNO IN SAMOSTOJNO SLOVENIJO PODPRLI S LEDE ti: ¡.avstralska slovenska konferenca 2 slovenski narodni svet n. s.w. j st'rapjiael'5 centre - slovene mission 4,5 loven s ko društvo sydney 5,klub triglav - sydney ¿.slovenski Šolski on born.s.w. LOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO SYDNEY ».SLOVENSKO NARODNO DRUŠTVO SYDNEY 9.5 LOV EN S KO AVSTRALSKI LITERARNO UMETNIŠKI krožek(saluk) 10slov en s ko avstralski klub planica - wollongong 11.1 v o klopčlc- predsednik .slovensko društvo ti voli .newcastle 1lovenski narodni svet canberra 13.slo vensko avstralsko dru&tvo canberra 14.5 loven s ki narodni svet queensland 15.s lov ens ko avstralsko društvo p lan inka, queensland 16.s loven ska radijska skupina 4 efi, qld.. 17.slovenska balinarska ekipafcornubia qld, is.slovenskj narodni svet victoria 19-versko in kulturno sr edi sc e victoria i o.peter m an de u,predse dni k sveta slovenskih organizacij v victor i ji i ¡.slovensko društvo melbourne 22.slovenska soseska v južni avstraliji 23 .SLOVENSKA SKUPNOST IZ DARWIN A 24 slovenski klub iz perth a ¿a p a dna avstr. 2i.uredništvo slovensko pismo 26.pre5s release-slov.drustvo canberra 27.0glas iz canberre, objavljen v canberra times in the australian Vsi odgovori so poslani na; izvršni svet republike slovenije re50r za slovence po svetu gregorčičeva 21 drage rojakinje, dragi rojaki slovenci! Leto 1990. bo v zgodovini Slovencev oznaCeno kot leto prebujenja, leto sprave in pred vsem leto rojstva nove slovenske države. Sicer je pa 1990. kulminacija dogajanj Iz prejšnjih let. Koliko let? Morda 45 ali 70, morda celo tisoč let? 1 Težnje in želje našega naroda so bile pred sedemdesi- Ni inly K v Avstraliji netilera slovenska druitva, o rganiiacije ali posamemiki, It L so bili vpfaiani nlio želeli ali hoteli podpreti ptdftbclla v Sloveniji. KiidUlkl lednik DRUÎINA je i* !b trend tok mbrilfle 0(tl"iitv« njJil pravilen odgovor in po-jiinlto,,...... I ti m i leti iste kol so danes. Vendar naši predniki lakrat niso veijeli. da bi nam velike sile dovolile samostojnost. To so bili časi evropskega imperializma. Prav (ako pred 45 leti. Edina možnost je bila povezali se z. narodi, ki so nam soiodni bližji ali celo braiski. Naši predniki niso verjeli, da bi v laki bral št i povezavi lahko prišlo do imperialističnih teženj.kot je pač v lakratni Evropi bilo normalno. Kljub temu, da V modemi Evropi te težnje izginjajo, so v naši balkanski povezavi ie zelo močne. Večji in močnejši še vedno računajo na naio slovensko potrpežljivost. Najbolj so se li tovariši ura-čortali, ko so posegli po našem jeziku z omejitvijo učenja slovenščine v šolah. Zadeli so našo najobčutljivejšo l«fki>-naš materin jezik. Takrat se niso uprli samo intelektualci, študentje in mladina, uprl se je ves slovenski narod, narod Vodnika, Prešerna, Slomška, Gregorčiča, Cankuja, Levstika, Maistra, Kajuha in Balantič a.NE TOVARIŠI, TAKO NE GRE, je bil naš odgovor. Sevedase impenaiisil ne vdajo kar lako liitro. Nadaljevali so 7. raznimi političnimi in gospodarskimi, intrigami. Slovenci smo se prebudDi iz večnega spanja. K tem ti so prav golovo pripomogli razni Miloševiči, Bulatoviči, Joviči, Kadijcviči, Markoviči in njim podobni- V enem samem letu smo organizirali demokratično opozicijo in prve svobodne in demokratične volitve. Po zmagi demokratičnih sil na aprilskih volitvah smo dobili prvo dem okra lično in večstrankarsko vlado. 23. decembra 1990. pa je naš slovenski narod na plebiscitu z veliko večino 88.5 % odloČil, da hoče enkral za vselej ¡»ostati sam svoj gospod ar-fiospod ar n? svmi zemlji! Glasovat je za suvereno in neodvisno SLOVENSKO DRŽAVO! ČESTITAMO! Čestitamo slovenski skupščini in piedsedniku skupščine dr.Franeetn Bučarju, predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, predsedniku vlade Lfijletu Peler-ietu, vsem ministrom in poslancem, predsedniku koalicije dr. Jožetu Pučniku, vsem Slovencem doma in po svetli, predvsem pa vsem avstralskim rojakom in rojakinjam. Tudi mi smo pripomogli k dogodkom doma. Tudi mi smo se po vzgledu stare domovine spravili, smo srečni in nam je lepo. Posebno lepo nam je bilo pri srcu ob letošnjih božič-uili praznikih, ko smo poleg rojstva Odrešenika praznovali rojstvo in odrešenje naše nad vse drage domovine Slovenije, Dragi bratje in sestre, Slovenci, zaielimo si v novem letu zdravja, strpnosti in močne volje ter odločnosti.. Zaielimo si, da bi Slovenija postala in ostala uspešna in ugledna država, na katero homo vsi še bolj ponosni! ALFRED BREZNIK »TVenutek moralne odločitve« Družina, 16. decembra u tretjo poti ni - iudi tisii, ki hoce ostati »neomadeievan», nidi iisu, ki nc bo šel na glasovanje, bo v vsalem primeru glasoval; vzdrian oziroma odsoten gjas nc pomeni nekaj tretjega med DA in NE, lemvcč zgolj NE, Nt samostojnosti Republike Skivcnijc. V zahtevi, da je za uspeti plebiscita potreben DA dobre polovice vseh volilnih upravičencev, pomenita glas proti tn vzdrfcmi glasisio. Res je, da od ločitev za samostojnost vedno zahteva precejšno mero poguma in pripravljenost na odpoved določenim »egiptovskim loncem mesa«, predvsem pa /abicva zrelost io dostojanstvo naroda in posameznika v njem. Tbda te zrelosti in tega dostojanstva nam ne moreta podarili »ne papei ne cesar-, dokazali ju bomo 23. dccembra. »Narod si b<> pisal sodbo sam!«, je zapisal p. Pavle Jakop, 6 $fíbt>i?it 'Pitmö PROTEST PISMA PO SLA NA A Y5TRA LSKEMU PREDSEUNIKLI liOliL HAWKU IN parlamentu Australian Slovenian Conference To (he Honourable Prime Minister Mr,Bub Hawke Dear sir, ! am writ ting this Idler as I he Preside ¡it of the Australian Slovenian Conference, a body representing the Slovenian community in Australia, to express our profound concern over the recent threats emanating from the Serbi,in Government that the Yugoslav Army woul be used to quash the democrat isa ¡ion of Slovenia and Croatia and their struggle towards national sovereignity. You will be aware of the resolts of the recently held referendum in Slovenia when I he Slovenian people overwhelmingly expressed (heir desire for independence from the Yugoslav federation. Earlier last year the Slovenian nation Tor the first time in forty five years democratically elected its non-communist Government. Members of the Slovenian community in Australia have been closely observing I lie demncratisation process in Slovenia and overwhelmingly support the desires of the Slovenian people and their struggle for democracy and independence. There are some thirty thousand members of the Slovenian community in Australia, plus relatives and friends who have been particularly concerned to hear the recent news of the possible crackdown by the Yugoslav Army which could mean the end of the non-communist government in Slovenia and undoubtedly the slowdown of the movement towards Slovenians independence. Their concern is accentuated by the outbreak of the Gulf war and the world1 attention to it, which would give the Yugoslav Army an advantage and could prompt it to stop the Slovenian and Croatian drive for independence and democracy like it prompted the Soviet crackdown in the Hal lie republics, In the name of the Slovenian community in Australia I appeal to You for Your support of the Slovenian people's aspirations by expressing Your opposition through diplomatic channels to the use of any military force by the Yugoslav Government ngaiusl Slovenia. I have send a copy uf this letter to the Minister for Foreign Affairs,Senator Gareth Evans, to the Minister for Immigration.Mr.Jerry Hand and to tile hon Mr. Jim Snow.M.P. Yours faith ful y Marjan Kovac AUSTRALIAN SLOVENIAN CONFERENCE TO THE PARLIAMENT-CANBERRA Pear Member ai Parliament, Tlit Gulf conflict has undoubtedly taken much of Your attention but we would like to remind You of other no tess important events. Others arc usin viiki1 our objeetion lo thf rtpcstfi! llircsl oí ihc lo n«r fnrcc lo cniíh iht pío. ¡uilrpruij-nn inovnuítils in Slnvoili □mi C"n1ia. Miiiihvn- of ttie Stiivi-ciijiii coinjiiuiitly ¡n Anítmlia hsve Jíííji ob-lening -isp p ■ i r I HUÍ iilr iJi:nl«L-rn1i!Ol i»n prott-Sfl in Kloveília, liii' Í'M rtetliotli, tlir p nw-l innil iíni ot íKJvcrcípiity and (he n,i-tiurial rrlrmnluin in whleli SInvenían pmplr nvfrvihf Imingly volrd for indcpcrutcnI Sloiuún aml »hnwnl ihfif MJpport íarlhc lirU do-pnrn-mIir-Ij rlrotnl i^irttinrurn) aflfr l.í jrrar-. ot i'i>jiimuniüt fule. As Lili.- jllmiion oí fllfl worí i! Oinitri 1( ftrvivlT or(jrrl to Ik army forei!-TIil' Icníiniiv nrc nwtg. thr írTiiT- fríwipi wrfr pul cainhit m-driLí'f, thr Sfoveinin .-íhíiühís ni Un- intthlnalLnn&l forre wíft-jrc ]ii-mn «riil frtirt tli^ S (h ,\nny líTrilory, toverirtü Slcurnij Ctd CrtMlin, lo thr SímlK fllt nn1 !■ iLri' lo um1 Un-- .\ii-.lril¡;in ífivfnhmin1 lo mjikr ,nll tbr dt-ptínn.itk' i'fíort lo íI1«™iií¡l mmI críia tía te n'^okc thr prMlilurti» Ehmugh thc liiptoniJilbc tlunnd» Witli the Vuftosliv prciidtiiiT. SloL'fiiians un! proal s deflefVí ind«pcindam.', aiid treñiom frorn thf al tíor itirí úí irir- L£T Lis NtJ l tHJí FOR PEACE-BÜT LIVE POR PEACEÍ Nvtallivarijc s tlr 6 Fleaw urge our Parliament to lake meaningful and decisive action againit the Yugoslav Communist Government. We thank You for Your efforts which will enable others to hevethe freedom vve already enjoy in this country. A tetter has already been sem to the Prime Minister on this issue by the President of the Australian Slovenian Conference. Marjar Kovac President Australian Slovenian Conference A fois Kavas President Slovenian Australian Association Canberra Ftorian Falez President Slovenian National Council Canberra Canberra,Australia Day, 26.January 1991. Očitno so bile demonstracije in pismeni protesti avstralski vladi koristni, saj jt minister ia zunanje zadeve, senator GaroHi Evans izdal l.ikotnicnuvani "puhlic statcmcnt"-svarilo vladiSFRJ. 8 íffovenóf® PUnio DEMONSTRACIJE V CANBERRl %% DEMONSTRACIJE V SYDNEYU ífc" □poir/4 s/ S /'¿1Ä X >V ¡f/bveníHp Mimo 9 poročilo iz CANBERRE Slovcnci v Caidierri smo [lili zadnje ca~e v pr\i VTsti /jiv^cli % rajvojiffl hLct-podkoY v Sloveniji, kur ne pomeni, da pil) bila naša tding dejavnost. '/.<• pred obiskom dr.lluiarja h» m1 stvari pričele razvijali z veliko naglico, iejielaln H je, rl:i misli Sliivcn^n iz-icljeliska malica 'i.¡i Avstralijo imenovati predstavnike sama. Ktil povsod ¡14) Avelrdiji, smu se tudi mi vprašali, ki-kit lilij Milica imenuje predstavnike, ko ne pozna razmer, nili ljudi. Oil nji: sra» zahtevali, *Jii se naši predstavniki i/In t 1 ju v Avstraliji. Tin I i dr. Dularji t rim i povedali, d u ji1 pogoj naše .«v delovanje z Mulieo njena temeljita sijhr<-rn i 1 >:i . Strinjal se je in nam spre-nieuihi- t mi i ohljnlitl, K null 1 po lUpCtnrRI oblaku ilr.Dnlarju v Canbcrri, «no polom Avstralske dovenske lutafcrctice sprejeli pismeno obvestilo 11 volitvah v iiillmr Matiee, ki Etiij Iti I lile 10.d[:eemhra IOT0, Seznanjeni milil Eli I i, da kandidirata /ii podpredsednika gospod Beri J'rihae iz CanbcrTe, v odlior pa gi>spa Miirirj l.iean ¡7 Sv dneva. Svetovali hi nam, (In ee želimo spremembo, mij pre dlagiuuii ivuji; ka t"! ii In to pred lft.de-cemhrorrt. Nu nuj i SI ti venskega narodnega sveta Canberra, ki je bila ljde-cenihra. so se navzoč i slrinjali, da je dani rok prckralck in radi tega nesprejemljiv ter da je vnako kandidiranje prti [i gospodu Pribcu nesmiselno, saj ji i^lin i, ki iriln 7. Matieo ICfirtt zveze. Navzočim ju l)il gospod Pribic nesprejemljiv iz več razlogov. Njegova dolga ovezava 7j Malico ji: hila zal m 110)50-nt v škodo tukajšnji'mit društvu. Ustanovil ill vodil je nasprotujoče (Jnj-i Iv t) Karan tanijo i 11 iskal Ugodnosti mililo zanjo, Prevladovalo je mnenje, da s Slovrii-kiiu društvom liL redko sotlehije zato za liiiK iiiiiu 7jslu|> i [i ni primeren. Predsednik društvu gospoil Alojz Kavaš je prediagal naj se sporoči Malici, d;1 je naš predstavnik ^ospml Cvetko Filler, kur ji: seja potrdila. Tako je prišel gospiul l-'alcž na kandidatno I i slo Matice. ur da hi Ki nam era-viii. Tedenske novice so [knI naslovom "Kdo bo podpredsednik SI M? " ¡wro-čale, daje dobil gospod Prihac 62, go-spin I Faluž pa 12 glasov. Vprašamo se kdo iiiiii pravico voliti za nii proti I'd-leiu ali lJril>cu, HJij jt: vn-nj FulcŽ lljih piipolu ujec. \d, -¡[y.'im 50 se kusmje rt's nrcmt 11 i L'- v i'll i ko, da jl Matica sporočilu, da jr pbsiivnnjr 55a nii:sLi) pri:dsrdnika riizv 1 :lja vije iicj , kakor tudi mestu drugima eiana, dok In Avstralija itf določi osrlii: ir.liniiii: V Avslmliji. Kako, v Cuiiberri si: ne vtmu, trdimo le, da se Matica («t nmrr spremeniti, ilnkliT 7.ust:iiajD pililižajr isti Ijmljc, ki ¡so j ill imeli vsa leta prej- Flclnscltna vročica je tudi na¿ pri-puljitla k pn i hiranji 1 ji(nlpb[]v. .Sk|iiL:dt smo Juipoo sejo Slnvensko avslml^kc-ga ilništ\ a in Slovenskega nirodnc]>a svrlu CdltkiT^- K1101; lasno srno s.» odločili, da vsi poiljiirimiii santosiiij- no in ......rlvisno Íílovcnijo kar smo ludí takoj sporočili kninemu s\iebt Republike Slovenije, K i) sillo izvedeli mi mil jilcliisritii, st: je predali r lik Alojt Ki vas oilločil, da lu uspi-li Slovcoiji- proslavimo in laku sIiihi priredili ziutVO na ŠU1 innovo. Cáprav jr bilo vi>(ik<> ljudi in ¡>o* In)||lan n;i obiS^jnrin pikniku. Sr' je hljllii 11'11 lu x lira I o XVíCrr li:po šti-viki ljudi, /u pies so igrali Urbanovi fantjr. Silvcmlrovanje j<- pri iiu vsako Ido zido usjH-šrto, letoinir pa je tiiio se bolj oliiskarlo ¡11 vi-si:lo.Alpski iiilmrvj iz, Sydney* so uaszidiavali do z^odujib jillraujib Ur. Vsako leto narn v Cunbcrri na Australia day, letos ji> bilo to ze toden poprej, priredi Etlmic Commnnity Council ;vuj Hiluiii: Hay. tVedftavniki vseh uanxlnosli soibdujijo s stojiuirumi 11a KiQtltCItl trnu iu Mudijo domače jstji: iz Kanade, ki so liili iiu obisku pri Gal uno vili. Tudi iz Sydneva je hilo gfistov za eeln mÍ7.o in pritoževati so se, da godba v Sydney U ni luko vesela. iN o, ko Iiotuii prišli v Sydney lio vesti lo luili pri ujib. Med .^[fneysliinii j,"os|i jc bila tudi profesorica slovenščine na Maeruarie uiHverzi.gospodicria Aleksandra iJizjuk Prišla je po oliljubIjeno vsoto dolarjev Za univerxo.l'o je priMln:rlnik veličastno predal profemirici. Xbirku za poplavljene V Slr>Veniji je uri nai do zdaj prispela do VSOlc 1.200 dolarjev tli je ŠC vedno odprta. Pojasnili 111 orani, tla imamo pri na» v CaiiLcni samo okrn^ slo naslovov iu SloVeuiiev ni toliko kol nekateri misli-jo .Omenjena vsola je /brana med ñhni 1 h uši vo ]«1 še ni prispevalo. Upamo pa, da ho mu na prihodnji m ji društva pri mak ri ili še pur tisoč. V Canfaefri smo pričeli tudi z denar 110 zbirko za slovenskega novinarja Iva Zfjdcla, saj je edini, ki lavzeto pise o krulern pobijiltlju nedolžnih ljudi po vojni, lukozviuii narodni heroj Mjenka gJ je tožil. kt:r je napisal, da je bil tak m I vodja eiljnje, ki so po Slo* venskem piihijale..\i-ka priča seje zadnji trenuIr k prestrašila, štirih drugih prič pa sodnik ni bolel upoštevati. Kaznoval ga ju z 30.0rl-nega svela Canberra flvelk.i 1'aleia. Opozorili Milo jih ua slovenski plebiscit in na pritisk komunist ieno-srhske armije ua slovensko iti lirvaško vlado ter prosili za podporo. Tako, vidite dragi rvjaki, da v Can-herri ravno ne sjiiuio, čeprav Ste v Melhoumu ta očitek slišali po radiu. Kes je, da nismo vsi enako hud ni. Mar ni povsod tako? POROČEVALEC Oh 40. Ictnici irhcijanja MISLI iskrene Cestilkt- uredniku patru ISniiliju A, Valentinu Uredništvo S.P, 10 iffevent&g 'PUwo iN SE O DEMONSTRACIJ AH,.. RADIJSKA ODDAJA v slovenskim jeziku iUDlO 2EA SYDNEY Nedeljski dan, 27. januar 1991, bo zabeležen v spominski koledar kol dan, ko se je zbrala množica Ejudi v Centennial Parku v Sydney, da bi tukajšnjim oblastem z mirovnim pohodom izrazila nezadovoljstvo, strah in skrb zaradi neuradnega, nepoštenega in nasilnega počelja jugoslovanske ljudske armade, ki želi zlomiti demokracijo v republikah, ki so z voljo naroda na demokratičnih, svobodnih volitvah izvolile svoje vodstvo in želijo živeti samostojno in neodvisno. Dovolj je bilo izkoriščanja, nadvlade, ukazov, groženj in na koncu še prevar. V Jugoslaviji obstojajo že štiri republike, ki so razglasile svojo suveren ost: Hrvaška. Slovenija. Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Edino Srbija je izjema, kar ji gotovo odgovarja; obdržala je komunizem in centralistično vodstvo. Toda le do kdaj bo lahko izkoriščala in ukazovala sedaj "neposlušnim republikam"? Zato jih svari z orožjem iu straši z vojsko in to ne srbsko, ampak jugoslovansko, v katero so še vedno vključeni l ud i naši vojaki-naši državljani. Nad 20 tisoč demonstrantov, med njimi je bilo največ Hrvatov, je na miren in dostojanstven, toda odločen način protestiralo proti jugoslovanskim silam in uporabi orožja, V Sydneyu so se zbrali Slovenci v dopoldanskih urah pri sveti maši v slovenski cerkvi v Mcrrv lan dsn in skupno motili za domovino. Nato so se srečali v dvorani verskega središča, kjer jih je nagovoril g.Alfred Breznik in jih povabil, naj se udeležijo protestnega pohoda. Nad sto ljudi se je odzvalo povabilu in menda se nikoli ni bilo slovenstvo zastopano v avstralski javnosti v takšnem številu. Nosili so zastave in plakate in na obrazih je bil poseben izraz. Izraz, ki si želi miru in spoštovanja, ne pa groženj in strahu. Med njimi je pogomno korakala naša rojakinja, gospa Eda Frank, čeprav se je opirala na berglo, Uspešno jo prehodila razdaljo med Centennial Parkom in jugoslovanskim konzulatom. Ta napor si je štela v posebno zmago in osebno zadovoljstvo. Navzoče je z naslednjimi besedami nagovoril vodja Slovenskega informacijskega centra v Sydneyu g.Alfred Breznik: ]}tJ|£C SltlVClkkH! lib ."-IhVrilC l! Dints jinn sc jl>rnh pred jupitovrnkini kcuizukLuhi. dl f;uim, Kii j p in iv .ip rav Lihima- za piotvsl iral tf Ju HolAtiriti ¡trni kolonialnim, ki hi viiiriur moral l>i|L pred*lni'uik tudi nase domovin« in «itn i nn> ¡hltitm, Pialtlllnw« 7¡ilet, dragi r -osiit-nj i 1 Irv aiH t pclma i*lt bilo upjv.il i dejavnost armade je bila najvišja -tup;iia litij nr- pri-pravljcnosli. Nekaterim vojaškim rnolam so uid eliti praio l»ij 110 slrelivo. prbpnvljr-111; 14 Iiilc mikali:r<- ok lopne mole(n,pr. m Vrhniki), tihiiicjiLr enolt so _pooslrile nad-aojstvo oh mejil Ai>trij I a lik i umaknili. I'.i ne vpli^lmo 11 Kiko dolgo, Ali jim hiliko ItMI-p.unn? Sam minister dih pnni, naj prolesliramo /oper namene in poskus- uporalie hojaške sile. Isličasno nas pa -vari, da »pri tem drvi 111» ?akon4;ili okvirov nojih driav. Pofeltno zdaj je to potrebno. ko yi vsi znrii v z a In-ki i vujno, Alt bomo dovolili, na nar dolrli usoda B ti tik ilt 'forej zalo dane* dnnoiitdllAID! kr-r prtileslirainu pruli ne? aken litemu ravnanju jugoslovanski- fcjiltahiL- vladi i» JLA /■ nšo rrpuldi-ko. ProtefJiramo proli Broinjain in Ha-itlj«. ki pi iKv^jnj« nad niabni kndntoPosorfene> iti MtViiiiinin «rtlraltko jnvu«fl in vlado na dogodi kf v niši donnovlttl. P 4v^mo j itn, da jmajn ilil-hi bra1jnL in sestre v slj-ri domeivini tu
  • ffoi?ens&g Phmo PO SKUPNIH DEMONSTRACIJAH SLOVENCEV IN HRVATOV POGOVOR 2 IVO M UUTKOVIČEM 11 Gospod Butkovič, vi sle urednik HrvatSkog Vjesnika a h i! i sto i ud i eden od organizatorjev protestnega pohoda v Mc!bouriiu,27.1.9 !. Kot v Melbour liiix tako s<( tokrat tudi v £ydneyu in Canberri v vaših hrvaških demonstracijah sodelovali Slovenci, bilo je tudi nekaj Albancev in Makedoncev, Očitno preti vsem skupni ticpri-jatclj? )m*te prav-učitno vsem preli skupni neprijalelj pa je zato la pohod v Melboumu, kot tudi drugod po Avstraliji in |hi svelu zrcalo spo/.uaii-jj kako so v^i ti narodi na silo vrinjt:-iii v jugoslovansko tvorbo. Seveda rozan srbskega naroda, katerega rdečo-Črna 'nova klu^i' m: vedno drži in žrli zadržati v mraku Ijoljšcvizma, ki ¡ir ga ji- Otresla ttlolni vzhodna Evropi, Ko p ivo rim o o ncprijalelju Itc mislimo povedno n srbski narod, ampak na politiko vodečega ciucarsken sloja, ki sc jt v KlHLiij ih si« letih 7.11ni| v licogri' [En, zai Liij ili Sedemdeset icl pa umetno ¡m skušal skupaj z velo silam i ustvariti skupno državo ju k m ili Slovanov. 1'rav la, cincarsko Irgoviki sloj, iiuerto* v,in 'Ekograjska čarslja1 želi z uicj.nEo-man^kimi zahtevami pokorili vse ostale narode iS pomočjo srEiskega nariida, ki ga slepi s primitivnimi epskimi miti o njihovi srbski moči, dosežkih in važni vlogi na BaJk:mu ter v Evropi. V e■ = j cincarsko Eiizaminski politiki se ur izbirajo sredslva in tako so posledice 70 letnega skupnega življenja si rasne. Spomnimo fc samo poskusa spreobračanja Makedoncev v Južne Srhe, gcnocidnili pokoljev AI kancev na KihiHI, jiunjt muslimanov v Turčijo in pokola v prvi in drugi Jugoslaviji, pa vse strahote ¡hi zadnji viijm-pokoli v Jileihurgu, Kočevskem Rogu in še marsikje druge. Na srečo danes vse govuri o It ni, da je tej strahovladi konec. V svoliodi in demokraciji bodo vzcvetela nova prijateljstva in načini sodelovanja med narodi, ki so bili doslej pori pritiskom palice zadrževani v 'bratstvu in PROl-liofti1. Kaj p oni en i v am Hrv a 1 o m, da so SC vam tokrat pridružili tudi Slovenci? Oselmo m i:-Jim. no in In je tudi mnenje številnih drugih, da je nastop Slovencev na teli protestih zelo pomemben in da odpira novo ohzorje-novi eai/Tu ni govora le o nekem simboličnem riejariju ampak o politični resničnosti, ki jo je slovenski narod preživel zadnja leta. Dejstvo je in u|iam, da ne IkisIc jeseni čl: tako rečem. da so Slovenci v preteklosti, predvsem zato, ker niso poznali velikosrhsko psihn v Kcogradu videli steber za slovensko rlr/avnost ili repu-lil i ko. Heogradu je hilo to všeč, ker SO Vedeli, da imajo Hrvati v ozadju pasivm- Slovenee, katerim so tu in lam nudili drobne polnosti in s Lem preprečevali Hrvatom < lire ki no pove-Kavo s svobodno Evropo. No, to je minilo, važno je kako je sedaj. Danes viri i slovenski liano ti skupaj s svojimi voditelji bodočnost V polui svobodi, demokraciji in v no-burln j Kvrnpi. V kratkem, tudj vam je dovolj takšne povezave, ki je Slovenijo porinila V odnosu na druge evropske dežele v-saj u 3f.) let nazaj. Kitko si zamišijale naše bodoče sodelovanje? Karkoli se zgodi, ne Eio se moglo več črniti Hrvate pred Slovenci in Sloveut:e pred Hrvati, kar so forsjrali, tudi tukaj v Avstraliji, razni jugtr-kon-zulati, Zato a pa nt, da se bo slovensko hrvaško sodelovanje razvijalo na obojestransko korist, tako v društvenem o t kulturnem delu. pa tudi v nckili .-kupnih potezah. Konkretno, ne vidim razloga zakaj se ile lil ¿loVeilska skupnost, če nima svojega tedenskega ^asopisa prislužila eue strani v našem časopisu. Sto venci in Hrvati imamo marsikaj skupnega, Česar Se do nedavnega nismo niti zavedali. Jk Zadnje ¿ase želijo nekateri prikazali ohladi lev odnosov med Hrvati in Slovenci, Vemo da so to gospodarske težave in nasprotij a( afera z Elanom pa nuklearka Krik o pred dnevi Kučanova izja va recimo, vendar vemo, da se v glavnem politiki naših dveh republik zelo dobro ujemajo in sodelujejo. Kaj mislite vi o tem? Mislim, da se dogodki v Sloveniji in na Hrvaškem vntjjd s silnn nagltCO, seveda vključujoč celotno Jugoslavijo, pa se nesojlatja v nekih stvareh ne sme k> tolmačiti kol za hladi te v odnosov. \li ne vemo recimo pod kakšnimi pogoji je potekal pogovor med Kučanom iu .Vldnševičetn in kaj je lam v resnici rečeno in kako je bilo mišljeno. Neka tolmačenja je napihovala beograj ska propaganda in so jili slovenski politiki ovrgli- Važno je in dejstvo nosi V Sebi Sporno:lo, tla Se je n,i poti iz lieograda za Ljubljano, slovenska dele-ipeija ustavila v Zagrebu, kjer so hila dana že neka pojasnila. Po dolgih letih S^uu bil lani zopet na obisku v domovini in prepotoval sem raieu svoje 'lepe naše' Lndi vašo lei>o Shivenijo. Osebno sem uvidel potabo po ^ospodartketn in političnem sodelo vanju. Seveda t» vmes problemi, saj so se kopičili štiri in pol desetletja in potrebno h t) dosti časa, da se napake popravijo, da si: Slovenija in Hrvaška ponovno postavita na svoje noge. Ali bo po vasem mnenju vseeno prišlo do neke konfederacije? Predvidevam, da je določeno število slovenski K in hrvaških državnikov iskre no razmišljalo o novi demokratični ift Sodo! >11 i ko ufedera t i vi i i osnovi, vendar jih je vse manj. Vzrok za to je osvajal-na heOgrajska-armijska politika, tista proti kateri smo skupaj protestirali t ti v Avstraliji, Zveze so možne samo, če so zaključene svobodno in v korist vseh članic, a tO DeOgradu in sedanji st ni k t uri JI, A u e gre v račun. Želim reči, da ne vidim možnosti za konfe-deracijo v Jugoslaviji kakšna je danes. Ce pa bo nrislo do neke druge konfe-deraeije zahod ni ll republik, to je drugo Vprašanje. Slovenija, Hrvaška in ünsna ilt Hercegovina tvorijo celoto v geopolitičnem smislu, želijo demokracijo, svohodun tržišče ¡n pristop V Evropo iu med njimi so velike siie, ki jih rinejo v sodelovanje. Včeraj smo slišali, da je dr,Jože Pučnik izjavil na avstrijKkein radiu, da se bo Slovenija le odcepila. saj se z Beogradom ni več moč pogovarjati. Kaj bi to pomenilo za Hrvaško? [)a, tudi v Sloveniji uvide vajo, da se z lieogradom ne tla pogovaijat i na rav uopravni osnovi, pa Sloveniji ne preostane dnigega kot da se odcepi. Mi-si I m, da hi Hengrad pristal na odcepitev Slovenije, če bi vedel, da hi poleni lahko zadržal Hrvjtško. Odcepitev neizogibna, pa to dejanje .Slovr.nijc vleče t.a Sehoj, v smislu domino teorije, tudi Hrvaško, potem |ui še Bosno iu Hercegovino, Pogo varíala se je STANKA G KČGOKIC 12 tffoventfa Pismo NAŠA POSTA —T ____ Zahvala za sodelovanje pri podpisni akciji ob slovenskem plebiscitu V čaju priprav na plebiscit o o samo j vojllri ilriavtr Slo venije ivd v imenu /zvririfKt) sveta Republike Slovenije in * imenu in-iciotivnega odbora konference Republike Slovenije za Svetovni stownski kpngres dala pobudo zfl zbiranje podpisov t1 podporo plebiscitni odloiilvi. Odziv Slovencev pO Svetu je trii Hralno velik in je nadvse ugodna vpliva! rta politično ozračje * plebiscitnih dneh: okrepil seje občutek, da gre res ta zgodovinsko odločitev vsega slovenskega naroda- ftlneh Od 10. do 2& decembra lMQ je prisptto ne naslov Slovenskega izvršne/ca sveta Az 6.000 podpisov fm radi i fin v i poŠto jih je Se nekaj sto prilto iudi pozneje]. Zdaniti so se Slovenci in Slovenke od ZDA do Avstralije, od Švice do Madagaskarja ler nam poiiljali posamično podpisane "glasovnice " ah I>0 Celt pole S pO več dtlti, t pO vtč sto rn nrto j po več i ¡so C podpisi.- prihajole so tudi Aevilne solidarnostne izjave slownskih druirev m organizacij z vseh koncev S tem jppkj seznanili slovensko javnost, gradivo pa je bilo na dan plebiscita izročeno predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Butarju. Ta je 26.12.1990 sporočil uradni izid plebiscita i■olilnih upravičeucev ZA samostojno iti neodvisna driavo Slovenijo) ler oznantf: slovesno razgloiatn pred tem visokim zborom, slovensko in jukoitovansko ter vso svetovno ja vnosljo, da se je slovenski naroil ita temelju trajne ¡ti neodluljive pravice do samoodločbe odločil, da Republike Slovenija postane samostojna in neodvisna driava. V dneh, to se ie lotevamo neposrednega uresničevanja ie pleImeUne odločitve, se teiinto tudi zah valiti vtem, ki sle s svojim podpisom pripomogli k prepričljivosti tega dejanja, /mseb-no pa listi, ki ste pomagali podpisno akcijo izpeljan: predsednikom druilev, vodjem du.inopastirskih srediii ter Številnim iniciativnim posameznikom, ki ste z veliko poift vovalnastjo in tinajdljivosljo v tako kraktom času dosegli, da se je pod. pisovunja udelciito toliko ljudi. Vrte i i vtetvst nas zavezuje, da bomo z vsemi močmi izpolnjevali naloge, ki izhajnju j£ odločitve ta samostojno in neodvisno driaro Stoienijo. na.to in ve.fo domo vino. Spcntnu Ki it j1, pjuJminks ilupiimiH Imniujt a SKlgr-ii jIdhisIi bngrn in tiiniu InkiiLfmtjj id&tri Innisuntr Rcp-ibiik-t Slounin ¡i $nlmri slomsti lsn[rn Dr. Jjnii Pulji, i lan IS H S :> StasiHif pc mtu in horgdnpsn i * • * SOCIAlJ>EMOKRA TSKA STRANKA SLOVENJE Želimo iam srečo mir in zdravje v let ti 1991 NAM C REZA SLOVENIJO Vaši soriaklem (A-m t i Dr Jože Pučnik ___• • * SK(tPSČINA REPI(BLIX F SLO VENIJE I it~m Slovenec tu doma in po ivctu želimo obilo osebnega sadovoijltia in družinske jrcrče, f prihodnjem It'tu pa ob Vseh preizkušnjah, ki rrni čakajo, predvsem rhhif in dovolj - "arija, in trdne volje., tin nami odločamo osvoji usodi. Želimo, da n Iti h!; a samostojno in enakopravno Sil lip klimi i III se prostovoljno povczomli Z iJseptis" tulimi, S balerini i Nfljt i'•žejo iskrene želje £a spoštovanji' človekovih pravic, ;pt ni iT. demokracijo in splošen napredek vseh h vsakogar. Preti sodnik France Hučar SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET PPlEOSEDNtK Ljubljana, dne 7,9.1990. Avstralski slovenski konferenci P.O. Bes* 197 Kew 3101 Nlel bo ur ne, An sira Iia Epoitovani! Najlepše se vam zahvaljujem 1a pismo in ponovno vabilo ter gradivi, vezana ia Avstralsko slovensko konferenco, kp ste mi jih poslali. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam^ da ste zelo delavni in vesel sem, tla se bom lahko pnbliZs seznanil i vašim delom. Žal je te mesec? premalo časa za dolga potovanja, pričakujem pa, da bomo obisk Tati ko prihodnjo pomlad realizirali. čestitam vam k 1. številki Slovenskega pisma in, reviji želim dolgo in i vrsto življenje. Obl j ubijam, da se bo slovenska vlada trudila, da bodo uresničene tudt vaie ielje «lede rai-vpja in statusa. Še enkrat najlepia hvala ta povabilo in lepe pozdrave iz domovine. Lojze Peterle PREDSEDNIK * * * EMBASSY 0F niESOCIALIST FEDERAl, REPUHLIC 0F YUC0SLAf 'IA CANRERRA i\'n 010/91 CI! Pat it m; 1/91 Avstralska slovenska konferenca Gospod Marjan Komr-pretlsednik Spoito f« rti fospod peedsedn ik, zahvaljujem ie inm za eaše fa.r-pisino od 2¡.januarja 1991-s^ katerem i; inutaa Avstralske jfostAffce konference izražale zaskrbljenost in protestirale proli grožnjam za Uporabo rsie }LA t>(> itVrtevatlJu Ukaza Predsetlsli a Sl'RJ Z dne 9-januarjn. I telim rili« skrb in ppspnrpps, da grožnje, še bolj pa ev.U poraba sile nikakor ne hi pripeljala do rešitve, ampak l/i goto s" pro- blema še dodatno Zaostriti. Ippjr. da e veliko zavzetostjo budno ¿premija 11 dogajanju ter ste seznanjeni, da je /Vei/jrfiiirpi zn zahtevo f'ratls?tlslia IIIII, tla Prrtlsed.ilvo SFRJ tkspiicillto navede organizacije in enote, na katere se. ornepr^pni Ukaz nanaša. Verjamem da bo lo storjeno le dni ter bo s Jeppp odpravljen rtMporu-z um, k s" mislil in zaradi različnih interpretacij, Vaie pismo tem posredovat Predsedstva Sil i j in upam, da bo itOfilo ik, tla sir pri!jr?-'c nastala krizna situacija. S spošto Vati jem l)r_ Horis C izd j tffm&iáftp VUwo 13 wmmmmmë m&í^mímmM ^MiHÉll ■■SSHK^SKK SSSSgSmjí i 1-. razreda v soboto 2JU99L, medlem ko In t/a dijake 12. rju.-reda že reden pouk. Istočasno nas je nudi obvestil o številu (lijakov. Ce ne no dovolj šolarjev, ne b<> razreda. Država oatn nudi vse potrebno ca normalen potek pouka: razrede, učne pripomočke In celo nekaj denarne pomoči ia nabavo uč be-nlkov in potrebnega gradiva za čim bolj uspešno in zanimivo poučevanjc-nam vit m ljubega materinega jezika. Oil koncu šolskega iela podeli dijakom spričevala, priznanja in najbolj-DD Šola [jeni celo knjižna darila. 24, januarja 1991. se je sestal Slovenski šolski odbor ¡¡a N.S,W.(S.S,0,1 Kljub vročemu in soparnemu dnevu «i ™ p udeležili predstavniki urbanizacij, ki SO članice S- M 14 leL Glavna temi sestanki je hila-ohranitev ilwetiiki' sred-nje šole, sta kar potrebujemo dijake, Predsednik Slovens4w$a d ruštva Sydney Štefan Šemck in predsednik K lu ha Tri^ln g.limil Knkovce sta obrabila pomoč pri obveščanju članov o vpisu in pripravi letakov« potrebnimi i niorm ar ija m i. Neutrudni, požrtvovalni iti dober pater Valerijan Jenko je že redno oh vešč ai in vzpodbujal ljudi, predvsem Starše, naj ne pozabijo ¿voje^a jezika iti naj predajo svojim dedičem. Zastopnik Narodnega društva g.Jozn Košorok je dejal, dai bi hilo žalostno, če ne bi imeli šoli:, raj >rrt« jo imeli še V času g.patra Odila in upa, da bo lahko pripeljal k pouku sluvensči-ne tudi svojega Vnuka. Sestra Francka Žižek skoraj ne mote razumeti malomarne™ odnosa naših ljudi do materinskega jezika in puvdarja, da je Slovenka in si to šteje v ponos. C. feter Krope ho preko slovenske radijske ure redno obveščal poslušalce o poteku vpisa. Vse je zvenelo kot v pravljici, Cesa si še želimo? Odgovor na lo smo dobili v subutu 2.2.1901. v času vpisova-nja.Odnos do materinega jezika jc turoj hujši ko! do mačehi-nega. V 7. razred so se vpisali I rije dijaki- Ali je to naša pri-Ibodnočl? Marsikdo trdi, da nimamo prirastka. Gotovo, da ni tako visok kot je bil v ietih 1(J7(M9!)0. Toda, če hi starši ripeljali otroke v šolo. ne bi bil tako porazen. 1raz redu ji: 16 maturantov, kar nam vliva vsaj malo Upanja V obstoj. Prepričani emu liili.. da se bo zavednost Slovencev po svetu dvignila v zadnjem hrtu, ko so si v matični domovini priborili demokracijo in suverenost, torej naj višji dobrini za dobrobit Slovenije. Urez naroda ni države in če narod nima jezika je izgubljen, nepriznan. Prav zato bi morali čuvati slovenski jeni k kot svetinjo. Slovenci po svetu so iska-zali veliko podporo pri pripravah na prve demokratične volitve, pripravljeni so pomagali domovini in skušali jn bodo predstavili vsej svetovni ravnosti. Tako tudi mi v Avstraliji. Ali tudi ueptntabni obisk dr.Janez.a Dularja, ministra za Slovence po svetu ni prebudit občutka pripadnosti narodu, iz katerega izhajata vaš oče ali vaša mati? Upali smo, da bo ta pomeni hen obisk Vzbudil V nas se večji ponos;. Saj imamo Slovenci prvič v zgodovini ¿vojega ministra xa izseljence. Skoda, zamenjali smo pomen Jiesed: slovenstvo z lastnim ugodjem. Pa obudimo prijetne trenutke srečanja z dr. Dularjem, L i jn 24.11.1990. obiskal slovensko srednjo šolo v liankitoivuu. Pribije točno ob 10 h h lupoid ne 1'risrčen spreji-m. Srednješolca Carmen Lah in Dennis Cesar predajata ministru knjigo Australian Wilderness ter šopek cvetja- ïfiPumo Srednješolci no I hit i sreč rti, to sc jiro Je prfclruaíl Hr.Hulur Direktor Driavne sobotne ier,iLovnc šole h ÍM.S,W, gj'eter Dooiey prédâja knjižno Jarlo lîrJuncMi Ihiliirjn. Dr.Duhr Se it srtiê.ii S prnîstnvniki Ví^ojlio ixoíiraitvülnego uvoda N S W. 16 žffevetj d&g Viömo Fo [üji r ii-Ty ^ ipcidaj.i teve piol ide^m; An ¡Oil Cud ci m in, Marka fodoliitik Tončki EtuJc Jait Vah iti Harjsn LaUko. BRISBANE— Zadnje Siovemko pismo je prišlo med nas tal ilo preti Štefanovim piknik run. ki ga imamo redno na flflJ>HP! .i/i?['cniA-i:ijj iiriičl'«. 1'mllti je bilo t tilttljcm sprt?jeto !Hi so že skoraj vsi izvodi posli, as zanimajo wi> jioiice d rj tprcriitmlie t domovini Marsikaj korit t Riga grpdttu ju tudiza sestOVO radijskega programa. 1'osebno uv odn t besede to bile zelo primerne za novoletna radijsko oddajo. yesel sem bil članka iz Družine, pogovora t patrom liazitijem. Zdi se ni i iepo in primerno, da je Družina odstopila dee Strani rjirscrmj fM-tm. saj se je potegoval za ncsnreo i« demokracijo sfovenskeg/tt naroda skozi vsa lezka leta, ko št? m nogi nii i govorit i rj t so ujmli, kaj šele javilo pisati o ¿cm takvtii. S to objavo inri;i uredništvo Družine i» Slo i 'enskega pisni ti dalo VKJJ delno priznanje za dolgoletno skrb za tlaveiutvo t' Avjtfalifi. Kettfšnje leto se je v severnem delu Avstralije, .našem (Jiieenslaadu Začelo z neurjem, ki sc ju postopoma sirilo proti Maekavu in lloek-liamplonu.Čeprtiv niso takimi vremenska poročila V tej teliti dobi za te kraje preveč ppittturfna, vs/Hno prepognslokrat poročajo o škodi, ki jo stori neurjefvikloni in deževje £ ¡'rije t no sem bil presenečen, ko je telefonirala 1'jliea Uiznlnl iz nit tn Ji o morebitni škodi. \aprašenti je blht od ministru dr. Janeza Dularja, dfl po izve. Če je bil itn-d prizadetimi tadi kakšen Slovenec. Zelo verjetno je tudi ljubljanska lelul-izija poročala in prikazovala prizore izrtiv&nih dreves, prevrnjenih itrikolie za kampiranje in poplavljenih krajev. Po telefoni k r/l stihih i posameznimi m-jakifCerkoiimi iz Mareebt in klekarjevint iz GlirtlSahe nI i JC tipanju, da med našimi ni hilo Škode potrdilo, Ivan 1'išnt cA jc rtff poli nazaj f Hockhamplo». na srečo je bil sredi VSega deževja med nami v Hrisbanu. Sporočil /m bo, če je kdo ud prrj.M (i tistih krajih prizadel. Tudi po radiu smo naprosili rojake, ki imajo zvezo S «t'ivnim i kraji. naj sporočijo o morebitni škodi med Slovenci Izredno lepo in novo Za Itas tukaj pa je de/ltia, da se Sforejirjn zanima zu nas tukaj v Avstraliji, No viea o zelo uspcšnetli plebiscitu je prtu /totOVO razveselilu vsakega Slovence doma in v ,'lVlttiIijL V ISrisbanu smo sp; resnostjo pripravili rrn (i! odločilni korak. V' kratkem etttu smo « nIed teboj organizirali in poslali štiri pisma v Ljubljano preko g.llrežnika. I oliko zaenkrat pa še drugič kaj več. iople pozdrave i; toačltega Queenslandti Mirko Cuderman NE ilka Cud r nil ;i n in minilttrdrJlIKt Dular Tončka Hrrk- pozdravlja m in ¡Mri Dularja tffevetiófig 'Plimo 17 EUCA ÍUZMAL Klirj Rizma) je rojene 1+.8-43. v Olju, Vendar j C Živela jkiVBihI pH! -Slovcniji.Siurkrala je arhitekturo 4i je ni končala.Ku ir: je poročila, sla k. mvitid miški i Nemčijo, kasneje pn *ta se. 1967. leta pn» selila v Av.stralijfi. Tuji: nekaj ča-kil iJiHaia kol iclmiuna risarka, ju n nabili a pa je t mi t «iprajju v llj t^OVcu i last netil pni Ijetj ti, Istočasno Je nekaj ni4.-di.-ccv pomagala učiteljici Luciji Smec v dovensker» društvu 1'kinit'a, pri dopolnilnem pmikn ald-venske^a jezika. Knuiln jej jc sb ij t žirija ¡i» |n itli ilrufctva Vliiiiic.n, po osebni tragediji v kateri jc iicgu I lila sina |i4i jo pričela pripravljati ntrtiikc uddajc ua Etničnem radiu -i hA V titiilaji in Sltiveiiiii-.Kttnslii jc ])[)-sla I a redna nipOVeilovalka in pričela je pripravljali tudi cebniie oddaje.Na luni in 3 EA dela« danes. Višek njnuc^a tiDviiurskega dela so intervju i i. raznimi ^Himciiihniini osebnostmi v Sloveniji, tncil drugim i. biv* silil predsednikom Janezom Sl4uioViiikoui, sedanjim prcil sod n ikii m vlaik: Jjijjietoui PeterletomJaticitom jaiiMi, korjem l^tvčarjcm jp drugimi. Kii jc bilo leta 1990. v Melbriurjiii ustanovljeno diru jI vo Ka pu demokracije v Sloveniji, Sla kila S Soprogu rn tncil prvimi rinili.I'1,lica je fiOStala tajnica. Po iikjjjiivj ilruši v.t in usianovitvi Slovenskega narodnega sveta ter Avilrfllfkc slovenske konference, -sta i moiem pnslala člana odkora SNS-ia, Elita pa ji: izbrana v Upravnem odkoru ASK-ja sta referentko za «tnoflft z javnostjo.. Klica Hiziii.il v svojem prostem čmsu piše in -i« ukvarja tudi s lolrnačcrijcm in prevajanjem. UTRINEK t>n_i!i rojaki, spravni dogovor Avstralske slovenske konference ji kil naša združitev na podlagi slovenstva, ne glede na bivša ali sedanja ideološka prepričanja posameznikov. Ne dovolimo, da nas nekateri znotraj sli zuuaj Konference ponovno razdelijo na skregane skupine z različnimi pogledi na svet, politiko m delovanje naše slovenske skupnosti. Izogihajmn se tiste ozkosti, ki vefkrat posega po eno-umju iu nezdravi enotnosti tam. kjer ni potrebna ali jc celo škodljiva. Vsaj v tej svobodni deželi Avstraliji, kjer so nam polna tista besede DEMOKRACIJA, ne kratimo drug dragemu svobode MIŠLJENJA, GOVORA, PISANJA inCJUANJA. Stanka Gregoric kci referentka za narodnostna vprašanja pri Slovenskem narodnem svetu Viktorija IN SP PISMO IZ BJUSBA NA K a m zrn rs I ji i m o mu ji'm in moževem obisku v Sloveniji pred letom lil pol se spominjam kolik si so govorili ilt pisali O volitvah ter o svobodni Sloveniji. Se ved» tega dosti ljudi ni magia ali frr h(itclo dojeti.Mnogim se je tudi bjc skupaj zdelo ne' it mu £4 čet knj npm lo treba,Saj lini» je v Jugoslaviji If/to-.lÍj'JtKi z možem pa JHWÍ j¡r muirla svoje. Včasih Sl a tudi drugim rtizlagula kaj Ur kako mul in misliva. Jezila i iJu Je, ker io Morali nsii Slotwnet dolga letu delni i za drage lenuhi' v Jugoslaviji. Ki/ sea postúlala po televiziji kako gospodarijo Jugoslovani nama je bila le.žko pri VClI, Tudi O volitvah sva ntúWfl, da i lega ne ¿u íjíi'. '/.daj pa še ni milliio dosti ¿asa, ko sliiina po radiu, da priliv !! A l>S t m I i jo slovenski minitler za Sluvenee pfi svelu dr. Dular, iitdn j«» presenečena iu ko iin sliHaia lin ga tt4' ¿u v Qiiena-stand .ii "A takoj skočita rtu telefon iti paktieala našega pred-tedniku Jožefa Vaha,(IbljubtJ rrrjrrrn je, tla bo poskrbel. do lir.Dular Iv ob išče tudi nas. 2'J.novemhra 90, smo končno dočakali dr.Oukrjti m letali-ičtt. Jaz srni imela narodno HOSO in lep šopek rož. Več jih je. imelo kamem.Z veseljem srna ga sprejelU'okazaU imo fttf4 fíe f4íi í,>i)íor4^aí(T do slovenskega MiÜíí. Tudi v rni.iem stolen, shem društvu Platiinku je bil le./m sprejet.Klub je bil okrašen in tudi dobrih jedi ilt pijače tli Utanjkalt). Man« ¡Milko je dr.Dular ju podaril v imenu kllihti sliko slikarke Metke Shrobar. Vsi ti dogodki nam bodo OifflJi 4? Im/ricHi spomiau.litig jim' dr Janez» I hilarja in ime Slovence^ ki upajo in čutijo, dir su Slove uri iu jih tega ni sram. Pozdrav ftodprerf-tvllnica Slovenskega narodnega sneta QLIX Totička lleric z možem Stankom Queensland:Frtine Savli, Tončka Herir.Alojz Koleac, m inister dr Janez Dular. Veronika Tuttina,Francka Hurbh- DeiHOiislratije p Itd j ugo sluvamkim kon latitom v Sydney u I n. I.H91, __ 18 Piorno OD DISÍDENTA LiO PREDSEDNIKA DR.JOŽE PUČNIK Rojen ieta 14>3 2 na Crcstijevcu pri Slovenski Bistrici v družini malega kmeta I sknpno 7 ha). Osnovna šola na Čresnjevcu, klasična gimnazija v Mariboru, po razredu prepoved opravljanja mature, ki ju napravi šele leta 1953, po služenju vojaščine v Zagrebu. Študij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani, diploma leta 1958. Postane član parlije, v tem času sodelovanje pri Reviji 57, član redakcije, več sumljivih člankov. Zaradi njih jeseni 1958 aretiran in ieta 1959 zaradi "sovražne propagande" in združevanja proti ljudstvu in dr/avi obsojen na 9 let strogega zapora. Kazeti prestaja v mariborski kaznilnici ("režim je bil svinjski"). Lela 1962 mu je kazen z zakonom o amnestiji znižana na 7 lel. Leta 1%3, po petih letih zapora, pogojno odpuščen. Takoj začne sodelovati pri reviji Perspektive, objavi vee člankov, med drugim Iz oči v oči. Prijateljski intervju. O dilemah našega kmetijstva. Maja 1964 spet aretiran, proti njemu je uveden postopek zaradi suvražne propagande. pozneje je ta postopek ukinjen, toda pogojna kazen je preklicana. Dve leti zaprt na Dobu, Leta t%6 odpuščen, v Ljubljani vlada politično mrtvilo, leseni istega leta odhod v Nemčijo (s 50 markami in slabim znanjem nemščine). j ODLOMEK i/. KNJIGE JOČE PUČNIK Janka Lotcncija Jože Kič-1 lik na sestanke in domenke ne zamuja; topnost je zanj vrlina in ttiili korislna slvar. To Je pri njem zanimivo;pojme, ki spadajo na področje etike in morale in sorodna področja, brez' predsodkov povezuje z njibovo koristnostjo; Militarizem zanj ni nekaj slabfelnega. Pučnik to tej na domenke ne zamuja in ko nanj pride, pride hitro, ponudi zelo iicfifijeno roko, jo siisne krepko m brez vlažnega stiska. Ta obrije nekam tipično slovenski, okroglast, oči niso zelo gibljive, a zelo žive in prodorne. Glas ni čolnlkovsko kuliiviran, po svoje je rezek, Čeprav daleč od grobega, in je najbr?. zvočni odmev notranje trdosti in žilavosh tega človeka, ki ju za nazaj polrjujr njegova i.ivljenska zgodba, Beseda gospod mu gre zelo naravno z jezika, Govori gladko, povezano in logično, na trenutke sočno in metaforično, čeprav ni res prvovrsten govorec. To je človek, ki po leni ali onem naitevanju seveda vsalie ioiiko reče "itd.**, toda če ga vpra^afi za vsebino lega itd. se takoj sproži j>la?, dodatnih pojasnjevanj, afgLimtniOv in razmišljanj. Jld torej pri njem ni mamilo, tisi i zakrinkani konec vednosti, kot se pri veliki večini to pogosto dogaja, 1'učnik sc oblači v konservativna obleke s kravato, kol se človeku njegovih lei spodobi, med pogovorom SLiknjo kdaj ludi sleče, se nasloni nazaj in se sprosti, kar nekako ni v njegovi iialuri. Takrat postane bolj blag in razmišljen. Energija v njeni mu lake trenutke te redko dovoljuje, zlasti ztlaj, v predvolilnem no-renju po terenu. Med pogovorom rad zdi?ne v te ore lične i rt akademske miselne ijdete, a se iz njih praviloma iztrga sam, pogosto z značilno pripombo "da ne boste zaspali"1, "da se vrnem v čas in prostor" ali kaj podobnega. V javnih političnih nastopih si profesorsiva in akademizma ne dovoli, ve, da sta kontraproduktivna.To je očitno i love k. ki sc nadzoruje. Tudi o bolj ali manj osebnih stvareh govori nenavadno odkrito mi je nehala poslavljati nekatera vprašanja, ker sem vedno povedal resnico in tako je kdaj priilo do mučnih trenuikov,") V zasebnem pomeitku rad uporabi kako Štajersko spakedranko("ja lo je pač del kiefla") in če fesa. potem v njem zanesljivo ni niti senee narejciiosti ali izutnetuičenosii, V osnovi je lo zelo samozavesten človek. Ce se spusti v relaliviziranje, se mu prepusti koi intelekiuaiec.kot teoretik, ne pa, recimo, na podlagi hudib moralnih dvomov in beganj. Kot politik se prehudega relativiziianja zavestno izogiba, kajti v tem "kieftu" nioraS stvari do določene mere reducirali na bistvo, sicer ne prideš nikamor ¡n se izgubiS. Ce te v lise o njem strnemo, se nam Jože Pučnik zdi visok itiieiekiualec z zdravim pohiičnim razsojanjem iu instinktom, v nekaterih svojih načelih trd kot kamen, a obenem zelo pragmatičen; j« zelo specifična kombinacija akademika In človekatpoiiličnihjdejarij, kar je morda sploh njegova pravilna značilnost. Pučnik se tako v teoretični razpravi kot v praklični politiki počuti kot riba v votli, Po vrnitvi iz Nemčije kot da doživlja svojo drugo pomlad; ne samo poiitično, ampak kar fizično. Fizično dela v politični azil. ni imel nikoli. raznih tovarnah, dobi nemškega državljanstva DR. JOŽE PUČNIK Aprila 1967 začne študirati na hambur-ški univerzifvmcs še vedno delaldiplo-mira iti leta 1971 doktorira. Jeseni islega lela se zaposli na univerzi v Luneburgu, kjer je kot docent zapuslen do konca leta 1989, ko se na lastno željo upokoji. Leía 1990 postane predsednik Socialdemokratov in predsednik DEMOSA. DOBRODOŠEL WELCOME $íoven$Q Piorno 19 i . SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Dragi rojaki Minulo leto je prineslo mnogo jin novosti v slovensko drnibo, Mednje iHVi■ gotovo spadajo zlasti resni tu ¡1 demokratizacija iti plttralizficija slovenskega družbenega in političnega življenja ter odločitev državljanov Slovenije samostojno in neotlvimo dr&im. Ti flOjavl so se morali nujno odraziti tudi V programski atinavi za delo Slovenske izšel* jenfke matice, ki je nedavno izbrala nor. pomlajen in rinifrair* sio odprt Izvršilni odbor, Letos Ito Slovenska izseljenske malico praznovala Utridantelnico jviv jego M« vanjo in prav je. tla se vsaj beino ozremo na njeno dosedanjo pot. zjasti prt Se. da določimo osnovne smtmttt za njeno botločO rast. Mirto Jnrak fi'cilvomno je Slo venska izseljenska matica » preteklih desetletjih storila vtUJuo dobrega za ohranitev slovenskega jezika in kulture in sploh slovenske narodne ¡ovfsfr meti nalirni izseljenci, saj so tisoči in tisoči nalili rojakov tutli ali prav preko Matice ohranjali iiv stik z domovino, '¿a tO njeno delojt Izrekam vse priznanje. Po dritgi strani' pa ne moremo mimo ranice, tla jt zaradi 3tntcifltnlh družbenopolitičnih okoliščin if domovini tudi Matica delala nekatere na/take; iako je molčalo o koristnem in /tometnbnem delu, ki so ga opravljali posamezniki ah drttütva. ki So imeli drugačne Idejne In ¡loliiične /togletie otl tislfb, kito bili v veljavi r Sloveniji, Verno ¡udi. tla je slovenska katolüka Cerkev v mnogih deželah opravila izredno veliko delo pri razvijanju in powwvanju slovenskih izseljencev v Irdna občest va. Tudi vsem tem posameznikom in institucijam izrekum nale dolino priznanje. Upajmo, tla so te razlike enkrat za vselej presečne in da srtto mi* dooia In v tujin! - spoznali, da moramo bili v brctivmh rečeh rendarle slotnl, da iiloratno posku.tati razumeti drug dfuxega in odpraviti medsebojno nezaupanje ter si rjr polteno, enako/travno in demokratično prizadevati za tiste duhovne in materialne dobrine, ki bodo slovenskemu narodu, in pri tem mislim tudi na Sla venet po svetu, omogočile ohranitev slovenske narodne zavesti, ki je tu vse im eno najvifjift vrednot. Brez narodne samobitnosti in ¡tosameznikovega samozavedanja le-tc ne r'Jprr Mi resnične svobode ne za posameznike in ne zo aarirfl,' Ob tej priliki, ko Izvriilni odbor, kije bil y celoti izbran na novo, začenja novo obdobje v de!» Matice, vabim v« Hudi1, ki jo te doslej sodelovali z Matico, da tam ostanejo zvesti, vie tiste pa, ki jo biti doslej prezrti ali zamolčani. da skoraj z nami /tomagajo ustvariti lepio prjhotbioit, Matica si prizadeva, da bi v njena delo in odločit ifif prvič neposredno vključili tudi slovenske izseljence, predstavnike naiih rojakov Sirom pO IKfU. Premičen sem. da bomo tehniSke teiave, ki so S tem povezane, te nekako premagali s pomočjo sodobnih sredstev komuniciranja, upam ¡ra tudi, dase boma izognili taznim tupteiijüjein med druStvi, če hoda le-ta pripravljena med seboj uskladiti svoje predloge in bodo preiltuKula kandidate, ki bodo sprejemljivi za večino izseljencev ir neki deželi- V skladu z Opredelit vijo Matice, da sodeluje ; umri po svetu na nadstrankarski osnovi, bo Izvršilni odbor Matice pri/travi! Otnmek novega statuta in ga poslal v obravnavo vsem zainteresiranim druStvom m posameznikom fltom po svetu, objaviI pa ga bo tudi v reviji Rodna gruda. Upam. da bomo to nalogo lahko opravili v ¡porjifmAwtsAíft mesecih, tako da bi bil junija 1991, izredni občni zhor SIM. na katerem bi sprejeli nov statut in novo organizacijo članstvo. Tedaj bi tudi formalno potrdili novo usmeritev Matice, v kateri borlo skupaj z vsemi, ki ti V domovini prizadevamo za čimbotjSe stike tntd Slovenijip in izseljenci ftr njihovimi potomci, tudi izseljena enakopravno odločali o vsebini in oblikah sodelo vanju- Vabim vse, ki itle s svojimi predlogi in mnenji pri/iomoči k najholjli verziji novega statuta, da nam poíljejo svoje predloge do konca man a /JOT. Med akcijami, ki jih bo SIM nadaljevala tudi v prihodnje, naj na prvem mestu omenim njene publikacije, tO Sta reviji Rodna gruda in Slovenija ter Slovenski koledar. Tudi tu Vas prosim za Se bul/Se sodelovanje: pošiljajte nam prispevke o V«Sem delu In o življenju SJpl^nmv po jvcfn, sporočite nam, kakšnih gostovanj posameznikov aH jÍhpíji si najbolj želite, kako bi mOxtl W osebno ali VaSe (fruStvo sodelovati z domovino na kulturnem, znanstvenem, guspoiiarskcn ali kakšnem drugem področju, Tisto, česar ne bomo mogli urediti na Matici, bomo posredovati ustreznim institucijam. Zlasti bodo dobrodošli Vaši predlogi o tem. kako bi k sodelovanju pridobili mtli tretjo in četrto aencracijo izsetjetwev. tudi tiste, ki slovenščino slabo obvladajo ali ¡¡a ,\¡iluh ne. Tudi letos bo več kidiumoumetniškiii ansamblov slovenskih izset-jtticev obiskalo domovino, mi pa ii bomo prizadevali, da bi v tujino ¡toSiljaH res najlrodie Votel nikt, kulturne in znanst vene delavce, iako da boste na te priredit Yt lahko s ponosom povabili mdi Vaše prijatelje, domačitK. Seveda Imitto pomagali pripraviti tudi vrsto slikarskih In kiparskih razstav, sodelovali bomo pri organtziaciji vrste znanstvenih srečanj in s Filozofsko fakulteto prtpravHI I'oletno Solo slovenskega jezika, (e ooStejtrn te nekatere najpomembnejše akcije, Tutli letos hotno pripravili Srečanje v moji deteti, ki se ga mnogi med Vami Se /Nisebej radi udeležile, pri nalem delu sodelujemo z dr. Janezom Dularjem, ministrom zfi ííowtií po jvtf h, - organizacijskim rnlfutrom Svetovnega kongresa, z Znanstvenim Infiimiom Filozofske fakultete, z Institutom za slovensko izseljenstvo pri SAZU, s KatoliSkim sredtičeot ta Slovence po svetu v Ljubljani, z Narodno in Univerzitetno knjižnica. DruStvom slovenskih pisateljev, ki SO prav gotovo meti naSimi najpomembnejšimi sogovorniki v domovini. Dragi rojaki! Upam. da Vas bomo z naSimi dejanji prepričati, da "dobro v srcu mislimo'' in da Poste tudi Vi sprejeli nušo odkritosrčno ponujeno roko za sotlclo vanje. Prepričan sem, da bomo skupaj lahko opravili ¡mmeinbtTo delo pri ohranitvi sla venske samobitnosti, naiega lepega in bogatega jezika m V ikupno dobro vseh nas doma in Vas r tujini. V íjüveflr letu icfim Vam in vifif VoJim blllnjim obilo zdravja, sreče in uspehov in Vas lepo pozdravljam! df.Mula Juíjfc, prrdiíínifc Slo«nsk( iis smo ljudje po vsem jnieiu usodno povezani med seboj. kaj lahko naredimo. sc sprašujemo mnogi, da bi se bolje razumeti med seboj, da bi t'fii iti J res postal velika družina narodov i?! da bi ljudje živali f miru in m edsebojnem ¡pošto laitjii. Kot sem že omenjal, bi bilo zelo ust/dno, bi r tem trenutku pozabili din 110 G A in MOLITEV, —*^I Najgio% odgovor za naše sthke lahko najdento le e luči iwe. Pridružimo sv jT (C |TF jti) TT ff^ A milijonom ljudi, ki Zlasti (I ff/i dneh mu ^ ^ ¿TS. za praoičnotl in mir. K molitvi J_ _ . vtibi ludi [Hijtež Ja- nez Parel II., ki neprestano poziva k prenehanju vojne in flo7wi(gn urejanja mednarodnih sporov. Tisto noč. ko je o Iraku izbruhnila vojnatje ¡taftež s urfc&ei prebil celo noč t1 motil vi. so poročali iz Velikana. K molitvi za mir pozivajo tudi trne drugi? krščanske cerkve, prav tako tudi naši avstralski škofje, kakor tudi slovenski i' iuiši rodni domovini. Predvsem prosimo lioga, da (h odgovorni državniki spoznali, da je Vojna vedno najslabši način razreševanja sporov med narodi. Da bi se. te Sada m llusem zavedat udgoVorti usti za človeška trpljenjv. smrt m uničenje, kateremu je izpostavil stojo državo, ko te ni hotel umakniti iz okupira nega K unij t h. Da bi se politiki p državah zapletenih v vojno z Inkom kljub vsemu še naprej truditi in iskali miroljubni- rešitve krize. Da teme hi prelivanja trn razširila še na drage države. Da ne In do česa podob m en prišlo tudi v naši rodni ilonunini, Irdno verujemo, da naša molitev ne bu zaman in da Hoija pomoč rju en ali drug M&n rte bo izostala. Pomagala bo tudi nam sam itn. da se. rr(> bomo ptepu-StUl brezupu, temveč bomo Z vsemi silami delali za takšne odnose med ljudmi, narodi, državami, verami in cerkvami, v katerih ne imdo vladale krivice, sovra-štev, industrija smrti nasilje, blagodejni mir, pravičnost, sožitje in ra- Zli metanje, Kako čudovit bi izgledal lak svet. kako prijetno bi bilo Živeti rio njemu. Kol kristjani se pridružimo papežu, ki je D sredo, 2(>,januarja 1991. pri splošni audienei molil lakolr: "fšog naših očetov, ti si velik in usmiljen gospodar miru m iifijetija-oče Ti hočeš mir in ur zabit, obsojaš vojne, jpi kaznuješ ošabno.11 nasilnih. Poslal si WM svojega sina Jezusa, da oznani Mir bližnjim in oddaljenim, iht združi človeštvo finfr rflj Jii rodov v eni sami družini. Poslušaj krik svojih Otfok, ponižno prošnjo vsega 6loveštva,MK0U VEČ VOJNE! Nikoli več začaran^, kropi nasilja in zatoni, nikoli te vojne o Peru i/1 A's nt zalivu, Z Marijo. Jezusovo materjo te ro^ttn: spregovori s srcem odgovornih :n ti sodo ljudstev, u stal "e logiko povračila in maščevanja, .\tivdihnt s svojim duhom novih rešitev, velikodušna iri Častna dejanja, prostor ;« razgovor in potrpežljivo čaka. nje- tik Ioni našemu tvjiir dneve miru. NIKOLI VEČ VOJNEtA MEN! PROSLAVA SLOVENSKE NEODVISNOSTI »O v SOBOTO, 2i. februarja 1991. v prostorih KLUBA TRIGLAV SYDNEY Gost te proslave bo predsednik Sveta DEMOSa ti Slovenije DR, IOZE PUČNIK Vljudno vabljeni PREMIŠLJEVANJE Vladimir Menarl Predstnočitem sem puslutil srbski program na radiu 2 EA. Zanimalo me je kaj pravijo Srbi k plebiscitu v Sloveniji. Moram reči, oa so bila p uročila točna in komentar od njihovega poročevalca il Jugoslavije precej objektiven, Zbodle so me pa besede poročevalca, da imajo Slovenci dosli povedati a kako so prišli v Jugoslavijo nič ne omenjajo, Poročevalec je hotel Slovence s tem itpiknili. da sitio Eeta 191N prosili Srbe, da nas sprejmejo v svojo sredo, v skupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nismo jib ravno prosili, res smo pa bili za .skupno dr Javno tvorbo, ker smo imeli Iclilen razlog za to. Zapadni svet nas ni hotel priznati za samostojen narod, Zapadni politiki niso kotel i niti sprejeti slovanskih delegacij, kaj Šele da bi jih poslušali. Čeprav so bili Slovenci u skupno dría-vo, so zete [i da bi bila I a dijtava nekaka zveza svobodnih in enakopravnih narodov Zaradi omenjenega stalila zapadliih vete-sí! pa Slovenci niso bili v stanju, da bi se uprli centralistični vid o vdan ski uslavi, Tudi danes lapadui svet okleva in noče priznati Slovencem pravice do svoje drüave in pravice, da si suni postavljajo zakone pod katerimi hočejo živeli, richjscj) kot plebiscit nima nobene pravne veljave, toda s svojim glasom na plebiscitu so Slovenci z ogromno veČino dokazati Ameriki, Zapadni Evropi s papežem vred in vsem ostalim, ki na njih pritiskajo, da ostanejo v Jugoslaviji, da kdor Slovencem negira svojo driavu. jim s tem tudi negira osnovne človeške pravice, tiste pravice, za katere se vsi našteti tako licemersko zavzemajo. A to u i vse kar nam je dat plebiscit. Narod ni pravi narod, it nima skupnega in citulnegn političnega koncepta, S plebiscitom smo~ Slovenci dobili ta skupni in enotni politični koncept. IVE i bomo Se vedno različnih miSljcnj. Še vedno se bomo prepirali in si nasprotovali, toda od dneva plebiscita imamo svoj skupuio v/rasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom.,. Kaj je slovenski narod? Slovenski narod je teptan .,, .Ampak po krivici uživa naš narod to preziranje in zaničevanje: visoko se je vzdignila njegova kultura- in nas narod je stopil v ravno vrsio z drugimi mogočnimi narodi! ,.." Ivan Cankar se dotika uporno zoper zlagano družbo in njeno hlinjenočcdnosL Pravi: "Življenje, ki ga ¿i v i to bezno telo zunaj pod glasnim sonccm, je le medel odsvii, je le motna prispodoba onega drugega zivtjenja, ki je zaklenjeno v meni in tebiPa pravi Jerman v Cankarjevi drami "Hlapci" t 'Hlapci, /a hlapec rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapce van je! Gospodar semenja, bič pa osianc in bo ostal, zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in z'eljan! ..." . , ."Čast učiteljeva za hleva, da bodi danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje še zahteva, da imej glavo na voljnem konopcu, zato, da se lahko s pridom priklanja na vse štiri strani; in tudi zato, da klekne sredi ceste v blato, če je prilika iu ukaz. !n naposled zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ do ključavnice pa obešen na šolske duri..." Je v Jermanu skrit slovenski narod? ".., Tako so me na tla potisnili, tako so me zasmehovali, tako pljuvali predme da se jim moram pokazati pred lice, da nisem na tleh in opljuvanKako odločilne so besede Grudnovke v njegovi komediji "Za narodov blagor" - "Narod smo mi!", in Ščuko ve besede:" ,,. Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je naprodaj za gruš, za uslužen smehljaj ,Sledimo navodilu Frana Levstika: ". .¿da bi Slovenec videl Slovenca, kakor vidi svoj obraz v ogledalu..Žaljivki "Pogine naj, pes!", je odgovori!: "Pesa sle me imenovali, ker biti nisem hiel vaš pes... A vendar glave ne uklanjam ter vam ne bodem je nikdar in brez boja/ni še oznanjam: Ti slepec si. a ti slepar!",.. Josip Stritar opise Levstika: "Jeklena volja, neupognjen vrat, prijatelj slano vi ten, človek zlal." ?? tt Že France Prešeren je zapisal v "Elegiji svojim rojakom" "Zemlja kranjska, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok? Al kdaj bova vidla vstati, bratov jaz, ti čast otrok? kar ni tuje zaničuješ. domu, Kranjc moj, i vest postani" Narodni plamen, goriš s ve 11 o, .skupno, ali si teman? tffevenóftp 'PUmo 22 tffovetuPUrtio íoií/erínctíoSepiilílibSIoifmjo Marketing Post büí 124 61109 Ljubljana SLOVENIJA Jugoslavija Tel. +3ÍW1 324 691 Pas +3S/6J 323 3S3 um pragi rtijaki! Končno bomo tudi Slovenci dočakati svoj dan, 2 7.junij! Tega dnesebazačdopnora medsebojnega sodelovanja in vstopa v svet. Svetovni slovenski kongres bo trajna ustanova, zato bomo morali utemeljiti načine njenega delovanja u naslednjih letih. Ker bo konec junija hkrati tudi čas, ko se bo slovenski oblasti izteklo polletno obdobji po p/ebiftitti, i' katerem mora pripraviti vse potrebno za dejansko osamosvojitev, bomo lahko tudi preverili njeno uspešnost. K temu velikemu dogodku seveda vabimo še večje Število gostov, (tudi mednarodnih) opazovalcev in ljudi tlobre volje, ki bi radi prisostvovali tema edinstvenemu srečanju, med njimi tudi Vas, ki berete te vrsticc! Nc zamudite tega srečanja v domovini in z domovino! Ker bo to tudi čas začetka dopustov, boste lahko svoj doptut prilagodili zasedanji! Svetovnega slovenskega kongresa. Videli boste, letos bo v Slaven iji čisto dngače kakor v preteklih letih! Ljubljana se že mrzlično pripravlja na veliki dan, ko bo vsa bela in ¡traznična pozdravila svoje ljudi. Pripravlja vrsto kulturnih pripredite% koncertov, razstav In predstav, iportinih srečanj med Slovenci iz tujine, zamejstvu in Slovenije, izletov na različne (spominskej kraje Slovenije in zamejstva, pripravljajo se velike in majhne trgovinice... Pri vsim t cm delit smo vznemirjeni in srečni: sprejeli bomo svoje rojake, sprejeli jih bomooelprlc$a srca in čisto drugače kot doslej - koituse, kot de! natega srca Vimenu Konference za Republiko Slovenijo in v svojem imenu Vas toplo vabim, pridružite se nam.1 /'rtj^-dnn, Kfii^rrtaef ia Shittnijo nh'i ri;.n AF^TJ Si./, iiist., L.vji^.-LD Spnmetika Hribar F A uH m 9 Ji. Demokracije ni več t JUHLJAIVA, 12. januarju - kol sporoča Magellan, je čvuipiv Demokracija i i. I l tulijo številko v čcinck.17, januarju I TJ 'J T, prenehal izhajati. Uredništvu in udinja I eij sli liil.i prisiljena tpnjeli tO odločitev pD več zapnrednlli, nek ujm »ečni h pogovorih s |iru dslavmknm uilinovtltljtt dr. Fniimluni llučarjciu. Časopis j t namreč zašel v Finančne leijv«. Predstavnik uMafloviieljcv je piavnega uredniku seznanil z dejstvom, tla s Struni ustanoviteljev m interesa» h J. i hi tednik it naprej izhajal, Pri lent ustanovitelj ni navedel nolietlill razlugov za takino stalne. iasapts Dcmnkracija je bil ustanovljen pred dvema letoma koi pablikiietja. ki naj hi v Takratnem enopartijskem istemu opravljala vttuo alternalivnega medija. Njegovi ustanovitelji so bili dr France Bučar, Janez Janin, Ivan Oman. Tomaž Pisanski, dr. Hubert Požarmk, dr. Dimitrij Hupe I, l-aura £lraus, Veno Taltlef, Ivo Ltrbaniič, Peter Votasko. Nekaj številk je IŽfilo kot priloga Gorenjskega glasa. nakar je nastal samostojen tednik. V predvolilni kiini[kin;i spomladi 1 '^Jtt se je Demoknucija Z vsemi Nizpoloiljivinii SI ranim in močmi angažirala i a volilni n»pcll koalicije I>EMOS*a. Naklada časopisa je bila v stalnem piorastit do oktobra lanskega leta, ko jc časopis dosegel več kot IS.tHJlI prodanih izvodov, To je bil trenutek., ko tli se moral časopis ndiritl, popestriti vsebino, da bi lahko objavljal več prispevkov s kvalitetnejšo vsebino. Uredništvu bi se moralo okrepiti ludi kiidrovsko. saj je imelo rednp zaposlenega e nega Samega poklicnima novinarja. Ker se to ni zgodilo — časopis ni dohjl obljubljenega finančnega vložka — je Demokracija ost ¿da pri dotedanjem obsegu, kar je pomenilo stagnacijo. Naklada |e začela upadali In s tem je zaiel rasti deficit. Obžalujemo. so domu na obisku, pripravijo poda I ke za popis t JUUlJ AN A. 2Í. decembra - V lem kili, ki prihaja bomo imeli JI. marca Ib^tfl - šesli povojni pupis prebivalstva. Kot običajno, bn lo tudi popis gospodinj sk-v. stanovanj in kwt-kili gospodarstev, 1'opis prebivalstva jc pomembna reč za sprulcil pregled lega, lioliko nas je, m kaj smo ustvarili, Še več, io je ludi nuj teí.ko izbrisni vpis v zgodovino. Kakor üdnj radi izvemo, kaj so pred deset I ulj i in stoletji ob takratnih popisih zmogli na Ji predniki, lakti MDO verjetno lahko prepričani, da bo ludi naše jinnnmee zanima)«, kakšni miki L>¡Ji nekoč mi. Popis bo zajel tudi občane s stalnim prehivnliiieill v Sloveniji. ki so na delu v lujini. oziroma iKijo v tujini. Slovenski statistični zavod ve. ¡2 izkušenj iz prejšnjih popu sov, da tudi iakšni naši prebivalci, ki ¿ive v tujini, želijo luii zajeli > popisom prebivalstva. V popisnih dneh ho seveda veéimt teh ijudi v tujim. Zalo vitli zavod v teti hožičnih in novoletnih pravnikih, ko so mnogi občani i/ tujine priiU na obisk k domačim, priložnost. sla jih íe zdaj poprosi ra sudelotenje pri ¡Hspisu. Slovenski statistični /avod jih priporoča, da pri svopli sorodnikih o/nouia prijateljih puslijo iistek, na kan-re p i naj napišejo njislednje podatke: priimek i rt ime, spol. da tulil ¡II kraj rojstva, zakonski stan. i levilo iivorojetiih otrok, nacionalna pripadnost, materini jezik, veroizpoved, najvišja ikikonéaua šola. šola, ki jo morebiti obiskujejo, ime dri ave, v kateri delajo, oodromn prebivajo ter kako dolgo Že hi vato na [lijem- S takšnega listka bodo poieni konec marca popisovalci od teli sorodnikov in pirijateljev dobiti podatke za kvalitetno izvedbo popisa. 11.JA POPIT Težje do italijanske pokojnine Ker se je ilalijunska zaknno-daja spremenila, vtljajo ^lede tega strožji predpisi KOPER, IS, januarja - V Italiji So pred dnevi objavili pričakovane redne spremembe pokojninske «ktaiodajc, na podlagi katerih dnbjvajo tudi mnogi upravičenci iz Slovenije sorazmerni del italijanske poko|-nine. Marjan Cerkvenik, difek-Itif otjmoine v hote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kopru, ocenjuje, da so po novem možnosti uvcljiivhcv praviev do ^lela ilali-junskc ¡ji i It i ijiii ne preeej manjše kot doslej. Tako hodo te pokojnine deležni le tisti upravičenci, ki imajo v Italiji prijjisnih najmanj 52 tednov (to je eno teto) zavarovalne dobe. Doslej je za uveljavljanje namreč zadostoval že vn tciten v indiji priznane pokojninske dobe, V du|>ohijencm zakii-nu je za naše italijanske upokojence razveseljivo (e tO, da opravičencem, ki imajo že priznano mkSnrs pokojnino po starih pred-pisih. pravic ne bodo zmanjševali. To pomeni, da že odobrenih pokojnin ne hodu spreminjali. liolj ncguiova pn jc usoda italijanskega deta pokojnin Za približno t f tisoč preoslalih upravičencev iz Slovenije, Spremenjenemu italijanskemu zakonu namreč niso bila priložena navodila Xa izvajanje. To bo po mnenju naših Mrokovujakov omoj^ičalo različne razlage zakoilskili določil in med drugim tudi različno obravnavo zahtevkov za pokoj-oinv. ki se hi|i vloiem pred sprejemom novosti, in priznavanje dob«, preživete v indijanski vojski. J. O. Umrl je škof dr. Stanislav Lenič 0(1 kla 19GJ je hil v najožjem vtidstvu ljubljanske nad-škofije in vodja tlošne^ti paslirslva mcil Storend po svetu IJ UHLJA NA,, 4. jjuu jrjj - Danes je da|jši btiie^ni na svojem dom n v Ljubljani preminil Ijabljain-ki pomoto) Httif dr. Stanislav Lenk, Rodit seje A. novembra tííll V /upeči vasi pri f'erkljab lia Dolen|skcm. Nu škofijski gimnaziji v Šentvidu |e malurtrai ' lela 1^)33, se vpisal na bogo- [UkL slovje in bil leta I'J .17 posvečen ¡¡ ■(PJ^TTS- — v duhovnika. Po službi pretekla v Mari|anišču ga jc škof Kož-mari teta t Vfll) imenoval Za svojega tajnika Med le kuna ko je doktorirat, in 19S5 je bil 7-iprt, potlej pa je bil nastavljen za župnika v Swlraüci. Lela I y M je prišel v Ljubljano ra generalnega vikarja ljubljanske nudškorije. isietji leta je poslal tudi slolni ptušt in papežev jiiš-ii i prtlal Tri teta kasneje ga je pajicž Pavel V], imenoval aa naslovnega škofa. DÜl-O 24 iffevent£o Vumo I 28, januar FOKUS ODKLAPLJANJE SLOVENIJE OD JUGOSLOVANSKE FEDERACIJE (2) Minuli teden se je iztekel prvi poplebiscatai mesec,V katerem jc slovenska vlada. po mnea-ju parlamentarne opozicije, pretesnega dela javnosti pa i udi slraak v].«l ajoie koalteJje samllt, za osamosvojitev Slovenije in zavarovanjc njenega gospodarstva slnrila manj. kol hi monla, Kknli so se razmere v Jugoslaviji. zlasti po preleku roka /a nzoroiitev sVih psravojailsih formacij (ki ga jcdoločitopredsedsivo SFRJ) in zaradi očitne aenioči zvezne vlade. da hi nevtralizirala posledice srhskcga vdur.H V |Lj;(*lLyv;inski finančni MMcm, hfilj ?arelrilc, na v/lic (emu, J;l sose le lafeli prvi bihreralni pOg<».on med voktei posameKnih repu Mik o bodoči ureditvi od no«*i v Jugofhviji. Kritik« mi račun vlad« Čeprav jc fiii %kupičt nstim 7ascdii||jil v začetku januarja Peterletova vlada o J skupiči ne dobila seznam kon krel nili prioritet' nih natog, ti hi se jih morala lotiti in jih delno tudi izpiljati tc [Jo naslednjega skupinskega zasedanja, so opozicijski poslanci mi seji slovenske skupi: i ne 2} januarja ponovno ugotavljali, da vlada rvagjra prepočasi. nedosledno in brci prave straiegije. Vlada je hil.i Jato liuleina očilkov, (ta je pojilebisci I ao ob. itohje pri ča ta ta nepripravljena, brez programa, kolikor pa ¡a je na posameznih podmijih Je inRLla, ni bil dovoJj ¡iroicn. da hi us1rei.it tudi okoliSčiaam, ki so se medtem spreminjale. Vlnda vse prevečkrat za hleva Godalna pooM;tiiLnL [udi tisla, ki ji h po veljav-ni irtlavi ne mnre dobili, včasih si jih |ia teto mimo skupičine v/artie sama, so menili posta nt i opozicijske Strank« demokratične prenove [Sili"), čeprav potem v htsivu ne ve. kaj naj bi z njimi počela. Iz vrst omenjene stranke ju pntlo (udi ¡urnem jasno sva rilo. da Oh [aliJnem ravnanju vlnda nc bo vei dotgo imela lljene podpore. T\idi druga opozicijska stranka, toda Sni (SSS), Peierfeiov kabina /e dalj ¿asa tritizira in namerava sprožili Skupščinsko pobudo Za za menjavo nekiilcrih minitf mvr medtem koso t. ibef al ni demnkraLi (l.tlS) iKjeviijni predvsem raio. ker v: vfadn ic ni začrin [(¡»nO pripravljati nn po|govoie z dm^rni jtigi^lotanskimi re|>ulilikami. saj niti pogajalskiliskujan ie ni seftavtta, Poslanci posamcinih strank vtadajoče Demosove koalicije slovensko vlado vse pogosteje napadajo zalo, ker po njihovem mnenju premalo odločno ^odklaplja». Slovenijo od jugoslovanske ledefacijv- Edtn glasnih argu menlov za lak-Sno siali^; jc fav. n;inje vlade »h srhfrkem ^doru v juposlovaaski dcaarai sistem, zaradi katerega bi morata Slovenija mkoj dobili imajovaluto. Natoga, naj pripravi aton o sloveaski emisijski banki, je ena limh. ki jO je slujjičma vladi zastavita na ziiM>J:iiiju v ziifeiku januarja, in ^.'jiniv je Os-HnK-k Zakona menda ie pripravljen, de! koa litijski h poslancev meni. dn bi morala vlada Se holj pohiteti pri zavarovanju sknemlic^a joipidarslva. Neaulasja med strankami vladajoče koalJcIj« V Zadnjih jlirinnjsiih dach so ¡xuiala javmi skrivno«! nuj: nesoglasja znoiraj vladajoče kiialieije, pn ju poslalo oiitno, da je njen ohsloj usodno poieian z obiljem l^itr* letove vlade in narobe. Svel Demosa in njegovi poslanski klubi so na zaprnh »ejiih nekajkrat o^nvuvdli strategijo svojega polil ¡enega delovanja in program skt uv merilVf, l/kazalo se jc, da med po&amanln) strn akanh obstajajo maliidanelohkinc razlike knt med Demosom i a opozicijo, (o pa odliičiln» prispeva k necelovtiosii in protislpv. nosit vladnih utrepnv pa mdi k počasnosti postopka sprejemanja ttove uslave. Tudi o kadmvikih spremembah v kabinetu, ki jili nun ilirski predsednik Lojze IViierle javno *icer ie m na|fevedal, / nntr.ij Ocmou te ni soglasjia, ofnnit pa je, da je ravnrn^sje med strankami negotovo. Če hi te kalerakoli stranka iz kakrinihkoli rajlogov odločila za islop ii koalicije, pa bi vl.nda poslal/i maajiinska in brez zadostne podpore v pir-lamenlu, Razmere v Jugoslaviji Morebitna vladna kriza Sloveniji seveda v trenutku, ko so se na eni si rani zafeli pogovori o reiitvi jugoslovanske krize, na dru^i po so groinje armade posmlc po^iem odkrite, ne M koristila, Skiienska vlada je v zve/i i lein predvediiiku zveznega izvrSnejjii sveLi Antejb WHirk< Anin %jioročila, da wtraja pri svojem memora ndumii (Iff. , J«), navzlic iahtevi i■/. Iteograda, naj se mu odreffc- [Ml o icj izjavi na strani 2). Pogovori med slosvnskimi predstavniki in predsednikvan>,kn centralna hankn zagotovi rnanimv disciplino ip od Srbije izterja nezakonito pn s-vojen denar. Poleg lega je jlnwnitt= skupUtoa minuli leden z uii.intim zaJionom nzif|ivila ie nekaj zveznih predp&ov, medtem ko se ho ielu odločila, kaicti o bodo morati spoštovanje zakonov zagotoviti vojaški pravosodni organi, poudarilo po je, da jc bilo Siljenje slrahu pred nejKisraJao inrctMtneijo JI.A povsem neulemeljeno. Le 24 ur po taliinem sporočilu pa je /verno obrambno , m i nisi rsivo napmedalo.di ho morala armadii na ti rvjiSkem uvestt lotikino bojno pripravtjenrM svoiih enol, da bo zajiotovljeno sptvliovauje žakomlin kazenskih postopkov, Nedvoumna £iofnja torej, ki kajpak zadeva tudi Slovenijo, ki naj bi nezakonito uvaiala oritfjc za svojo Teritorialno obfamlio. D OBJAVA 21. febmaija 19'JI. bo prispel v Avstralijo, najprej v Sydney, predsednik Sveta DEMOS-a v lad sijoče koalicijske slranke v Sloveniji Dft. J02t- PUČNIK Obiskal bo tudi rojake v Meiboumu, Canberri. Brishanu i it Adclaidi Bilo bi lupo, & bi ga sprejeli v Čim večjem številu >ffevem&p 'Pismo 25 JAVNO MNENJE STALIŠČA SLOVENCEV OB NOVI USTAVI Univerza v Ljubljani, FSPN, Institut za družbene vede, Center za raziskovanje Javnega mnenja In množičnih komunikacij, Ljubljana, december 1990, In I. AH bi lahko Slovenec, ki irsi V tujini Ali bi lahko na primer i Mirni, ki traj. « F državljan mjr države, tluhil ¡udi nfi £f-t'i v Sloveniji iti ima itoivniko ilolVHfiko državljanstvo ttli M? liriimtfonilpo, pridobit ia itoltjamko (tivojn i/)držiwljttnslvit-ti li ne? Pridobitev jr c nj ilrfjvlianatvj ITALIJAN PrideSUjv dvojmga i 'fa rl^m i va SLOVENEC IZ TUJINE _ /Iti bi lahko na primer Srh, ki Irifjno ¿ivi r Sloveniji iti ima slovensko driai-t/anitoo, pridu lu! ic srbskafdvojno) ttržavljaiiHVOnti rte? Pridohittv dvojnega dr r.iv ijjnal SRB ™d<» S) M hi r,r* PBK»T| m itOPHFBri >4 vf mt rrt m.E PmE OU Jf h ■fal LiHrlO PPlDCtp IJ1*. ¡ÍOP*E DE L JE 'J 'ft J» [Z SLOVENSKEGA DNEVNIKA "DELO* Karlir kdo prvič v Šivljenju doht 1 ^V11 ttoit »lllirl [hujlL liJI. mu je treba laJ.clmi steeiio pri i. Ilokument amAM^im _ in nfiiilvnire dfilVC, Hepubtike Sloveniji,'. ju prvič v iepv dr.D ¡ni itr I-j a Hitpla, TuiianJeia min i.n n d ele-le. Iv.iv íítij puleka serijsko tiskanje ieknili poinih lisi mr(ntpf ima- nt) dr ¿ave SLovence. "IVnilidrcti" ¡i MiniHtajmi in mcjdvinm driato Slovenijo, km ji' videli, ne moti, dl njihove osamosvojitve skorat nihče ni opjiil. n» y svete n* v Jugnslaviji, VI mi ¿i Obmili hltd. Ju^jitlavija je ti SI»' veii|jo íe ni kaj tasa nlrfvl. Poqíilg na i^udovlnsko raijlasi-tev "nove države" v slovenskem parlamenta il je od številnih kdiH Ji'tjiiiih predstavnikov odzval simo en Mari ¿ar. Pomenljivo jn deinvo, di se niti ilr. l-'ru nju 'fad i man u. tiTvaškemn predsedniku inkol tu VTrjame,fo-predanemu iiYeiniku Kučana, Nupla, Janie, linear ja in kompa- eiijK, m vitelo políCOnn, di HI i pvojo ngviQCIHiljo poeaslil eno-Itíinhí promocijo v Ljubljani. Sum" nekaj dni pred tem je slovenska dele^aelja s Kučanov na čelu pohiteli v hrvaški sabor na razglasit e* nova ustav«. Iikuwnl drjidimii si, im hi. ne Hrvaški, povračilu ef a ül>i. ska{in podpore) Sloveniji ni hotel ati ni smel privoščili, V slovenski parlament ju poslal samo delegacijo sabora. A ti ima to kakšno unzo s tezami o Slovencih kor alpskih Hrvalih? Tako su Slovenci v nailvsn taie-tenem z&odovinsfcepi ItcdUIhd, v lÓHnni je tto la prflmoetjo di j i1tr>v<- ido^co jsiLL dlUVf, OsEali praktično umi in ia toliko je ¿bledela 1 uri i UívtiMK Innutku. Spomniti h je Ireba Ctpm in lino, la Dtn^ia. k i »a po tolik ¡1i tetjli p» odcepitvi prljnav,i saino Tutíi. ja- ZatO ieicni pol tli lili ttepriínflnr nmOitsjAf in neodvisne rlrxavr Ü v-p uMik r' SLuveiltje v jcpii ilr.lli mitrija Hupln na pomaítt üyiri. S lavinska npeijfl praviaprav nt- Vsem I zelenim polnim Udom koli 111 bilo ivelovljanilvrr, 1rm- arn0itqMo 111 lieortvisile lirias vee etnično dcrmirino ojeiiilje. UMuhtikn SI oven i jt nurí in mnrj brnj narnil «j dolgo vrilo let jUE?JStavij;i nn^idnje >amo laielcti lllKlAllIclid llrailti t. doninevnn p„,_ oprolenosijo rnl ncfi k nT prihaja t jajj. Saeionaini slrali Shivnujev p|edt nJ 1(1 nato ¡^ vwm SL je tabo spremenit v Imlekihno [<;SJlil „ri duši m Hako neprijetno H poíulijí., ko se (tel druilne odloČita iVDjO j>r>! v lamrutrij. nr>st, lahko reeemo, da bodi> mnnfi v Jugoslaviji lak ^klep o1)seJenoíl. Zdij spo/liav,njn, rti jill na pot t HIWtqjriM in odeepitev Od ...... , JBfuaiav^i Fidefairvne rurailsvBt prav mliee jfl;, „i^ju,.1 ne lairiuje. I'n »ofl siarrnavad N ¡lvíí ÍIH, „ ¡e ujr1(hm ideje o l^inL hod o lukihnji md rim puhl leni rtrinvi in t nj dfliurnj ,(j fuiikcionariL to pojumili ^na nr 1 J1¡|(1 wíint ¿tl najmanj uvireii naein, ee* rla jih nekdn v histru meče Lz lujtosla. vije. Strokovnjaki za tnkc pojave 1 rdijo, da Je pamnoiino:M iona poirejrana L narciso irliirriljo Zaradi alpiklli višin sfl Jojajl, da >,r' I j url em iv r1i v glavi in i^ubijo nlicurek 7a mlnet. Slovenei so zapustili ikupno h lio. O) slej bodo vanjo prinaj. jati. če tploh budu, samo takrat ko h hod o sum i tako odločili pa tudi, ko hodo lo sprejeli drufi v J a|;o£l?vjji, Se prtj je treba namreč jasno Slovenija _ ho inieh tudi ¡„ dasnr-, povedali, da se parlner- svojen-i driavTtefi nofoneltcga j j ti lapLiičijo tkirpnosi. ne mo-pmkBL To ho najverjetneje Olim. rejo ianpniti. trmeljni kultufiti in pili, Dnilt iiuhId nidiiHAi HHr1' dnbKMI obveznosti tj. porav. 1, ho usedel Maribor, /.a tfeije mi v i vseli faeunov, od gospod ar-inesto ni kandidata^,. sktli in finančnih do kulnrmili in moralnih, na pravičen, pošten in mednarodno ee|javen primi ifedidi --— SLO VINU A.SRKCiSO POT je v tveoprnjskt POLITIKI tkSPRES napisala novinarka Alek.iandra 1'lavevika. ~0b stodvajsetletnici prvih političnih med Slovenci in rvati StMiiLa si a sll preJsctlstvii Republike Slovenije, ki mu je prei(bcr.Franjo Tudíman i 11 Milan Kučan 26 tf&vendfiß iPismo SLOVENSKA MIN) KRONIKA SREČANJE L ZAMEJSKIMI SLOVENCl-Tradiclonalnega srečanja predstavnikov vodstva noTOgcnike občine z iupani in odborniki vseh treh slovenskih občin v sosednji italijanski goriški pokrajini Doberdoba, So vodenj in Števerjana sta se kol gosla udeležila generalni konzul SFRJ vTtslu Jože Šulnielj m minister Jr Janez Duiar. "Slovenci v zamejstvu nismo brezbrižni ob tem kar Se v Sloveniji in Jugoslaviji dogaja.Zaskrbljem smo!"so dejali udeleženci, dr. Dular pa jim ji; zagotovil, da Slovenija v proces osamosvajanja ne gre nepremišljeno. Čestitke zdravnikom- Zdravniki Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani oziroma njegovih klinik, so v preteklem letu dosegli velike uspehe pri transplantacijah, zlasti klinike za kirurgijo srca in ozžilja, netroloike klinike, kirurške gastroeulerološke in urolaške klinike. SLOVENSKI OKTET PREJEL NAGRADO DRUŠTVA SKLADATELJEV- Društvo slovenskih skladateljev je podelilo nagrado slovenskemu oktetu kot najzaslužnejšemu izvajalcu slovenskih del v lanskem lelu, V CELJU Zli 350 VLOG ZA VRNITEV PREMOŽENJA PREJŠNJIM LASTNIKOM Celjska podružfliea združenja lastnikov razlaičenega premoženja, ki je bila ustanovljena ob koncu oktobra lani, ima fce 179 članov. Na ustrezen oddelek celjske občine pa je bilo doslej vloženih že nad 350 zahtevkov ti vmitev razlaščenega premoženja. SLOVENSKA KARlTAS-cerkvena humanitarna organizacija je ! 5.decembra odprla vrata materinskemu domu S.Eme in Sv.Kristine na Gumnišču pri Škofljici, V tej liiil, ki so jo začeli graditi liho in skromno, bo lati ko živelo 12 mater z otroki. Dom je blagoslovil sam gospod nadškof dr.Alojzij Šuštar. KNJIG A "NOVA SLOVENSKA SAMOZAVEST"-avtorja zgodovin aij a dr Janka Prunka govori o vzrokih zakaj naj bi Slovenci izvedli plebiscit in zakaj naj čim prej naredijo križ čez tako imenovano avnojsko Jugo. V knjigi so tudi razmišljanja sedanjih slovenskih političnih prvakov; Leva Krefta, Joieta Pučnika, Peterleta, Bučaija, Kučana in Drnovška. NOV ZAKON O DRŽ-AVLJANSTVU-Načelnik uprave za upravno pravne zadeve v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve Slovenije Slavko Debelak je potrdil, da pripravljajo zamenjavo potnih listov in nekaterih drugih dokumentov, tako da bodo ti imeli omako nove, bodoCe samostojne neodvisne države Slovenije. KDO MOČE UBITI K RAM BI; RGE RJ A-Dobrotnik iz Nego ve in predsedniki kandidat na nedavnih vol it vali je na tiskovni konferenci govoril o prometni nesreči, s katero so po njegovem mnenju skuSali izvesti atentat nanj. Uničili so mu avtomobil bugatti, ki je bil poseben unikatni primerek, sestavljen iz različnih avtomobilskih delov iz vse Evrope, bojda vreden 200.000 DEM. Tudi njegove opice ni več-ubili sojo. IZ TUJEGA TISKA FRANKFURTER AJLGEMttlKE ZEIT I: M; p^e. da ima SJcwrnija 71 printer vuja&e inlcmncgtlnlM načrte' m da ti i m: t takinejn p mu p m 'hlrrniSi, pri čemer liodaji, da skuia MilwrrLc doreči pr.u to, di hi miri pot mu isije dr-En ^ Hrviško. V pü/fhnüil komentaiju časnik pise o prilivih, ki jih m Slovriiij.n iiillrvašktt isiviji veliko, ulndio komunistična aWza z junildVinjlu Ijml4i" amiado |i't O u-mijIi hi sc, če Iii fc razorožili, Slovenja iti flrvi^ka ziufli pov^crrt brez otiraiuhc pn-d napadom "ljudski- ammie" in pred ui-^^lj^>ELj''Fi> .....J chljl^r.11 stihuir-kn ii. ti Minula. NEW YORK TIMES j« p tal, dl ^ Sk*en4jsiin Hrva&a bojila drifli-(jan>ke i-i^ue ter da ponrktnl ljudje kopičijo zaloijr hrane Irr da mj n vnjne oWasti * JuK"»Jaegi ze iziirafe ivojejM J aruxeli4cq;a" . 1)1 K W l'.I.T govöli o strahu, d3 Im v senci zalivske mjin- in po da Pribatlika pri-I« da državnega udara vojJin, pri čemrr inj Iii Slovencem največ rkrhi povzročala južno od IJubljine namciccUa oklepni brijptfa, k L vrijiza elitno in Jii *cs|av^i> zitolj Sdii. lEltlSKLjSKl dnevnik v faneašfini ¿'Ulit piše. ila ill .i lein, ko m fjijib^ili svojo neodvlfho'l, obe repu h liki slnvcngi in HrviJia pn-v. zeli tudi nadiür naj lasi mm i. vojaškimi enotuni. IH K E'l!t!SS]\ iz. [iunaja pik, d.i Iii v prinicnj \-ojm- inlcrvcnrijc na Hrvaikcin in v Sloveniji tu imrto ludi 1>«I i:i-r poi-Enlire pri Srbih in J l.A >ij Iii prclmil ila Miop Jta 4wpiu>it iu njeiv: posimcz ne čliuk«. Fttintifut naj skratka ve. da Iii mu laka intervenciji prinesla dolpUU piipotiie izolacije. DuuajAi NEUE CHHONIN CEETLNC komeiuLra; Osratujaitje Kuv^jta je loliko imelo ameriškega predsednika fbiih.i. di sn n TtsilcV Litve iu svobode in demokraciji- na RaEtiku os ti le lr ulmjene k rokod ¡¡j ske solzi-, Se stil.se « do^jn Stoveneem ¡ji Itni-tniii, kalerim z uttinuloiu pilijo i-rttrtki bo||wrVislični erneril) \eki predMdniluiT svetovalec p.i da jih je opomnil, da RvtodI niso pli. treh« ¡^lejiieitVe itrinvn' in da tu n|jiei nclcl koiienli. pri-ituiin VUK a rjr-m. Sholimla vsakega malega naioiin je dragocena, pa naj (e intrnuie Kuvml, Lilvanui, Sloveniji i]i Hrvaška. Ct bi (lovoliti- molče, dfl Srbi Mft*44 ti dve iihodni republiki * knivo Inaiiijo, M ¡rl|d m1!«1". ,|fuJPlL:i|n:1 "'Pflkj- Jiptwlpo bi h kot Inkral, ko je Srtii-Ji EJ f! leti s pnitankom ZM\ pnpojili Slomnijo in Itrvasiin kol iiaunit» za sodelovanje ni širini 7inipoval[ra ih od oek>|i naredili krtiniU,r za izkoriščanje, kit^fiEi ie danes ne želijo bgubili Iz SLOVANSKIH UHA/I) St.J, I (i. januar IW01. PLEBISCIT ZALILI A URJSKIM VINOM-¡'"klanci slovenje skupilrine in gosEjc so 26. deeembra lWf>. po slovesni razglasil vi nsiuUfttO» pleliistila, Y ¡ireddvciju velike dvorane naadravili j. vinom, ki pi je pridelal iti douceoval poslance iloverttke kmečke zveze-LjutLki: stranke Dejan 1'erSulja iz Goriških Unl. Kmečka Zveza mi a ludi iieer največ uslug, da .so poslanci in jjottje po slovesnosti pili dohi» domačo vinsko kapljico in ila so dobili sta spomin lep kozarce l napisom "Brda". S SKRIVNOSTNO MOCjO OZDRAVIL MNOGO LJUDI-Decembra lani jr minilo 100 let ui pu skrivnostnem zdravljenju ojebniin magnetomom. O lluruarjn piše v svoji knjigi Moja šiila radicitezije iu liin-jerapije t tuli z.uaui radieslezisl Stane Andrej Oblak h. Škofje Loke. Pravi, da o cudodi-lniku Hnmaiju znantisl še ni rekla Mtdnje iiesede, aaj jt njegovo delo šc premalo ra/iskuno. "ČLOVEK LETA "-SLOVENEC Ameriške univerr.i: in Odbor za mednarodni: raxiskave Ameriški:^ biografskega instituta so dr.Ludviku Toplaku, sicer predsedniku dražlienppdl i ličnega ziban republiške skttpšcine Slovenije, podelile njegov plemeniti prutpevek k razvoju družbe in stroke" čnsliii unxit1 človek leta 1990", Priiuiaiije ni pugoslo, iz Jugoslavije in Slovenije ^a donlej še ni do j lil niličc. ef&yvemÄg Phnjo 27 Z NOV IM LETOM MARKA 9 DINARJEV flovo h*io sö iloma dočakali 7. devalracHo dinarja. Tako ve-Jjjk (m[ 1, januuja 91. m z nujne runt dinarjem in z.ahod none rusko marko rltmesto 1:7, MOV A DAVtNA ZAKONODAJA V SLOVENIJI V Slovan jj j je t. januarja 1991. začela v^ljci t i nov* rta ve na xaknrLudajn(po prineipu fidtee v Avstraliji). CŠ kje, ¡mi pni I ki nova [lave na jtolilika obrnila nov list / davkom na dohodnino. Izognil a« ji ne bo noben odrasel Skrveitec, »ta davkarji kar mirno povedo, ila računajo na milijon Irislo i, in »t davčnih zavezane er. Dohodnina zbir ilolio(lk"v:pbc(!, dohodki i/ kmetijstva:, \7. dejavnosti, 'it. kapilata, i/ premoŽenja in i/ premo-ženjskih pravic, obdavčili liodo letni znesek pokojnin-manjše !ioif[] [r višje pokoj nijLe,da vek pa ho tre I m planati tudi z.a druge dabodnne. S tem luatlo v Sloveniji oiinlej potrebna nova delov rut m ruta davi h i h svetova leev( taxation agenta). Črni trg z devizami Slovenci j>onovno kupujejo devize na črno, gaj jih na kmkali zaenkrat se ni možice kupiti. Trenutna cena ilevist na urnem trpu je l!0 odstotkov nad uradno menjavo. Tako so lahko recimo Mariborčani kupovali deviz« kur na tržniei umi solato in zelenjavo.NatJciblja možnosl nakupa je tujina ali pa Oil sdomuv in i/seljeneey, ki |H-iJiujaju na obisk v Slovenijo. DUTY FREE TRGOVINE ZAPIRAJO SVOJA VRATA- 7, novim letom je veliko število d"Iy free truoviu zaprlo svoja vrata, le prodajalne bodo lahko delovale l<; ie na morskih ali kopenskih mednarodnih mejnih prehudih ill V marin ail. Kojirska limona Oiiala je imela še sredi lanskega iela kar nkrng 90 duly free Irgovm. DRAŽJI MEDNARODNI POSTNI PROMET-Storitve v mednarodnem polnem prometu so se podražile v povprečju /a 20.ti ud stoika .Pisem ska znamki za tujino sedaj ilane 7,50 dinarjev, mintila telefonskima pogovora 7. recimo Avstralijo pa fi6, oO dinarjev. V RADENCIH IZVOZILI 'J M11 -ij ONO V LITROV MINERALNE VODE- Pri Kadenski so povedali, da so do konca novembra lani izvozili 9 milijonov litrov mineralne vode, tO je šest odstotkov več kot prejšnje telo v enakem času. Od le^a so samo v ZDA prodali pol milijona Steklenic svoje mineralna vode, tudi KVO* V Kanado je večji, predvsem pa V Avstralijo, kar II 13 odstotkov, Med tujci srn največ Radenske popili Italijani, Ncmei iu Avstrijci. raMOC POPLAV LJ ENCEM - Gospodarska zborillCA Slovenije,'!'Imovinska z bi ¡mita Koroške in ovttnjtko trgovinsko predstavništvu iz Zagreba «i izbrali I" podjetij h. poplavljenega podrtija Z^rnjesavinjske doline, ki jim nameravajo razdeliti čeke denarne pomoči, ki sojo na pobudo Trgovinice zbornice K otoške i brale vse trgovinske zbornice avstrijskih uve/.nib dežel in Zvezna zbornica Avstriji'. Razdelili so približno 700 000 šilingov, in iicer pn^l-vsein malim podjetjem z naj ver; 20 zaposlenimi, ki jih je [topla va najbolj priz:ujelu. NEZAPOSLENI V MARIBORSKI OKOLICI-V mariborski okolici, kjer jc okrog 80.000 zaposlenih je brez dela že 13,000 delavcev, ki sprejemajo za brezposelnost denarno nadomestilo, do katerega imajo pravico dve teti. V Mariboru pa jc vse več družin, ki sc ne morejo preživeti z lastnimi dohodki, Taksnim družinam priskoči na po-močccnler ¡¡a socialno delo. Lani jc podpiral 1.314 družin, PODRAŽITVE- Tc dni sc je v Sloveniji podražilo veliko stvari ¡elektrika, železniški prevozi, telefon, tigareie, otroika oblačila in obulev. mleko v prahu in t d. Pocenile pa se bodo alkoholne pijače in Luksuzni izdelki {parfumi,krzno in nakit). 01'LE, ZASTAVE IN SUZUKIJE-NA POSOJILO Kočevsko zasebno podjetje Avto-Bum, v Salki vasi prodaja sedaj avtomobile tudi na klasično posojilo. Kupci položijo 40 odstotkov kupnine, '¿a raz! j ko pa najamejo pnsojilo jta 24-3ft mesecev po obrestni meri 17-22 odstotkov. DRAŽJI TUDI GOLF1 Ze nekajkrat so sc podražili avtomobili sarajevske tovarne T AS. Tako je tovarniška ccna Golfa dieset s petimi prestavami zdaj 201.400 dinarjev, s Štirimi prestavami pa 185.000 dinaijcv, i ,300 kubični Golf s štirimi prestavami Stane okrog 173.000 dinarjev, V maloprodaji pa je Golf dieset s petimi prestavami približno 268,ooo dinarjev. 0I1VEZNICE Kreditna banka Maribor je minulo leto prodala za približno deset milijonov DliM obveznic Republike Slovenije. Kot vsepovsod v Sloveniji sc je prodaja obveznic povečala takoj, ko so ustavili prodajo devtz, saj so slovenske obvciiiioe prvi vrednostni papir v Jugoslaviji, ki ohranja svojo realno vred-nost.Nakup obveznic omogoča vsem davčnim zavezancem, ki so lani zaslužiti več kol trikratni povprečni osebni dohodek (okoli ISO 000 YUD) znižanje davčne osnove za loliko, ža kolikor so kupili obveznice. UKINJENI l'OLETi ADRlE AIRWAYS-Zaradi vojne v jalivu je Adria Airways minuli teden ukinila redne povezave z Izraelom. Turčijo, Egiptom in Ciprom, zaradi česar ima okoli 4.2 milijona USD izgube na mesec, Velik delež pri izgubi prihodka ima tudi prekinitev pogodbe o najemanju Eelal, ki so jo imeli i Hgiptoin, ler konec dolgoročnega sodelovanja med Adrio in družbo Egypl Air. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATIN A-Z začetkom letošnjega Iela je ždraviliiče Kogaška Slatina poslalo delniška družba, februarja pa bo usianovljcno ie podjetje Divicensio Kogaika v katerem bodo soudeleženi ilaJijanski partnerji. Zgradili nameravajo nov hotel in razkrili nekaj sedanjih zntogljivosli. VIRI lnformacije iz Slovenije IN.VEČER, DELO, 28 (fíevettife PUmo NAJ (BOLJ) VROČE TEME JUGOSLOVANSKI ROP STOLETJA Srbski vdor v jugoslovanski finančni sistem strokovnjaki upravičeno imenujejo rop stoletja. Če si, meni nič — tebi nič, prisvojiš več kot osemnajst milijard dinarjev iz primarne emisije, tega tudi na moreš drugače imenovati. Kakor Je Slišati ij? nt Kal dni, j* Srbija ta denar tudi do konca razdelila tn porabita. Kakih pot milijard za pokojnine, prav toliko za plačilo vojvodinskim imate volcem rs odkupljeno pšenico ll) druge poljSČIna, neke/ nad vsetft milijard po zo plačilo dolgov, Uvoza raznega blaga In za povišane osebne dohodke. Govorijo sicer o vračilu v t*-iBb mesecih, vendar a Hm? Srbija je namreč finančno na tleh. kajti sicer bi ta takega ropa vendarle ne lotile. Že pred volitvami je MHoševtč močno dvignil plače, ij#daj je Itpraznll (da ne uporabimo tnova izreza — izropei) Seo-grajsko banko, O ČOmer je premier Anin Markovič govoril že v decembru. Ni mogoče trditi, da je gospodarstvo v drugih republikah blesteče, it zdaleč pe nt tako na psu kot v Srbiji. Na mnogih črpalkah v Srbiji nI mogoče dobili bencina, ker penčevska rafinerija ie-tega noče det! JugopetrOlovIm črpalkam. dokler ta delovne organizacija ne bo poravnala Svojega dolga, ki g/e v stotine In Stotine milijonov dinarjev. Rafinerije je Jugppetrol dolgo Opozerjela in omenjata tudi možnost, da t>0 rafinerijo ugasnila. Če pa fd Stori, je prej kot v desetih dO dvanajstih dnevih ne more/o Znova pognali. v Vojvodini bi Imeli danes brtkona hude težave, morda celo upore, če ne bi plačati Odkupljene pienlce tn drugih poljščin (po višjih cenah, kijih Je sprejela srbska vlade), S čim pa naj bi plačali, se! denarja, k! bi ga ustvarilo srbsko gospodarstvo, nI Najpreprosteje ga je torej dobitI z vdorom v jugoslovanski finančni tistem Pet milijard so ia Vojvodino potrebovali In te so vzeli od tistih osemnajstih, ki t S jih odnesli tin tudi te pora-bllij. Kako so dvigovali osebne dohodke pred volitvami — da bi Milo ter tč ragotovil zmago sebi tn Socialistični strankI Srbija — je bilo ie nekajkrat op!-šono. Samo z nešege, no vinarskega področja naj omenimo, de so bile prej dolga leta tam-kajSnje plače — ustrezno drugim zaslužkom v tej republiki — kakih sedemdeset odstotkov Slovenskih novinarskih plač. Zdaj nas srbski kolegi že kako lato presega/O ta trideset aH več odstotkov, ristl kajpak, ki pišejo teko, kakot MUoševič tn njegovi najtesnejši sodelavci zahtevajo. S tem pa še nI konec: direktor beograjske televizije Dušan Mltevlč — ki, mimogrede, protizakonito te-seda vile, medtem ko je njen pravi lastnik na cesti! — je zdaj i premijami vodilnim so-delffrcem dvigni! ie osebne dohodke, tako da Ima zdej Sargej Šestakov blizu 43 tisoč dinarjev, Predrag Vltes tt-soč, Dušan Čuktč 24 tisoč dinarjev na mesec In tako detje. O takih Osebnih dohodkih se kolegom v Ljubljani niti ne sanje. Pokojnine SO v Srb/ji spet začeli izplačevati, poravnani bodo dolgovi v Vojvodini In te nekateri drugi, ki jih je imele Republike Srbija. Toda pri i al bo februar m prliel bo marec — od kod bode tedaj jemati denar za Izplačilo povlianlh osebnih dohodkov, pokojnin in dolgov? Tedaj bržkone ne bo več moten vdor v jugoslovanski tinenčni sistem., republiški guvernerji bodo bolj Opretni, čeprav bo guverner zvezne nerodne banke še naprej Srb. A ti kdaj kaj preberemo o železarni Smederevo? Zelo rad* ko, čeprav je javna skrivnost, da je največji Izgubar v Jugoslaviji, rudo zanjo pa vozijo iz — Brazilije! Pra v s tem v zvezi je bilo nedavne alere, ko je ledja družbe Beoplov z imenom Jugometal ponoči in ne Skrivaj pobegnile Iz Bekra proti Baru. Iz reške luke Je namreč niso hoteli izpustiti, ker je Ur-ma za gorivo dolžna tO blltu pot milijone dolarjev. Zdaj čepi Beoptovova ladja v Batu tako-rekoč ne suham, nikamor se ne more premaknili, ker nima več dokumentov. Kot je procej ne suhem tudi Srbija, ki nima dovolj likvidnih finančnih sredstev, BRANKO SENlCft NA ROUli DRŽAVLJANSKE VOJNE Jugoslaviji stjt izgleda proti koneti januarja 91. za las Izogni-la vojaškemu udaru. Vojska je bila po lickaterih podatkih v «lomi driavi, po drugih pa le na 5 .vojaškem območju v Sloveniji in na Hrvaškem v stanju najvišje borbene pripravljenosti. Držami vrh je izdal ukaz in določil datum do katerega se morajo razorožili vse ilegalne oziroma part vojne enote ter da morajo vsi predati orožje armadi. Nastala je zmeda, predvsem v SJovtniji in Hrvaškem saj nikomur ni hilo jasno kaj se pod tem razume , iz armjjskih krogov pa so prihajale naravnost smešne in arogantne novite. O premestitvi slovenskih in hrvaških fantov Jti so služili vojni rok na 5. območju, premestili so jih nekatn na jug7 so dejali, da gre za reden postopek.?.a kolone vojaških tovornjakov pa so dejali, da prevajajo k ruli. 1'rav v teh vročih ¿asih pa sta o Jila na pogovore v lleogjad tudi Milan Kučan In dr.Franjo Tudžman, predsednik 1 ¡iraške. Največji škandal je zrežirala tako imenovana Jugoslovanska armada s televizijskim posnetkom, ki so ga prikazale vse televizijske postaje v Jugoslaviji.Posnetki so kazali hrvaškega ministra Spegela kako ilegalno kupuje orožje,Hrvaška je dala falsifikjt tega posnetka na pregled neodvisni komisij i,saj vse tii bilo tako idealno zrežirano kot hi moralo biti. Prav tako trdi armada, da ima seznam ljudt iz Slovenije in HrvaŠke, ki jih ho vojska zaprla.Na slovenskem seznamu naj bj Lula minister za obrambo Janež Janša in minister za notranje za de ve Igor Bavčar. Ore pa tudi za teloino hrvaško vodstvo. Javna skrivnost je. da si a Slovenija in HrvaŠka nakupih orožje za svoje policijske enote in teritorija!no obramboJro-nlja vsega pa je v tem. da sla to morali storiti zato, da bi Si ubranili pred Jugoslovansko ljudsko a mi a do, za katero morata sicer izdvajati lep delež finančnih sredstcv.Tcisle armade pa se morata Slovenija in Hrvaika bati in se braniti pred njo saj javno sporoča; nate d i] i bomo spet to deželo komu nisi ičnu. -ic med tfföttensßp Pl>mo 29 ALBANCI, BOSANCI, ČRNOGORCI, HRVATI HERCEGOVCI, MAKEDONCI, SRBI in I »ix*—WL . ; i&i * - Tjintï, Mal llda, if jiHWjj Jt I a -uljïf, da » aa «ni i!Ha, in all *tigNii;L saying [he Country wis threatened by armed rebellion and in(t[-t!hdic violiD«, In a sifml> -worded statement filmed by the Tanjuf ue»v> agency (he presidency said in unspeeificd quantity of arms had bteo smu»-¡¡led into parts of Yu^Uiii, The statentem ga*e no del ails, tiut ¡1 »jls clearly alludiog to the north-west en- republics of Slnve-nia a ad Croatia which hate been rumoured to ha>e been secretly stockpiling foreign weapons. Doth have threatened In secede unless I he Yugoslav federation oi eight republics is transformed ialn a loose alliance of sovereign Slilii Civilians were offend tn turn in ail ueajioiis tn the nearest army unit within 10 days and (he statement earned oi legal aeiinn against ihnsE tailing to comply. At the same time, Yugoslavia wilh rocked by its biggest tie uncial Staildai in years involving Ihc ttietl 0 F a I HKVii 18.3 bn d i n a rs (S AIJH hn} from (he Yugoslav National Bank by the government of the largest repubtie, Serbit. "This is the theft ni the century," si Id one of the National Hank vic?-gQvemors yesterday, as what promises lo be a long investigation began. - It was repealed that Serbia's communist author ¡lies, driven to Ihe brink of bankruptcy by pledges to keep the republic's railing smokestack industries sine, deliberately stole Ihe money from the Yugoslav National Bank at Ihe cud of last month. Use money, taken under the guise ol a lean, was used to pay 6 This is the theft of the century.^ pensions and Slate salaries, which have been in arrears for momhs, a ad 14 prop up Serbia's many straggling small banks. The theft was "auihorised" by a law, passed in a secret session of the Serbian Parliament, which allowed - illegally - fir Serbia's National Bank to Credit the Serbian government with [be huge loan from the Yugoslav National Bank's resources. Bnth the Serbian Parliament's closed session, and the removal of the money, were kepi secret fmm Yugoslavia's federal government and From the Prime Minister, Ante Markoiie. They were lamy-mously told Ibis week. In an, statement, Yugoslavia's Federal Government said the theft threatened to tain the Government's reform policies and endangered Ihe success of talks with the international Monetary Fund over extending credits to Yugoslavia* An appalled spokesman from the National Bank revealed that Serbia had made off wiih half I he entire primary emission or money set aside for the use of all six Yugoslav republics in I99L Officials called for an immediare investigation into the accounts of ail the republics' banks, and no laws. A vice-governor of the Yugoslav Nat ion al Bank, Mitja Gas pari, said Serbia must hand back the illegal "loan™ wiih in 10 days, but there seems lo be Itttie chance of the money finding Its way hnme. keujtr, Tin InJrpinJrnl Talks bid to save Yugoslav union BELGRADE The presidents oi Yugoslavia's six irac-tious States, moving to del use ethnic tensions and political rivalries, agreed yesterday to a series ol bilateral taiks on Lhe country's future, Communist-ruled Serbia has ieuded bitterly with inde-[m:m deilCe-mindcd Slovenia and Croatia for months as ethnic, religious and political divisions have pushed Yugoslavia to the brink of civil war. Yesterday's (urrecment set meetings between Lhe country's two main political rivals, the Serbian President, Mr Slobodan Milosevic, and the Croatian President. Dr Franj d Tudjman A meeting tijs also been arranged between Mr Milosevic and the Slovenian President. Mr Milan Kucan. Agreement between the Serbs and Croats, the two largest ethnic groups, is considered essentia! w maintain' tng a Yugoslav State, An official statement released yesterday said the presidents expressed "readiness for seeking solutions in a peaceful and democratic mannerH- The meetings were expected to focus on revamping Yucoa--L ■ 1374 Constitution, which grants considerable au- tonomy to the individual S'.ates' and which is utuver-¿nlly blamed lor the nation's woes. The meetings hetweçn Mr Milosevic, Mr Tudjman. Mr Kucan and the President of lhe central republic of Bos-nia-llerceicovina, Mr Izetbegovic. will take i>iaci- betöre the next round ol multilateral talks on January 2ï. Mr Tudjman said a draft for turning Yugoslavia into a confederation wns accepted for discussion. Until now. lcd-eral authorities who organised the talks had refused to consider mis, AP The (jirtbcrm Times Peaceful protest outside embassy About €00 people held a peaceful demonstration outside lhe Yugnslavian Embassy yesterday in suppon of lhe Croatian Government. Spokesmen for the demonstrators said they were responding to a call by the Croatian Government for support against the Yugoslavian Central Government's decision "to use armed fonts for tbe purpose of disarming ail Croatian stale security servirts". Leaders of the Slovenian community expressed their solidarity and said, ihey believed similar moves against Slovenia were not far away. They said they believed tbe aggression against Croatia might be die first step in an attempt lo reinstate control by force over both states. Tbe president of the Croatian Community's coordinating commit tec, Dta-jo Ljubic. said be feared a "Lithuanian-Latvian Style clamp-down and bloodshed on an iveti greater scale resulting in a return to communist mlc". The preoccupation wiih Iraq bad allowed m^jor problems in other parts of the world to occur without any protest from tbe Australian Government. "To avoid bloodshed and instability in Yugoslav ii and Europe alike, wc urge the Australian Governmenl to use its i nil pence in world d i plomacy to stop i he Yugosla v army's attempts to destroy lhe democratic process in the republics of Croatia and Slovenia," he said. The president of the AuslralUn-Slo-venian Confederation, Matyan K.ovac, said pst cent oFthe people of Slovenia bad voted For independence in a referendum on December 25. He was unaware of military moves against Slovenia as yet but said ihe whole area was being destabilised by Yugoslavian Government actions. — In Melbourne. 4fX)0 people marched to Parliament House from the Cily Square- The protest ended after speeches had been made by expatriate Croatians on the dangers feting their country. An organiser, Tom Bosnjak, said be was suspicious about reports of an agreement to avert a clash between Croatia and the Yugoslav army. He said the report, wbirh hid come through tbe Federal Secretarial of FJe-fenee in Belgrade, said the Croatian leadership had agreed lo dismantle all special and reserve police forces. In Sydney, thousands gathered in Centennial Park before matching to tbe Yugoslavian consulate at Wooilahra. In a statement, a spokesman said the Croatian communities throughout Australia were gravely concerned at reports that Serbian units of the Yugoslav army were on full war alert and ready to crush the young democratic governments of Croatia and Slovenia. AVSTRALSKA >ffoven Vhtno 31 V Avstraliji fino januarja slavili tradicionalni AUSTRALIA DA V. .Na ta dan izberejo vsako leto Avslrdlca I via in mladi-"j Avstralca leta. Letos je la litula pripadla pmfcaoijtl-^pecLaiisiii r,a očesne bolezni in inntttftnilui FretLu Hollows« M je posvetil w svoje življenje iskanj ii zdravila /a očesne bolezni predvsem avstralskih dornorodcev-Abirigiuov i rt proMvalrcm Ireljcga sveta. Profesor Hollows ja sicer predavatelj ha Medicinski fakulteti v N.S,W. Mladi Avstralec leta 1990- jc poslala atletinja Calherinc Fftinutn, ki jt: prva Aboriginka, ki ji' osvojila zlatu medaljo v Irk" na igrah Coiinnonwcultha. Obema je izročil priznanje avstralski predsednik Boh Hawk. Na dan Avstralije je zvezni minister za prosveto John Daw-kins izjavil, da ]>i se morala Avstralija ^ovrniti k Wbiilamovim idejam. fiamdi \Yhitlam(laliUrLJit) je liil predsednik Avstraliji' v letih 1072-75. Daw kins meni, da bi laburistična socialna in kulturni renesansa po Whit Jamovem Vzdcdll morala zajeti, -dalnji razvoj multiknlluralizma ■izboljšanje kvalitete pouka tta Vfflll stopnja!) izobraževanja -vpliv na hitrejši razvoj znanosti ill umrlnusli 'biilclavo novilt urbanističnih načrtov avstralskih mest s kiiicrimi naj bi so ixl>oljšala kvalitet? življenja in uslug v urbanističnih središčih. Avstralska ekonomija se nahaja še vedno v globoki recesij i. Po uradnih podalkih je zabeleženo v zadnjem trimesečju 90. jcla ¡'it odstotkov več stečajev kot v istem trimesečju lani. V nekaterih državah Avstralije je odStolek večji, V drugih manjši. ¡Najvič biidnitwga^od^tltih polomov je hilo v Viktoriji. Najnovejša poročila ORfiD-Or^niiJcijc za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Avstraliji pa so optimistični. Pra-vijo namreč, da hn avstralska ekonomija pričela okiivati ži- v drugi polovici 199J. leta. Nasprotno temu trde v Institutu ¿a rkonomske in družbene raziskave melbournške univerze, češ da ho proces dolgo traj nejši in boleč. Vtiuister za socialno varstvo Grahairt Ltic.hard*on jo napovedal, da bo od 1- marea letos pričelo veljati pravilo, po katerem si' hud" upokojencem. ki so vloi.ili denar na brezobrestne bančne račune, pri obračunu dohodnine obračunale tO % obresti, čeprav jih v resnici ne sprejemajo. Ta "izmišljeni" dohodek nn tako y bodoče vplival ua višino pokojnine. Tolažba:novu pravilo lio sicer prizadelo kar JOO.OOO upokojencev, vendar le liste, ki imajo na takšni!i bančnih računih večje vsote denarja. MINI KRONIKA Na konferenci žcua-iz stranke lahurislov, v ISriskanu so postavljali vprašanja na kaj -^.o /ene v avstralski politiki tako slabil nastopam:, obravnavali pa Sit tudi nasilje nad ženami in otroki V družini. Na konferenci j*' bilo rpim«, il.i so letos uarnenili iz zveznega proračuna I I milijonov dolarjev za infrastruktur» in 45 milijuriuv dolarjev za tekoče stroške v okrog lili institucija!), ki nudijo ženam, žrtvam družinskega nasilja zatočišče. Angleški biolog Arthur Chad wick jc opozoril Avstralec, da sn opustošili svoj kontinent, (človeška roka je V želji /.a dobičkom zanemarila pašnike in gozdove. Biolog se Strinja le h Iako i m lu širijo v notranjosti koilliuonta, ki l>i upoštevala ekološke pri-dpisc. i'ravi, da je ob ohiskti Avstralije ugotovil, da se na večini avstralskih pašnikov živina ne no mogla vtič past i. likonumski napredek Avstralije ho, to Se Ve, še naprej slone! na izkoriščRnju naravnih bogastev, Avstralski biro za statistiko je izdal podatek, da danes Avstralci porabijo več denarja H lliše in zdravila kol pred petimi leli.Maitf pa na h rum in oblačila, alkohol in j-igareti>, Zdravniški stroški -so povečali kar za 54 odstotkov, /a hranci in pijačo največ porabijo v A.CT^Canbrrra), kar 106,57 dolarjev tedensko; v Viktoriji lOt/nl dolarjev; v svenu Avstraliji 101.01; v N.S.W. 011.53 dolaijev na tcilen; v Zahodni Avstraliji 97,04; v Tismaniji v Ouceadaig du fl6,BI in v Južni Avslraliji 85,¿7 dolarjev t<-denski>. V Canberri ji: ncdoljio tega tisianovljcno novo inn I ti kulturno posvctovaltio telo. ki ho .skrbelo /a potrebe etničnih skupin, /a predsednika je izbran James Jupp, direktor centra mi raziskovanje prise ije niši va v sklopu avstralske narodne Univerze v Canberri. C lav na naloga le organizacije bn, da sc hodo vse brošure državnih služb prcvenle na več jezikov. V (lanbcrri živi okoli 6o etničuili skupin, od tejja jc 25-30 «dfiotkiiv prebivalcev ncaugicškega govornega potlničja. V N.S.W. je predsednik le države Nick Grciucr olljiiliil etničnim šolam "J87.00f) dolarjev, kar 2ii.il<>0 rlulaijcv več kot lani. Etnične šole igrajo pomembno vlogo pri negovanj" kulture ["'angleško j^ivorečill prctiivalcev N.S.W, je dejala ministrica aa plt>9VetO M.S.W, Virginia Chadwick. iNctsapuslenosl v Avstraliji narašča, sata je prvi minister Avstraliju l)oh Hawk svetel val vsem, ki končajo srednjo .šolo naj nadaljujejo s ¿indijem, sicer Itndn samo zapravljali ca* za iskanje dela, ki ga ni, Svetovna zdravstvena i>rganioiaeija je objavila pudatek. da jc okoli 2 milijona Avstralcev jinidebelih.Kljub temu pa se je število smrtnih slučaje^' zaradi hnlrr,m srca in ožilja /manjšalo, zahvaljujoč «prvniemhi v prehrani. V zadnji!) desetletjih namreč Avstralci uc pojedo več toliko rdečega inc*a in miiai, uaihuneščajo ga z sadjem in zelenjavo. Avstralija b« v bližnji bodoč m isti prcin>vcdala kajenje na vseh javnih mestih-v n^slavrac ija Ii, urad ill, TAl! agciicrjab za ko [ijske slave in drugi nI. Znanstveniki so namreč potrdili, da tudi pasivni kadilci holehajo za rakom. Dim škodi edo živalim, vujO KjjOdbo: Pobegniti...že nekaj tednov so pogovori potekali v to smer. ol> misli na tak korak pa mi je poskočilo srcu in za rušilo se mi je oko. Večno garanje na kmetiji so mi jjg že studilo, čeprav me je I ud i morila misel kaj bol mojimi starši, če jih zapustim. Kljub Eemu sem nekega dne odšla na sestanek pod Tomažev skedenj na koncu vasi. Od daleč so se videli le ogorki cigaret* saj je bila noč temna in neprijazna. Zaslišala sem šepetanje Tomaževega And rej a: "Zmenjeni smo 73 sredo zvečer. Jože sije premislil, zbolela mu je mali, * Takoj za tem seje oglasil France "Kaj pa II oris, če je sploli to njegovo ime? Ali je res zanesljiv? Bojim se. da jo nc bo pobrisal, ko bo pobral nase revne juije in nas postil na cedilo. Me skrbim samo zase Anilm ic noseča že štiri mesece in postaja vse težja-kako bo šla na tako dolgo pot? Andrejeve oči so ostro ošillile Franceta, kratko in jasno je dejal: "Kdor je z mano naj bo v sredo ob lih pod našo lipo.Ob 11 h sem rekel!" Molčali smo in se tiho razšli. Za trenutek sem pogledala Ančko in čeprav nisem videla njenega obraza sem občutita njene solie. Uboga revica. ljubila je Franceta in z njim bi šla na kraj sveta. Bila sem ze skoraj pri naši bajti, ko zasliši m žvižg mojega mlajšega brala Tončka, Nisem se mu mogla izogniti, videl meje, začudeno seje iazrl v moj obraz. Tedaj sem spoznala, da moram vsaj nekomu povedati svojo bolečino, saj je tudi le on vedel kako grdo meje življenje prevaralo. Ko sem mu razodel a svoj načrt seje zgrozil, hniel je z menoj, moj mali bratec. Kakn živo mi je v spomijiu"njegov žalosten obraz, ko mi je na koncu obljubil, da bo gledal na koietijo in na starše. Tn je bilo najino slovo. Ko sem v sredo zvečer zapustila svojo rojstno hišo, je sijala polila luna. Ob pogledu nazaj sem npazita Tončkovo mahajočo roko. ('red mano seje raztegnila pot proti Tončkovi domačiji... Zagledala sem ubrale svojih sopotnikov, Andrej je molče predal plačilo Borisu in tedaj meje spreletela trpka misel-plačilo za knj-zu žalost, za domotožje. morda ia svobodo in neznano bodočnost? Sklonila sem se, pobrala kamenček in ga kot nekaj najdragocenejšega spravila v žep-moj edini spomin na domačo vas-kamenček ljubezni... Sli smo na pot. Z menoj je stopala A neka, Borisu pa sta sledila Andrej in France. Kmalu smo zaslišali govor mejnih straž, nape-lost med nami je naraščala. Boris se je poslovil in ostali smo sami. V ušesih so še odmevale Borisove besede:"Počakajle do izmenjave, tedaj bo vaša prilika." Andrej je sedaj korajžno odšel prvi, sledili smo mu liho in previdno, dokler se ni France spotaknil ob skalo. Ančka je kriknila. Počil je strel. France je obležal. Ančka ni hotela sama naprej to tla France jo je z zadnjimi močmi porinil od sebe: "DAJ MU SLOVENSKO 1ME-TAM V TUJINI." HELENA LEBER SLOt'enh ilaymarket VAJI, 2 000 SLO)'K:\SkO i'I SMO Uprnm: .■IIfrrti fireinik r.o.iiox i mi Caome V. .S. II. 2034 V I D !■: O K -t S E T g I'ii V A A vstr A LSKA SLO vensk i KONFERENCA V SYDNE YV maturantski vles v sydneyu omsk dr. janeza dih. mu a NAROČITE NA NASLOV; Dare Borec 2-i Cecil str. Merry kinds Nerryh N.S.W. ifibven$fcp 'PUrno 35 GRRPHIC RRT Specialising in ail print ready art work and graphic designs. Vbsja Chuck J is karingal drive, GKEENSBOROUGH, 3088 TELEPHONE: 434 5768 MICHAELS DELICATESSEN 81 - 102 Footscray Market Suho Meso - Šunke - Panzer Kranjske Klobase Razne Salame - Krakau Lastnik: M. N. Stojanovski TOP CHOICE AUTO S Nick Savidis "The Little DEALER with the BIG DEALS" All Road Worthy Vehicles from $990.00 to $3990.00 357 BarkJy St, Ffwlscrsiv ZJ7 (ittiima Ril. Foolscraj' Tel: 6«9.6719 NoiiorwlMuiuol Wilson Bond 9/476 Canterbury Rd Forest Hill. Vic. 3131 Tel: (03) 894 2646 INSURANCE SUPERANNUATION INCOME PROTECTION LIFE INSURANCE A.H: Zvonko Gregorič Tel: (03) 509 5070 GENERAL INSURANCE HOUSES CARS SHOPS FARMS FACTORIES ^¡M, 2000 . et ¡JKEt 4457 Tel: (<»> 2 ,,AI CeM NASE uv obiskovalce ^ ^sff^^S»* SSS» »"fa M* «S Awmp0* If -'^srn^ 36 tffoo&ußp Vlitno CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For ali Mechanical Repairs and Servicing Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Proprietor: M & S MERZEL 265 Nicholson Street, Footscray 3011 G.MA. MOTORS 314 1338 314 489» Peugot Volvo Renault Automatic Transmission Specialist Carburet lor C/O and Repairs All Mechanical Repairs 307 Williams I awn lid., Ynrravillc George Tel: 3l-i I33H Ma.vi DRAVA Continental Butcher Small goods Manufacturer • Sinnkod Meal * Cooked £ Polled Ham ■ KeliCrfldsh « Ham Sausage ■ Tirclef < Krjkau * Paoser t Kranjske t Polnishe , Kabana • Sarann . illL PHONE 366 2258 Prop. L&T HOJNIK 202 Main Rd. Est St. Albans SILVERCAT Pty. Ltd. Ladies' and Mens' Shirt Manufacturers Experienced Machinists Welcome Lot 7, Mailenger Rd., Bray brook, 3219 Tel: 311 5205 Derry Maddison 312 Nicholson St., Yarraville, 3513. Tel: 687 2693 jBruce Jolley Auto Repairs ALL MECHANICAL REPAIRS I LJEL INJECTION SERVICE & REPAIRS V'.A.C.C* fflfovettdRg VUmo SLO VENSKO-A VSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc KADAR SE MUDITE V CANBERRI OBIŠČITE NASI Vsem roiakom in njih prijaleijem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na irwing Street, PHILLIP (CANBERRA) A.C.T., je odftrt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega pelka in večera božične vrgilje) od 1 1.30am do i1.45pm. Na 5 barje odprt od 11,30 dopoldan dnevno ler nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja setvi ra okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šeslih do develih zvečer, ob nedeljah pa tudi od pofdne do druge tire in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo l ud i vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri In okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 37 SKOPUH Zelo skop kmet. kh |e imet itu vi i no posle. je potncat predse prvega fiiapca in mu dejal: "Ob ielvi bi rad jmel proslavo izmisli s< način, ki bi me re sief veliko, sovotia t>a nap se vsi dun boljo zabavajo.. .- ..£e vem kaj t» je rekel ntopic -Otiesile se. To t)0 internotionol pty.it d For Quality and Reliable Service z as ton i in vse bo icio vcsenjo- GARDEN DmLiMmS FM HI 1} B LUEHIIJU LANDSCAPE S CONTRACTORS DESIGNERS Consultants ZA VSA VRTNARSKA DELA, UREJANJA VRTOV IN SVETOVANJE SE OBRNITE NA «liifiM rajnka S 30 ffltluW ¿TokOV/linti izkušnjami IVAN H AN ŽE Lit (03)755 1531 ali IAN MARRIGAN (03) 799 0593 * Import - Export * Furniture, Chemicals, Parqueting many, many more MELBOURNE Faclory & Showroom 3 Dalinorc Drive Scoresby Vic. 3179 Plwne: {03) 764 1900 Fax; (03) 7Ë4 1161 Telex: A A3 Î ¡05 SYDNEY Faclory & Showroom 2 A Bessemer Si reel Bliicktown NSW 2148 Phone- (02)671 5999 Fax: (02)621 3213 38 iffoiiemße PUmo GLASBENI TRGfeijj liralei [umika 7P a Maribora s« ¡¡brati JNAJ" jlas. hmiiku Ina 1990. i domače pop in ročk tcenc. POP SKUPtNA:i.Pap Jfliinr 1 .Ai top up Juan StOCK SKlJMINAil.Smk Hutk z. Lični Frini i.Sokol i. PEVKA: 1 .Simona Viliiss 2.11e kun Etlasnc 3-Snsa Frn-llidlv PEVlECiAmlnd Sifret i.Zlatkn Pubric 3. Vlado Kit-slin, AL iSU M( KASV.T A):Hiti poiail PESEM :SU(P Kf SLOVENSKI MORMAK Ji noilo» F»« kafc-Lf in |o-Hishc ploíiíu, ki jn jf pri íli'lñlnnu i/dal Nací Ob ji nalivni m) nn kaniti in plafs imsifpc su naslad-nje skladbe; [kk rtlic Li Atín.Simoski ptiljuh M-ija mala sfKnnJj, Tvoj in nmj iver, Puliva '/ mano praznuj, Pram ia ílisi-lhj'riiiL-tsia In Snn|a. V aniAfllblu Pnljjnfi'k iEfa kar wdem bralnv ill trije \a d nhov mik i, I3im Junni su naprtj niijbntj pfMoiilj aiiüirihfl v SlnvcnüL Tudi popularni plujski aiiianibirl Ptetod iremo n6W kaicIO, ki jO hO i/Ja1 pri z»li> JtbL Malidarili .i.Pnpiiljr, ni prtti prurodinrctv Ljubu ttuzjan pn»i;"Pr|pra*-Itanm se fu 1'rkk Pup -1 iit vnjimoin, Ja hodn vi^L-, ki jih nadrtuji:rfl0 vič luiin pnstuKilccm-Si; iuj.--i.-ti-no v>UkO iUvjita na vilo, hi n-n» j» i>-' nap ¡Ml Vinku Sin £ k. Gencmdji veseli rtiu i Lkantjt ii Josipdnhi. k s vjr, vnemo pripravlja na snemanje svoje p ne knseti, hI bo imela p («P» 11, a učinkovit naslov. Ansantbtl (¡L-ncrarijl 6 P JO poM) pnpulari;!! ptJlL-m, h<' si1 T:lliLjl- u|)l-li fWiml«3 Hm^n» izpnJ klaibea. * Pri firmi Koeli Heeordj jo posneli svojo mjnovc^io l>Lošio m Ji Slovenski muriknnlje in (o ob Kudlju T roju i^ju e mivn pcvho Ariio Zore, hi ji nekateri pravijo stgvemlsa Kewvija. Nace Junkar tudi j nujii h ..'I Úudcxn* polja ji Lzd a L nova kaseto, ni njej ju h|| i naslovom Ko bom prtirl. Bfetike Gamboc-Sančo jo postaI v. d. ravnatelja. K splošnemu znanju (k> zahteva! tudi poznavanja Magnetov ... Naslovnic» nov« kaaetc Alfijt M i pita in njegovih m uzik a rilo v MAGNET ni v trediifu glas-bene dejavnottí aa Sloven steni, zato pa so njegovi Čbli uspe/iii iu drurih podrO^tl, JO?,!- KUÍIC je profesor ra Srednješolskem eenlrd v Murski Soboti, kjer pouiuir igo- Svino.ftRANKO LÜMiiOC-SAN-1 pa ji prav It dni poilai Vjd, rsvnatf|j:i Osnovne ¿ole Ootují PcIiovl'i :ia GorEFkem.Tudi prvrL- MIHA BALAÍ1C nr miruje in bo pO Jieprtvi rje n ih. veneh prevari fe »sle i p«vJci ibor IjiHoitLer&itl mtekajn. Povzeto i i mariborskega tednika 7D......... NOVE KNJIGE ¿t LIPA SUili MED EVKALIPT1, ? lzlnir pesmi Slovencev AvsuraUji, «tv-iJil Ivjui Cfaftrman. Sedem uvioijev. | Jem s^'LLtiiv, etia doba, slovenska |1lsm:iii. Mit prcliiniti zjjixinvinskc dobe, smrti sivlumn ;ili |irvrjif:mj;i tiSi^jnih sjHiii, si> |K'^niki občutljivi radarji ijuUv. ni, sovndnjfilj, ilomoioi.jLi. fislcga is,h;i-(cljsktjiii raztitna iskanj novih poti in pifi stolovskepa pjr>,L'nj;t. K;ij xi> naredili, kfr so m; izsvlflfi -J ur letenja daleč; v Av-HrtlifO, So mnnj iia^t, so zgubljeni. tnjejo svoja bistvs. jili bodo vstftala e li i ljudstva. Kako pojejo? Mnogi veliko ltn-Ijt-, kot vcilna pesnikov, natisnjenih i Sloveniji - cBto. ker je njihovo dtUivcije SirSe, litilj vtioljno, liolj ¿lovoiko pralno in nepoivoljeno; ipdiisano sid svojih, Paleta ¡ivtorjcv: Priluics svojim vesoljnim. vscodpudfajoilm svetovljanit^om in jbronidjtvo mislijo. Kušak - utiriCdO' irunifeit, /. Ijabiezdnsko in socialno noto, dorečen, nii meji igre poHtCnov in i^rc besed: Žohsu 7. meiaforunlrn s:«rkazniom in kmečko ™ttn>5cloujo in pretanjeniitl Cvtom ji,vik; Hliicvj vsa ionski m nj, 7n:la i(ii samostojno ziiirkiii Grudnova -angažirana, ptin^ktHi japonsko haikujev-skn. i a ko hcilcie slovemika; Žagarjcva v sonei rtLibuklosii bratove usolIl: v ipevna: Lcbcijevn - n?z£aljefl# psiida drti^c gencmcijc. kompijijicrsko ra^hijii-fikii- jtrcinoie išiufct, jin^LSčini pi^iča, ti sl rt;iš;t, slovcn^kp stiii^vi1. To jv ta muicaik: Sedem avitirjov, nt li|iov Ibt „ , Rodna gruda DVE DOMOVINI.; or AuJrej Vovko. i^ikil Znaninvvooraiisko^ulrii evmer Slovenske akademije icnaiiflsti in umetnosti, [nittip za slovensko izsuljen-slvo. Avtorje Mm predstaiift zbornik, ki jj:l je uruilil In pri k1 m povedal zanimiv,; misli. Podatki i:l>uiisiv,i so bili ra/itfiicni fin i ;i/niii rcvijan in w-tkijilll Na iilšlitulu smo hoteli ^slru^ili vse to gradivo v zborniku, z ivljo, ja iuj i\i to znanstveno delu. kafefinega dosfej ic ni Iiilo h' ilovcnsttte pro$toni. Izw-Ijtnsivo obravnava z \ uiifi vidikov, /ajeni a tri glavno koaipoaente: iiajobsežnej-ia je zgodovinska, dm^a ju liicnirno-z^odovinsktt (v njej je med drueim |ire^l-Jtavljcn r. pesni k politične em igrači je* Vinko Žitnik), ircljn p» je sociološka, annolo&ka in itidi psihološka, prispevke soaviorjt napisali na novo. nukLiteri sc še 1 Hm) odzvali. iHido pa ]1nsp(ILva]i /a na-slednjn iMvilko tovntnega zborni k 11. ki bo izbtij a I občiisno, V tem delu, ¡HVli DOMOVINI, so objav I je ni prispel ki v slovenščini. a;ij;leš^iiiL. manjši. Največ čajema severno Ameriki>, A^'Htraliji>, Pretresljivi so opi^i izseljevanja Stavcu-cev v (ujino tlo druge svetovne vojne, z lasi i v času Avstro* bjtrsko. v rudarske revirje Evrope, v Ameriki;, pred tem £c v Argentino in Bra7.ilij[i. lire?- Clcvelan-da, Loutna AdiimičJi seveda ni pravega jedra inseijenslvji, V zborniku miajn mnogo plDslora Avstralski Slovenci, Kanilo predstavlja SP1> Simon Gregorčič M.Stotfe. samonikli pesniški dejanji, izdaja dveh |>esniakih zbirk avstralskega istrskega rojaka Eicrta Pribca daje zln>r-niku s vojski literarni nmlili tffovem&e 'Plimo SKANDINAVSKA KRIŽANKA /ha yakya humA TOVA lilS MfLOŠEVlC PO SRUSKEM ROPI) STOLETJA MismomfcKunvMt mm 17 umu * J ...IN KOGA VIDI ČE SE POGLEDA V OGLED ALO- JOI totlC^tU ?Jefl Ji ufand eio/i^ uiinr| aunv ¡in Uiif|tUj}I OU!>|3Ja U1AEJ) - 1 Tota naša preimenovanja UL. HliROJA STANETA: Ul. občinskih nesofihijij, PARTIZANSKA CESTA: Cesta pozabljenih, LUN I NOV TRG: Kloftariki Ir^, TRG SVOliODE: Trs pozabljenih obljuh- TRO REVOLUCIJE: Trg .ntcfcijnih in i v. TITOV MOST: Kreditni mos(. TITOVA CESTA: Cesta pokopanih iluzij. KINO PARTIZAN: Kino tz^uba. KINO UDARNIK: Kino Zgaran. KARDELJEVA CESTA: Cesta zaničevani h samoupmvljiv ccv, CESTA PROLETARŠItlH BREGA D:Cwti brezposelnih. VREMENARJ1 "Stara mama, a si kaj pcislnšnEa Vremensko DdpOtefl? Kakšna !ki vreme «liine*? " "Poslušal« si:m, pajtuEslatA kdo si bo /jjiuumll, ko pa vsflL dan rirngaei: povedo!" SAIJAMHUSEIN: "Pravijo da sem nor. Kakšni pa so pote ni šele jugoslovanski generali in mi niš tri Tone Partljič tfC&vent&g VUmo THHE SilOVENE LETTER s UREDNI&T\ra.'£ClTOFIAL: Slanka Gl*9«tt 7/10 NafSng Rd Ciullicld VIC 3101 AUSTRALIA Tel 103) 509 S370 U PRAWVADMlNtST RATION ¿fired BreZrVk PO BOK 188 Cflogea NSW 203* AUSTRALIA Tel: (02) 519 3933 Fax; (02) 550 U76 UREJUJE ¡Stanka Gr^orič.UPRAV LJ A: A Ifrtd Breznik fS0DELA VCI: Allrtd Breiiriik, Lojw KoSotok, Vladimir Menart, l.ji'jiki) Urfaancič, Pavla Gruden, Dušan l.ajmie, Mnrijn Senear, pater Valerija» Jenko, Mul/j Lič»n,1vli Iliam al,pater Valentin Uair.ilij:, patnrr Nikn ¿vokelj, Vida Kodre, K«ienn l^l^-r, Ivo Leber, Draga Gelt. Mirkn CujjijjJii>.aeijfK inli Tri-ihtv. 1!) Brišljanc ¿tr^St Johni Park N.S.W.2176 Slovensko avstralsko društvu Canberra, lrv*hi" Str. Phillip A.C.T. Slovensko druitvo Sydney, Eliiobetli str.WrtfieriD Pflrk,Sf^W.3l64 Slovensko narodno JnšlVO S) d ne v .P.O.Box 7tt,Waveriey K.S.W. I'riprava reklam: Va^ii Cuk. TISK:Simon Spaeapau.Distinctinn pruning,164 \ Gloria str.Brnusn ick.\ ietoria 3056 Priipcvke-clankc poslati na nasinv nredniiiva.NdrouniiiLi, ngiasi- in drugj' denarne primerke rut naelov aprnve. NASLEDNJA $1 EV ILKA "SLOVENSKEGA PISMA" BO IZŠLA V SUKD1N1 APRILA- PRISPEVKE POSLATI najkasneje do ko\ca marca. norms ♦ TYRES * TUBES * RECAPS * BATTERIES • ELECTRONIC WHEEL ALIGNMENT & BALANCING * BRAKE & F"RONT-FS'D REPAIRS S 587 1552 580 1624 31 De Havilland Road Mordialloc, 3195. ASHLEY STREET CELLARS 82a Ashley Street West Footscray Tel: 687 55-13 For all your Wines and Spirits at Discount Price See Frank ¡Mis of Continental varieties nf Limners Spirits available SLO V EN I AN P LOOP APPEAL 75.573 dolarjev PREJELI SMO PRED IZIDOM S.P. program kongresa četrti k n .junij I. SVETOVNEGA SLOVENSKEGA ud 27.-30. junija 1991 v Ljubljani CANKARJEV DOM lu.00-l3.0ft ilavnutna' «ji 13.30'. hinkel I (j .Oft't y 00 1)11 Jill 0 Z J ST J J nje Akcijo dennme zbirke za poplavljene v Sloveniji je zaokrožila, kot poroča i j. Sydney a po ter Valerija» Jenko v N.S.W, Canberri in BrisBonu vsoto 41. 573 dobijev, iz Viktorije poroča pater Niko 2vokelj, da je denarna zbirka znašala 34,ooo dolarje v, Od tega je sani Slovenski narodni svet Viktorije daroval 1.710 dolarje v. Pomoč za poplavljencc so dali tudi v Pertlui in Adeloidi. ptfltfc 38. junij IOjM soboia 29. Jtiny S.00 I po 1-6JQ0 utjon nedelja 30, junij fl-Oft ll.ftO-H.oo 14.00 Ji le po strokovnih komisij ah-ves Jan plenarno ¡fascdanje-poročila KOHMiij votilve razgl a ti Lev ii vol jenih odborov in lirtilsf diVppitnf Zaključek iransfe r dflcgaiov ln fioslov v Celje «ja novoizvoljenega odbota ifrejtin na gradu La&u la v<( udeleženee Oiganiiaeij Irinlmh ¡.lntiw o lOCtfMä «inj™ m a imlitaj Hiip pjrl^jc pi.nUbdHF M C*f*j PHNpttliYt. mai'tuf kb-'ivmit cmlnk Slidtii. 11 Inj f: napi «al ^riitc-fcln.1 tlanek pttrii rtj ukinila: in wrf ptflifilflili ujak u jural. Si\ciki ^tn ^ ¡mil i;£j jjjtmjrjjrn v pjilii-ii ur^:.-,irjd|. nj fitn-iullcTi. Silticn pi itm nil cud irikinlnih polički itrunj ttt'tl iin pa pribüUM Inliiniin äintm lHiilnciijiii liii^iil/f |mjTi|c Lihko rrrt.n, di ft* ■ pmf*kti»»Ha ufern in panuwu i rt [Stun Julrl.i ulidila v iiiüpiti iiiiW|lta cdmHU do pinijikrc.i ■kcp ;lik!:>l i Kd imo ItMS. A.(tli ufegali Nbwi * liiJclnvj modi in iv into, lot it tilo i "y p -cr-iivi i nji.\ iftxTicnibni sestavini I^H^ J - ikiUnfi, iHWflll» pa tuih mDfgih dm- 51 J /-iff ir«da Jii ruiljLf|l- . ,l.i wk pO dutjjli - - -=iv| Mi n^tlwüuincpj .v..ilia IV!"ik Kiv v Movenifi no. 4.)V zbirnem begunske m ta-buriiiu (Zimdori pri fflimbergu) Bera bil umu nekaj tednov, ud lega samci dva idni zgolj v iatn>* rtUH, nalu pa um le zaposli! kol pomolili dilavee V bliinji opekarni. kasneje v tovarni glasbenega puhiltva tovarne G run Ji g v rJumbeigu. Zaiiiio po ženevski konvenciji. le.L jo je podpisali ludi Jujtostavija (»poiiiifm ¿nit), sem dobil na podlagi predložene sodbe okrutnega sodi&l v Ljub- ■ •■. KTd ji- uni«-: wpmV J" Inhlj-Lc jnljenji hjhhi. Ali prru'!\li.i di dihts en ■"Irl!,. južnem zjpnr ¿„raj. uUp.li m'in - (nI. Jii. fKunik vjilli Hitel h liana» pinJuJnil CtlkisJfvnifcr (tini-blikc. /jpirnik Ltch Wim je duhil SnbiliRLi nJijiJiif ¡j ril.-jt^pumil je hO IlmIi l -i^rij-l,- Mj-itiwmAi, udimi pflKki |Mc-miCT. 1 IJr. Jfllc ,[. iihrj „ dctil t Nin^ji. Rjti je Tüda, ali smo prrjnLdi. Ü. '-A^r ji orlih lt> Irl livct ir I I 1 ~ hJ—AnMt Trtikji'1 [veno predavanje in hi! izhfan iz-med 24 Itandrdiiii Sek poceni u^otavilt, da nimam nrmikega driavljansiva. Zato je uprava vi. ¿okotolske tHiaeove pojiavila posebno zahiemo. ki so ji ugodili. Tako sem bil ponav|jen zakonito. bfez ilcherne proickikje. in imenovan na Je lovno meno za vi« iivljenjf; si deielc, kjef M-koite ju t spoiiujejo... i.) liSlc res doiiveli iTtni infarkt in imaie srfni spodbujevalni k?' sprašuje radovedni g, Ku- .............. IK........ ki ji' /jhKiIj drJmii. iif m mu hkuii litrtJon rrt luir rtfCnil K i f iiumti dim ftiqen 1, 1li;nc pok*n<» rmjraln. Liri ir*dcfclU*l« m |>-':l| JrfHilJiw], kjÄ>-..< II ^||!|.|| . "i - - - i ni.i ii «ild S Ik. Ju.r Fnir.,1 jr LtK. Tli ni B, StrriLi\l j > kU djIH-, ljh>Lih,nh ur.i K min. nil I .>.li luirx uiu« Juta ftjJnik jc VAvajih kii| Ol.inVili. ■■ '■'■;i|i.rTi ulii itliit "i'lmril ill ratru Vit>m& THE SLOVENE LETTER maj 1991 i [u>j,nliju;rui « :||i«u|j|ii. ' nevedne « delajo eeki-nuniili, da bi tako uspel-vetili. uporahim za izhodiUe j-i gospoda Kadovana i i/ Ladnvljki., ker jih je v Mladim, vn k.iitin pi-sedilu- Skuial bom polr* iKl^iivuriii nanja v upa-bo zaleglo in poieiilo n-jiii zar« zanima, in rudi kpraiujejo.da bi ptidiikaJi govah j vpjalanje O mojem cm di tanki ihlvu» sem ie h L odjavnril v tisku. na njih, na radiu Lrt ludi na i. Naj ie cilkrai: uikiilJ hL'l kil zaprosil u neiitiltu Uho. Vprlianje g.Ka-za lakinorenO" naj bi bi! nemlko drtavljansrvo, je imc umazano namigtm- a vpratidje o mojih iz-1 'uradnimi organi let v Nemčiji« samo to: niso prrtepali. mil htcali v!ed-ti metali pjlimi v ledeno bunker- in me tudi niso na devti Ici urogega za-mo zalo, ker sem napisal me nje. Prav lares - te^u pravili t j mano "icmiki urgapi in pol ici jn. ne. to ino anredih slovciulu koto državni vtkani La ih>' palMja. Konkretno: organi in policija so t ravnali korektiuJ in po 0 tujvi li. ker je SemCijl ivna drtai.a Mimogiedc: nate, Bpoltovuu g. Kuhar, mo komu n ifiitno dl±R) tu. ki bi bila tudi pr.ivua Stultgariu Sim se tep-1966 prijavil na policiji, n se odloČil, da ostanem Ciji. 1'akral je ta io bita »a nenilks vLza, ki pa je imel: v polnem listu sem ¡imo tranzitno vizo, ker ijprcj numtraval ni SvuJ. ce niiem hotel bivali kar (neprijavljen), sem se na policiji. - O ud bi in ntih: ie dan« ne vem. . bili ljudje, ki so Se prvo ojegi bivanja ogjaiali pn Zavrafal sem vsak rttgo-mi j« bil» necno, ali to 1 druHU. Naielno «m se , da v- lujini poliiifno ne ■mumu ^i-dju UniTn^r fdlviriir dMloViDiu (fcUi^ , Nini £ kini mirik^rjih in uup^jiijfnL i^nVit jin-il-' 1 ^likcmu m pürmrnikfiiii ¿HitvcVu ulirm ¡111 Da I včasih tuJi dobil. Po fmdiju in doktoratu it 111 V 7»noslil in kot v i .uiH hu ij,u nLnli Mrnrrm nwfnn nn* h! i Mtsl imljitrew bi x odloČIMO, J* h Ji „KI. IIIVJI pni'Mi- iHi-tMuiiiiii »>UJC iqn>iiiar. KZlU^ ir prrdivn, 7 «H, I o |UJ I)i, Jotr ftiira. Jf m f ■k pufal »- " "«.i^.kiiit nega ipudbu/evalnika nimam in ga nikoli nisem imel. - In ie C moji Jrulini: javnosii sem o njej ie vse povedal, ludi napisat - kako vam jo naj te predsravim? Preberite si tuJnjo ilevilko Jane, ie vas lo res lake zelo lanititn, 1)1 adjj ie nelai o Jotr Pučnik niljdi jm ^piq^rl ncmSktji dmnjinicji. iiprn- m mjl [wmimli , . ... . , t ... dtm m ihii lij« kimip- I a*« tatrt. hlflH Jr . JiiM ir. ToJi, nh unii miimidi-Hrtjf tah.ijiHio-inimfc. i, ,1.1 v ptU^rl.li Jrim jI. al^ Dil hi h,l in i^i- „„^ pjj,^ b,|„ rx^fr m- ir-i prrinikmli? rWmk. ki jr [(ti Ali unii Uni ivujii üniui- u i lu '., IKIICI UTUll Hlfiuuill. IIU L,II|L. U.i'-tn.jr Jnnciu iUmi^kn da ^ kll| ,., ,Ulhr|t :|lrLl.t MARJAN RO^AIVC: Hifli in JoSKovjiitmirrra ilj ikno, moretin iiitli „ t LriciiklftUik.iiilib, ni.vlilj .n ,kl>h »i stnij, btD ^ «m, Jt Jelrundi rtjuJidtiilporiimrr.........¡up, :, ,u.ir rntlMr. V nekim imtilu JU K «Li || irh niiih jHiili.urv wcs ¿k mtdjrhsjr» lmih^jji in iliiM^i;!j^i. ^ U± mf,t (Uma pn je bilj ktiih lini holtij lu J.iji[i i, fnliriki ji bili (lai&inji inflicn.,. Uii kur i^in:,, n ■ liuit nrlo plodiu Z onrpfl(L. Uicl|jw|tiiD v dosuten rn ilnni Je b rtJ^jhiinl - hvjli teci Brt.i n "nitlij, 1l nrknliri fljeRovi rikmra, i«ln «i ir „r ^Iciiiipr Iji «Jim i kjkiiiem doviflifcnii lilniu. imp^b. ^uliUi Jrvifil iidenr hank ZAJC JOJEL» pcnttni !r iblfp. Spomnim ^r ilorij itikffii inu Ii|i d min. Nibali ni Inrttinl. Nimli ni hil '.,',1 r i!,, in nbujij po kiivki. ffi lummii» Kincuf jf fihNml pjila» Olfr™, icindi i« Jt Umeril inrniL aj|L fJi M \ UhJLjIi itplav H, ■■ cl.fcnkp±i nflo la po trum ui^i m n^rfil, Z.,m jt b,ki m to v^fcu Sithuijc 2 n; -i p™iii4, m^ih hladi——— k,L, . v siovenri in zakaj sem jo zapu-Mil. J.) O udbovcih in emigrantih -' sem ie dovolj povedal, vendar Se enkrat: naielnu Sem sklenil, da v tujini Jie bom politično deloval. J Da z udbo nikoli ne bi hotel so-'delovali, pa (i lahko mislite! ' ] 6.) »Kdo je vplival ter vas pie-,L' govoril. Jo se v Jomovini vklju-.' iite V politiko ■, -?« spraSujc g. Kuhar Miemu in njemu po-" dobnim odgovarjam na lakira "1 jndtikanja: vedno m bili na Slo-venskem tudi ljudje, ki sn ie loii-T vali in se lotevajo polirKnega dela, ne da bi jim kdorkoli daj 'l1 kakrfno koli direktivo. Veliki iL-tpehi novelistih unnaltlcrau. ' Imioi in tudi celotnega Demosa so prcprieljiv dokaz slovenskega 11 Svoboduljubja m drlavljantkegii f pojuma. Ali sploh razumete, kaj je lo, g. Kuhar Lz Radovljice? ■> g 7.) -Ali iie ie tudi vi pohtiino '1 >[ asimilirali v nemlko okolje^, -i 1 spraiuje g, Kuhar Dobro sem 3 - poznal nemEko okolje, ludi poli-»I i lifno. dobro sem razumel iam-i F- lc.ajin.je politično dogajanje, asi" I' ?■ milini pa se nisem mkoli Nem-1- eija je moderna, kuliivitaea de. IHI, livtjenje v njej dokaj 11 o udobno- ljudje lelo loleraMni do (ujecv, vendar nikoli ni bila 1 I iDHhj ■ dumovin" - Vej »m bU _j_1 Slovenec na tujem, danes vem Z P SL, lü >N O K C 2 tfibvetulfe 'Pismo Moja dežela je naša država (JVODNA BESEDA SpGJfOlJaHi bratci! Pred vami je de^na številka SLOVENSKEGA PISMA. Dvfj/ta zalo, ker so prispevki za pelo S.P.pritpitt prepozno. •\a drugi in rrcr zadnji t Iran i S. P. šl.-l jJr: frrij' naprošali, da pošljete noje prispevke do konca marca- No, posta je pričela deževati" šele po 10. aprilu. Prosim, t^ ifudoee Idrije opozorilo na zadnji iirtinr Jfl dišita i (i dulvnia, do katerega je potrcl/no poflati dopise. Tokrat bi te rada zahvalila rednemu in utstnemu sodelavcu iz Quectttlandn, Mirku QitlirMiW, za redna in ioeno pošiljanje prispevkov, pa tudi za pošiljanje kopij Naše iučr in drugih Časopitov. Rada bi, da bi U« iw/elülttl pošiljati kaj zanimivega i; slovenskih ali tujih eaSKtkoü, saj je «redmlii namogoet biti naročnik vseh, 2b. maja bodo po Vfej -IrjrriTfjjr j t^Ij d za dva predstavnika i; Slo venski rc i ir (/eras Jt i matici v L ju btjani. Tega dne ti bomo Slovenci d Avslndtji prvič jrjmi in demokratično izvoliti delegata za Matico- Ljtam, de bomo po leni (JdIiiiINi skušali pozabili delitve nn lin v, ki so sodelovati z .Hnireo h no iiife. ki niso, m j bi se znalo zgodili, da bi te "črv teh delitev" za je del pregloboko u bodoče delo naših mladih organtsaeijiAvttralika sloventkc konference in Slovenskih narodnih tvetov. Upam tudi. da ne bomo uporab■ Ijali i' nedogled dragocene strani S.l'. za medsebojna zbadanja in očitke, kar te .1 Ja lice tiče. Najbolje je. da it jn vse probleme obračamo direktno na samo Matico, Sicer pti. It> kar je bilo jc z daj za nami Vgriznimo je včasih V jezik, ludi jaz se{trudim), ¡'oglejmo I jutri,' V dnfl, kit bo Slow ni ja postala tamostojna. Seveda bodo v njej še no prej obstojale različne, stranke in nasprotja, Inda enotna i i bo V višjih Citjih-recimo pri uveljavitvi slovenike državnotli. Bodimo Uldi ni i [J Višjih ciljih ertOlni. Pozabim a pro medsebojne razlike, zaviranja, ignoriranja, na bolestne ambicije in na ttaatemeijena sovraštva. Podajmo si rokeL...lako kot ti jih bodo podali i Iterffaitni Sfownei j'; domove, zamejtlva in izseljcntlva srečneži-delegati naše A vstrahko slovenske konferenci (10 jih bo) na prvent zasedanju Svetova ega slovensk t'ga kongresa v Ljubljani, 27, junija 1991, iJorukdo iiFTteti net, ki je preteklo leto iivel ia delal za to isto idejo bo Oilrtf doTWH) Avstraliji. Tudi jaz bom med njinti-nlatcc žalostna. Toda, dragi delegati, zastopajte nas na Kongretu atpešno in prinesite nam novih idej i« ssexmt SLOVENIJE DRŽA VEl Dragi bralci, k vata za E7ja pisma poslana uretlnišlvu ali upravi Slovenskega Pisma, vseh ni moč :•5i5:: iSSS ?? SiSiliS**^i-Si-iiiiSjSiSiixSiSiSlS ^: i S ^gs^;* Š: g L;: : i • > i.52 i K g ^ r>;• i ; ^:; : i • > S? $ 5 S ^ ^ i: i • >: i 5 SŽ ^ : i: i$SiSiSSiS>SiSiS::SiSS:SSiSSiSiSS: o ES^^^ E5 fe S^S^x ^ L-: E-: :i:K i- i:-;-;: E"^: SSi S::::>£x;:;::::>x:iSiS iSi ii SiS:iSSS::i a JixiiiS^Sii :i :!SiSi::::::;i je '::Si;lispi«i SiiSS;:::;:;:^"' "demos" ^pisiiiiiil "kratos"? "^Slls Še vedno med plebejci? Moremo priznati sočloveku svobodo mišljenja? Brez dvojnosti;" Poslušaj, kaj govorim, a ne glej, kaj delam L. ? Or. Tone Strojin pravi, da je pesnik, pravnik in prerok France Prešeren čutil važnost iradicionalnih vrednot: ectinosii, sreče, sprave, in naravni h,prvin: malere, : domovine in mladine v "Zdravljici". v napi I niči družbi prihodnosti, Čutimo važnosl tudi mi? Čutimo edinosl, srečo, spravo? Razumemo mladino? Culimo domovino? Drage G«It od iff&setidÂë Piàrrjo Vi swa 2 i. Z, Je pripotoval I) Sydney dr. j ait ftKMÍ&, ftrmfcedaife ÍL'fffl />F7IUSD [1 SlwiCniji. 23.JLte je dr.Pučnik srečal z rojaki v klubtt Triglav, imel po je tudi tiskovno konferenco. Zvečer jc bit na sporedu svečaid irai y po (fueteo tloucrtske neodvisnosti. Seveda je bil dr. Pučnik tudi tukaj častni gost, 24.2, f j je dr. Pučnik ogledal Versko trcdisče t iiesrylandsa jretCiui so jo ; rojaki rrí íí ; njtmi pogovarjal. Popoldan je bil uradni sprejem y Slovenskem društvu Sydney. 25.2, prisrčno srečanje s Slovenci Golil Coasta. ftvPučnrJt íTftuec indi slovenski hribček ir Cífmuijju, kjer ta prisotni SJouencetr tudi Hrvatje. Siatcnti, živeči na '¿lati o fall pokažejo dr. Pučnik» nekaj turističnih zanimivosti. .28,2, je dr. Pučnik prisrčno dočakan na uictbaurnškem letališču. Vet oían potekajo zanimivipogovori, skupno kosila potem pa pogovor j poslušalci liadia ¡¡A, zvečer sestanek s ¿lani SÏÏS-ja i; i1'i tel nf i ji:. 1.3. Dr.Pu ùnik obišče Slovensko društva \le.tbourne. 2.3,Gostitelj dr. fur nt k a Slovensko društvo Ivana Cankarja Geelong, /večer pripravi svečano družabno srečanje SNS Vik i arija. V dvorani Verskega (rt kulturnega središča Kew se odbija kuUlirno-ïùltavni program, potem govor dr. Pučni-ko in odgovori na vprašanja prisotnih- '¿^Rojaki iz Adelaide D Južni Avstraliji ur srečanja ; dr.Pv■ čnikom udeležijo v velikem števila. S.3 pritpe dr. Pučnik v Canberra, kjer se ímíííjní i tamkajšnjimi Slovenci in i predstavniki avstralske vladcSreča se tudi Z jugotloeantkim ambasadorjem dr.liorisom Cizljcm. 7.3. te je dr, Jože Pučnik poslovil od Avstralije. SNS v Canberri izbere na svoji redni seji delegata za SSK;Marjana Kovača tU Cvetka talcža 1er kandidata za ftodpredseditika SiM Cvetka Poleže. 16-3. pripravijo v Slovenskem društva Flaninku v ijiA K katitm-j jait*dite v "Pokaži kaj znaš". 16.3.sestanek Upravnega odbora Avstraltkc tlovcntkc konfc' renče, tokrat v Canberri. j\'a tfasvnem redu jo priprave na Svetiiïni tlovcntki kongret, priprave ta uoftve di^rfc članov L' Store'tik O izseljensko mat ira, icslanku pa prisostvuje tudi ambasador dr. Boris Cizelj. ki govori o ustanovitvi gospodar* ifrfl zbornice. ) "J. pride t' QLÍJ do sestanka radijske tkupine tamkajšnjega etničnega programa tta slovenskem jezika 'ta 4 E13, 17.3.listanovijo t; HPreModim.Tlrem Verskem in kulturnem tre-dišču Kev> SYC-Sloveniai) Youth Croup, l'a ter JVifcp zadovoljno pove, da skupina sleje ;e če: 40 mladih. t prispe pit nt O iz ljubljanske unwerxe Edvartia k ar tletja, v katerem je obvestilo a trt oš nji Poletni šoli slovenskega je* zika v Ljubljani I9.£nam pošlje Osrednja pisarrui SSK i; Trita okrožnico, t? kateri Udi obveščajo o pripravah «a SSK in pravijo, da se ho lahko udeležil Koagresa v Ljubljani vsakdar-kot opazovalce. iVn jam mi Kongresa pa bodo neposredno lodeíowiíi le izbrani delegati regionalnih konferenc. I' oinutfu Statuta SSR-ja je Avstraliji določeno 10 delegatov. Slovenski narodni tvrli so i i razdelili število delegatov takole: po tri is liti arije, prnr tako tri iz jV.SIF, p ti dva i: Canhe.rre in Queenslanda. "Jt-.il.niinevo 25 let odkar so na Cvetno nedeljo 1966 leta pris/relc med avstralske Slovence lioteitite častne sestre. 29-3.-aa veliki petek se pričnejo velikonočna praznovanja po vseh slovenskih verskih srtdiseih, kjer rojaki prisostvujejo bogoslužju ¡' LÍl}lPIlskf!M jeziku. 4AA z Adelaida pri lia jajá Itoniee a UtlanovitU tamkajšnjega SJoTviti/ftigo narodnega íteín. ki naj W jh tudi priključil /luslrniitj' jfowfltJii konferenci. Tajništvo ASK-ja poilje rojakom i.' Južno Avstralijo potreben material Z ustavo ÚI pravilnikom ASK-ja, fravijo, da se bo udeležila abčm-gti zbora ASK-ja» ki bo v Melbauritu 4.5, tudi nekaj tamkajšnjih rojakov. 7.¿^predseduje v Sydneyn na seji odbora foitdacije za študij slovenščine lia Mac.quarie univerzi novi predsednik Cvetko Pelci iz Canbeire. 7-4. je prispelo v Mclbourtte uiirni slovenskih kolesark, ki se jeid srečati z avstralskimi .Vioraifi, Pogumne ime in dekletu to obitkale tudi Slovence r' AmvikiMed ostalim it bpdti padale fin dolgo pot do Sydneya. j.J. teja odbora S.VS-ja iz 1 iktorije.Organizac.ijska tajnica Stanka Gre/torič preda dolžnost Eiici flismal 21,4-naslapa V dvoruni slovenskega verskega središča I: ilJen-j-JnrriJili-ti Sydneya sexlct "Planica" ir ¡lollutlzorlga. Ur ligi dt'l programa spremlja s harmoniko Radi ČrnČee. Vudja z bora pa je Mak t Vočatiec, 2 7.4. U prizor j igralska družina pri ¿T' Rafaelu i' .lVeffi/oFliisJd igro Vari in Kr¡ian".Ri-iitcr l van Koželj. Druga predstava je hila J8. 4. V 3. številki Slovenskega Pitni a ÍC mi je zapitalo sledeče: -Mmo dan po odhodu di.Jcusza. Vuta/ijà iz ifefbcu- \m, auD kot ¡X! tuX(U cb torkih piibiufaruJU ladij--iki oddaji v -iiafnčfecjir jeziku in jaunt etničtii ■iiiiji 3 III, ki iffl jo (a tevdi \.vdita Vufco J.tiift ii! Viki Z'izut. tirnic me biti pniJCJtfčCJii, fcf1 c^tife viiLhzgx gptfa, fei ^ gn.mijJX'ijWifc *s£oio, cjzla vii dKtš&a, od Stjdfflija., Bni^tom., CarA&ne in ^'.riiti->imf »t i) t F cmaij'en niti z teiedico. toirf fafei'ji1 cbixuZaiij&n naAth 'ladijcav ncii zvoziti viife pciidH Sfft^wec ,.. Kdor dela pač naprovi tudi kaj nepremi.iljtnega,Zato m Vinku Harnu in Vicky Zorzut opravičujem za ostrino mojih besedT po teb H 0 a "poštenih Slovencih , kar tudi preklicu-jem, saj bi takšne "sugestije" laltka škodile njunemu ugledu, oziroma vlogi radijskega tjdiirra. ki jo opravljata na Radiu 5 ZZZ. Stanka Cre.gorič tff&oettčfig Plimo 5 tt^t itiltwi^in ill .....mm ■■■ imimmii i .■1mjuiiii1ji_il1^m11_i1mmm_^mi PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Sfitiilimi rja m>f[Ki urednica! Najprej naj vam iiovcm, ilia visoko cenim l'aie dela, k t gît vlaga k- [■ urtjfBanja 'StoDtlukaga Pisma".... Upam, tin íp jiJ-d'nj^io : maño j, da je naravno, du ne more tito hiti vsi i' j-jtrîtjii j'tj iwflo enakega ni ist je rt ja. y tak razgledan človek Im priznal, da časi in okoliščine vplivajo t ta tinše oil-nun: Jo r'fc/j ItlogOČtll zallen, zato s svoje struni pripisujem zelo mah verodostojnosti tistemu, ki zatrjnje, da je i' ¡jpn^«-tijtt vedno hodil premočrtno. /u »aj preide m k povoda lega mojega pisma: V februarski številki "Slovenskega Pisma" je imonuttni "Poročevatev" i: Íjjjiberre napisal, da so "Tedenske Notice" pod naslovom "Kdo bo podpredsednik SIM? " poročale, da je dobil I'ribae A2 glasov in g-EaleŽ pa légitima, "Tedenske uSftce" h) r svoji lJJt. številki z dne 2{i. de.cem bra 1090 to res napisale; poda tet /m so povtale naravnost iz arad nega poročila, tí in if pripravilo tajništvo SIM, Kdo jc koga predlagal kot halididate pa mi ni znano, saj ta eela zadevo ni bila nikjer široko pabliciruan. Prav rail i tega mi je lu tli vprašljiva če je prav, da na mena. ki naj lit predstavljala est Slavencti If y 111 si rn hi i pridejo ljudje tirez predhodnega pristanka ali ¡ta vtaj vednosti večine avstralskih Slovencev. Vendar je to moje mnenje načelno in i 'tka tia nikogar. V iste.m dopisu pa 'Poročevalec" piše še nekaj kar pper jc res zbodlo, m j nikakor nit) sniis/n strpnost L pozabe in sprave, ampak močno zandarja pO maščevanju, da ne uporabim sedaj že pro fan irait izraz revanšizem. Ka "Poročevalec" poroča o seji S PIS i-rm berra, ki je biln L decembra 1900 pravi takole: "Navzočim jc bil g.Pril/ae nesprejemljivfza podpredsednika Sl^l) iz OiČ razlogov. Njegova dolga povezni ti i Matico je bih žal mnogokrat i škodo tukajšnjerrm društvu. Ustanovil je in vodil nas/tratujoče d rušiva karantanija in iskal ugodnosti samo zanj. Prevladovalo je mnenje, da s slovenskim društvom k redko sodeluje, zato za nas itiiua zaslug in u< priin eren. " Po teh besedah « lahko samo vprašam. kje jc logika, kje je poštenje in resnici? Na enf strani govorimo o spravi, o postni preteklosti, O ikeppfeptt delu za korist vseh S ¡oí •raen i '. na drugi tirani tia me spominja zgoraj navedeni vi ta t na nestrpnost, ki je. bila tako prisotna v vseh ukrepih komunistične partije ir Sloveniji. kaj w mm zdi, da In A i odnosi zopet SI avente delijo u "naše in one druge nesprejemljive"? SNS n Oinberri ali kdor. koli drugi, ki uporabijo taka merila pri ocenjevanju posameznikov itn a L'SU pravica, da tako dela. Toda, tedaj naj He slepomiši pred javnostjo z besedami o letti, kaka /invezuje vse Slovence. ne glede na njih preteklo adajstoovanje in na njih versko ali ideološko priftadn osi. ločeni tukaj zagovarjati g.Pribca, katerega slovensko zavednost visoko ccnim že dolga lela, čeprav otm izhajava iz diametralno nasprotujočega ji mišljenskega okolju. i\r samo, da jc g. 1'ribac veliko prispevat slotmtiskwtu literarnemu udejstvOvanju i Avstraliji, uu¡/tak je |ridf edini m slralski Slovenec, ki je l/il sprejet t' ¿¿initi7£p Društva slovenskih pisateljev Vsi pa i temo. da jc prav to društvo bito prvi odločen in najbolj prodoren bojevnik za vpeljavo demokracije 5 letnico p, Valerijana in nič drfJit^J Torej SLOVENSKO P1SM0:NQBEWH SPREM EMU NI M-LO V MERIiYL.M\T)$U. Se ram nc zdi že čudno, da o Jem ni nič napisanega i1 .Ursbft ali Itafaelu. ? i'pum. da imate pri drugih novicah teč poročevalske sre-četllvaln za objavljeno in lep pozdrav p-Ciril Božič Uredništvu Slovenskega Pitma MUlinL da je Slovenski narodni štel pričel tlclm-nl^ zelo dobro.Sestanki SO redpii, eudiltio je odlično, ladi priprave raznih prireditev, referatov so ilrrirro organizirane. SeueJa greciu zasluge za ta teč pnsrtuoHiiniHn ljudem in težko bi bilo jtdlKtfiJ l^irt jmenn. Nnvduiila sla rne tudi obiska iz Slovenije, dr. Daltstja in dr. Pučnika, (fi ilir nniPi jasno raztolmačila vse kar sc doga- >ffoven$fíp Piime jn trenutna b ütoveniji To pa aas tukaj indi pnce j -anima. y.-r.leti bi, da /trn I v k nam na obisk !rr kulturnik-S taktnimi neposrednimi stiki dobimo šele pravo iliko o dogajanjih doma, krepijo pa tudi naša /tatriolska ČUtlvo, Radi bi pomagali domovini, jo i z poditajali. da bi postala čiiti prej Samostojna. ilugo Povh Melbourne __ _* POZOR POZOR POZOR POZOR POZOR PO IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVE NLÍE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE za Slovence po svetu in njihove potomce z a št ud ijsk o I e to 1991-92, Razpisane štipendije so Z3 naslednje vrste študiju: 1 )3-l 2 mesečni) izpopolnjevanje v slo venskem jeziku etnologiji, kulturni, socialni in politični geografiji Slovenije, ni uziku log ¡jim met nosi ni zgodovini in zgodovini. 2 lObiskovanje celoletnega intenzivnega tečaja slo- venskega jezika za Itijce. 3)Redni šludij na Univerzi v Ljubljani Na kandidatovo zeljo mu lahko zagotovimo tj i vanje v Študentskem domu. SO VAM V SLOVENIJI ODVZELI PREMOŽENJE ALI DELOVNO DOBO? DR. JANEZ DULAR NAM SPOROČA Spoštovani! Pošiljam vam dva izrezka ii Dela, ker prina&ta informacije o vprašanjih, ki gotovo zanimajo številne Slovence po svatu. Prosim vas. da s tem seznanite članstvo svojih organizacij. Posamezniki naj svoje interese sporočijo vidi svojim »rndn i -kom in prijateljem v domovini, da bodo njihovi zahtevki ustrezno in pravni asno registrirani v njihovih domačih obči' na h. Lep pozdravi Dr .Janez Dular VRAČANJE OD VOJNE NAPREJ -DENACIONALIZACIJA Slovenska vlada je pohitela s potrditvijo osnuika zakona o denacionalizaciji, ki ga je pripravil republiški sekretariat za pravosodje in upravo. ZAKON O DENACIONALIZACIJI NAJ BI ZAJEL PREMOŽENJE ki JE BILO ODVZETO OD LE TA 1945 do 195 S.To bo vprašanje premoženja, kije bilo podržavljeno s pTedpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji ler za-plenitiah, Etlen od osnovnih pogojev za vračanje odvzetega prcmoi.enja naj hi hil, da so bili razlaščenci jugoslovanski državljani. Med tisle pa. ki premoženja ne bodo mogji zahtevati nazaj bodo rako imenovani voiksdeutscerji, kuliurbundov-ci nemške narodnosii in druge osebe, ki so s t pregrešile zoper inieiese F LR J .Cerkvenim in verskim skupnoslim zakon namenja vračanje v naravi, predvsem sakralnih objektov in nepremičnin, potrebnih za opravljanje veiske deja vnosi i. ODVZETO MEDVOJNO DELOVNO DOBO BODO UPOKOJENCEM SPET VRNILI Ustavni zakon določa, da lahko upokojend uveljavijo delovno doho, ki jim je bila odvzeta zaradi sodelovanja v sov ra in t vojski. Ljubljana V si listi zavarovanci in I udi upokojenci, katerim je bila odvzeta oziroma i rta na pokojninska doba v obdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945, ker so bili obsojeni zaradi kazni vili dejanj zoper ljudstvo in državo, si o [jenih med vojno ali zaradi sodelovanja v sovražni vojski in kvizhnških vojaških formacijah, lahko od 2 J, januarja letos uveljavijo pravice, ki jim pripadajo, na podlagi izpolnjene pokojninske dobe v tem obdobju. Štipendije so namenjene študentom slovenskega porekla, ki so pripravljeni po povratku v države, kjer živijo, aktivno sodelovali pri ohranjanju slovenskega jezika in širše kult urite dediščine. Sodelovali naj bi tudi pri vzpostavljanja vseslranskih stikov s Slovenijo, predvsem v k raj i It z večjim številom slovenskih izseljencev ¡ti njihovih po I oni cev, Prijava mora vsebovati: -lastnoročno napisano prošnjo z navedbo rojstnih podatkov, točen naslov bivališča, opis poteka šolan i a in smer študija: -rojstni listi kopijo) -folokopijo dipl ome in raz. red noga spričevala siednje šole z navedbo vseh predmet o v{ za redni študij); -Priporočilo slovenskega društva v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši in ostala ev, priporočila; Prošnjo in navedene dokumente pošljite do 15.j unija 1991. na oador :REPUB LISKI SBKRETA R1A T Z A VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELFSNO KULTURO, LJUBLJANA. ZUPANČIČEVA 6 Telefon: 214 820,št.faxa:214 820. Dodatno opozarjamo, da je na osnovi programa, ki ga predloži kandidat za pridobivanje določene strokovne usposobi t ve( specializacij a in podiplomski študij), možno dobiti štipendijo preko Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Dr.Peler Vencetj Dr.Janez Dular Republiški sekretar za Član Izvršnega vzgojo in izobraževanje sveta RS SLOVENSKIM ČASTNIM SESTRAM K VISOKEMU JUBILEJU ISKRENE ČESTITKE Uredništvo SLOVENSKEGA PISMA ^ftovemñp ViàWO Ljudski tribun, dr.Jože Pučnik med nami Predsednik »vata DEMOS.a efr. Jo ju Pučnike v četrtek zvečer ii.i.ii. srešno pustil na syiney;-oni ietališeu. Okrog BO rojakov mu jo prisrčno stisnilo raka ie na Jolctliču in mu zaželelo dDbrodaillco. Mladi par v narodm noti. Cenit Česat in Venesa Lukeiii siigaMu Izročila šopek evetlie ter mu laeklc "dolnodoiel mod nami"! AUrod 6režni>. ga Jo t Ini-onu s loven s ni h repkov v Avstraliji nagovoril In mu mdi laiolel: "Dobrodošli v avstralski Sloveniji"? V nagovoru jo na kralko orisali lik moža, vi Je že kot študent okusil grenkobo lojalirističnoga reiiinji, iikiiiacrjfi in Upaj, iigon in odhod • tujino. povr.HoV po £1. litih V tfomoviiD >n njegov nagel političen vzpon v slovenski politiki, ki Ja na čelu takratne apozieija idmioitih sirank v Demosu pripeljal slovonskl narod v demokrati jo Svoj pazd ravni nagovar Je zaključi- i besedami: "Viia iskrtnoSI. pojioitcst In skromnost. povezana z nekompromlsno odločitvijo za dosega stoletnih sanj našega naroda, so vale kvaliteto. In mi 1o (flnimo"' Tako se je začelo njegovo poslanstvo med nami Slovenci v Avstraliji. Že na Iclalliču ¡o s noji m nagovorom. & prvimi besedamr, ki Jih ¡e izrekel osvojil vse p/isome Topima njegovih besed je takoj vsakega osvojila ros takoj tuliš SkromnoSI. poštenost fh Iskrenosl. Zna tuli prepričljiv, je Spreten novOirtik. niegove besede znajo biti klene, tudi I rde, znajo pa hi M tudi mehke iJ! »• CU i prepnwl. Sia¡ersko ilrokog ruden Na njemu ni n t profesorskega. nič gosposkega 34 manj despoiskega, ieprav ga po pravici uvrščamo v vrhunske in lelektualte- Jo potnik, ni polilik teoretik, pač pa prolesional«. realisi i ii pragmatlk. Dana t n| I časi in riimere v domovini ianteva|o lake polllike, če hočejo da pripel-sojo domovino ii političnega In gospodarskega kaosa Pučnik v Iwinti in suvereni državi ne poslavlja nobeno nove družbeno teortle la ne ponuja nobaneca novega modela, kot je 10 dalal Kardelj, n.pr. o gospodarstvu s poglulim samoupravna njem. Pač pa. da s« Sloveniji koi država tosiavi na noge po vzorcu žc preverjenih izkušenj. kot lo delajo -ale sosedne države v zahodni Evropi, To omenjam žato. k« nam |e o 1am veliko govoril. Slišali Smo ga na Radiu i EA na hrvaški m dvakrat na slovenski oddaji, čuti imo ga na slovesnosti ko smo proslavili dan Slovenske nw¿ visnOSti v M bolo 2'j."¿.'J I ^ ktubo Triglav. Drogi dan v nedeljo po maši > verskem središču v Mor-rylandso. Popoldan v domu Slovenskega drašlva Sydncv- Na vseh omenjenih srečanjih je spregovoril, odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu |lh ro-iaki ¡asiav.¡aii Pourg litja jo mU líenme* časa za vsakogar, ki i* Sel nI govoriti z n|im, na vsako vprašanje je našel iadovoijlv odgevot. Slonem|a se nahaja na zgodovinska m tavpotiu osamosvojilve In razdvojila z matično državo Jugoslavi>o v kaleri ¡o slovenski narod iivcl TO 101- Zaio so vprašan|a na ka1e. Save ni manjkalo oovomlkgv in ^ovotanc, pozdravnih nagovorov, itlav»v, pesmi In glasbe, povsod pravo m r-odnO vesolje! Ž.il le £asa je povsod priman|kovalo. Tako sprejomajo Slovgniel svoje velike moicl Lahko h; reki., da p bil obisk di Joiela Pučnika pravi Ojuml za slovenstvo v Sydneyu. Sam 23 tet omigranl. ve kako Culi|o in ilvip emigranti In s kakimi teiavanil se je neba spopnjematL v tuii-ii Tojc dr. Piiinik sim tudi povdit|al m ivakdo mi je v pogovoru dejal- "da, 1o je moi na m«1u, pravi naš ljudski Irlbun"! BreJ dvoma bo njegov obisk osi al vsem v najlepšem spominu, nam v som v zadovol|Slvo, organ iiatOtj«n in tistim, ki So obisk omogočili pa v ladošieniel Lojze KOStl ftO* Obisk drJožeta Pučnika v Melbournu in Adelaidi Oí.Pučnik JO, včiirtok zjuUaJ. it. leb. na «arfnji (jflr avslralskega poletja, pripoloval na Methoumiko Ifrtalište Tullamailne, kjer ga je pričakala skupina Sjovoicov s slovanskimi la slavam I Ihre; zvezde) in napisi dobrodošlice. L|udja so si z mnlmanjom ogledovali slovonsko narodne noše in gost^ Id smo fra tako slavnostno pričakali, Or.Pudniko smo. po SI ari slovenski navadi, pos1 regir s kruhom in soljo, vesela Prekmurka pa ;e dodala ío vino. V sprejemni sobi jo imel dr.Pučnik najptoj tiskovno konloieneo za avslralski dnevnik Tlio Age, nalo pa Je odgovarjal n» številna votašania rojaki. Po obedu sa je tadtial v verskem središču Kaw. zvečer pa jO gostoval pri SË$-u In sicer n-i JE A slovenski "talk baek" oddan ñazen lega smo ga iuh lodi na radio 3ZZZ in îtvv Seelong Po oddaji je I mol šc dškovno konTerenco za dadlo iEA, polem pa se |e srečal s ilani Slovenskega narodnega sveta (SNS) Viktorije. Petkovemu ogledu zgodovinskega Ëallarata, kaklmh lSOkm oddaljenega od MolOourna, je Sledilo stočanje l rojaki m sloven. skem hribtkL- Slovanskega drušiva Meiboumo. ki jt ttajalo pozno v noč. v soboto jo sledil» poi v Geelong, k|or so ga v slovanskem drvJivu Ivan Cankar prijrino spte-len, nalo pa nazoj v «evr. kjer mu jO SNS Vie. priredil sprejem la pogovor, po kratkem kulturne IgtMVfmn programu, ob nabito polni dvorani Vprašanja rojakov so se. v glavnem, nanííala na sianjo v Slovent|i in oznanjala nestrpnost avsiralskih Slovencev v pnčakovaniu samošlojne drfavo Slovenije. Tako so v Viktoriji St-'S in slovenski dtuiivi Melbourne In Ivan Cankar iz Goolonga, ijrnogyčiii svoji me lanom spoznati Slovenca. katcrog,i iivljotiska poi je v mnogoeom podobna naši. izseljenski; tudi mi smo priíli na luja 1la, tolkli lui lezik In si S noim oglom uS I varil i svoj dom in poloiaj v druJbi. vendar nismo pozabili svoji domovine- V nedetjo zjutraj je dr.Pučnik odpolovat iz Viktoiije na dvodnevni obisk v Juino Avstralijo, v Adelaide, k no osebnosl slovgnskega mliličnoga 3ivl|en|a. Pokazali so Slovenijo. Ljubljano ter povedali, da jo Sli>veni|a na poti, da poslane samostojna država, in da re njen namen uredili in reiiti gospodarsko In imančno SituaCijO- Poročali so tudi. da ie dr.Počni k obiskal Stovonca v Švdnevu, Moibournu. Adelaidi. v OuSenSlindu in v Cunbarrl, kjer se bo sesiai še s tlam zvezno vlase na ministrstvu II funanje zadeve in trgovine 1er lmrgraci|e. Etl Hiimal, Predsednik SlovensVejs druîîva Sydney iiOprflflO,dr.PtJČnikifl «.Lojze Ktnetü. Novinar tnelhournskega TI IK ACE-a * pflçnvûtu / drjo&tom l'ueiiikuin in llliuu Kii.nial. 8 tffevensfcp 'Piàmo Odhod dr. Pučnika ir Sydney a... Atfred Brezniki"Nasvidenje dr, Pučnik,..,' tfíbvetióñg Pismo MELBOURNE Na le tališču ¡le »a Morati Tom Urbas , ■ Er.E'n¿uLk íttfui Moraçl, piler Nîko Zvdkclj ín Karin Stantar ■SPODAJ; !JnJ/;iimt vtícor v Verskcni in kulturnem smiiséti Kcw Helena I^lifir, Lentí Lenko Krimi na Ccctnik, Lidija Lapuli ín Lcnli 3,cribo Dr.Jíiií Pučnik 9 l'rcilüH'iljiib SNS vía Üimon Špacapan 10 tffeœnt&Q VUmo BRISBANE______Pismo iz Sydneya i!vab za SLOVENSKO PISMO, saj nam vrfVa številka znova pozivi našo narodno zavesi. Zadnja številki mi je bila posebno všeč zaradi profesionalnih tiskarskih črk. Dcmonstracijc pafki so v fotografiji prikazane ze na prvi strani) povedo, kako velikega pomena so za sedanje čase. Queenslandéani tudi nismo bili popolnoma neaktivni. Skupno z 2 000 Hrvati je nekaj naših rojakov preil vladno palačo v Brishanu predstavilo naša gledišča in zahteve. Na tem prileti nem z borit je govoril naš rojak Jože Vab. Po govoru je požel velik aplavz vem prisotnih, Slovenija je ogrožena od Jugo-armije in zalo je potrebno, da se S tem seznani tudi lukajsnji svet. Prepričan sem, da bomo v bodoče, če bo potrebno, se boljše pripravljeni. Nedavno lega smo imeli v svoji sredi predsednika ASK Marjana Kovača. Podrobneje natn je pojasnil kaki» velikega pomena je za Slovenijo, da njene Jana&nje pereče probleme bodisi posamezno ali potom naših društev in organizacij predstavimo avstralski javnost i.C. K ovac ima v le iti QSru več izkušenj saj so bili v Conberri že vsa teta precej aktivni. Naš predsednik SNS QLD Jože Vah seje tudi obrnil na tukajšnjega predstavnika zvezne vlade g, Johna K rad bird a, ki se je v avstralskem parlamentu takoj zavzel za Slovenijo in Hrvaško s tem, da je povdarii tamkajšnjo nevarnost. Zelo pomemben dogodek za Brisbane je bil obisk tir.Jožeta Pučnika. V Queensland je prišel 25,fcbmaija in sicer je najprej obiskal Gold Coasl. Nasi Slovenci so ga prisrčno sprejeli. Isti dan je tudi obiskal slovenski "hribček'" v Cornu bij n, kjer je bil domač sprejem, 1. deležih je bila dobra in srečanje je potekalo prisrčno in ludi zelo informativno, Ma številna v [trasa nja je dal hLr. Pučnik ločne in odkrite odgovoreA'^akomur je bilo jasno, lia se od današnje Demosove vlade v Sloveniji uc jiiore pričakovati večjih in hitrejših pozitivnih sprememb. Dr.Pučnik je povdarjl, da Demos ne pričakuje dolgoIrajnega vladi nji. Glavna naloga, ki si jo je ¡sada! je, da čim prej izpelje Slovenijo v samostojno in demokratično državo, Takrat, ko se bo lo zgodilo, bo Demos razpisal nove volitve, čeprav se morda do takrat se ne bo iztekel njihov manda t. Dr. Pu čili k je tako predstavil pošteno in nesebično delo dcmosovecv, katerih glavni namen j« služili slovenskemu narodu. Veselo srečanje se je zavleklo do prnno v noč. Zapeli so celo nekaj domačih pesni i.Naj dodam, da so se srečanja udeležili mdi nekateri Hrvali, med njimi patra Nikiea Zlatunič in Slav ko Petrušič, Vsi so z zanimanjem sledili pogovoru z dr.Pučnikom, saj je položaj sosednje Hrvatske zelo podoben slovenskemu. Na koncu želim izrazili posebno zalivalo Tončki in Stanku Meric, ki sta obisk visokega gusla prevzela na svoje rame. Hvala Lu 11 i našim pridnim gospodinjam, ki SO pripravile slavnostno večcijo. Naslednji dan so surejcli dr. Pučnika rojaki iz Zlate obale. Razkazal i so mu nekaj t Uri stičnih zanimivosti. Vsi smo bili veseli, da smo tako neposredno spoznali človeka kot je dr. Joie Pučnik in njemu osebno kot ludi eeloLucmu Demosu želimo čim prejšnjo uresničitev zadanih ciljev. Tople pozdrave vsem iz sončnega Queciistanda SLOVENSKE ORGANIZACIJE V AVSTRALIJI, ORGANIZIRANI SLOVENCI iN ŠE KAJ. .. Pod tem naslovom bi se rada dotaknila vprašanja, o katerem se pogosto razpravlja med Slovenci v Sydneyu in verjetno tudi drugje. K a kin o vlogo imajo Slovenski narodni sveti v vsakdanjem življenju naših ljudi in kaki an je njihov odnos do drugih slovenskih organizacij? Velika večina Slovencev ima precej globoko nezaupanje do politikov in političnih organizacij, 7ato mnogi gledajo na na S Slovenski narodni svet-usaj v Sydneyu ■ z neiau panjem. Predstavljajo si, da je ta organizacija nekakšna zaključena skupina ljudi, ki se ukvarjajo z kdo ve kakšnimi političnimi čarovnija mi, KAKŠNA ZMOTA» Slovenski narodni svet j« predvsem domoljubna organizacija, ki je odprta vsem, ki jim je pri srcu slovenstvo in ki že> lijo po svojih močeh pomagati domovini v težkih trenutkih. V Avstraliji imamo več zelo različnih generacij priseljencev, Ljudje so prihajali v Avstralijo v različnih obdobjih in vsaka generacija ima drugačno osnovo in vzgojo, ki jim je ustvarila nazore in gledanja, s katerimi se bistveno razlikujejo od druge generacije. Teh pogledov in prepričanj se taki prepiri in dokazovanja ne bodo spremenili, prav tako, kot vsi očitki in razprave ne bodo spremenili zgodovine. Vse kar lahko mi storimo zdaj jer da iiiemo stvari, ki so nam skupne in nas združujejo, ne pa da iičemo drug drugega napake in grehe, Slovencev v Avstraliji je vedno manj, staramo se in izguhljamo, domovina pa je daleč in edino kar nam je ostalo od domovina, so naši ljudje-Slovenei tukaj v Avstraliji, Ni sramota priznati, da potrebujemo drug drugega. In prav tu je pomembna vloga Slovenskega narodnega sveta: povezati, pritegniti k sodelovanju, premostiti razlike in nasprotja. Veliko naših organizacij stoji ob strani in samo pazi, kdo dobi od Slovenskega narodnega sveta več pozornosti. Tako smo imeli v Sydneyu že dve vallki prireditvi, ki jih je organiziral Slovenski narodni svet za NSW, v prostorih Kluba Triglav. Druge organizacija se upravičeno sprašujejo:zakaj vadno Triglav? Zakaj ne drugje? Odgovor je preprost: nekaj aktivnih delavcev iz Kluba Triglav dela tudi v Slovenskem narodnem svatu in zato mnogo aktivnosti pade ravno v Triglav, Ključna beseda je aktivnost in sodelovanje. Slovenski narodni svet je odprt vsem idejam in pobudam za dobro slovenske misli doma in v tujini. Slovenski narodni svet nima svojih prostorov, je pa pripravljen delati povsod, kjer je med Slovanei lepo in prijazno sprejet. Pridružite se, prinesite dobre ideje za delo in sodelovanje, pomagajte jih organizirati, ne stojte ob strani in ne čakajte na pobude odzunaj, pa se bomo prav tako veselo in z navdušenjem srečali drugič pri vas^ssveda, če to želite? ! Prisrčen pozdrav vsem rojakom MARTHA MAGAJNA Podpredsednica Slovenskega narodnega sveta MSVU in p.r, KI oba Triglav Sydney,marec 1991, N a Velikonočni ponedeljek je naš Slovenski narodni svet imel ledni sestanek. Vinku Copar nam je poročal O seji upravncea odbora ASK-ja v Canbcni. Debatirali smo o pripravah na Svetovni slovenski kongres, na dnigem sestanku p,i bomo dokončno izvolili delegate. Pogoj udeležbe rta Kongresu je, da se srečanje tte bo znašlo pod zastavo z rdečo zvezdo, saj je brishanska slovenska skupnost nasprotovala temu komunističnemu simbolu že polnili 35 let. MIKKO CUDERMAN VERSKO SREDIŠČE SV. RAFAELA v MERRVLANDSU SVOMEV sporoča: Molitvena skupina v Merrylandsu bo ponovno priredila srečanje za bolnike in upokojenec. To bo v četrtek, 16,maja. Najprej bo Sveta maia v cerkvi oh T0.30, nato pa kosilo in srečanje v dvorani. P.Valerijan Jenko, O. F. M. žf/hvetid$p Pismo VESELA DRUŽBA :DR. JOŽE PUČNIK Z ROJAKI V QUEENSLANDU V, tevc |jn!ii dmni:TunČka H rtič,dr. hi en i L Albini Valu V inkd Cnp*r 12 tffot'enskp PUwo SES RAD 10-2 EA-SYDNEY Voditeljica programa M ARI ZA LltAJV ln urednik PETER KROPE POGOVOR Z DR JOŽETOM PUČNIKOM V veliko čast si štejemo vaš obisk na 513$ radiu 2 £A v Sydncyu. V imenu poslušalcev vam {¡.Pučnik izrekamo prisrčno dobrodošlico in vam voščimo dobro jutro. Nekako pitd enim letom sva se Mi sla v Ljubljani. Takrat ste postali predsednik Demosa In oče demokracije, kot vas pogosto ime* nijemo. Močno ste verjeli v zmago razuma in neodvisnosti. Danes ste toitj gost ^dneyske radijske postaje, Slišali smo, da se bliža konec jugoslovanski Sloveniji. Naš pravni sinem je /e loč m odkar le t)il sprejet amandma v staii Ustavi, Slovenija » je /e pravno odcepila od Jugoslavije, ¿daj jtre tO, da se tudi dejanji pToces na področju gospodarskega, upravnega in političnega vislsma povsem osamosvoji. To »e pravi, da je stulaj samo se vprašanje časa. Torij vi smatrate, da je konec Jugoslavije? Jugoslavija v tej obliki ni že daJj časa bila sposohna za normalno državno življenji, v t p hl miilllje zame Jogodavije konec. Tukaj se osarnoiviiajo poHintatedttavr in Pri tem gri predvsem Za to. da E>i se vse zgodilo po mlini in demokratični poti, čimbolj -.piim/nmno in da bi se ob tem čim manj prekinili gospodarski in dru^t odnosi: v prvi vrsti, da se ne Iii povečalo ileiaupanje ali teto sovraštvo med narodi do sedanje Jugoslavije. Veliko se govori o poravnavi dolgov, če pride do razdružitve. Alt smo res toliko dolžni mamili Jugoslaviji? In če smo ali bomo zmožni poravnati dolg? Mi ItlOumo nase dolgove sveto poravnali. Tukaj je polrebno dobili neko razmejitev, potrebni pa in orali še poravnali mednarodno pravne obs-einosli tiko da bi se lahko ¡učelo normalno ekonomsko, polltič, ilO in kulturno sodelovanje. Ti dolnje reliiivnn majlien. V Jugoslaviji kopnijo devizne rezerve kaierih dobi ¡en del je prepevalo tudi slovensko go spodim VO. Na žilosi je la ko, am pat to je samo 5e en dokaz da flWramo čim prej iz tenesreine. preživeli federacije. Zadnje i ase se sliši o; j tke, da se Slovenija umika Beogradu m d,i se vse bolj približuje Dunaju. L'red kratkim sem videla karikaturo kako nekdu briše pmh s slike Franca Jožefa, llrugj pravijo: v jeziku smo napravili iistko-iešili smo se jogo-tzma ali bomo sedaj uvedli nemščino? To je nesmisel Mi se skušamo rešili enega nad ¡orstva-Beograda, pa se zato ne bom» priklanjali n¡1L Rimu, niti Dunaju, niti Donu ali kaletiloli drugi prestolnici. Ore Za ohranitev Sloveniji. Mi bomo tukai zelo ostro pazih na Tiaie pravi«, tako politične kakor seveda narodnostne in jezikovne. Tukaj nas je zgodovina it marsikaj aaueilj [n lak-smh nipaft kot doslej, ne tiomo več delali, pj nai jae to n Italijo Avsdyo. Srbijo ali tudi za Madžardio, Ali burno dobili novo, umdnu slovensko lastavo? Mislim, da se (so Z ¿aslavo zelo hiuo Vse uredilo, najkasneje potom nove uitave. Seveda bo potrebno najprej urediti z zveydo, ¿al tokrai ni šlo iz raztičmh nzlogov, Lipam, da ho IfltJ.amaiidraa se enkrat postavljen v parlament na dlsJiUsijo in da bodo puslancl 'nlti>iili I a ko, kikor po v,eh anketnb m Telultatih o javnih mnenjih v Sloveniji zihtevajo njeni državljani, Ustava bo seseda določila kako bo Zastava izgjedala, Prepričan V K V «tOCft.'LV J>H iRSOn'SP Nedelja, S, flifin o A ll.M balinanje za ženili* zíi UOT/ZE/tS y l'DKAL. \t'tlvljaJ2. ataja s prič ft kom oh 12 ari-pik Itik, t|i|('i (jrfliloivi /tj j'jícs t1 [jtH'niliktJ iflaJcrwrA'cgd ilnr,. Igraj" The Matter*. I1)- maja ah 8.3(1 balinanj?- med-klit bika atoik i-Čellurki'. \t'th'lj/i aiaja ah ¿i.-tl> pTÍfílteÍjtko hali-aaajc za (terUitl. tpoasarja lila Milliard lil /,uj:i> Viitfifjnn. Marta Mnpnjaa SLOYE.VSKO l>f! lén'O SYDNE Y Moški pevski schnr LIPA Obisk dr.loieta Pučnika Folk lom ¡L sknpina pozor pozor pozor pozor ljudsko štetje census 3t V začetku meseca avgusta let« bo v Avstraliji ponovni popis prebivalstva. Zadnji popis je bil leta 19B6 in \i takratnih podatkeiv je razvid no, da so se Slovenci prijavljali raje kot Jugoslovani. Italijani ali Avstrijci, kot Slovanu. Danes se, upajmo, zavedamo bolj kot kdajkoll poprej kako vaino je m vsak posamezen narod da ohrani svoje korenine in da ne zanika svojo narodnost, saj je prišlo do velikih sprememb ne samo v naši stari domovini, temveč po eeli Evropi. Prosimo vse slovenske rojake naj dobro pre' gledajo vse formul a rje in naj jih ne bo sram svoje lastne identitete, saj smo Slovenci znani povsod po svetu kot pridni in pošteni rjudjc.Tudi s svoje ustvarjalnostjo smo obogatili to našo priseljensko dežel o-našo novo domovina. Avstralci in pripadniki drugih narodov in narodnosti vse bolj spoznavajo kdo smo Slovenci in od kod smo doma. Putrdimo na» prisotnost v tej dcioFi s tem, da napišemo na popisne pole, da smo slovenskega po ko LEW j a in da imamo svoj lastni slovenski jezik. Helena Leber 14 tffevettife VUmo CANBERRA ,--h in dr. Jože Pučnik Tak" kol v drugih k ruji 11 po Avstralci je bii ar. Jok Pučnik lepo sprejet ItJUli V GailíiC-ri. !e «a je E»al ta obisk SE pdSC-liej politično pomemben. Slavnostna večerja V slovenskem 11raho sile. Omenil i<- tudi. da Slovenci ne pričakujemo nollenih pre dltOš-ti pred Srbi ali drugimi narodi. I eni več le ¡si" vrednotenje, Ibneujil je tudi Ijtednirodino priznanje v prihodnosti. Avstralski predstavniki so obljubili sodelovanje v kolikor je to mogoče in opozori li, da so nekatere odločitve odvisne od avstralskih politikov. Povdarili so, da je senator Garetb Evans dobro poti1 čen o razni erali v Jugoslaviji in [la je Že nekajkrat SVanl pred upora lio sile. Obisk pri ministru v senci za Immigration. Local Govern ment and Ctlnlk Affairs pri E'hitlip-u Haddoek-u je potekal približno enako, le da je bilo več govora o Slovencih v Avstraliji. Gospod Raddoek je potrdil, da so Slovenci v Avstraliji dobro Znani, slovenska skupnost pjt da je priljubljena. Kosilo za dr. Pučnika je pripravil v eni od oltcdnie parlamenta jim Snow, poslanec za rdeu-.Monaro, ki je siecr osebni prijatelj A. K a vaša, Zanimivo je, da sla Imeli isti-fia dne kosil" V parlamentu liliji delegaciji Evropske ikttp nosi i in SSSR. Gospod Snow j c razen ne- kaj Canberrčanov povabil tudi nekatere člane patla-menta, ki S" povedani s Slovenci. Tako ji- hi! med drugimi navzoč podan« Ted i!race iz Sydney a, kije tudi Oiairman of Pari iai ne 111 a ry l'oreign AfTatrs Ad vidite Go-[[imity, tako tudi Ji din Bred lord iz Uold C&asln. Zaradi prej orne nje ursia srečanja pa so se upravičili minister Gare t b K v a II s, senator Hill in goipoil Hadd-□ek. Pri kosilu je bilo nekaj pozdravnih govorov in odgovorov ter končno I ud i slovo od dr. Pučnika- Kofiilu je sledil o^led veličastnega novega parlamenta in dr. Pučnik je pripomnil da kaj takega V Ljubljani m: bodo imeli nikoli, seveda zaradi tisoč milijonov dolarjev kolikor je Stal celoten kompleks arlameiita. roti večeri! smo pokazali dr. Pučniku nekaj cauberškib za-nimivosti, potem pa je bila na vrsti slavnostni večerja, ki so jo priredili člani Slovensko avstralskega društva v Can-berri. Sprejem v društvu je bil izredno prisrčen in domač. Poleg članov so bili tu navzoči tudi nekateri gostje in ¡losch na hrvaška delegacija, kije sama zapri sila za prisostvovale na tej večeri. Hrvaška delegacija in naše društvo Sta podarila dr. Pučniku skupno darilo, predsednik pa častno članstvo» društvu, kar je bilo potrjenii že na za [Inj i seji. Dobra večerja, pozdravni govori in [lojTuvori so trajali vse do 11 n zvečer in kotič[to smo uvideli, da smo gosta pošteno utrudili. ?-. Tnsial Address; P.O. Ko\ 6!, Citniey Hci°his, 2líi iz KLUBA TRIGLAV, SYDNEY V zadnjih dveh mesecih je bil klub Triglav v Sydneyu prizorišče kar precejšnje družabne akt ivnosti.Poleg pustovanja z maškarado, na kateri je prvo nagrado dobila čudovita humoristi čfna kokoš (v privatnem življenju ji je ime Ida Migliacci), smo 'imeli v klubu se dve veliki pri red i tv i;Ba1 za proslavo slovenske odločitve za neodvisnost in pa dobrodelni koncert, Bal za proslavo slovenske neodvisnosti je bi sicer na£a ideja, vendar smo smatrali,, da taka proslava pripada vsem Slovencem in ne samo Članon kluba Triglav, saj je neodvisnost Slovenije zadeva, ki je draga srcu vsakega Si ovenca;za to smo prireditev proslave prepustili Slovenskemu narodnemu sveto za NSW, S tem povezani obiskdr. Jožeta Pučnika je bi velik uspeh. Tudi na ljudi, ki ga niso Še nikoli videli ali slikali in ki so ga bili pripravljeni kritično.sprejetije napravil globok vtis, ie posebno, ko je preprosto »iskreno in brez olepžiavanja odgovarjal tudi na bolj kočljiva vprašanja zbranih Slovencev, Skoda, da je bil njegov Čas v Australiji tako kratko odmerjen. Dobrodelni koncert, ki ga je za organizacijo "lielp" organizirala ga, Eleonora White, je za otroško kliniko v Ljubljani nabral kar precej denarja.Gospe White je uspelo za dober namen pritegniti k sodelovanju vse Slovence v Sydneyu (ali skoraj vse) in se nekatere druge. Nastopali so pevski zbori,glasbeniki, pesniki,komiki1 dramski igralci- koliko talentov je med našimi Slovenci in kako lepo jih je videti toliko skupaj.Vsa čast gospe White za njeno neutrudno delo in počaščeni smo, da je izbrala naš klub za tak dober namen. Za klub Triglav: Martha Magajna, p.r. prireditve, ga. Ivanka Bulovec. goste na Balu Slovenske neodvisnosti.V ozadju dr.Jo Že Puc"nik in vodja programa Na si i ki:Pred sedni k Slovenskega narodnega sveta za NSW, g.Du£an La^ovio pozdravlja íffevetuñp Pismo 17 SLOVENSKA GIMNAZIJA V- SYDNEYU POROČA MiMtlZAUČAN PiÛÛCfO SMO ZAKORAKAL] v I ISLETO POUČEVANJA SLOVENSKEGA JRZIKA NA DRŽAVNI SREDNJI SOLI V ÜANKSTOWNÜ V SlfüNKYL, LETOS IMAMO NADE» DIJAKOV in STJRl (UZRE D¿ ZARADI NEZADOVOLJIVEG A ŠTEVILA DUAKOV MORAJO I fC ITEIJIt E POl ICÊ V A T V KOM lil N LK AN IH RAZREDIH V 7,in ŽRAZREDU POUČUJE G.DANICA SAJN. V 'l.ii, IG.GÜC. HA MCA (itt/KI J. VII, RAZREDU C.LIZA REJA ¡u v I i. ALI V M ATU RITËTNEM RAZREDU MAlîîZA LÏCAN. LETOS IMAMO K. MATURANTU V. .MED NJIMI JE TUIH |fLETNO DEKLE SAS A SAVEL, KI J K Pil ISLA \¿ SLOVENIJE PRED DEVETIMI MESEGL ALI JE MOUOČE. O A IMA MLADA, PRJKLiP žn NA PUNCA POl. Ž JE' ÍJVLJBNJA i M NAVJHANOST JE DUM I ITD i'e ivjdim ip áinW spominjam (irjcrn. kn je oče prišel i: služIte in dejo t : "Sli boma v Avstralijo, SuitíNS íNrWrítfl I j» in mojil družina ho šla z mano. Saj it e bo za dolgo, morda za iíjm íeíi" Jar pa mffi izbm tindu t/ jOKt ki nikakof ni hotel usahniti, "/U'ifniPr«" sem pomislilu,"tc kako hrt tamY V kakšno Šola bom h v ti itn? Ali bom intela firijttlctje? " Itiln f^wi zato razburjena m hkrati SflfoJfUfl ob misli ™ slovo od svojih najdražjih prijateljev, znancev in sorodnikov. Staro jc res bito bridko, vsi so Hit obljubili, da me ne bodo pustili na cedilu. Xikoli m nikdar ne ho m pozabila žalostnih, bledih ohruzOtl z objokanimi očmi, ki $ttmeS za avtomobilom. Sv enkrat JOirr W nzrli) naga j in si jih skušala okrnili ti V np n nuil II lakšne, fcflüfrfrtí ítf ifhrwom bili. "torij" jíhh íí rekia."Avstralija, prikujum!" I,etalo je po enodnevni naporni vožnji naposled prisililo n deželi kengurujev. J o j. kako sv mi je zdel Sydney ogromen, stokrat večji od Ljubljane ali Dunaja, ali fia od drugih evropskih meti. Vreme je bilo prijetno, pihal je južni veter in mraz je narahlo pritiskat, saj je bit takrat zimski čas. A vseeno je sijalo toplo mitcc, ki se m i je tukaj zdelo mnoga večje in ilosti bolj rumentt, hebo Kf mi je zdelo svetlejše m hdo tako sinje modre barve kot iern ga bila vaje rt a videti doma. Torej ie.ni bila tukaj, r tuj t deželi, med tujimi ljudmi 1'niič v ¿iu-Ijetiju sein morala obleči modro, neudobno šolsko uniformo, ki « nikakor «e mere kotalit uniformo, ki sem jo nosila do-mukavbojke in črn pulover. S kislim obrazom sem morala Vstopiti v to popolnoma drugačno šolo, S popolnoma drugačnimi in tujimi obrazi. V srcu sem obča lila bolečino in jFúíHt-tnal #effl up holehi vrniti tltizaj, pobegniti nekam, kjer mc ni h če ne hi našel. S težavo tem požirala hridk e solze, ki so te tui spustile po obrazil, ko ieHrt prvič vstopila v razred in mm o sedela pri odprtem oknu gfadata razposajene otroke na dvo rtiču. Nihčtf n- IIj' zmenil zame, bili SO zamišljeni!) svoje delo. To h bil moj prvi dan u avstralski šoli, lloiečina je hitro minilo, soj tem ti m a tli imela okrog sebe polno razposajenih deklet, ampak vseeno ie nisem počutila kakor doma. Zelo sem pogrešala prijatelje. Phma so začela hi-tro prihajati in brala sem misli tvojih najdražjih: "jVe morem pozabiti kako lepo nam je bilo; sedaj ¡ta- ti si lam ttfl petem kontinentu, jaz fto služim vojaški rok. Ven sili mi je zelo težko. Tako rad bi te i¡/tet videl, se pogovorit S tabo in potem bi En skupaj ir diska plesal. Skrbi če se bova sploh še poznala, ko J<; bova spet srečala. Stavim, da nas polovica no bo več ostala sku/ntj in bo 1'iufr šel svojo fx>t." Vedno, ko betem pismo tem žalostna. Tflto rada bi bila tam in S prijatelji preživljala vesele in žalostne trenutke. Sedaj pa, ko sem tako ilaleč nisem tffS i/ci svojih prijateljev, nm/iak íífll ie omita, ki prejema poročila ti raznovrstnih dogajanjih. Vendar moram reči, da le mse.ni cdilla. ki čuti tako. Tukaj j« veliko izteljenecv, ki noč in dan hrejtenijo pO Svoji rodni domovini in svojih Ilajilražjih. Šele zdnj .Wfll se začela zavedati, da je pravzaprav res, da je Četn Slovencev mlšlo s trebuhom za kruhom po svetli. Ihtina ni starejšega človeka, ki IH bi imel sestre, brala, se. slričitr ali jlrj'm po svetu. It ip etilo ÍÍ nam je, da <¡mu poslali prijatelji,i prijetno družino ki prihaja pran tako iz pomuttkth nižin kakor mi in odkrili smo, da iniumo doma skupne prijatelje, kar Irnj jc zelo razveselilo in začela Sem se počutiti udobneje. Avstralski Slove.aci skušajo ohraniti smjo kulturo, jezik, navade rrf sttčnjf. kar je res hvale vredno. I'osebno W/II bila presenečena, ko jtnrjj rïJ.'ClJefff, da illlanlo slovenski radijski program. 'I udi raznovrstne prireditve (Hi oderski nastopi, so sad prizadevnega dela Slovencev, ki so S svojim srcem še vedno doma i' svojih domačih krajih. To jim lajša bolečino do-moiuzjn. Poskusijo ohranjati tradicijo, ki jim V tujem svetu da občutek do mu tL u os t i. Tudi jaz si™ se počutila kot doma, ko so nas prijatelji povabili Ha pravo, domače prekmursko kotilo. Cisto drugače se. poč it lis, Če si V družbi ljudi, ki govorijo sloveli ik i jezik in poznajo isto kulturo, 1'oleg vseh dobrot pa i I» it jo otroci slovenskih staršev omogočen pouk slovenskega jezika rjfl različnih stopnjah:rta uni-vv.rzi Wacqitarie v Sydney 11, kot na Sobotni srednji šoti in v Slomškovi šoli- jVii ie j poti znanja otroci oilkrmnjo lepote slovenske dežele, odkrivajo zanimivosti materinega jeziku in iščejo korenine slovenskega naroda in svojih staršev. Ker po-gfcšnm ure slovenskega jezika, ÍCWJ jí.1 Írj(ír jaz odločila, da bom obiskovala slovensko srednja šotoi, Vpisuta sem sir u 13. nli maturitetni razred. Mor um reči, da se vedno,ko se vse, dem za svojo klop ( naši učilnici, počutim kol liorna, t) Slore-n tj i. Vzdušje je nekako sproščeno in veselo, pa mdi (iomotož-je ne jjüh'jií, saj SO Vsi sošolci zelo prijazni in prijateljski in SO rile zelo lepo sprejeti y svoja majhno skupnost, Učiteljice se trudijo (posebej g. \lariza), de bi Vsi dosegli z njihovim požrtvovalnim tfoučevanjeill odličen n i prti. Tli kuj pride do nesporazuma. In zaradi Česa? Ksc/k lepo in pfap, ampak ¿rítlnr pomaga trud. če otroci ne. uporabljajo slovenščine nikjer At gje razen u šoli. Mislim. i/o bi s pomočjo staršev učenci oin prisprvai 4(rotPni delež ludi 1 Ht.j današnji napjvdr wni namenoma napisal. brottj sjd šile pO (likaj letibfdelo dr. Golte a v 7A'i A), Ker je n jš.l .s luveuija t nem še dokaj malo znana, nam Itn tu veqel no olttLoealu mednarodno priznanje po odcepitvi. Prav Kiitovo bo moral marsikaleri polilik tekali informacije o tej deFeliv knjižil ali Ha imivfntali in šeinpotrm se bo odločil ali naj fiiiujiij njen« p ns nanje ali ne.[ji kje dni^e naj bi recimo avstralski polil ¡k luiel podatke o Sloveniji kol na primer n» Maequ aric u n iveri i! fiiBOt, ki jo je stovenJia vlad a puntala i a pouk materinščine r Avstraliji v ihajIrijL-iii in ¿Li.-puiijrski: krize Slovenije, najn dokazuj'* k>-k» vircko eem jovtlliiil», iiiiijrti iin/am vLjtli uašu jjobokq hvaležnost. Naša dolžnost je prepričati v-akviu Slovenci, da pDftno In ji del™ sJnoškov liniftltdpriAHltl lili Milli Naša domovina in naš narod liostj postala znana šele takrat, ko bthJo pričeli akademiki ruidabljali in pisati o njima. In kilo itaj preučuje še slovei^tni, če nc p'a* ppLomd Slovrtierir* lil kakn naj sestaiianj^jo i Um, ee tak predmet ue obsloja? Kako naj -r kdn itavditši za vrat«, če je ne prmua m jo xapo*tavJa lasten uarodT Sumi \pLiijktiiti sltirt1 iišt i 1 ie Ita univerzali -j1 ziujihIvciio rii isk u tanje Jafiko n^daijuje, Podlistek, ih pmree^artje slovenščine v Sy,iin jri'/,asidr,UIO, iHItdO lahko misU li ilj \l| rjjt- e v, MidžaHv ali pa rrrun« lirtlDV, ker uionJa j^injriuni rjjiliov jezik.Kdor ue pnskrbi za pouk jezika svojemu Hjlruku, |!aprikn>a za kjiltumi slik ¿la.-tnijii narmloui iji mjreckral 11 [a,-Initio Marši, f'oleji tej;i ea a tik rajsa za širše obzorje in r«irm i-l- anje ilntfih ku I lu r.ji 11 anje dru=e kulture je poloh hiarJto, ee nc poznainu lu d i jrzika-lo vam zag0tiv(]ain a lastnih izkušenj, Nailmlj kru|ok iti-kmg into the ([Ueslion 'boughLs of Ihe new ar- hrghlights the piOblems ol "why is there such a rivals m AUslralla and faced by elhnic imrni-cullure gap1'" how Ihey coped in a new granls 22 žffmvtitfto Piómo PERTH COMBOC GALLERY JA MES ROAD MIDDLE SIVAN, 60S6 Ttkfoa:(o9) 271 39% Fux;m)Í14 2665 Odprlo: Oil MrIv lit, nedelje atj 10-1 ~ h ale rija GOMBOC je Itajvecjü ¡trr-inliia galerija u Zahodni Avstraliji. .\tino 30 minut vožnje je od centra Perillo, u prelepem vinorodniiktia kraju Sii'ífpr ] ullcY.Odftrla je lelo 11) 83, V m k niefee pripravijo u ealcri-ji nova razrimu del noameinih umelaikov ali umetniške skupine. Gultrija je bul mmtegti ki/turja. Sla-t'cjjfg gospi.niti Comboca._ PRIREDITVI-: V SLOVENSKEM KU HU PERTH 11. J.91. 1'roflava materintkega dne Icrnlu ho skopima glaibenikot- LEN-HAPPY HOYS 22,0.91. Večer s plešam 3,1Dinner I Janee Igrala bo ikupina glasbenikov LEN-HAPPY HOYS 1 L&.9L Bo redni letni sestanek 31.8,01. Prortava očetovega dne Clasba.-HRAZIL 29.9.01. Piknik RAZSTAVA ROČNEGA DELA. KIPA H S TV A. SI. IKA R STVA Od 26.5. do 2.6.1WI. Rojaki iz Slovenskega kluba 1'crtll pripravljajo rn^jlaVi) ročnih del. kiparstvu in slikarstva od 26.5.do 2.6.1991. N^ktlattji vrhltukl igralci rugbyja se po slovesu otl aktivrtepa igranja še rti tu dokončno poslovili ud lega športa. Možje, ki jo srda j večji dal uspešni poslovneži na najrazličnejših področjih, te že dobro desetletje nsafto tlrn^o leto srečujejo na Mednarodnih veteranskih zborih z več tisoč adeležeari. VII. Mednarodni zbor veterunov rtigbyjo c Pertku bo tudi letos prizorišče več kat 7 tisoč udeleženrav. Udeležila if Di bo tudi tamostojna iJoteflikd ekipa 30, ki bo gost S,K.I*. POLLETNI OBČNI ZfiOR KLUBA PERTH (iltčni zbor Slovenskega kluba 1'nrtb je bil v netleijo, 24.3.91. JVa t) herir m zboru so se pogovarjali predvsem o tem kako tla j bi ft r' bodoče vodilo tO íiot-'enífco organizacijo. Slovenian Club 5 , . FfHTH , t i.'JTfflJJATHOrfA- AlHPQftT J Claut Društva likovnih sa m o rastu ikov-Lj u bij ina Slikar Matjji. Bil kura C ji- liif rojen 11 .S. 104-0. v Ljubljani, kj.T hiti i i.ivi. 7. likovni rti ustvarjanjem se intenjsivntje li k^urjni šele ¡¡atlnjili 12 lel. Po poklica jr pravnik in je lapodeif v |x¥t>£IIO-llVCW0Cni |usriji'Lji! iviritijia Cmpitrtc V LjlJ! jJjililL, Svoje likovno znanje je Izpopolnjeval na števil ni ii tečaji It r okviru il rušiva. ua Ictinjiii Akademiji: /;i hkovno UliCtllO)! in likovni K kolonijah ler uclarniclli pri '/.vezi kulturnih organizacij SIuVeilijil, ki in jili Vodili prignani likovni umetniki: Kovaeiri, Novim!, HaOki, Stivrt 'roman, Trohenlar. Urbančič Zavoliivsck in drugi. V času zarliljili 12 ||-! h- jr iliirrležil številnih društvenih razšla v in slikarskih ejt lemporOv v Sloveniji in v zamejstvu, ler imel turi i šest samostojnih razstav i1 Ljubljani.' Slogovno je zavezan realizmu, ustvarja pa največ v akvarelu, olju in risbi. Motive i*hira največ v okuliei Ljubljane, zlasti na Rarju, nriti-^rif ga [uvdvšvul net I o tak njena narava in enačil îffovenj&g VUnio 23 KANDIDATI TA PODPREDSEDNIKA IN ČLANA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Slovenska cseljenska matica v Ljubljani je pooblastila Avstralsko slovensko konferenco, da demokratično organizira volitve za dva člana i/.vršnega odbora SlM-podptedsednika in člana odbora, ki bi predstavljala avstralske Slovencc. Tako je ASK razposlala Slovencem po AvslraIiji(večini društev, slovenskim organizacijam in radijskim oddajam) obveslilo. naj predložijo svoje kandidate. Volitve bodo 26. maja 91. ob isti uri povsod po Avstraliji. Kandidati naj bi se pojavili Slovenskim narodnim svetom na njihovem območju (ti Sveto tvorijo ASK) s kratkim življenjepisom, zbnli pj naj bi najmanj 10 podpisov ljudi ti podpirajo njihovo kandidaturo. Do izida Slovenskega Pisma so prispeli v uredništvo življenjepisi kandidatov ki jih v tej številki predstavljamo. * 1 —■ ¡PORTRETI émmn^ AM MARIJAN PERálC O.A.M se predstavlja- Marijam rVriif ,i pmiljiKa Si" i1 L slovniikili "inanRadj Viklorijc, Cvrlka Faleïa SloirnlkA rlniátvo Canberra, Slovfníka narodna fvçli u A.C.T. in N-5.W, Urrl.i Priîica SALU K in Svil tlmemkih Orgjrii-uacn Vik lonja, kandidat ])j jf lini L Kil Ldw, ki g.* predirajo Slo-»cnAi nanjiiMi i» Viktoriji, Svçt >!uv<-ii i ili i.iuniiz, Vjkiorij» (ci Sliiï^idiit c|nj.;tv» Melbourne. SALUK predlaga Po končani srednji Sali ir LJubljani zetu se vpisal iia pravno fakultete? (fiitKTZC v Ljubljani, vendar it m mora! iludije leto i944 prekinili radi vojnih razmer. V Avstraliji sem se naselit leta 1949. potem ko sem čas od maja 1945 preživet v begunskih taboriščih in v pomeinih enotah britanske armije. V življenju slovenske skupnosti nem pričel delovati letu I9S2, ko sem pokojnemu pairu Klavdiju O kom t i pomagaj organizirati prvo slovensko službo božjo v Melbournu. Se hranim njegovo pismo, r katerem pravi: "Pol tega bi dosegli kar smo. da ne bi bilo Svoje požrtvovalnosti. " Ko smo v Viktoriji ustanovili Slovenski ktuh Melbourne, seru bil izvoljen tu podpredsednika, potem pa sem, i kratkim presledkom deloval v raznth funkcijah vse do leta ¡988, ko sem se preselil v Queenstand. Leta 195$ sem v svojstvu m j ti tka S KM pričel z izdajanjem d ml I ve nega glasila"Vestnik", ki navzlic raznim spremembam obstoji Se danes. Leta 1969 sem bil imenovan za odgovornega urednika "VESTNIK A " tn m tem mestu sem ostal 19 let. V času 1972-75 sem bil tajnik btvie Zveze slovenskih dru Stev v Avstraliji In v kasnejiih letih do 1988 posvetovalni član v odboru Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji. Po prihodu na Cûki Coast Sem postiti član Slovenskega druStva Planinka in sedaj sem v njegovem nadzornem odboru. V Utih 1963-65 sem bit delegat SDK pri The C,ood Neighbour of Victoria in v letih 1976-78 sem zastopal SDM v Ethnie Commuai lie s Cou ne il of Victoria. Poleg udejstvovanja v slovenski skupnosti sem deloval tudi pri organizacijah v svojem delovnem okolju. Tako sem bil član iti več 1er tudi blagajnik Australian Srvurf-aatlng Commission Staff Association! Vie) ter r letih 1986 do 19SS odbornik Austnilian Brmdcastmg Association fini-red Vfficers Associatkmj Vie). Z A SVOJE DEU) v SLOVENSKI SKUPNOSTI A VST HA ■ LUE SEM PREJEL VEC FORMA LN//I PRIZNANJ S STR A-Ni ORGANIZACIJ. KAKOR TUDI ZASEBNIKOV. NA AUSTRAL!A DA Y j989 PA SEM PREJEL ZA SVOJE DELO V SLO VENSKI SKUPNOSTI AUSTRAL1A ORDER M EDA L B.Pribca v odbor SIM Slovenska izseljenska matica je prvenstveno organizacija, ki rta kulturni ravni povetuje Slovence pa i vetu z njihovo matično domovino. Pri sami SI M. kot tudi izven nje, je bila že nekajkrat izražena želja, da bi bilo treba 10 kulturno raven povezovanja in sodelovanja dvigniti. Morda za to prihaja £as, v katerem hi bila, poleg političnega nastopanja, naša dolžnost, da pokažemo sebi, še bolj pa svetu, da imamo veliko več, kot pa samo narodnpzshavne ansamble, pevske zbore in zadnje časa občasne proteste pred jugoslovanskimi diplomatskimi predstavništvi. Predstavnik avstralskih Slovencev pri SIM hi moral hiti človek, ki bi to odgovorno« sprejel iz kulturniških, ne pa iz političnih nagibov, iz njegove sposobnosti In volja, da bi kvalitete slovarske kulture pomagal prenašati v avstralsko in obratno. Moral hi biti primarno iiobrazen i o sposoben komuniciranja na intelektualnem nivoju, poznati bi moral tako slovensko kot avstralsko kulturo. Smatramo, da je mag. Beri Pri bat kot nalašč primeren za to. Poleg tega. da ja v Ljubljani študiral primerjalno književnost, pozneje pa v Avstraliji opravil magisterij i z angleščine in knjižničarstva ter potem vrsto let opravljal pomembno funkcijo glavnega knjižničarja Ministrstva za zdravstvo pri avstralski vladi, je človek, ki se spozna tako na slovensko kot avstralsko literaturo. Kot pesnik, ki je že izdal dve zbirki in ki mu tretja skoraj izide: v Ljubljani, je vseskozi vzdrževal In še vzdržuje žive stike s pomembnimi litereti v Sloveniji in v Avstraliji. Je prvi Slovenec, ki je pregledno pripre vil in prevedel antologijo ev stranke poezije v slovenščino, ki pa čaka na izdajo v Sloveniji. Mislim, da Bert Pnbac lahko še veliko naredi na področju literature. Je pa zmožen veliko več kot to: kot dolgoletni dejavni član slovenske skupnosti v Avstraliji pozna probleme in potrebe svojih rojakov na tem kontinentu mnogo bolj kot kdor koli drug in nem je tudi zato nepogrešljiv. Bana Pribca toplo priporočamo za predstavnika pri S!M ne samo zato, ker bo nepristransko znal in zmogef zastopati naše ožje interese, ampak predvsem zato, ker smo prepričani, da bo od nes vseh najbolje znal posredovati kulturo slovenskega naroda avstralskemu in obratno- ZaSALUK Jože Žohar /Povzeto po Novo doba/ Z. gornjim predlogom in VfeblDO S< zrlo Urin jam jauen i odstavkom glede ObCaSIlili proleslov pred jugosE.diploinatskiini predstavništvi", Jiiijlf ko iO zaprli Zavrla, liuršlneTja. Tasita in Janšo sem Se aktivno udeleževal protestov v okviru (IrdStva Slovenski I' pisateljev Ljubljani in [HsJprl prve jvobotlns ™iiive v ttovtroki jpvfovini. »»i brjz ivoho-dc posameznikov ai svobode naroda. Marijan Por¿fc O. A M 24 iffovenA&g Pismo KANDIDATI 2A PODPREDSEDNIKA ALI ČLANA ODBORA S I M CVETW(FL0RIAN)FALE2 Cvetka Faleta smo >ia kratka te predstavili v eni od prejšnjih ite vil k Slovenskega Pismu S t da i je g.Falež kandidat za podpredsednika Slovenske izseljenske matice, zato ga spoznajmo podrobneje: CVETKOfFLORUANJ FALF.2 je rojen 14.4.1 VSI. v Uskov-ch pri Krtkem, od osmega leta pa je živei r Orehovi vasi pri Mariboru V Mariboru je končni 6 razredov gimnazije. trenutno pa je i 1 ude nt političnih ved in jezikov na ANU. V Avstrijo se je preselil leta 1949, v Avstralijo pa leta 1950. Le ta 1964 je bil ustanovni član Slovensko avstralskemu društvu Canberra. od 1964-1971 blagajnik društva, od 1971-1974 predsednik društva, od 1971-1975 tudi pred tednik Zveze slovenskih društev v Avstraliji, od 1975-3978 predsednik Ethnic Hroadcasting Couneil ofACT, 1990. predsednik Slovenskega narodnega sveta ACT, leta 1991 pa je postal predsednik Studijskega sklada v podporo slovenščine na Maaparie univerzi OSTALE DEJAVNOST!: -zust o pni k Mohorjeve družbe v Celovcu od 1953; -pospeševal verska srečanja i> Cnnberri. posebej vb obisku duhovnikov; ■zadolžen za finančni uspeh druitva-omogočena gradnja- t N» fv '4 TT I Al oren za pridobitev parcele, razvoj načrtov, posojilo, gradbeno dovoljenje in za vodenje gradnje vse do otvoritve; -pripravlja in posreduje radiiske oddaje i- slovenskem jeziku za društvo tt rte od leta 1975; soustanovitelj Zveze slovenskih društev v Avstraliji, ki je med tj s talim uspešno izvedla tudi turnejo Lojzeta Slaka,--organizator In garantor turneje Savski val; -vsa teta aktiven pri sploinem delovanju slovenstva.. Cvetko Falei pojasnjuje svojo kandidaturo za podpredsednika Slovenske izseljen tke matice v Ljubljani ali člana odbora takole: S prisotnostjo različno mislečih predstavnikov v vodstvu SlM bomo morda uspeli njen ugled popraviti. Slovenska vlada podpira ustanovitev demokratičnih organizacij, ki bodo pravične do vseh Slovencev, IDatta nam je možnost preusmerili delovanje S/M-a in le nori člani bi to rudi lahko uresničiti. Finančni dohodki SlM so last vseh Slovencev fn marajo biti pravično razdeljeni. Tudi to bi lahko uvedli le ljudje, ki niso vezani za stare kolov oz niče. Trudil bi se tudi, da bi bile popravljene krivice ljudem, ki SO trpeli i' času komunističnega pritiska. Matica mora postati mati vseh Slovencev ali si pa tega imena nt zasluti," BERT PRIBAC I5ERT PBIBAC rojen 14. januarja 1)33 v van Sergaši t slovenski Istri. Cimnatijo je loncil v Kopra, Jiato jia jr študiral ita ljubljanski aai>rrii primer jalao knjiži ihjsi. 1 študija ñitaiíaL v Avstraiijc je odšel leta ]9(¡0, Itjcr ft je najprej üooslil kot čisiitrc. nnto poštni uslužbence m pozneje kot bibliotekar. V Avstraliji je končal malura i i anEleíüine, biblliiiíka^ko solo. iključao i muci-iiirijcm na umvcrii ^oieja Juinupi Wnlesu T Švrinevv. DaM je bil iapoilen km šrf bibliotekarske in dokufflimacijskf službe avstralskega miniitntva ia jdravitio. V iej itnji ju bil na poiabllo Siciotnr ríraistieae ornan iia Mladih potih. .Masta. .Mrilíobjii. na ljubljanskem radiu ut >■ loirltüh granati (olfcae (Lfí ¡a V liljunu "elobiee 11973|. ►^PROGRAM WíLOVANJA FUI SLO->i VENSKI IZSELJENSKI M A T 1 C I ^ -Prídsravljmt pri SIM interese vse sloven-' ske avstralske skupnost j negledc na vero, IMXOre, spol ali starost. ■Soodločati o delovanju 5] M kot člia njenega livršntft odbora po tvoji najboljši -¡posohnosii in vesiL v dolilO VMh Slovenk in Slovnice v v Avstraliji. Posredovali SlM posameznika glede želje Jn kritike vnakiga slovenskega društva delfin načrtov Malice med nami. ali Hiti vtz iti pe>nio£ SlM pri njenlli stikih s slovenskimi društvi v Avstraliji in v njfni povtiavi ; amlralskimi institucijami podobne ttanfte. -Svetovati SlM pri izbiri kulturnih gostovanj k našim društvom ¡n naših morebitnih gostovanj v Slovenijo, -Obveščati Jovensko javnost v Avstraliji o aanterjh Matici jiltde njenih šolskih, socialnih in kollurnili pro.eramjh. Štipendijah ¡1(1 Jlert Prihaeostbi: "Ker i a i a nt primerno izobrazbo, sen zares dober komuiiikator in podajalec ter imam širok in nepristranski pogled n* ilon*if-lir in ¿vslrillkc raltuiere . Imam pa tudi v^ltk kmg prijateljev in iiuncev-kult umikov, luk^j-V novi domovini imlnmav Sloveniji, Ce hi katero drušvo ali posameznik iz Avsiltlijt i.elcli sodelovati samostojno z Matieo M bi iitltl nio ¡iroli. li ijoraj navedenega mislim, da sem pravi človek za 1o neplaiano. vtmlai ialitevno in častno funkciio, ČLANSTVO V SLOVANSKIH ORGANIZACIJAH: Društvo slovenskih piiaicijtfviedini član iz Avstralije! Society for Slovene Studies (Wa sh i ngtortj Slovensko avstralsko društvo Canberra Slovensko dmštvo Triglav Sydney Slovenska avstralski literarno umatnlRd krgžekSALUK Član druStva primorskih pisateljev in pesnikov Sivsi član Slovenskega društva Mell>ourne[l9$D'G€) Bivši član Slovenskeja akademskega drustvrtlSyriney i Slovenska izseljenska Matiea Ljubijanafčlan od IBSB) Prihčfva družina: sinfek in M>firciga I l.jubn VRgveC' fribac, uiitetjtL-a folklore. lic rt Pribac tffeveiPlimo 25 ^PO R T R E T ijf LJENKO URBANČIČ-KANDlDAT ZA SLM UENKO URBANČIČ se je rodil 19. decembra v Sttbcu, Srbija, kjer je njegov oče hran j o služboval kot ftnancar. Pri trja ji? mu dali ime M i I/en ko. Oče je bil upokojen 1926. leta in po upokojitvi se je vrnil z i t no Milene:/, rojeno Kalin in edincertt n svoj rojstni kraj Gornji Lagale C. Družina se jt odselila v Ljubljano leta 1934 in Urbančič je maturiral na I.Državni Vegovi. Kol Student je objavljal črtice v "Naši volji". "Našem narodu." in kast 11 je y "Jutru" pod literarnim uredništvom Ludvika Mrzeia. Ob nemškem napadu m Jugoslavijo, r aprilu 194! je biI prostovoljec, kar opisuje v svoji knjižici SREČANJA PORTRETI DEJANJA i. v Črtici Smrtno kolo." Že i' sredi 1941 je organiziral podtalno nacionalistično skupino "Petrovn gunla. Temu je sledilo v marcu 1942 fašistično italijansko koncentracijsko taborišče Conors. Bil je aktiven član Sokola in Ljotitrevega Zbora ter eden Vidnejših or^aniimorjev Slovenskega Domohranstva. njegov časnikar in propagandist ter soured ni k dvotedenske ilustrirane revije "Slovensko domobranitto,"kakor tudi avtor prve domobranske pesmi"Legljonarji, domobranci." Domovino je zapustil 6. maja 1945. Živel je in potoval po italt'/i in Nemčiji. 1950 jse je priselil v Avstralijo, kjer je delal kol hlapec na posestvu ovac, potem kot delavec Snežnih gorah in kot gradbeni iti železarski delavec v Syd-neyu. Bil je aktiven slovenski delavec ter izdajatelj in urednik nekdanjega "Žara. " Uredil je tudi "Slovenski obzornik v Avstraliji. Je član Slovenskega na rodnega odbora, predsednik Slaven skega narodnega društva v Sydneyu iti član avstralskega Slo venskega narodnega sveta. V angleščini je urejeval "liberal Speclntm trt sedaj "Esprit de Corps." Je eden vodeiih konservativcev v avstralski Liberalni stranki. Od 1979 do 1986 je bil predmet ogorčenih napadov avstralskih občilih zaradi svoje domobranske aktivnosti P državljanski vojni. Napad so podpihovali jugoslovanska komunistična mreta, fabifamkl socialistični elementi in pa levičarsko usmerjeno krilo r sami Liberalni stranki. ¡989. je izšla knjiga izpod peresa Marka Aaronsa, članu poznane judovske stalinistične družine v Avstraliji pod naslovom "Nacistični ubežniki v Avstraliji", ki posveča Urbančiču dva sovražna poglavja, vendar rti dosegla velikega učinka, ker je biI Urbančič trikratno rehabilitiran: d Li&enriru' stranki, v Senatu in na Vrhovnem sodišču. Ljenko Urbančič je poročen z Američanko Beverly Anderson. ¡Povzeto po biografiji iz knjižice Ljenka Urbančtča SREČANJA PORTRETI DEJANJA I. / IZJAVA LJENKA URBANČIČA V PODPORO SVOJE KANDIDATURE ZA PODPREDSEDNIKA SLOVENSKE IZSELJENSKE MAT1CE(SIM>V LJUBLJANI Dobro po/na on doma in tukaj in priznano od predstavnikov oblasti In funkcionarjev StM-a samega je dejstvo, da je SI M v preteklost i razdvajal Slovence v Avstraliji, ker so se takratna oblasti baie vplive politične emigracije in se je SI M, kot pokorni sluga režima, ki ga je financiral, koncentriral na blatenje ljudi, kot sem jaz, po svetopisemskem gejfu:Udaril bom pastirja in razkropila sc bo čred*. Funkcionarji SIM-a razglašajo seda j: Te mpora mmantur mjs et mota mor in illisIČasi se spreminjajo in mi se spreminjamo i njimi). Pravijo, da hočejo popravit! napaka preteklosti in biti most med dlasporo in domovino za vse Slovence in ne samo za izbrane, ko se je to dogajalo v preteklosti. Dolžnost Slovencev v Avstraliji je, da SIM-u v teb naporih za vsestransko irt sporazumno sodelovanjem vsemi močmi pomagamo- V tej pomoči ne smemo pozabiti, da joie most spra ve najprej potrebno prepričati o ideoloških, če že ne osebnih spremembah v SI M-ur tiste Slovence, ki so bili v preteklosti cfeicEni zlobnega natolcevanja StM-e. Če Slovenci v Avstraliji, pa naj bodo kakršnegakoli prepričanja, izvolijo kot svoja zastopnika dva od tistih avstralskih Slovencev, ki sta se v preteklosti s svojim ozkim sodelovanjem i SIM-om onemogočila pri tistih Slovencih, katerih sodelovanje SIM najbolj potrebuje, potem ni nobenega upanja, da bodo napori SIM-a uspeli. Kot nujno se moramo zavedati, da če jaz, kot poznani sovražnik bivšega zlu delne ga diktatorskega režima in nasprotnik razdiralnega dela SIM-a ponavljam, da ča jaz najdem modus vivendi z SI M, tedaj in samo tedaj bo bodočnost medsebojnega sodelovanja vseh Slovencev v Avstraliji zagotovljena, Gotovo se bodo slišali glasovi, da mi mnogi Slovenci v Avstraliji nasprotujejo, V nasprotju, kar so agenti bivšega režima in SIM-a v preteklosti trdili o mani, nisem v svojih stikih, ki niso majhni, s Slovenci vseh mišljenj, nikoli naletel na osebno na-sprotstvo, kar priča, da je bilo nasprotovanje proti meni samo goio organizacijsko nasproistvo forsirano od bivšega režima, ne pa proti meni osebno. Moja kandidatura jo za boljšo in uspešnajšo bodočnost SIM-a v Avstraliji. Peti kandidat za SlM je JVO LE SER, ki nam svojega življenjepisa sicer ni poslal, vendar nam je povedal v nekaj kratkih besedah kako si zamišlja sodelovanja s SI M: "Moje načelo, kot morebitnega člana izvršnega odbora SlM bi bilo, da bi držal razmerja SIM-a do vseh Slovencev-izseljencev na poštenem in odkritem odnosu; želel pa bi tudi, da na hi bilo nobene diskriminacije do kogarkoli," ROJAKI UDELEŽITE SE V CIM VEČJEM ŠTEVILU VOLITEV ZA PODPREDSEDNIKA IN ČLANA IZVRŠNEGA O OR A SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI VOLITVE BODO PO VSEJ AVSTRALIJI 26,maja 1991. od 1 th-13h Kraj volitev in druge informacije vam bodo posredovali na vaših etničnih radijskih oddajah v slovenskem jeziku 26 iffeven 'Phmo OSNUTEK PROGRAMA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Novo besedilo, odobreno na zasedanju 29. in 30. marca 1991 (vnešene vsebinske s premeni ho so podčrtano) Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu i ¡i porekla po vsem svetu Črnimo kot posebna, s vojska skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjer koli že, prebudi občutje za slovenstvo v njegovem okolju: v domovini, v manjšinskem zamejstvu, v izseljeniStvu. Kongres naj premaguje delitve, ki izvirajo bodisi iz najSih medsebojnih obračunavanj med vojno in po njej bodisi iz dejstva, da sicer strnjeni slovenski živelj pripada Štirim različnim državam in da so slovenski izseijenei razpršeni po več kontinentih. Kongres naj presega in blaži učinke političnih dolžnostnih razmerij, ki vežejo Slovence po svetu na različne države, kakor tudi učinke tujih okolij na slovensko zavest. Svetovni slovenski kongres je dejavnik slovenskega naroda pri njegovem vključevanja v proces vedno večje svetovne soodvisnosti narodov in tudi njegovega prizadevanja po uveljavljanju mednarodnopravnih jamstev za lasten obstoj in razvoj. Naj gre za razmere v izvirni domovini - v državi Sloveniji in v zamejstvu - ali kjer koli v izseljcništvu, povsod mora Kongres negovati duha narodne vzajemnosti in medsebojne zavezanosti. z vsemi pravicami in častmi, (ako mrtvim kakor živim. Spravna svečanost v Rogu je pri tem mejnik in naj bo zaveza za resnično poravnavo krivic iz preteklosti. Naravnanost k spravi sloni na spoSfljivem upoštevanju razločkov, ki jih je zgodovina vnesla v naSe narodno tkivo. V njih spoznava kongres vir naše pluralistične razgibanosti in ustvarjalnosti, v celostno predramljenern zgodovinskem spominu pa temelj novega začetka zgodovinskega bivanja slovenskega naroda. 3. Svetovni slovenski kongres bo spodbujal vzajemno pomoč med Slovenci doma in po svetu. Republika Slovenija mora imeti enako zavezujoč odnos do vseh svojih ljudi. Slovenci po svetu pa moramo v svojih sredinah varovati samostojnost, saj bomo na ta način najbolje ohranili sposobnost za preživetje v bistveno drugačnih okoljih. Poleg tega bo na5 pogled na domovino zaradi zemljepisne mzdaljc in civilizacijske drugačnosti vedno dragocen rodoviten vir naše znajdljivosu v svetu. Zgodovinska zakoreninjenost v Siovcniji pa pomeni Slovencem po svetu trajno duhovno zaledje in vir ustvarjalnih pobud. Da bi se približal tem ciljem, si mora Kongres posebej prizadevati v naslednjih smereh: 1. Svetovni slovenski kongres si bo prizadeval ohranjati slovenstvo, kot to ustreza slovenskemu življu v izvirni domovini in po svetu. Slovenski kulturni prostor in slovenski občutek za domačnost naj se brez zemljepisnih omejitev uveljavljata povsod tam, kjer Slovenci prebivamo. Kajti že v preteklosti je bila naša kulturna zavest tista moč, ki je ohranjala slovenstvo tudi v zelo oddaljenih okoljih. Zato lahko vsak izmed nas prispeva k dobremu imenu in vsestranski uveljavitvi slovenstva v svetu. 4. Svetovni slovenski kongres bo spodbujal kulturne, gospodarske, znanstvene in druge vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva. V dolgih desetletjih smo se Slovenci v Številnih državah, kjer stalno ali začasno prebivamo, s svojim delom in svojo sposobnostjo uveljavili v kuhu-ri, gospodarstvu, znanosti, kulturi In drugih dejavnostih, Toda vse te naie ustvaijalne sile so razcepljene ali vsaj med seboj nepovezane. Kongres si bo prizadeval, da Slovenci v svetu, k t imamo sorodne interese in skupne dejavnosti, navežemo med se boj-ne stike, kar je naš skupni interes, hkrati pa kakovostna pridobitev za ves slovenski narod. 2. Svetovni slovenski kongres stremi po narodni spravi kot temelju na Sega so biva rja. Sprava pomeni pomiritev in premagovanje naše medsebojne odtujenosti zavoljo izseljeniStva* delitve slovenskega ozemlja ter obračunavanja med vojno in po njej. Vsem Slovencem mora biti vrnjena domovina 5. Svetovni slovenski kongres si bo prizadeval za popolno uresničenje samostojne in suverene države slovenskega naroda. Le suverena država je lahko zanesljiva osnova in jamstvo slovenstvu doma in po svetu. Ta država, oprta na ustavo Republike Slovenije, moni biti sprejemljiva za vse Slovence, to pa je lahko le demokratična, tffovetu&g Pismo 27 pluralistična država s svobodnim gospodarstvom in prostoru ustrezno notranjo ureditvijo. Slovenija jc naravno duhovno središče slo ven siva i it slovenska država naj postane ttidi njegovo materialno oporišče, ne da bi bila zaradi lega nadrejena rojakom v drugih tiri a vab. Ta prizadevanja v Republiki Sloveniji in zunaj nje kongres podpira in bo s svojo samostojno dejavnostjo spodbujal slovenske oblasti pri uresničevanjn teh ciljev. S skupnimi močmi moramo doseči, da se bo Republika Slovenija razvijala v moderno državo, ki bo temeljila na človekovih pravicah, državljanskih svoboščinah in soejahu odgovornosti ter jih bo tudi varovala. 6. Eden izmed nujnih ukrepov za uresničitev slovenske samoodločbe je internacionalizacij a s lovens ke g a vprašan ja. Ta je nujno potrebna in bo aktualna loliko časa, dokler ne bo Republika Slovenija mednarodno priznana icr uveljavljena drža v;i in dokler slovenske manj S i ne v sosednjih državah ne bodo uživale vsaj tistih pravic, ki jih manjSinam priznavajo mednarodne listine in pogodbe. S plebiscitom smo Slovenci potrdili voljo. da živimo v svoji samostojni in ncodvisiti državi. Državne suverenosti ne bo mogoče doseči, dokler bo svet gledai na naš obstoj kot na notranje jugoslovansko vprašanje. Z dejanji kvalitetnih sprememb v naših notranjih razmerah moramo prepričati svet, da prevzemamo ttase odgovornost za svojo narodno usodo. Kongres bo s svojo aktivnostjo spodbujal in podpiral suvereno icr državniško vedenje oblasti Republike Slovenije in s tem vstopanje slovenske države na mednarodno prizorišče. Slovenci po svetu pa bomo to vstopanje olajševali s svojimi izvirnimi prispevki in s svojim vplivom v okoljih, kjer stalno ali začasno prebivamo. S tem delom bomo tudi prispevali k uresničitvi cilja, da slovenska država poslane subjekt mednarodnega prava, kar lahko v polni meri doseže !e kot polnopravna članica Organizacije Združenih N:iro-dov, V ta namen _bosta Kongres in njegovo članstvo deiovala povezovalno, smotrno in or^ ganizirano. jlflRiLT i[l*.'L L'l frt j:i:tiii!.(J SiiAiitiju Car&arj^vj 1, Ijubljann 1 osnutek statuta ssk ima členov. zaradi d0l2inf tekstov objavljamo samo PREAMBULO. celoten osnutlik statuta JJO izbočen vse« članom on bokov si.ovi-insmh narodnih svetov v avstraliji. OSNUTEK STATUTA svitovnega slovenskega kontjkesa Novo besedilo, odobreno na zasedanju 29. in 30. marca 1991 PREAMBULA 1. člen 1. Svetovni slovenski kongres (v nadaljevanju Kongres) je vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje i rt združuje Slovence doma in po svetu na temelju zavezanosti slovenstvu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike. 2, Osnovni listini Kongresa sta statut in program. 2, člen 1, Glavni programski cilji Kongresa so: - ohranjanje slovenstva; - narodna sprava; - vzajemna pomoč med Slovenci doma in po svetu; - spodbujanje kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi; - uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države ter prizadevanje za njeno med narod uopravno priznanje; - internacionalizacija slovenskega vprašania. 2. Program Kongresa opredeljuje stališče do teh vprašanj. 3. člen I. V skladu z glavnimi programskimi cilji so naloge Svetovnega slovenskega kongresa zlasti: - da brani pravice in interese slovenskega naroda povsod, kjer so te pravice kršene alt se te interese zanika; - da se zavzema za človekove pravice Slovencev kot posameznikov povsod, kjer so te pravice ogrožene; - da posreduje svetovni javnosti informacije o slovenstvu in problemih slovenskega naroda; - da navezuje stike s sorodnimi organizacijami drugih narodov. 4. člen 1. Statut Kongresa vsebuje poleg splošnih in končnih določb obliko njegove organizacije, določa njegove organe ter ti rej a njegovo članstvo, način njegovega delovanja in financiranje. 28 iffovensfcp Pismo SPORED ZASEDANJA (odobren na zasedanju iniciativnega odbora 29. in 30. marca 1991 v Poljčah) če trtek, 27, j unija - Lju bij an a - Cankarj e v dom 10-00 - Začetek zasedanja, izvolitev delovnih tdes zasedanja, potrditev začasnega poslovnika in določitev roka za predložitev kandidatur ter popravkov k programu in k statutu II .00 - Slavnostni začetek zasedanja, pozdrav predstavnika Republike Slovenije, Štirje referati (iz matične Slovenije, iz zamejstva, iz Evrope in iz izseljen i Stva) 13-00- Prekinitev 14,30 - Poročila iniciativnega odbora in predstavnikov posameznih območnih konferenc oziroma regionalnih odborov; sledi splošna razprava 17.00 - Umestitev komisij in delovnih sekcij pete k, 2 8. j u oij a - Ljubljan a - Cankarj ev dom 09.00 - Zasedanje komisije za statut in zasedanje komisije za program (predvidoma do 13. ure); seja verifikacijske komisije 14.30 - Nadaljevanje zasedanja komisije za statut ter zasedanje komisije za kongresne dokumente in volilne komisije petek,28.junija 09,00 - Delegati in gostje, ki ne bodo zaposleni v kom i sij a it bodo v treh ločenih skupinah obiskali slovensko manjšino v Italiji, v Avstriji in ji a Madžarskem sobo la, 29. j u nij a - Lj ubljana - Ca ukarje v do m 09.00 - Poročila o delu komisij, odobritev statuta in programa ter volitve glavnega odbora in drugih organov kongresa za naslednje triletje; določitev kraja, kjer bo naslednje zasedanje Kongresa 13.00 - Konec dopoldanskega dela 16.00 - Tiskovna konferenca 17.00 - Slavnostni zaključek kongresa: nagovor novoizvoljenega predsednika in sklepni pozdrav predstavnika Republike Slovenije neddj a, 3 0. junij a - Cel je - Narodni dom 10.00 - Odhod iz Ljubljane 11.00 - Umestit vena seja novoizvoljenega glavnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodiiča (predvidoma do 16. ure) 16,00 - Družabno srečanje za vse udeležence Kongresa "SLOVENSKI SVET" UO NOVO GLASILO SLOVENSKE KONFERENCE SSK, KI GA DO UREJEVAL PROF. ALEKSANDER ZORN $ffovent>}}g Pumo 29 Iniciativni odbor Slovencev vi. R«mh|jkc Slovenije, i/ slovenskih naseltiveuth območij v Avstriji, Italiji in Madšanki, ter i» vseli dežel iti krajev sveta, kjer žive Slovenci predlani USTANOVITEV SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA m m Kongres, kakor gn predlaga inieiaiivni odbor, je neodvisen od oblastnih struktur in držav, v katerih živijo Slovenci; politične stranke, v etike ustanove, kulturne in društvene urbanizacije, gospodarska podjetja ill korponscjje ler poklicna in stanovska združenja ne pnp^ojujeju njegovega deja. Kongres H' konstituira it. delegatov, ki jib na svoji It poprejšnjih zborih izvolijo regionalni kongresi i» posameznih območij, kjer žive Slovenci. Kongres je ustanovljen * zborovanjem delegatov: k- ti sprejmejo program in statut lerkvdijo vodstvo, ki ho zagotovilu demokratično upravljanje Kongresa, <Š> 1'rvo usedanje Svetovnega slovenskega kongresa j>o, kol ie že znano v Ljubljani od 27, do 29. junija, medtem ko Se ho juiujil V Celju Festal novoizvoljeni ud ime. ] PllEDKONGRESNE NOVICE C=3 V četrtek 2ft, februarja 01. je v Ljubljani zasedala ko m sija Skupščine Republik» Slovenije za Svetov, m slovenski končaš. Seje m je udeležil tudi predsednik osrednjega iniciativnega odbora Bojan Brezigar ki je komisijo secnuril z doslej opravljenim delom iu njenim članom izročil osnutka sporeda ¡11 pnwa-ma Svetovne« slovenskega kongresa. Sejo je vodila predsednica komisije Sjponietika Hribar ki je (udi predsednica konferenc« n Slovenijo lorje «ingovoriU o pripravah za ttuldjinsko zasedanje M a *rji so VSI poslanci v svojih posegih podprli pobude za Svetovni slovenski kongres in izrazili Željo, da bi bili * bodoče se seznanjeni s potekom priprav na zasedanje. Seje So Se poleg predsedniee ilril.arieve udeležili še predsednik Horn i Suklje ter poslanci Lev Kreft Ja-čie " CCt 'jcl ............FtlilCek Rudolf, FraneColija, Iva rta Keher in Ciril Ribi- ir3 Obisk pri Milanu Kučanu in Lojzetu iVleHdu-predsednik osrednjega iniciativnega odbora Bojan Dre-¡¡igar pre( sedrtiea konference za Slovenijo Spomeiikn Hribu in eian osrednjega iniciativnegaodbora ttavel Kotlnc slo oluskab predsednika firedsedstva Refiublike Slovenije Milana Kučana in predsednika slovenske vlade Lojzeta Petcrlcia. ¡Mu ločenih sestankih soju seananifi s pripravami na zasedanje Kongresa ter ju povabili, da udeleženec uradno pozdravita v imenu Republike Slovenije, Oba sta podprla pobudo H sklicanje kongresa in zap lovila svojo prisotnost. V prihodnjih dneh pa so člani iniciativnega odbora posredovali puvabilo na Kongres tudi predsedniku skupščine Franeelu tlučarju. (a] Obisk Spomenke liribar v ZDA, v Kanadi in v Argentini-Ohisk je Hribarjeva začela v Toronto nadaiie-vala v ¿DA, kjer je obiskala Cicvel a nil, Chicago, New York in Washington ter končala v Buenos Aiwa. m Aledregiujtalni odhor za Ska mlina vijo-Tudi ua 5vedskem je bil V Eiolshyhrminu pri Vcllandi ustanovljen ^lerlregiorialro odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Skandinavijo. Ustanovni člani odbora prihajajo m slovenskih naseihtu v Švedski, Danski in Finski: c=c Krajevna sekcija za Gorico A/ Gorici je bil ustanovni občni zbor sekcije Sveto vnosa slovenskega kongresa za Oorico. Na sej; je bil iz voljen začasni odlior, ki Jki skupno s trjsškhu ml borom-ta je bil izvoljen EC lansko Ifto-pnpravil občni ahor regionalnega odbora za Slovensko manjšino V Italiji, ft Profesor Aleksander Zorn Ljubljane, ki nas je pred nekaj meseci obiskal sedaj Urejuje jdasiLo slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa pod naslovom SLOVENSKI SVET. (s) V Avstraliji potekajo znotraj Avstralske konference oziroma Si »venskih narodnih svetov volitve »a delegate na Svetovnem slovenskem koiigresu.Osnutek Slatuta Svetovnega slovenskega kongresa nam dodeljuje 10 delegatskih mesl. IVovost:Avstralski slovenski konferenci «C bodo najverjetneje pridružili tudi Slovenci h Južne Avstralije, Morda IkuIo do ¡zida Slu venskega pisma lo Že Storili, i32l K) m Nad cd nji ohčni ziior ASK-ja bo 4. maja v Melhoumu, 3. maja pa se bo sestal Upravni udhor ASK.ja. Oba dneva bosta posvečena priprava m na Svetovni slovenski kurijjn's. 30 tffevetii&g Phmo ©REPAM KOMPAS TOURtSTlK INTERNATIONAL potovanji: na slovenski svetovni KONGRES JUNIJA 1991 ALI NA OBISK SLOVENIJE Kompas-slovenska turistična agencija. vam je pripravila iri ponudbe za obisk domovine ob priliki prvega Slovenskega svetovnega kongresa v juniju in tudi za vse tiste, ki boste letos po dolgem času ponovno ali prvič obiskali noYO-prcrojcno Slovenijo. I .Najugodnejša ponudba, ki smo jo uspeli organizirati je direktna /veza iz Avstralije v Ljubljano preko Dunaja in sicer z; AIR LAUD O do Dunaja in našo slovensko A DRI A-AIRWAYS iz Dunaja v Ljubljano. Direktne zveze so it Sydney a vsak če I r tek z odhodom ob S,45 zvečer. prihodom na Dunaj v petek ob 11.20 dopoldne in nato z Adrio ob 12,50 za Ljubljano, s prihodom oh 13.30. Povratck v Avstralijo je možen vsak petek z odhodom iz Ljubljane oh 11.20, prihodom na Dunaj oh 12.00 in odhodom za Sydney ob 13,30 ter prihodom v Sydney v soboto ob 18.20. Cena ¡ta povratno vozovnico v visoki sezoni od maja do konca avgusta je AUD 2.390 za potnike iz Sydney a, potniki iz Melbourna, Adelaide in tirishana pa plačajo še AUD 100 za povratno vozovnico iz in do teh mest. V juniju imamo posebno ugodnost, če boni o dosegli 25 potnikov na letih 13. ali 20. ali 27 .j unij a. Potem bomo lahko izžrebali srečnega dobitnika za eno povratno karto do Ljubljane, na enem od teh letov, ki bi imel več kot 25 potnikov, 2r 2. Z a potnike, ki bi potovali v kraje v južni ali vzhodni Sloveniji in jim je letališče Zagreb bližje, lahko ponudimo potovanje z LUFTHANSO v celoti in sicer iz Sydneya, Melbourna, Adelaide in lirisbana do Franfurta in Zagreba z zvezo mi isti dan in nazaj s prenočitvijo v p ran k fu rtu, ki jo organizira Lufliansa. Iz Avstralije se v visoki sezoni od maja do avgusta potuje do Zagreba vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo zvečer. Cena povratne karte za visoko sezono je AUD 2,479 iz vseh štirih omenjenih krajev. 3,Za potnike, ki se bolj spoznajo s svetovnimi letalskimi družbami in nimajo nič proti presedanju in uporabi več letalskih družb na poti V Evropo pa imamo najcenejšo varianto, V visoki seyoni in sicer z THAI INTERNATIONAL iz Melbourna, Sydneya in Brisbana do hankgkoka in nalo s skandinavsko družbo SAS preko Copenhagena do Zagreba! takojšnja zveza v Copenhagen» /a Zagreb! in nazaj, iz Sydneya je možno potovati vsak dan razen petka in nedelje, iz Melbourna vsak ponedeljek, sredo in četrtek in soboto in iz Brisana vsak torek. Cena povratne vozovnice je AUD 2.150 od maja do konca avgusta v odhodu iz Avstralije. FS Popust za otroke od 2-11 let so na Laudi 61% odrasle cene, Lufthansc 75% in kombinaciji Thai/Sns tj7% od gornjih cen. Lep pozdrav vsem Slovencem dobre volje v Avstraliji. Sicbej Janko, direktor KOMPASA v Sydneyu Telefoni02)223 4197, 235 3436 FAX:j02}22l 4457, 232 S512 EUROTRADE Miklošičeva 38 Ljubljana, Slovenija 61 000 NAROClLNICA YtiD<>*lwia SLOVENSKI TOLAR skovan v čast slovenski državi in ob I.zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa Naročam................kosov po ceni 450 AUD ali 334 USD. Stroški poštnine znašajo 5 USD. Cenjene naročnike prosimo, da naročilo potrdijo z vplačilom naročila pri Gewerbc und Handcisbank, Klagenfurt/Celovec, Avstrija, Konto No. 100 10 594 v korist Unicom Gcs m.b.h.. Celovec. Namesto nakazila lahko priložite naročilu tudi ček. Točen naslov na katerega se pošlje s priporočeno pošto naročene loiarje: Datum................„..,,...........Podpis,,,.............................„ Slovenski tolar jc kovan v zlatu in srebru. Notranji medaljon premera 23 mm v zlatu 986/000, 5 gramov zunanji obroč premera 30 mm v srebru 925/000. visoko reliefno kovanje na poliranem ozadju. Emisija jc slrogo omejena. Tolarje naprodaj v eksluzivnem eiuijti s certifikatom. iffoveti s&p Pismc* 31 IZ SLOYENI JE sporočajo 10 POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGAJEZIKA {1.6.-9. S.91.¡Ljubljana Letos bo poletna šola slovenskega jezika jubilejna. Zaradi desete obletnice in zaradi prvega Jeta slovenske suverenosti se bomo pri organizaciji še bolj potrudili. V stih tednih bo več jezikovnih tečajev, ki bodo obogateni s predavanji, delavnicami, predstavitvami in poučnimi iifeti po Sloveniji. Udeleženci so večinama srednješolci in študentje, prihajajo pa tudi i ta reji!: znanstven i ki, umetniki in upokojenci, Naši študentje morajo biti stari najmanj 16 I«. Prijavnice ia tečaje, ki se začnejo 1.7. poslati najkasneje do 3C.aprila, za ostale pa do 15. maja. Slovenska izseljenska matica bo za udeležbo v programu Poletne šole podelila 15 štipendij. Pogoj za pridobitev Štipendije jc aktivno Sodelovanje v slovenski skupnosti. Interesenti naj predložijo priporočilo «I a venski h ustanov, organizacij ali društev, Proinje pošljite na naslov Slovanske izseljenske matice. SIM, Cankarjeva l-ll.,Ljuhljana 6 T OOO.SIovenija YU Ostale prijave za Poletno 5olu slovenskega jezika pošljite na naslov; Poletna šola. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljane, Slovenija, VU, Telefon: 38 61-332 611 in t.238, Fax: 3& £1 332 659 Organizacijski direktor Poletne šole slovenskega jezika Mihael Bergant, prof. Prijavnica Encircle (he Course you vi ah le attend and underline the level; Ime m pminul Name anil Datum rojstva Birthtfale tlmVday . mosui:'moron HflOfyMI SpoVSBi. Kiaj City. tMca Slreel .. Drsava Country....... Teieton Teloulione ... Poli he Profession. i (j ledr ion: 1. ¡1*1 y ,-ivgjst a} nofinal 0 we* July 1 August" ii 4iediic 1. (UHj 26. puli, ii] normal i wee* July t J illy 26 III n tedne i jul, I1). I'lllf a) normal 3-wet*: July 1 - July 19 iV. 3 ledne 22 juli| D avgust a> normal 3w00k- July 22 August 9 V. 2 ts.iina 1. juli| ■ IS- J L H111 a) normal. 2wch July 1 ■ July 12 V. 2 tedila IS, 11J L,J ■ 2tJ, |uli, :ij orwiiubJ. 2-week: Jiity It Juty 2I> Vil 2 ludna |. ,1-; i! avuiisl ,H jvjfdnal i Vn^ek: Julf ?L1 Aipyu« S OCKroijte, k|e til radi sodelovali. Encircle me lie Id & you wish 1o participate In: Vein: lessons: Delavnice Workshops Krožki: Ciieles: ■ foniora (Diioie ■ ipon sjjon * umetnost an ■ gfftiaitfče 1Heali*r ■ novnwstvo journalism ■poStfa potties nl mteuzn 0) i; item iv 0) mtOllirv. u) Nirenjbv C> irHOrmativ, * ti) inlenziv. c} iniormativ. ■ b) imenov. C) ■lfoimativ * incntN. c) ¡nkwmativ * 1 Slovenska petje singing ui Slovene ■ ročna Ocia handwork ■igodomna luilofy izotyszba Fiekf ol study..... Znaoic lojiti je.; Knowledge oi foreign languayos.. Kontaktni naslov v Sloveniji' Conlad address In Stovonla hie m priimek Full Mame. ... Tuition Telephone. Naslov Address.. Dulmi Stanovanje m lirsno v kOlKliu Oa ne in a nje aloveniiFne (prekdžujie) i Knowledge Of Slovene (cross) Board and accommodnlion in dormilory yOS oo Potema ioia I. raiumem understand Z. govorim !speak 3. pišem \ write nič noihing il tl (I zelo malo veiv little 1) n malo a lime I] [1 El douro well El I! II zetodotjro Q^um veiywell Oate........................ Cena In plačilo d ledeniki program ali nernogot-e ho popraviti mural/te krivice, mogoče m ott-fiíjo pa jepopraiñii materialne. Ne priznavamo nobenih izgovorov, dn jt delti preoiiseíno. pnett?fj-r^íí* eirauo ali nerešljivo ZU narorl. ki Sf je odločil za dem o-krucijo m prm'pt« državo. Dula jc jc treba lotiti takoj tn vrnili oropano pwfcoženje i; celoti. To pravico nam m omjo dati ~ zakon om. ne. Itomo je iskali kot h hipee J vrne j. Z veseljem vam sporočamo, fin naša prizadevanja že rojevajo prve uspehe. I'ri «ot-f oblasti, kjerkoli smo bili sprejeti na pogovore. íí?eo Weícft na poíno razumevanje. Ugotavljamo ugodno politično voljo. Naši člani ío ufcfticerii u rrirbcju republišku telesa, ti lattgirajo tO problematiko. Itili smo pobudniki zakona o začasni prepovedi sečenj v odvzetih gozdovih in začasni prepovedi prometa ; «epreirtiertirmrtri !■ družbeni lasti. Spremljamo podobne procese v tujini ¡H V Jugoslaviji, Hodite pozorni na Vasa odvzeto lastnino in ob kakršnih koti molilnih posegih protestirajte in takoj obva-itite flir-se združenje. I"ričenja ic priprava zakonu o denacionalizaciji, ki bo dokončno uredil našo problematiko. Do izida tega Vikona r' glavnem ni mogoče pridobivati lastnine nazaj. l'o izidu Bik O rta prj Se bo da lo naše probleme vgfovnvm hitro urediti. Vabimo prizadele, lastnike odvzetega premoženjn aaj jp priključijo ftííerrrrj jf/rrišerrjrj, saj je ecfiHto pri nas zbira celotna evidenca, i*tavna pomoč je v tej fazi preko združenja Ip. posvetovalna, iaj W dela opravljamo prostovoljno in v prostem iatu. Za normalno delovanje združenja laj protimo. da izpolnile priloženo pristopnieo in jo Dmete na naš naslov ter plačate lelno Članarino ali prostovoljne prispevke no žiro račun: 50100-620 107 0$ 10101 IS 1673116 pri Ljubljanski banki, enpffl 010, Uradne ure jo dimic so v naših prostorih na Adamič-Lu ndorem nabrežja 2 i/ Ljubljani, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldan od 9.30 do 12 «j-o j>j popoldan od 16 do 18 ure.'v petek íamo Jopoirínn. Lep pozdrav Ptedsednik ZLRP Franc k goric k GEZOCIDI "Zadeto ljudstvo nam potrjuje, da stari politiki niso streljali sama kozlov. -Trati, ki so nam vse pni ril, so nas že do kosti obrali, -Samo tisti se izogibajo resnice, ki so z lažmi bogateli. /Gera Mitkovič-mariborski "VEČER"/ tffcv&uM Vumo 33 FOKUS KVADRATURA KROGA Januarja iia si Mah iz oči v ov!i do vmh oboraicni hrvaika policija in jugoslovanska armada m majkala je samo ie vžigalica, pa hi razneslo balkanski sod smodnika, liikrai je hrviiiki pretisaMk 'Judmaa končal krizo s pome nljmrni besedami, da je vojska očitno mislila, da 311 nameravajo brvaikc oborožene entttc napasli, medlem ko sc je hrvaika ohlasl bata nasprotnega. In čc k oboji strinjajo, daje na obeh straneh prcvcC oroija in da jc bojna pripravljenost uheh posledica nesporazuma, potem jc pai čas, da ohoji povesijo cevi. In sli jih. Ki pomembno, ali jc kilo od prisotnih rta listi seji drijavnega predscdslva, koso hite ¡¿rečene tc besede, povedanemu verjel. Pomembno jc, da sn sc vsi vpleteni otirtiLiiiU, kol da je bila ptmedi mn ranica, tn posledice lega so bile vsiij za nadaljnji potek jsigajanj v Jugoslaviji morda celo odločene, Priznano je bih), da mir v Jugoslaviji, tako koi je dolgjt ]*witjna leia v svetu, icmeiji na ravnovesju siratiu vpletenih sil. In da slovensko ustanavljanji' lastne vojske iz cnol teritorialne obrambe in brvaiko oboroževanje ter iirjenjc rezervegn ses-iava policije prispevata k mirnemu reševanju jugoslovanskih razprtij prav toliko kot vpletanje jugoslovanskega armad neg a vrha v notranjepolitično iivljenje na si rani srbskih komunističnih obktsii. JugasRovnnskih ublaži odtlej kot posebnega pari ne rja v pogajanjih n>ed republikami ni več. So tc sc republike ■ dri a ve na Jugoslovanskih tleb, ki se morajo sporazumeli o svoj i K bodočih medsebojnih iHintisih. KasncjSi iidsnip predsedujočega zveznemu državnemu predsedstvu Joviča in potem preklic odstopu - tilnije v imenu zaSčtle srbskih nacionalnih interesov * sla tak policaj |e ie uirdila, In ker gre verjeli najnovejšim besedam sedanjega podpredsednika zveznega državnega predsedstva Hrvata Mesija, bo ta I S.maja zamenjal na nominalno najvišjem političnem mestu v zvezni dri avl Srba Joviča - a /alu bo moral potoka j premiera lapuilili Urvat MarkoviC. Su ftja sc sicer, da bi znal novo jugoslovanskovlado vodili Skiucncc, vendar bi jo zaradi notranjepolitičnega ravnovesja skoraj motat vudiii Srb, Mir v Jugoslavije vravnotefju na tchinici med Zagrebom in Beogradom. In Slovenija? ZnaSla se je v vlogi talca. Ohc spni skrajnimi trdna, daje nivmucJjc odvisno od nje: I frvaii pravijo, da sc txxk>, čc sc odcepi, *e isti Iren a tek odcepili 1 udi om. .Srbi pravijo. da se Hrvaii (zaenkrat ie) ne murejo odcepiti hrez krvi. Ilkrali Srbi pravijo, da Jugoslavije, če se odcepi Sliivcnija [siccr proli temu nc bi imeli nič), potem ni vec m r. njo p;idejo tudi notranje meje med republikami. Hrvati odgovarjajo, da bi lahko, ie ho Srbija presegla r:izumne meje skrbi za .Srbe na Hrvaškem ter v nosni in Hercegovini, lekla kri. Skuvenlja pa piitrehuje miren odhod. In je tako ■ vsaj ziiCasno ■ ujela v uJlimalc med Srlïijoin Mrva&a. V skrajni konsckvcnci celo odgovorna za vojno ali mir na tuemlju jugoslovanskih tkati. /vhodna Evropa in ZDA sla očitno brez vsake strategije do dogajanj na Italkaau i a to nadomeščata s takiiko korenčka in palice. J'odpimla tiberalac gospiKlarske i 11 politične reforme na ent in enotnost zvezne driavc aa tlrugi strti a i. Vsako ¡c do neke mere. Ker reforme razgrajujejo Jugoslavijo kot tako, e nul nosi zvezne dr i a ve pa reforme, je krog zaprli ponujanje pomoči pa prehaja v grozeče breme. Pare jc v halkanskem loncu v« več, ventilov, skozi katere bi lahko uhajala, pa vse manj. v naslednjih dveh mesecih se bo zvezno državno predsedstvo s preiedaiki republik vsak teden scilo v drugi republiki in do petnajstega maja, ko ho priilo do zamenjave v zvcmeni driavne m vrhu, naj hi i/nnilo ftMntuMdiplomiKijc, ki naj bi znala Jugoslaviji izmerili kvadraturo kroga. Del icja računa jc ic znan: iz driaivnJl vrlu iv se odfllcjc sedanjega in doda sc neznanega novega zvez' nega premiera, Drugi del računa pa bodb izraCuniJi jugosJovanske tajne službe; v miru na lialkanu, ki temelji na ravnotežju strahu, bo moč vsake od pogajalskih strani odvisna od kredibilnosii njenih groScnj, da je pripravljena svtjje Interese braniti tudi s silo, ki sicer ni zadostna za zmago, dovolj pa je jc za popolno uničenje vseh vpicienth strani, in od poz-navatija namenov in namer nasproinikov. Kitne bodo na m bo torej poktgnli igralci v prti vrsti, mciali pa listi za njimi, v drugi. /nI je logjka tajni h slu i h, enako kot javnih, ulenvetjcna najprej na doka>xivanju lastne potrebnosti. In tako bodo iz namišljenih zarot naslajale prave in lempcralura v Jugoslaviji se bo nujno spet zaCcla dvigati do vrelima, ko ho, upajmo, kdo spel rekel, da jc drsava na robu državljanske vojne tirno zato, ker sta sc spni si ram vzajemno molili in dokončno zmotili v pm-epciji nasprotne strani. Čc kajr poicm danes sprte strant v jugoslovanski krizi poirehujcjo tisi O diplomatsko spreinosi, ki je svet tShnm-jala na robu globalnega spojsida, m pa dovolila, da bi iz »hladne« padel v «Vročo» vtijno. Kajti isii strah, zaradi katerega pu£kc na Balkanu molCijo, lahko sproži jjjvi strel. ZartKtl katerega hi siucr biki isi-ni Eal, a, i al, prepozno. □ IREMA Bili S A 2S lel 'Trtcli le bom si i k »In", sem ji rekla preti nekaj meseci, sam a ne vem zakaj ."m urila bom kdaj potrebovala tvojo sliko," Ostala jo rotOjtrallja-lrene rti vtč. Proti dobrimi ilvemi tod ni jc odpotovala v Slovenijo ti a dvotedenski delovni obisk-in ni se vrnila.Pokopana bo v Slovcniji-v dcže'i svojih staiSev, ki jo je tako ljubila. Staršem 01 oje iskreno sožalje, Stanka Cregorič 34 žffoveni, ftp Pismo Moja dežela RADENCl-Priznanje Turistične zveze Slovenije, ki jc lani prisodil J Radenccm mesto najlepše urejenega turističnega k raja, jc radensko turistično društvo spodbudilo k še bolj prizadevnemu delu. Letos bodo skušali enotno Označiti pei-poti po kraju in okolici in izdati zemljevid Radenccv in okolice, a redsti IJoračevski potok i it zasaditi drevored lip, na ploščadi pred pošlo postaviti vodnjak m sodelovati pri obnovi starega vrelca v središču zdravilišča, ob nedeljah popoldne znova uvesli promenadne koncerte in dokončno uredili interni kanal kabelske televizije, pripraviti kuharsko razstavo, srečanje glasbenikov Pormuji, mednarodni festival cvelja. teden treh src, srečanje mojstrov domače obrti, razstavo slik Moji Radenci in novoletni živžav. To pa Je ni vsedetos se lahko gostje v Radencih kopajo tudi pozimi na prostem. Nov termalni bazen, ki so g^ potem, ko so izvrtali uspešno vrtino za toplo vodo lani zgradili oh starem pokritem bazena v radenskem zdravilišču. MARIBOR-V poročni dvorani na Rotovikem trgu so sodelavci mariborske knjižnice pripravili Balantičev večer. Balantiča je predstavil prof. France 1'iternik, kije lani Izdal knjigo "Temni zaliv Franceta Balantiča". M A B l BO R-0 bno vili bodo cerkev pri Arehu na Poboiju.Zame-njali bodo streho in stavbno pohištvo ter uredili pročelje. l'o predračunih bo obnova stala 1,8 milijona dinarje v.Z obnovo bodo začeli sredi maja, konča]i pa do avgusta, MURSKA SOliOT A-Varuhi narave in murskosoboiki eleklri-čaiji se dogovarjajo, kako ohranili in zaščititi gnezda Štorkelj na električnih drogovih. Glavna težava pri premeščanju gnezd je pomanjkanje strokovne pomoči. Možnosti za ohranitev itorkljinih gnezd sla samo dve;poleg električnega droga, na katerem je gnezdo, postaviti ie eiifzdaj betonski) drog ah pa gnezdo preseliti na novi drog, starega pa odstraniti. ŠEf^JUR PRI CELJU-IVa kalobju so predati namena televizijski pretvornik, ki večjemu delu območja občine Šentjur in nekaterim zaselkom v celjski in šmariki občini omogoča bolj Je sprejemanji prvega in drugega programa slovenske televizije. Razmišljajo iudi o dodatni h programih obeh hrvaških in koprskem, katerih sprejem bi omogočal kalobški pretvornik z dodatno opremo, kar pa bi pomenilo veliko denarno breme, za vsak dodatni ptogram 35 tisoč nemških mark. ŠENTJUR PRI CEIJU-Delavci so začeli povezovali Šentjurska gospodinjstva na novo zgrajeni vodovod Kozarica. Doslej so Sentjurčanom dobavljali vodo iz sosednjih-celjske in šmar-ske občine .Ko bo dograjen Se nov zbiralnik na Botričnici, bo Sentjurčanom zagotovljena tudi ustrezna rezerva pitne vode, SLOVENSKA UiSTRICA-Medtcm ko se je tu občutno zmanjkalo Jlcvilo jascbnlh avtoprtvoznikov, se mnoiijo gostilne bifeji in trgovine kot gobe po dežju. Lani ob tem času jc bilo v bistriški občini 50 gostiln in bifejev in 19 zasebni It trgovin Danes je gostilniški K lokalov že 62, trgovin pa 50. S leni seje povečalo (udi število zaposlenth delavcev, Ptav lo zadaje jc za bistriško občino posebnega pomena, saj je stopnja nezaposlenih v njej med najvišjimi v Sloveniji. Tudi zasebna obn hitro narašča. CEUE-V celjski Auiei so predstavili medeninast kovanec ia deset lip, ki so ga ročno skovali v tej kovnici Doslej so izdelovali značke. Sedaj razmišljajo, da bi zaceli kovati denar začeli pa so tudi izdelovati policijske lisice. Z nemškim podjetjem se pogovarjajo o odkupu znanja, tehnologije tn trga za okrasne ikatle In eluijc. Radi bi kupili nudi stiskalni aparat za veliko Serijsko proizvodnjo žetonov ali kovancev, PO RTO RO £-Slo ven ija je končno dobila |>rvo raziskovalno ladjo, ki je vredna tega imena.V začetku marca letos so namreč splavili v morje 9.Š metra dolg gjlscr,fci so ga z ustTezno opiemo in aparaturami opremili po načnih strokovnjakov portoroške Morske biološke posiaje ljubljanskega Initituta za blologijo.lnšlitut za biologijo jc tudi lastnik raziskovalne ladje, ki bo biologom morske biološke postaje vsekakor omogo čila kakovostnejše delo na motju. RADGONA-Radgončani gledajo kai 2h televizijskih progfa-niov.Na kabelski razdelilni sistem v Gornji Radgoni je priključeno več kot 1 100 družin in tako jc po številu programov radgonJki eden največjih lovistnili sistemov v Sloveniji. Od 1. februarja letos leče tudi poskusni program za radgonsko območje. LJUBLJANA-Slovenski krščanski demokrati so nsianovili jiodjetje Slovenec: d.o.o,, ki naj bi izdajaio časopis Slovcnec. iačelek izhajanja je predviden za 9.maj 91, Časopis naj bi v začetku izhajal kot tednik, kasneje pa kot dnevnik. Kot glavnega urednika se omenja Andreja Rota,ki je prišel pred krat' klm iz Argentine in je verjetno eden prvih, če ue prvi. ki seje vrnil v domovino svojih staršev. EKOLOGU A-Naj bolj onesnaženi vodotoki v Sloveniji so Paka pod krškim, kamniška Bistrica pri Beri če vem, Voglajna s Mudinjo. Ljubljanica v Zalogu. Šota v Medvodah, Sčavnica v pristavi, h uhelj pri Ajdovščini in notranjska Reka pod Ilirsko Bistrico. Na kakovost vodotokov Mure. Drave, Ljubljanice, Sore in Save šc posebno negativno vplivajo sušna obdobja. Prav tako so onesnažena jezcrarCcrkniško, Blejsko in Bohinj-sko.Lani je "cvetcJa"Krka, krupa je doijvela posebno ekološko katastrofo. Drava priteče že iz Avstrije onesnažiena. Riža-na sc napaja iz vrste ponornih voda ob ccsti Kozina-Rupa, po kateri poteka prevoz zelo velikih količin nevarnih snovi. CELJE-Prt obnovi knežje palače oziroma poznejše vojainice so odkrili nekaj zanimivih detajlov nekdanje arhitekture, V palači, ki ima sedem tisoč kvadratnih metrov površine, loje več kot jih imajo vsi celjski poslovni prostori, naj bi bil, ko bo obnovi jen a .sedež Svetovnega slovenskega kongresa, TlillARJE-Do zadnjega dne Svetovnega Slovenskega kongresa bu grobišče na Tchaijah urejeno, kolikor jc tov danih okoliščinah le mogoče .Prostor, kjer je bila že lani maSa zadušnica, bodo Se nekoliko razširili tn ga ozelenili, s čimer ho sioijen Se en korak h končnemu videzu tega zadnjega počivaliiča žrtev enega množičnih povojnih pobojev v Sloveniji. Pričakujejo.da liodo udeleženci Svetovnega slovenskega kongresa v velikem števila obiskali ta žalostni kraj, kjer bo takrat tudi maSa, ki naj bi jo vodil nadškof Alojzij Šuštar. ROGAŠRA SLATlNA-Do konca prihodnjega meseca bodo v Zdravilišč ti RogaSka Slatina sprejemali melodije, izmed kale rili bodo najboljše predstavili na jesenski tradicionalni prireditvi šanson Rogaška 9j.Ce bo kvalitetnih melodij dovolj, bo kasetna produkcija Radia Ljubljana izdala posebno kaseto. V Rogaški bo kmalu končan nov k nI t um i dom. l'TUJ-1'red kratkim so se zbrali v Ptuju piedst.ivniki več kot tretjine slovenskih ubčin, na povabilo i.upjna Vojteha Raj. herja. TemaiZafcon o spodbujanju demografsko ogroicnih območij, kako naselili vasi, zaselke, kjer so se ljudje izselil i1' kako zagotoviti najosnovnejicrvodo, cesto, delo1' Prei mani S1 "dem°£rafsfco Ogrožena območja" Slo- PORTOROŽ-LetoSnji že 14. festival Melodije morja in sonej bo v portoroškem Avditoriju ¡9,in 20, julij a, Udeležijo Se ga lahko vsi avtorji dežel Alpe-Adria. V|R|;Delo,Naia luč, Mladina, Rodna gruda. Večer, žffoven&Rp Piano 35 nusmn t Mariesovr noviteti. marIESOVB novosti Novostim podjetja Maric* i t. Maribora kitici že ploskajo. /j MarlcaOVO IHtnl» »no hišo različnih Jerij in v velikosti prilili/no sto kvadratnih metrov je pn /qdnjiii cenikih treba odšteti približno 500 tisočakov, Cena jc revija okvirno, jiaj jc v največji meri odvisna od posarnfs znih i/vinitj, stopnje opreme, pa I udi Od naklona ¡trelle. Med plačilnimi pogoji na nakup tnon-ta/11 iti hiš ponuja Marles tri možnosti. Plačilo 100 odstotnega predujma V I"} dneh prinese pet odstotkov popu-sla pri ceni v ponudbi montažnih niš. Hiša se Jali ko vplača tudi v iMl d [teli. pri Čctner kupcu tovarna uc udoliri popu-st,v Trrtjn verzija, ki tudi 110 prinaša popusta, pa omogoča, nia kupce plača polovico cene nuni i a/ne I tise V 15 tlnelt po podpisu po^odlie, tlm^o polovico pa v 15 (llieh. '/.'i tovrstna vplačila v tovarni t ml] uc obračunavajo obredi. Z Marljivimi liBkami -kih vojaških obveznikov iz enot ter lakojinjn rsgcvt*- ¡Mtcv vojake zakonodaje m ruzjiosiiiev vojaike^ prii^iStidja, - preklic mandaia ilanoni A^znth državnih organom iz Slovenije ter imenovanje adpravnikrn- ptisItA1 v drugih repuHilikuh, ki nuj bi poskrbeli za zavarov^eslovenskih interesov; - raz^kistte v emisijske litnke m lastne tjluic; - izjiivo o prjiimLm nasledstvu ozimnu prevzemu ustreznega dela pravt;' m obvemnstl, ki jih je ktn subjekt mednarodnega jhiivlI incla jugostoraiisfca federacija; - pt i/na nje \iich medniirotlntli konvencij in poj^idb, ki jih je ratiTifirala 'zvezna skupJitna, izjavo o ipoliovanju naicla nedutakjjivosll meja in drujiih naisi rn>;dTi;irodnega prjva, hetinike lisiine in ustanovile listine OZN; - poroitvo mednfliodni sku piui onroma upnikom glede prev-JjtiiTKii jifopoTcitsisilnejist deia /uruiijib obsežnosti fedcracije; - prnSnjo za sprejem v metlnnriKlne organizacije, zafenJi z CJZN; - pnrinjo m mettanrtio priznanj Stosenije. □ Za zastavo brez zvezde Odbor Slovenske demokratične zveze za Škof jo Loka je imel pred kratkim svoj ob£ni zbor, na katerem je sprejel posebno izjavo v zvezi z zadnjim dogajanjem v skupi čini, ko ni bila izglasovana odstranitev rdeče zvezde s Slovenke zastave: "Razočarani ugotavljamo, da celotna opozicija noče in ne mora dojeti, da se čas boljševizma izteka in da se morajo z novim političnim sistemom spremeniti ttidi simboli. Presenečeni ugotavljamo, da teb sprememb nočejo dojeti niti liberalni demokrati, ampak se še naprej čvrsto oklepajo vsega tistega. kar iu z veliko žlitn zajemali prej. Me razumemo opozicije ki kljubuje zamenjavi zastave oziroma odstranitvi zvezde zgolj čustveno, čeprav se 'postavlja' t mnogimi razumniki, Tribarvniea ni nikoli bila spremenjena na legalen rn legitimen način, ampak z nasilno revolucijo in diktaturo. Ohranjanje simbolov 45 letne partijske diktature hromi našo podzavest de, te mere, da ljudje ne rn Drejo dojeti sprememb tudi na drugih pudru C ¡¡h, od gospodarstva dn zdravstva. Člani Slovanske demokratične zveze in občinski odbor stranke smo in naprej odločeni, da priznavamo le zastavo braz zvezde in da bomo takšno tudi uporabljali, Evropa, na katero s svojim tednikom prisegajo celo komunisti, pa bo Očitno se dolgo-nai cilj Fe deklarativno. Ostajamu na Balkanu s pogledom v komunizem in z roko v kapiializem. iPfevetid&g Phmo 37 TISK TEDENSKE NOVICE Nekoč smo slišal i: govori srbska, da le r:> Zlima cd i svet. Danes pa hočejo še ve C: tudi tujo zemljo, celo iijšo Belo Krajino. Po aneksiji biviih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodino seje srbski ekspan* zionizem usmeril proti HrvaŠki.Ob vsem leni pa ni prišlo dosti v javnost, da je v nevarnosti celo I3ela Krajina. V nedeljo, 3,marca so v Kariovcu usta-noveli organizacijo Pomni Srbov llele Krajine, Gorskega Kolarja, Korduna, Prokuplja in Žuirtberka, kot politično podporo baze internacionalizacije srbske ga vpraSanja. Samo zamisel je bilo prvič slišati na proslavljanju "vojaškega" novtgi leta v Karlove« iz ust pripadnikov srbski birokracije. Z ustanovitve Foruma so poslali "Poziv jugoslovcnski in svetovni javnosti o položaju iti opredelitvi srbskega naroda na tem obmučju." Kot zagotavlja ta poziv, sta hrvaška in slovenska ustava Srbe dejansko in prav-no u grozili: "Del Bele Krajine jc sestavni tki srbskega etničnega telesa kol posledica skupne zgodovine srbskega naroda na teh tleli. Z zapiranjem srbohrvaških šol na teli tleh 7. zapiranje m srbohrvaških iol. pa tudi na druge načine, so danes na tem območju skoraj povsem zaduSili občutek srbske narodnostne pripadnosti, ki prehaja v svoje lastno protislovje, kar mora biti ponižujoče tudi za bratski slovenski narod." Če bi Jugoslavija razpadla pravijo v pozivu, bi se srbski narod, ki živi v teh krajih opredclil"za pravica do skupne driave z vsem srbskim narodom pod vodstvom njegovega zakonitega nacionalnega predstavnika." TISK MLADINA Plačujemo, da nam prisluškujejo."Kako je mogoče. da državljani v Jugoslaviji sa tni plačujejo prisluškovalne naprave, montirane na njihovih telefonih? "je zanimalo delegata skupščine Skupnosti jugoslovanski!) PTT služb, ki je svoje vprašanje konte lanskega leta zastavil direktorju skupnosti. Odgovor se glasi:"'Na zalucvo ljudske obrambe je mogoče glavni kabet predhodno napeljali do primerne naprave, ki se nahaja v posebnem prostoru-Konstmkcija te naprave, način napeljave in varnost prosiorov so predpisani s posebnimi določili, ki jih predpisuje organ ljudske obrambe." Gre za to, da skoraj v vseli telefonskih cenlralah v državi nekdo vgrajuje tj, kabelske vmesnike, ki omogočajo prisluškovanje kateremu koli telefonskemu pogovoru. Odločitev je bila vključena na pismeno zahtevo Z5LO- TJSK MLADINA [¡olj ko se bliža 23, junij, ko bi morala Slovenija postati suverena država, vse več nemira je čutili v poslopju republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Končujejo se priprave na preoblikovanje TO(teritorialne obranil«) v slovensko vojsko, mrzlično se zbira podatke o dru gi sili v slovenskem prOSiOru-JLA-, ki bi v izrednih razmetali lahko zapustila vojašnice. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ima tudi že pripravljeno skoraj vso dokumentacijo o premoženju J L A v Sloveniji, ki SO jo zbirali občinski sekretariati s pomočjo geodetskih zavodov. V Ljubljani, kjer vujska gospodari s približno hckiari zemljišč in ima v Središču mesta devel strateško pomemb nlh objektov, je že pripravljen načrt, kako jih v primeru izrednih razmer blokirali. Podobno je v Mariboru, kjer JLA uporablja okoli 123 hektarov zemljišč in ima v središču niesia pet strateških točk. TISK DELO Po naiih informacijah je dr. Jože Pučnik v imenu socialdemokratske stranke zelo odločno zahteval od vlade, vodstva parlamenta in predsedstva republike, da lakoj, zlasti pa pred datumom, določenim s plebiscitom, opravijo vse potrebno za razdružitev. Mnenja o uveljavi|vi polne suverenosti in samostojnosti Slovenije so sicer v Demosu popolnoma poenotena, še vedno pa obstajajo razlike glede lega, ali So razmere že tako kritične, da bi ne smeli čakati do junija. TISK NEODVISNI DNEVNIK ...dr. Pučnik, kako ocenjujete delo Milana Kučana, vašega prolikandidata na zadnjih predsedniških volitvah? Dr.Pučnik:Kučan jc bisier, Kučan je realist, pragmatik. Razen ene velike napake takrat z orožjem, ko je kljub našim jasnim opozorilom čakal 48 ur, preden je prepovedal izročitev orožja teritorialne obrambe JLA, po mojem mnenju ni naredil nobene napake, Vleče dobre poteze, učinkovit je, kooperativen, prevzel jc pravzaprav Demosovo linijo osamosvajanja Slovenije, čeprav je pred volitvami zagovarjal nekaj čisto drugega, to tla to je treba pozdraviti. Na njegovo delo nimam kritičnih pripomb, razen morda gjede njegovega odnosa do posameznih strank, toda verjetno hi sam na njegovem mestu ravnal enako, TISK SLOVENSKE BRAZDE Iz nagovora Ivana Omana slovenskim vujakorn ob vaji "Premik 91": "Pozdravljam vas, vojake slovenske teritorialne obrambe. Slovenski vojak je vojak svobode in miru, To sta dve največji vrednoti, povezani med sabo, Ni namreč prave svobode brez miru, tudi ni pravega miru brez resnične svobode," Predsednik predsedstva RS Milan Kučan 38 tffevenó&g Pismo KONEC DOBER. J* if.-ri4Av NAMESTO RUUKIKE: MEU ALBANCI oosanci, Črnogorci, hrvati y HERCEGOVCÍ. MAKEDONCI * 3RBL iti SLOVENCI j..-.-- -i,;.. V i/o, C mi L RIBIČIČ (SDP, Ljubljana) Napočil jc čas, d j Slovenija ponudi poboje, pod katerimi jo pripravljena oslali iíwlilueiamaino povezana z ostalimi dría vami, ti naslajajo na 11th dosedanje socialistične federacije. Üanjí nt usodno, ali bodo iste pogoje postavi le in uveljavile druge republike, na primer Hrvaška. % drugimi besedami: Slovenija naj terja zase pol oía j samostojne in neodvisne dri a ve, ki ima enak pol oí aj kot drug; dría ve, & si uspejo takien status izboriti, ali pa poseben (asimetrični) poloiaj pridružene kontederatne driavc s samostojnejšim, mednarodno priznanim statusom suverene dri uve. 'L novo jugoslovansko skupnostjo íeli biti povezana zaradi skupnega gospodarskega ptuslont, vendar na ñaño, ki no bo Ogrtwil njene samostojnosti in neodvisnosti, Najrazumnejla teíitcvbi torej bila simetrično pridruženo članstvo Slovenije na tobu tinve ju. gosto vanske skupnosti, v kateri hodo v» Članice, tudi Kosovo, ¡mete večjo samostojnost, kol jo imajo sedaj, in manjšo, kot jo bo imela Slovenija. TOMAŽ MASTNA K (Firence) Vzemimo, da Jugoslavijo kot pol ¡lično realnost opredeljujejo spori in spopadi. Težava je y tem, da ni nobenega jugoslovanskega konflikla, nobenega konflikta, ki bi zadeval in zaposloval vso državo. Na ravni konfliktov, ki jo opredeljujejo, Jugoslavija v resnici ne obstaja meč, jc zgolj skupni imenovalec nedoločenega itcviU konfliklov, ki nimajo nobenega d ntjjoga skupnega imenovalca. Ti konflikti so nerešljivi, ker je država, ki jih je pioizvedla, prenehala obsla-jati- Ncrciljtvt ker jc s pri/jdriJia izginila dtJ.iva sploh, rešili pa bi jih bito mogoče le z driavnimi sredstvi t listo. kar« ponuja za novo državnost, pa jc del konflikta. Prihodnost Jugoslavije jc v ncniSljivosti le h konfliktov, konflikti pa imajo prihodnost tudi onkraj Jugoslavije. m/ (p BOGO SAMSA , ra v Vf^nje J® ie, * bo ¡SK - — * rrz ttvrt> tnato „i sc h ideja * ob- á setov- n4C1onat.žmo^ il' s soei a vct-^,0:-^^ jp ^«^.¿□si** *i»- - ¿.i i. S E e 3 V j ti- -o »j o jf ^^ « tf * f JÍ 1 13 «raS^IJiS Í r s í._- a = a s a f s s " u l í I rl š fi i J^ * 11 -s i j fe íl IliSifff f £ f § ifffl ^ff»J-rs a A * s ^ , !J O .JT S . »Bi, sn fi^lll s |f f í i a tffovetu&g Phmo 39 VSE DOBRO! ■m W PO PETEM SESTANKU PREDSEDNIKOV «^»pr*» r. REPUBLIK (VJ i/.. it. Tfl jevrem en ko vi 6 -V/ tfc (Tilograd) Črna gora ho venaiudvajseto stoletjestopila kot ekoloika država in moderna kraljevina. Srbija ha ostala republika, ker so Ksradofdc-vi£ picvei skregani medsabso. Vojvodina bo postala ustavna srbska pokrajina, ne pa sttiuur-aa in poniževalno brez lična ohlasl Kosovy> bodo mednarodno priznavali kot republiko v stsiavJ deftnirane skupnosti suverenih jugoslovanskih Kpohlik. Slovenija, HrvaŠka In BiH pa bodo izrazilo suveren« evropske driave v sestavi zelo ohlapne skupnosti juinoslo venskih driav. Republika Makedonija bo v najtežjem poloiaju. Z razrfriavfjcnjcm Jugoslavije bodo njena ozemlja poskulale U ropal i Srbija, Bolgari' ja in Albanija. Makedonija bo edina siraSna inev razpada Jugoslavije. bhrelzeh haviql (UJDf.Priitma) Ce bo priilo do oboroženih spopadov v liosni in Hercegovini, t» vojska verjetno ustvarjala 1(tve lampOflC, S katerimi se bo na koncV izrisalo 110v* meje, ki jih hofe Srbija, Zalo se lahke gospod Miloicvič lako mirno »pogaja--. Zanj delajo vojska in oborožene enole na terenu. Ko bosta Slovenija in HrvaŠka dojeli, da ju izigravajo, se bosia najbfi odcepili. Za sabo bosia pusiili Srboslavijo in JLA kot »garanta*, to bosta Srhoslaviji planili alimcolafiijo. ker ju bodo krivili za propadli zakon. Tako se v resnici nt bo ni i spremenilo. HrvaŠka bo navidezno suvereni, prav tako Slovenija. Tam spodaj, na njunem jugu, od razkosane BiH, prek Sandžaka, Kosova in Makedonije bo priilo do intenzivnega ustvarjanji nacionalnih milic; odcepitev in zdruievanj, cesinih blokad, uničenih ekonomij, vključevanja sosednjih driav v konflikte, prihodov raznih evropskih in mirovnih komisij OZN, skratka do popolne libanonizadjr. In kriza bo (rajala dolgo. S u © iiJoiKj] bomo ostaTS ***** Sto- , Srt»vna Hmi^i™g»*vPfaJanje i AJbanci neuttS^T,^ Primcij,. ** 'jer ga .^T-K^ & P0*** i fc™ » d, ao ieJjc po razpaJ^Z" *«r donsfca poJi,£ Jr;U ^JavJ;e Mafc pnznava nih& ne POvedaJ, «fcren- S2 ™ "fte f^porn J^SitrT"'? * iioic sv°i> odcepil. dokler«toS^^P poroe WiWW Po, ifaJ Pri Ho. v t \m 4 % »SI1* s IZ 'MLADINE' 40 mven$k> PUmo MJHAfíSKI-^PRm NEZAPGSLENOST-Kflticc dcenabffl lani je bitn v Sloveniji jcaposlenih 794 29f3 delavcev, kar je ¡¡a nI manj kol ileeeiuhra predlani. Povprečna celoletna skupna zaposlenost jo bih za 4.3 odstotka nižja od celotne v k-lu \W). Januarja letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Sloveniji: prijavljenih 60 554 brezposelnih, ud tega ¿7 991) Ženik. OSEBNI DOHOD KI-Po »čajnih pridal k ih je januarja lelos znašal povprečni osebni dohodek na delavca v Sloveniji 703:1 Y UD, v gospodarstvu 7663 Y UD i» v negospodarstvu ■J193 Y UD. Povečanje v primerjavi z decembrom preteklega lela je 11-odaioluo, v gospodarstvu je hila povečuje 17 odstotno, V UegOSpmdarslvu pa jo prišlo do 0-od Stolnega zmanjšanja, KRKA-Krka, tovarna zdravil in Novega mesta, je v Varšavi odprla svoje pno predstavništvo v tujini. Sodelovanje s Poljsko je že dolgoletno. Računajo, da jim ho letošnji izvoz na Polj-k o prinese] okoli -1-1 milijonov USD, ZDRAVILIŠČE DOBRNA-Nmmo zdravilišče Dobrna je tmdoI«ri več kol 130 000 noči lev. Upada gostov ni bilo, M 15 odstotkov pa se je povečalo Število tujih gitflov. Konec aprila ht> odprl nov hotel Hygia s 65 posteljami. (■Naravno zdravilišče Dobrna, 204 Dobrni, Tel.:+38 63. 77« 000). TU RlZE M -S loven ?ki turizem bi za reševanj« nelikvidnosti in pripravo sezone potrcUval okoli 1.5 mil Urde YUD. GORENJE. V Gorenju načrtujejo proizvodnja 1 681 20U vndikiii gospodinjskih aparatov, od tena pa ji K bodo 7? odstotkov ¡nvor.ili. Lani so dobro polovico proizvnd nje pralnih Strojev ¡Xvozili V 26 držav, največ V Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Skandinavijo, STIKI 7. JUZN0 AFRIKO-Lid je prebil, slovenski bančno poslovna delegacija je obiskala Južno Afriko, dogovorili so se o sodelovanju z več podjetji. S love tisko delegacijo je \ (jipe Toivnu sprejel tudi zunanji minister Rodof Tik" íínllj.i 0M0C0CEN DVIG DEVIZ ^Slovenskim varčevalcem je po iiovn i j omogočen dvig deviz, vendar je Ljubljanska banka omejila dvig na tisoč DEM mesečno. ZAG REB-LJ UBLJAN A- M UNCHEN Na zagrebški železniški postaji so predstavili prvi vagon EuroCily vlaka Mimara, ki bo od 2. junija letos, k slovenska vlada 2-3 milijarde Y UD denarja za ccste^ preusmerila drugam, bosta letos laliko dograjena le karavanški predor in mejni prehud ¿cutilj. Poleg tega ho brez dela ostalo od fi 000 do 10 000 delavcev. CENTER ZA TURiSTIČNO m EtfOffOMSKO PROPAGANDO PRI GOSPODARSKI ZRORNlCl SLOVENIJE sc je preselil v nove prostore: Cesta Vil korpusa ] 61 000 Ljubljana. Slovenija, Tel.:*38 61-329 113. GORIŠKO PODJETJE PTT-m pošlo in telefon se je dogovorilo Z občinsko vlado v Novi Gorici, rla bodo Zgradili dopolnilno telefonsko omrežje. Gospodinjstva bodo moiala oifele-i i 3.400 DEM, če bodo odplačevala na obroke. Samo v Goriških lordih SO našleti nad 700 interesentov, Sodobna lelino-Jogija ho omogočila priključitev vsaj 20 ajiaratov na 100 prebivalcev, ISTRA IN OLJČNA DREVESA-Na slovenski strani Istre raste okoh 120 tisoč dreves oljke, od okoli 400.000 v vsej Istri, Na strokovnem pg svetovanju oljarjev. so slovenski, hrvaški in zamejski olja rji sklenili, KK TIMES -"Slovensko ločevanje Vendarle potrka previdno." jc v naslovu članka o jugoslovanskih rasiflerih zapisal MYT. "Slovenija se ločuje orl VIj brez fanfar, vendar z o ¡poro m, ki temelji tla dejstvih. FKiAiltl piše da topolanje vojaških škornjev" še povečuje nezaupanje tujih investitorjev, ki se čedalje pogosteje puetijo prositi, prr.deu uberejo pol v Y11. IMG pravi, ¡la bodo morale zahodne vlade opredeliti jasni , h Inris 'Jo nastanka nekaterih novih držav, kakršni sta Slovenija in llrvaíka, ki se bonla izoblikovale na niievinah Jugoslavije.Ko se bodo nekega duc pojavile uOVC države, fe lin tre ha spoprijeli s vprašanj,-m. kako jtiu pomagali. da hi se ohranile. TELEX VESTJ PRE Ii IZIDOM BEOGRAD-YU dinar jc razvrednoten, skoraj 45 od stol na devalvacija. Se naprej vezan na nemško marko. Novo raz-meijc je 13 dinarjev za I D£M. Temu bodo sledile podražitve, Nastala je [tjnika u de vidnem trgu-preprodajalci so prodajali devize kar za 50, 60 in eelo 70 odstotkov dražje od uradnega tečaja. LJ UB L J AN A-Predsednik slovenske vlade Lojle Peleilc je izjavil, da bo Slovenija, zaradi devalvacije dinarja spustila vprflmd svoj lasleu denar, LJUBUANA-Skupsčmska komisija za volitve iit imenovanja je j)ixl p rta predlog Lojzeta Peterfeta za razrešitev ministra za informacije Staneta Staniča. Strinjala se je s tem , da te na njegovo mesto imenuje sedanji namestnik obrambnega mini-stri Jelko Kacin. Peterle meni, daje Kacin sposobnejši in naloga ministra za informacije bo sc posebej važna in zali te v-nejša oh osamosvojitvi Slovenije, UUBLJANA-Poslanci slovenske skupščine so i velikim zanimanjem dočakali prihod znane ga ameriškega strokovnjaka Jeffrey a Sachsa, ki bo Sloveniji, S Svojimi nasveti .pomagal pri osam usvojitvi .Sachs pravi, da se bo po odcepitvi gospodarska kriza poglobila zaradi vezanosti na YU trg, toda s časom ho Slovenija le okrevala, BEOGRAD-Prcdsednik Zveznega izvršnega sveta Ante Mar-kovič je opozoril, da so si v nekaterih republikah vzeli lako pravico v svoje roke, da so oropali tuje premoženje, Tiko si je Srbija slovenske in hrvaike finite, ki so na srbskem ozemlju enustavno prisvojila, a da se o Kosovu sploh ne govori, LJUBLJANA-Priila je nepričakovana vest, da je poslal Lojzetu Peterle tu odslopno izjavo podpredsednik slovenske vlade, ¿¡idoižen za gospodaretvo, dr, Jože Mencinger. Vlada se ho odločUa ali naj odstop sprejme ali ne. LJUISLJANA-Z mesta predsednika Gospodarske zbornice Slovenije je odstopil Toma/ Košir.Uejal je:"Z umikom z mesta predsednika zbornice želim opozoriti na to, da mi vest ue dopušča, da bi še napiej vztrajal na taki pat poziciji, zavedajoč se, da vsi sktipaj drvimo v gospodarsko katastrofo]' LJUBLJANA-V navzočnosti predstavnikov slovenskega političnega, kulturnega iu javnega življenja. Cerkve in gosluv iz Zagreba, Beograda in sosednjih držav so 1 3.aprila v Ljubijatu ustanovili slovenski svel EVROPSKEGA GIBANJA Svet je nestrankarsko, nevladno iifneprjdnbitni&O združenje občanov in pravnih oseb, ki se zavzema za krepitev in hogalitev povezovanja Slovenije z drugimi evropskimi državami in na-rudi".Za predsednika so izvolili dr.Antoiia Beblerju LJUBLJANA-v majski številki Kodna gruda prinaša sledeče: POOBLAŠČENI PR C USTAVNI KI SLOVE M JE V TUJIN L DUNAJ-dr.Katel Smole, Slovenec, avstrijski državljan. WASHINGTON-Peter Mtllonig, slovenske narodnosli, avstrijski državljan, BRUSELJ-dr. Lojze Sočan, vodja predstavništva LB MOSKVA-Janez Gole, ditekior predstavništva Slovenijales, PftAGA-Stefau Locnar, predstavnik LB. LUK5IM BURG-Franc Zlalko Dreu, lastnik firme Arotex, Slovenec, jugoslovanski državljan, RIM IN VATI K AN-d r.Ste fan Falel, predsednik finančne družhe Hotel Invest ftalija, A I! 111A AN 'dr. Jože K tin tč, predstaMiik za Slonokoščeno OlljJil. Letos naj bi, kot je bilo mogoče zaznati iz utfomiaeije sekretariata za zunanjo pulitiko, odprli še predstavništva v Parizu. Budimpešti, Munchiio in 5YDNEYU, v primeru osa-mosvujitve Slovenije pa še v Londonu, Bonnu(oz.Berlinu i, Ženevi in New Yorku, 42 iffevetu&g Phmo The quiet achievers9 Leader Special Writer REX SCAM JURY m Melbourne focuses vn the hard-working Slovene community, ¡is rich traditions and, mn*t recently, the spark for change in Communist Yugoslavia.., Franciscan Fr Basil Valentin, pus tor to Melbourne's Slovene community for 34 years, describes his former homeland as a country of "quiet achievers" — people who work hard but tlon'l try to dominate. Possibly because of (his low profile, some Australians appear puttied when they bear (he name of Slovenia mentioned. An a Jai has to be produced to convince them thai this liny Catholic count 17 occupies a tangible ¿pace on the map oí Europe. Slovenia, northernmost of the si a Yugo* slav republics, appears now to be moving under trie international spoilight because of the intense ethnic and national pressures thai threaten the future of the Yugoslav federation. Slovenians last year voted out their local Communist rulers in the country's first free elections and. in a referendum on December 23. they voted 8S.5 per cent in favour of autonomy or independence, Slovenia and neighbouring Croatia want Yugoslavia to become a loose union of sovereign States instead of a centralised federation. After 45 years of Communist role and a history of subjugation by the larger European powers, the Slovenes are convinced that they must stand on their own and that their country can do this because of its relatively strong economic base and ¡tí cultural and religious unity, The republic's two million people make up only eight per cent of Yugoslavia's population, hut Slovenia has relatively well developed industries, like the manufacture of motor cars, precision instruments and sporting goods, and accounts for 24 per cent ot Yugoslavia's Gross National Product and 25 per ccnt of ta* revenue. Unlike other parts of Yugoslavia, there are no significant internal ethnic rifts, More than 90 per cent of the people are Slovenes, and the remainder mainly Serbs and Croats — and the population is predominantly Catholic. Today's Slovenes are the descendants of the great Slavic migrations into central F.urupe in the sixth and seventh centuries. Throughout most of their historv they have lived under the dominion of the stronger European powers, such as the Bavarians, French and. particularly, the Hapsbur^s. Despite the Germanisation pressures that have come from several centuries of Austrian rule, the Slovenes have retained their identity and language. However, M istia Lajovic, Slovenian-born former New South Wales Senator and the first migrant Senator from continental Europe, has commented that the country's long incorporation into a German-speaking Catholic culture has moulded the peoples character and helps to account for their diligence, orderliness and stress on education. Slovenia was recognised as a nation, although still far from its own master, in IJeceniber, 1918, when the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes was proclaimed. The kingdum, renamed Yugoslavia in 192'J. became the Communist Facial Republic of Yugoslavia under Marshal Tito in November. 1943, The first wave of Slovene migration to Australia began in 1949, and most of the migrants were refugees escaping front Communist rule. They settled mainly in Sydney. Melbourne antf Adelaide, with smaller groups in Brisbane and Perth. Because most were originally country- folk, some left the cities to start farms and orchards. Fr Dasil Valentin is one of I he five Slovene Franciscans who work as Chaplains among Australia's Slovene Catholics. Hr Valenan Jenlto and Fr Cyril Bozic arc based in Sydney, where there are three Slovene churches, and the priests also make visits lo country areas and to Brisbane and Canberra. Fr JaneiTertiak is the Chaplain in Adelaide, and in Melbourne Fr Basil is assisted by Fr Mick Zvokclj. The fiTM Slovene Franciscans, including Fr Basil, came lo Australia hy way of the United Slates, where the Franciscans stiil work among the 250,000 American Slovenes. Thar monastery and shrine at Lemon t, near Chicago, provide a national focus for all US Slovene Catholics. Fr Basil arrived in tW6 10 pioneer the Melbourne chaplaincy. His record of "quiet achievement" m the succeeding years exemplifies the practical and industrious ways of the Slovenes, Fr Basil's lucky break came in i960 when Archbishop Man nix allowed him to take over a large residential building owned by the (tiocese in suburban Kew that formerly had been used as a reformatory. Helped by the Slovene community. Fr Basil made the building a cultural and religious centre where Slovenes could meet to celebrate Mass, attend religious insirye-tion, hold meetings, language classes, concerts and many other activities, It also became a hostel where young migrant men from Slovenia, usually without money, accommodation or jobs, could find their feet in Australia, More than 1900 young men have lived at the hostel. Although it was intended mainly to accommodate Slovenes, Fr Basil and the Slovene community have welcomed needy young migrants regardless of their national-it v. The residents have included young men of 57 nationalities and 16 different religions. "The people who have lived here regard the place as their first home in Australia, and they have kept in touch," says Fr Basil "The Cal holies have stuck to tlieir faith, 1 have married them and baptised their children. Mow I find I am celebrating marriages for the children and baptising the grandchildren." Next to 1 he hostel and cultural centre is ■ he modem church of St Cyril and St Methodius. The Slovene community built ihe church through their own fund-raising and voluntary labour between 196t»-66. Now work has started nearby on another major huilding project — a special accommodation centre with rooms for old people. The community has raised mtwe than Si million for the S2 million project, and most of the remaining money wiP conic from government funding. Modem Slovenia is a country or 20,000 square kilometres, which makes it one-fortieth the size of New South Wales, and half the size of Switzerland, a country with which it is Compared because Slovenia also is renowned for iis magnificent alpine landscape. Slovenia is a bridge between western and central Europe, bordered by Austria in the north. Croatia in the south, Italy in the west and Hungary in the northeast. The first Christian missionary to the Slovenes is said tO have heen St MiodtSlUS. one of many Irish missionaries in Europe in the seventh and eighth centuries, Like St Cyril arid St Methodius, the grcal ninth century apostles to the Slavs, but unlike the German missionaries, St Modestus, who huilt the first church and seminary, is said to have encouraged the use of the Slovénie language. Fr Basil says that, although initially the Slovenes resisted Christianity, the Church ultimately came to be an intrinsic part of Slovene life and culture, The firsl xnown manuscripts in Slovenian, from the year 1000, were prayers and religious texts, During the 19 th century priesis who were scholars and linguists ted the renaissance of Slovénie language, literalure and culture that continues today. The Slovenes have no canonised saints, but they have two candidates for canonisation, both eminentlv practical men of Ihe 19th century — op Anton Martin Slcmsek {[¿00-62) and Bishop Frcdcric Baraga (1797-1868). Bishop Siomsek wrote many books in Slovenian, worked to improve the language and promoted the mass publication and distribution of Slovenian r-ooks. The fine 1ffot>en&f vršili narodni Tabori, Katoliški shodi. Spremljala j t* vojake na Lojni h pohodili. Pod tii zastavo je bila podana lela I[)I7 Majnüka rleklaracijjt z zali levo pn /dru-iítii I.si'k Slovencev \ okviru Avstrije. '/. rtjil .-!> .oktobra, leto lúsneje , proglasili republiko Slovencev, Hrvatov in Srbov, slovenska zastava v nov: de2eli Eleputilika SI1S je tiila kralknilrajna. Zm.....ujala jo j<> kraljeviiut Srtmv, llrva- li^1 in Slovencevcafineie Jugoslavija. Na iiloil Srtii ni*t> nikoli pokušali po-selmili intJTCsov na slovenske pruhleme. Jijih ji: šive I :i ideja Velike Srbije, ki .so jo okušali do.scéi ua škodo llrh'atov in Slovencev, Ze prva eciitralislična ustava jr da iz slovenske z.aslave odstrani simbol sovjetske stižrtosli-rdečo zvearto. Oe ohtasl nilll tega ne upa storiti, naj z referendumom povpraša narod in hoifo-bila oilgovor, kakor ga je oh decembrskem ptehisc i I (i, lies pia je, da odstranitev zvezfEc ui najbolj važna Zadeva v se-i la nje rti slovenskem t ren nlku -G tKATDUSKl GLAS, šiy,r. marca 46 tf&vetu&e VLmo .ZGODOVINA ZGODOVINA ZGODOVINA ZGODOVINA ZG0D0V[NA__?^Ohnv^ Vladimir Menart ANGLEŠKI ZGODOVINAR JN CELJSKA GIMNAZIJA t.anskc itlu Je umH v sirfjcm SlifiinofiniiltKctfiii lelu sljruili Alih jolin f^rclvilc Tailor, film n^bcli iUvntfi anpjeikili zfttidovi-nujev lega flokya Mjuoljii pusTdVutC ii^pnikr m av.-Ira .iigr igpdMbtt inlniili dveslo lit, Uobro ji pmriat .-tfurrLJir pmliiniif ¡il it ji.li jc pii|iii.'ln dnlikiiil i svojib >pi?ih. V mi nvtijili knjijjt pvvi'iil ttIm pnjniji: |hin]jliJMii Skwencc* luKtftnknil. Spndnj if obja*ten pvltitk \i. njcpivc kujiir "The 1! n btbu n); Monarchy 1809-1918^ 0 horhah a .-Li>trri'ki> parilella iu ccljski pnmciji v naiiiljih dvajsctih Ittih DRjinicgi 'title Lj a. Horha 7.3 tcljrfcif EiTalriko jc prcd it<> l-Cld moliilizirali .-IfunL'ku juvncmt v ¡.'Li rmcri otjo je pmlmAaj leli m nli I i*i raJ p»«4 pnli iilKriei- ker Jifilrijiki iladn hi hotcli Uti .-lincu-lr pinltllc IH ccljikj Hunruz-iji, 7« ilureiuki p»,l.vn-i orantfc Inll ii-5ki, diknatlifkc. (ftJj-ftc in iikraji[|*ku puolstnCF V lV)ltj}Aen paiLaiftnllu, jln rii nrlrtlznli vriji vlmtu takratnc nluftoi he jV»Jtri}i In ilobili pjrildfcu. I'm I ukoli puHiajsiiniL leli htm prcdaial n licrcnfki igcdoTBll Ukrijinrnn in tudi nrricitil celjiktj pinuajijo in takrilno ulir.i;ii• fku pmnoc Shiheitrem. To p roilava nju k mi je pr.hb/.d-i elipjntiu Ultra-jink-1 in ml jc rckla:"Moj dcit je Itil takrit po^liKt v :n.->lrij-kt-m pirlainrntu in mi jc veikral pripoYtdovi], fcakn je lilln, kfljn Liilinal iMiini, ki it ¡jlasovali ¿a sloYcnfJlo tola" Niii nfttnLotinn.rji dunu tfja iuii:npki K| vedno spet adnuknt. Knji«o je vredno prebrali in o njeni vsebini razmišljati. Morrla ho marsikomu odprla pogled na stvari, o katerih ni nikoli rS7.mislja1. sij jih ulj poli še opazil ni, Cilali iz, knjige "Mavrična kača"; y tujini silil p od oživljal počasno izumiranje iz.seljc ncev, čeprav so bili na ocj polni zdravja in ri jih jc veliko uredi h) razkošna domovanja. Toda kol narod so izumirali in nekako SO umirali I ud i sami V Srbi. Srce se v I nji ni stiiuc ¡11 zoži. S SAI. t K-u(tromesečnik) \'aslt>vt) 9 A 11 umr Grescent, Herringlon tfSJV 2 760 Pater NIKO Ko «1» prviiiiljclial kai bi pripravil tu tokratno "Vitrñru™ iCfll !' zara I ti ponovno borbo nasprotij^ ki vkdajo o današnje») sveUf* čeprut1 je Kristusovo velikoaočno sporočilo tako breskomprotrtkaa v pozdravu ob obisku prestrašenih učeneev:Mir nun ha tli. Kaj je to nasprotje, ki .m- ntr i da-H prepleta odkar se i" sprem Ijtil spn¡mil za Kucajt in odkar nas poskusa leletiizt-ja-ia kruti medij resnič-aosti-pref/ričati. da se ITŠi e.de n najine jih genocidov dobe nad kurdskim ljudstvom. 1'rizaileiuaji: za mir irl nasilje v.ojiiške ííjíji'í. Iloli me. Hali lile V ffič podat na pašo jtCeko svojih meja. Kaj se dogaja samo na seterfli strani iste mcjc-ltOtisoČi sestradanih očetov. prm-irT. Otrok. Jilrirc' ÍJi stark doživlja smrtno agonijo svojega naroda, Ob njih sí1 šopirijo z in oder H im orvzjt 01 našemljeni pajaci dfžnV iti ščitijo U^ji" interese Slojih vlad. i M It jih Ovó pomot! tem obaptauem je, tla slreljtijti uti frsf"-ga. ki poskuša prekoračiti mejo in rešili svoje golo življi-njv. gti ubije ji) celo rešijo. Pomislite, ubijejo človeka, našega brata JN ga rešijii. Zakaj? Pred njim je smrl, ;rj njim fm narre, ki jih je jjojifcjd.íídJ tntii-iti z bujnimi strupi, kaj hi vi izbrali? Coloro je blažja irr manj strašna smrl. ki pride iz ¡Hiškirr»1 ctifL Krt jr mednarodna. J' elforiji ziiltigoslai ja. zas¡rantt skupnost mirnih/v? Ket SO K it ril i majhen narod in njihova dežela je razdeljena med tri sosednje države* nmjmk aíí zaradi tega res manya prucke živeti? Samo živeti hočejo- j: prrrrrí jji ra za ta ht MISLI Informativni mesečnik :tna,V!C 3081 anju. ,|fd nismo I tuli Slovenci majhen narod? Kaj zadržuje rjj tjhItj o, da ne sklenejo, da smo taili mi odveč rrn tej ze. meljsk i obli s s i o jo zgodovin n, kulturo, jezikom irj ¿udarit im koičkotji zemlje, ki h imena jemo Slinenija-doinovina. Kdo nam i1 takem odnosu da življenju lahko uigolnetja. da se n« h" jutri lotil naših ognjišč in razbijat družine ter uničeval nemočnega posameznika? 1 tem ivetu živimi}, kakršenkoli par je in r leni sveta moramo oznanjati Kristusa, kol znanilca tpoittivanja slehernega življenja, zadnjega bitju nu h'j zcnitji, ki jo višji interesi močnih spreminjajo p prkel. 4li ifr! ie razmišljali zakaj Jlf naetikni na listi nezaposlenih, zakaj sfr |f vnem trenutku tih vse prihranke, ki naj hi vam zagotovili mimo starost, znkaj VOS lahko daljša tfolc ietJ t prati na benško palieo. zakaj vaš otrok, pa čeprav je nadarjen ju» more hoditi d itie šole kot nekdo, ki ima denar, /ta čepnu je cepec!1 \:aj vam odgovorim z besedami papeža Janeza Pavla II, i velikonočnem nago IWU Ud Trga Sv. Petra; "S tega MdJld, ki je srce (ierkve in ka m ur prihajajo kriki bolečin? in proseči klici rm pomoč, te i' ic(Pt icafrem trenutku obračam na vat, voditelji uartidov-poslušajle glas revnih,' Samo na mednarodni urediti i. ki bo zagotavljala neodtuljive pravice ipi svoboščiac., je mogoče zasnovati družbo v koleri bodo vsi srečni. Pomagajte ljudstvom e Afriki, i faijiin l.atinski Ameriki, ki ii želijo demokratičnih ilt bolj svobodnih družbenih ureditev. Človek naj uživa popolno spoštovanji', saj t njem tijr božja podoba. Vlaka ■(tidieo človeka je tudi žalit it Hogtt. ki ji; r človekom sklenil trdim ia Irajitn ALI JE TO POLITIKA? CE IloČETi:. IV J$ SA\lU ŽIVLJENJE OKROG NAS. TEDENSKE KOVICE Pri i slovenski lednik v Avstraliji Izdaja Slovenski informativni servis NaslovzihrjaB Peršič, 6 Áldrin Aee llenoiea QldASl 7 SLOVENSKO PISMO Glasih Avstralske slovansko konference Iz baja i sak líflieí m (»jfip L prava ■ . \ Ifred llrežnik p.o.no:\ mu Coogee l\SfP 2 Hay marke t NSW 2 000 /(rí;<*'t (<"¿«1! izdajafú nekatera slovenska društva svoje i/krožn ice -glasila: GLAS PLA NlNK E- (Ud. SOVIČE S 1'LA MCK-Melhourne KWBSKE NOVICE-Ptnh VIDEO KASETE PRVA AVSTRALSKA SLOVENSKA KO\n:~ liV. XC. 1 V svIINEYU, 26 julija 1990. ---1SINI ISKRICE'--- Da bi človek lahka bil član črede ovne, flirffV JJft-Ji'jUííK bili ovca. jVdt.Ki norodnaittandsrd pada. rdi«'«« rirífe. narod ^eienr,. Vajeti so ttšlc Íí roti tistim, ki so se vedli kot fijakerski konji, fAlbert tCinstein, Opkteni jež, MRJ MATURANTSKI PLES V SYDNEYU ia OtiISK DR, JANEZA DULARJA OBISK URJO/SETA PUČNIKA NAROČITE NA NASLOV: Dure Borec, 23 Cec.il s (t, Merrylattds NSU'21 ót) UTRINEK tfa&vemßg Phmo -rrr VASE ZCODUE 49 Z VEČERA POSVEČENEGA DFUOŽETU PUČNIKU {Jelena Leber SI VRNIL SE ■ MOJ SlM... VMELBOURNU Silne žeiie. ntjc mnoeih in se kontno prlbl^ujt-jm cilju juni lili, Dolga iela so se scidfg)] čuslva in megleno st jt vračal lik pieteklosli...življenje: je inicln naprej in s? kol brzovlak k od časa do ¿asa uslavilo 1:1 i r f 11111 f k ub misli na utianje nekoč,... Minerali no dni vi in no i i polni »itj o domovini, k a le rili ni izbrisal rtjlj č.as niti naklonjeno*) dobre mačehe tujine. iz mlkdHiii Si j« razvil mož preudarne iu poštene miselnosti, ki je svoje sanje preusmerja) v ni učna 5 uit Vil narodne i a vi s ¡i, Leta so tekla....in napočil je čas srečanja dveh sre-polnili bolečini, l'o dolgi vožnji >o se v daljavi prikazale planine./a njimi polja i 11 ohronki domače vasi, flli pristanku jlard l!nariijci ti i šoje pričakovanje mnogih lil vzkipelo v srčni ril eni nj) imetij iTOJli in ko je končna pouka I na vma se ni odzval n ibče.Nem iriimr. ikoni j razočaranje si s prevzela vlom pričakovanja in nadaljnje nestrpnosti ni mt>|til več pT t mapo vati. Pognal jt molor in se odpeljal tla bližnji polje, saj in u je uckilj iz preteklosti pripovedovalo, da m> liilj ve udar in :ili največkrat tam_. Prijetna toplina mu je hIagodejnu božala občutke in že je pred seboj zagledal ti slu dragos-eno hitje hjejdvih (Jolgoletn ill sanj. L:pognj ena ji hrta uaii Irpko i tm I jo |n šeli ob pristanku motorja dvitjiiila pogled priileen nasproti, si l dlanjo t. a senčila oč: pted prod i rajo čim sonetm in se zravnala, kaj Vit SO njene nitij preletele v tem Irenuifcu ko je Zagledala pred seboj mota, nekoč mlini en iča t k i jI ga je pred dolgimi liti btiZ sln dobila, Sami> v sloiti trn Slovenija VI plani te la, iz Ltlcgj sena prijatelje i nitij. Votem tiomo po svetu ponosno liMJdi, lepe Slovenije zveste hčeri in si.fli. Za krmilo moramo Slove nel skupno držati, v življenj n nikdar viharjev se bil ti KO JE UMI A AL A UPA, Dolgo Vislci lel je oh trdni kmetiji. prislonjeU;i k bregu, rasla lipa. Mogočna In kivšala. Rasla je iil fasla, trdna kmelija ub njej je doli ¡1:.....e: l.ipirjes.i kmelija. Lipa je kai naprej šumela s svojimi vejami Tako mogiirta jr bila, kot J.i ima v sebi neko jedro, ki vse uravnava. Nje ne korenine sn si: zajedle v breg. Karalo je, kol da daje Liparjtvim trdnost v življenju. Ftili so klen rod, globoko vniičeni v domačo Itm-Ijo. ...Upa je ItiveJs Jr [.iparjesini, Liparjeviz ITjo. Ob nevihti je hrumeti z razsekanim elasuiu. Skloniln ie je nad Hišo. da je ilf bi kaj prizadelo, putolklo. V jasnib noitli jim je šeprudj v nežni caiipjjlv«ti. KjlI.ii ¡f t.iparjes-r jiestilo življTiiji. so sedli pod tipo. Doiiknib so s; ie.. v dlaneh so začinili nekaj poživljajočega. Vliv.ila jim je voljo. Oiiv. Ijalj spomine na prednike, vrnila jim je razsodnost, Rasla je. kot bi Odzvala zn:ičaj Ltparjtvejia rodit, liila ¡i del njili, ilar h>l(te. Prva m lita senua je zašla nled nje ur veje. povesila jih je .Njena razseinosl «je kur skrčila. Na krnel i ji je oriat» sedem 01 rok m vdova Lipanča, Mlada vdova. Olroei so rasli...l.ipa. kot da !>i*.-eve-celita njihove rasti, se ¡e spel opoinngla.I.e tiMe tvrsline ui bilo več v njej Utrou so nnll kol konopija.Se mati seje nadela njiliovr moči, l i pa | m je ipel vzkipela v široko, odprlo nebo. kot M se stegovala J,i nt čim I f pilil, daljnim...Neko zdravo, veselo valovanje je bilo v njej. v nje Hi ni šumeti j u. l.ipariei se je ¿delo, da je s- tem šimlenju vpletena pieteidoft. pa [udi ptičakovanje prihodnosti. Pod ujo se je odvijalo in dOiotfV;ilo otroiivo l.ipirjevth oitok. njili je bila sanjski svel, V njenem nhu mj saniaiill o ulhodnosti. ,..UEtl.lCA SVETOVNA VOJNA-Pnevi sg bili natlačeni i bolečino ui s strahom, t- liojem lil z upanjem nit nov čiis.Cas je l>i| vse liolj SUMV ui n;i lAp:njiVM itomačjjo je stiltl mnk- M:uii Liparico in pti o: tok «i mlpeljjili v uiborišče, dva sta odšla v paril»ne, dom so iai_euli. Upa jt bila koi omrlvičena, kol da je vanjo padel peptl s pogorišča in pttktil njtiio zdravo rast. Povesila jt vejt. a jili ¡t hitro poskusila vzravnal i. kot da tli jo bilo sram 6ibkosii. omahovanja. Videlo pa st je, ita jt utkjt globoko prizadtla, kot dj bi it v njtj začelo nekaj nlitajaii, ledeneii. Kol da so v njej nekakšni delčki, ki vlačijo valijo počasno umiranje. Teh delčkov ie Dilo v-t več. čimtiolj st jt krčil Lipaijtv nid.Tm otroei sd uniilt v tlboriiču. rilcu Je padel v Jiosti, Lipa ie je lačela nekako drobili in prejšnji J.ivljepske svižine ni |>i]o več. ...Pfl VOJNI, kiparjevi so zsrabili Za dilo, ZftadU sU si ;kroilV;n doin.Skopa zeuitjj in osantelosi liriljsn skrjLa svela pa jih nista mogla več olidfiati. Vse sliiro, pa Če ji bilo še tako |doboko iasidrano. se ie moralo umakniti novemu. Nov čas se je lajedat v življenje, potrgale so se družinske »t/i. [udi lipa. v kalen je bilo zapisano življenje vsega rodu, se je z novim časom spremenila, Med njeno, že 1ako razrahljano moč so zašli mračni sunki slaraaiii.....tiranja.Lcta in Ie1a je dajala značaj kiparjevemu rotlit. sprrjcuialii je živlirnje in unrt, zla in dobrote, resnice in lit^i, Zclaj Pit je hit v njej razkrojne je liottbt stči po vjšav:ilb |i:i ni ¿mogla, veje «i seji povesile LlfAkJLVt (JTAUCI so Odšli drug ra dnijii.n, (hlili fo s stis-ntuifan Ustnicami, s pričakovnlijem s- ireu, V Šumenju lipinth vej ie bilo vse več tožil, nekje v noiranjosli ie goiela (h! boleč i u.Upo m Lipitrieo je siiskaki ^.mioia. V oheli je zazijala praznina smrli. ...POZNO POLliTir.. pretkano % prvimi sunki jeseni, je Ikato na kntetiii še več sjmote. Frivršala jt nevihto z nlikini, sivimi oblaki, s sneto, smeti. .Mali Liparica se je vrnila s polja. Samit a lup je sedla pod lipo. '/. Hiba se je ntrgida strela. Prav lip si je Izbrati na svoji poti. Kiizklata in lazctfnJaje njeno deblo. Ubila je Utuico. Lipa in Liparica sta oilali tapdaniv ljudeh kot podoba čvrsicgu, plod ■«ga življenja in medsebojni povezanosti. Z njima jt umi! košček našega Svtla mtd griči... Prispevek posredovala Jožiea Gifdin i i. Mildure 50 iff ot'tv f ¿ftp 'pi&mo č/žbmid^j? Pismo 51 AVSENIK: S POMOČJO SINOV NAPREJ Slavko Avsenlk: »Glasba ostaja. navdiha Je Se za slo let." Zadnjo čase je bile spel veliko ugibanj, ali bodo Avatniki, ka Vrine trna poznaM in imeli radvendarle kdaj i« i a igral i skupaj, če ie no drugače, pa vsak na po h Tov I In I turneji t)II koncertu. Žal ao bila ta ugibanja le plod le I jo občinstva. *MlsNnt, da bi bilo kaj takega zelo težko, če nc ±e no mogočo," meni Slavko Avsenlk. »No gre zgolj za moje zdravstveno stanj«, se pravi za vprašanje, ali bi tatcino turnejo sploh ie zmogei In koliko bi se ml zaraefi tega »tanje poslabšalo. Zdaj je zbolol Se Košir, sicer pa Imajo ostali člani razne drugo obveznosti.« Skoda, kajli poleg šievilnih priznanj, ki jih je Slavko Avse-nik prejel v imenu ansambla v preteklih mesecih (v Berlinu zlalo praniko, v Avstriji zlati gramolon, v Kčlnu platinasto medaljo, v Lusemburgu ...), je priSia tudi izredno vabljiva ponudba za veliko evropsko turnejo Veseli muzikantje, v okviru kalere naj bi imeli kar 160 nastopov .■Zlasli okrog novaga leta sem dobival ogromno pošte, toliko, kot Se nikoli doslej, in sicer lako rekoč iz vsega sveta,« pravi Slavko Avsenik. -Veliko ljudi je pisalo, češ. dajte, pridite in zaigrajte vsaj Se enkrat- Res ¡e, da bi bilo prav, če bi se poslovili drugače. Vsakdo izmed nas je imel svoje občinstvo; Ponikvar, Rudan. Soss, Alli ... A kaj moram, se je obrnilo pač ta-ko, kot se je. Jaz bom delal naprej in sleherni Izmed članov se mi lahko pridruži, tudi tisi i seveda, ki so dali odpoved in katerih sleherne obveznosti do ansambla 5e končajo sredi tega leta. Prej bomo, upam, dokončali Se slovensko verzijo zadnje ploSče, potem pa ,, .- — S Ji tali je, da ie novi ansambel ie snemal. -Gre preproslo za to, da glasba ostaja, četudi ansambla ni več. Se zmeraj kompo-niram, glasbenega navdiha in zamisli je Se ¿a slo let. Nekaj smo posneli s studijskim ansamblom, reči pa moram, da gre za priložnostno sestavo. Od -starihL sta zraven la Igor Podpečan in Flenato Verlič, ki sta se ansamblu pridružila zadnja. V študiju bodo pO potrebi različni glasbeniki iz različnih poctevrsti. tako da bodo tudi posnel ki imeli različna barve. Kot vse kaže, bo standardni ansambel, ki bo tudi javno nastopal, prevzel sin Slavko, ki pa ima zaenkral Se druge obveznesli, zlasti s filmsko glasbo, Slavko bo prevzel tudi vse druge posle, zlasli me-nedžerske. v lujini. Gre za hr-mo v koprodukciji s Koch re-cords, v okviru katere bodo izhajale ploSče, note in vse ostalo. Znalno več bo igral z menoj l udi sin Gregor. On ima tudi lastne skladbe, svoj ansambel, več bo igral v goslilni Pn doiefcu. Za vtže nas je prosilo tudi precej drugih ansamblov, Z bratom Vilkom sva sklenila, da bova pomagala Veselim KOŠIR OKREVA Franc Košir, z namenili trobentar, pevec in humorist Avsanikov, ki je pred kratkim iznanada hudo zbolel In v jeseniški bolnišnici prestol tefko operacijo, dobro okreva. Zdaj se je že pričel sprehajali po sobi, vsak dan pa sprejema ne le družinske člane. ampak tutfi številne prijatelje, ki mu iz vsega srca želijo čim prejSnje okrevanje. Srcer pa ima Prane KoSir po izidu p/ve stamostojne kaše! e in po šlevilnih nastopih Sirom po Sloveniji Se velike načrta. m Frane Koilr je v četrtek, 14. lebruarja. Se lekal s Tolom, v nedeljo je bil ne domači veselici, v ponedeljek, 1fl. februarja, pa se je že boril za življenje gašparjem, ki bodo v precejšnji meri angažirani ludi v naši goslilni v Begunjah. Tam bodo občasno igrali Se drugi, na primer Miha Dovžan nacitre.* — Torej «o zdaj popri Jo-H tudi sinovi, čeprav Je kazalo, da Slavka bolj zanima jau, Grega gostinstvo, Martin pa ja tako ali tako akademski »Ukor in se z gtHsbo v glavnem nO ukvarja? »Tako je in lega se resnično veselim, Martin pa bo seveda skrbel za oblikovanje in za naSo galerijo. Sicer pa ima ta mesec razstavo v Novi Gorici, nato doma, v Begunjah, upam, da kaj kmalu tudi v Mariboru .. — Načrtov je torej veliko na naJni*ll£nejSlh področjih? »Teh res nikoli ne zmanjka. Zanimiva je ludi ponudba televizijske družbe SAT 1. Gre za snemanje videokasel, na katerih bi bilo veliko slovenske narodnozabavne glasbe, torej ne zgolj naSe, Avseniko-ve. humorja in slovenskih lepot, Gregor in Martin imala posebne načrte glede gostilne in galerije: Grega bo pripravil tedne različnih kuhinj, Martin pa bo hkrati v galeriji predstavil likovno ustvarjalnost posameznih področij, na primer teden koroške kuhinje in slikarstva ter pedobno. Pred kratkim je bil pri mani direktor lirme Hohner gospod Jochan Smilh in ime nagovoril, da sem prevzel generalno zastopstvo za njihovo firmo. To je zdaj v okviru galenje v Begunjah. Na koncu koncev sem hohnerco le igral celih petdeset lel < — In jI ostajata kajpada zvosit. Ali se bo Slavko Avsenik, svetovni kralj polke, s svojo tna menilo hohnerco Se pojavil na odrti? .-To pa je težko reči. Zaenkrat vadim kakSen dan dve ali tn ure, nato pa spet dva ali tri dni počivam. V ansamblu, ki naj bi ga prevzel sin Slavko, mene ne bo Bom pa ob kakšnih posebnih priložnostih naibrž že Se nastopi!.- napoveduje Stavko Avsenik, SREČKO nledorfeft 52 (ffijt^M^ Piorno ZAŠČITENI CVETLICI Krofi za upokojence 50Ú g obljub (moke), 301 solidarnosti (sladkorja), ItHlg legillmnosll (masla), I suverenosti (mitka), žličko ustave (snliX vrečko zakona (kvasa), vrtilen sodile (vanil Sladkorja), 2 eeli stranki (jajci), pel uskladitve (rumenjak). Zmes dobro ignoriramo (pregnetemok polom ko J1 zllc<1 Pozabi (ruma), pustimo testo, da zmrzne (vzhaja), lepo oblikovane demokratične kroie pečemo previdno v vroiem parlamentu (olju) za peí ene ponudimo Skladu pri Skupnosit pokojninskega ir invalidske«* zavarovanja. P.S Priporočamo, da uporabile dru^o varianto. Uspeh je zajamčen! Pa še dober !ek v*m želimo. Pikapolonica 0ODICA ST.J. Predlog za slovensko zastavo v prihodnjih 45 letih: triharvni-ea z veliko luknjo na sredi. Ta luknja bi bila zgovorna podoba tistega, kar nam j« partija v zadnjih 45 letih pustita. Toti slovarček tujk • ASTROLOGIJA - vedli, M proučuje, al! na) I mu slo-icnska zastav* It naprej ¡cveilfo ili rt. ■ AROGANCA — eafin tlidanja prfdsedalkii Jovics • BALVAN — Jugoslovanska mrliči™ prometnica muha lltdf « • DENLMaACIJA - odpoklic paprškeju nuncija • PLUTOKHACIJA — tr«rumu vlanje v stranki zornih Slcvcnijr • LAStlATE OGNI SPERANZA VOI CJI'ENTRATE — stngAn Irtošaje juj;oslavanskr tnrislifne pmp*j;andr v tujini, • O nil.'.M — bratstvo In cnolnv^t po jagoilovaivtkv • SABOR — parhm«ot brez Srbov • SOi — Dobro jutro, .Maribor! "■BJflf 'jaSiv "S3tWi((J T(!| iuajuv 'irniiejt BJiAfg x^jctfs 's!" BODICA ST ». Naši prenovitelji ["bivii" komunisti] naj bt se rajši imenovali PONOVI TEL JI; a I raz red ponavljajofrapeTentil, ker so pri izpito iz tega, kako je treba narod voditi padli, in b»ponavljajo iste napake, kol so jih delali 45 lat. /Naša I ud/ MAJ Po Vrtu ipancirala In i Jahtno lolte nabirara, naget^efc. roionkravt, roimarm. -Iz lega ti pgietje nafdim!- Zvsdfli Sam ne*ai novega -Zdrava ustani, Ijutjtca □d moi^a (feftlela io^ubljanga, m tvoja lepa Kamrica, da ona Si, zbira dr^Oga, zdrava oslani duia. telo. za meno ne mara nti vBe. S;,j nujno vafi k 1eCn ne t»!- "Tiho, re [iho, Ijutne». da lega ne zvhio io mamica, da tega nB :ve|o ie fliugi ¡¡¡udje, da msem za tvoje srce - LONČEK ZA štiričlansko družino aparat ZA UMIVANJE UŠB nifa-r iffoiwi 'Plimo 53 ssmiiL CRRPH1C ORT ■ —___ Specialising in all print ready art work ¡jmi graphic designs. Vbsjcr Chuck MS KARLNGAL DRIVE, GREENSDOROUGH, 3088 TELEF'HONE: 434 S768 MICHAELS DELICATESSEN 81 - 102 Footscray Market Suho Meso - Šunke - Panzer Kranjske Klobase Razne Salame - Krakau Lastnik: M. N. Stojanovski TOP CHOICE AUTO S Nick Savidis "The Utile DEALER with the BIG DEALS " All Road Worthy Vehicles from $990.00 to $3990,00 357 ilarldj S*. Fools Cray 237 (icfhiiift Rd. Foolscray TeE: 689.6779 National Wulucl Wilson Bond 9/476 Canterbury Rd Forest Hitf. Vic, 3131 Tel: (03) 894 2646 INSURANCE SUPERANNUATION INCOME PROTECTION LIFE INSURANCE A.H: Zvonko Gregorfä Tel: (03) 509 S070 GENERAL INSURANCE HOUSES CARS SHOPS FARMS FACTORIES no fiüS22 «SÄ* 54 tf&n'erió&g 'Pismo CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing:-Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Pr°Prietor: 265 Nicholson Street, M & S MERZEL Footscray 3011 G.MA. MOTORS 31-1 1338 314 48W Peugot Volvo Renault AutormUic Trin-imi-tsiuii Spcciali^L Carini rt uor C/O umi Repni rs Ali Me čitanka I Rrpairc 307 \Yjlliamslo«n Ud., Yarraville ^idree Tet: 314 1338 Masi DRAVA Continental Butcher Simailgoods Manufacturer • Smoked Men1 * CookoU & Celled H,im ■ KciSOrNclili «Ham Sausage * TirolCr * Krakau * Pinter • Kianjs'xa ■ Pnlnisfie * lis tana * Salami otc. PHONE 366 2258 Prop. 202 Main Rd. Est L&THOJNIK St. Albans S1LVERCAT Pty. Ltd. Ladies' and Mens' Shirt Manufacturers Experienced Machinists Welcome Lot 7, Mallenger Rd., Bray brook, 3219 Tel: 311 5205 Derry Maddison 312 Nicholson St., Yarravilfc, 301?. Tel: 6S7 2693 Bruce Jottey Auto Repairs ALL MECHANICAL REPAIRS FUEL INJECTION SERVICE & REPAIRS V.A.C.C. iffovewsßg 'Pismö 55 SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Itit KADAR SE MUDITii V CANBERRi OBIŠČITE NASr Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, rta lrwing Street, PHILLIP (CANBERRA) A. C. T,, je odjjrt goslom vsak dan (vključno sobote, nedeljo in praznike, razen velikega peika in večera botitne vigilje) od 11.30am do 11.45pm. Naš bar je odprt od M ,30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrg.no vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne tia druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDiTE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo ludi vselej kdo na razpolago za rasne inlormaeije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. NAD PREPADOM -Mi planinci pogosto padajO v ta nevarni prepafl''-vpra&a izletnik "Nt. rte. oOiijjrts pade vsak samo onkrait- odqovon vodnik LOVSKA sfl «me i Jova nenevadrto zgodaj "Kaj Sj pniel (M no»« nabo|B">.i vpraia Jiefla. ■■No. Prtiel sem pa novega psa... t H1 [ I IMEtOPIlNH PH IIS B LUEHILL I.AMXSOAPK S (.'ON TK ACTO KS DESIGNERS CONSULTANTS ZA VSA VRTNARSKA DELA, UREJANJA VRTOV IN SVETOVANJE SE OBRNITE NA vahgn rojfika s 30 letnimi Strokovnimi ižkuinjanli [VAN HAN2EL1C {03)755 1531 ali JAN MARRIGAN (03)799 0593 VIRI •ŠEČfl k>- AUSTRALIA euro international pty.ltd. For Quality and Reliable Service • Import - Export - Furniture, Chemicals, Parqueting many, many more MELBOURNE SYDNEY Faclory & Showroom Tailory & Showroom 3 Dalmore Drive 2A Bessemer Slreel Scoresby Vic. 3179 Blackiown NSW 2148 Phone: ¡03) 764 1900 Fa*j (03) 764 1461 Phone: (02)071 5999 Telex: AA31105 Fax: (02)621 3213 luč sLouih't tcjTcn UREDNIŠTVO: Stanka Grego rid Unit 2, IS Allandale rd. Botonia VIC3I55 AiisItiIIi UPRAWADMINISTRATION-Allied 0ft! nik P.O Bo* Coogee NSW 3034 AUSTRALIA Tel (021 519 3933 Fa«: 10?} 5SQ 1376 ORE J PjE :SUnka Gr.^rit.UPR AVLJ A ^(frcd Brriiiik .SO DELAVCI ¡Alfred Breznik. I »ji.- KownA, Vladi™» Menart, Ljenko Urban ci£, I'avlii Gruden, Dušan LajovtC. Marija Senear, pal^r \ alerijun J LT Ilk 1.3, Marij! J I,¡¿an. LI i Rknukpatcr Valentin Raj.ilij, pater .Niko ¿vokdj, Vida Kodre, Helena Leber, Ivo Ldier, Lirama Gelt, MhrkoCuder man, Bert Pribac. Izhajanje SI.Q\ KNSKEGA PISMA je omogočeno z denarno podporo raznih dobrutmkov-tiskovjltga sklada, ^Hikrtj- vitcIjcv-SpOnAprjcv, o^WfllctVi i larocniue, pnutaji: iu S nrd sto Voljnim d<-h>m Urednika IflT sodelavcev. Mnenja orarciu v "lafilu niio tinli mncitji Urednika ati sodelavcev. Avtorji tami odgovarjajo sta >n)jc prispevke, ki. morajo biti LASTNO KOČNO PODPISAN t. POKROVU ELIJl-SPONSORJI: Pod^ja^Dutinction printing 164 Victoria airtBninnw¡^Victoria 3056 Kuioua L nt crprisi ■.- Ptv Ltd, ^vrl nrv. iV S. Impact Intern ¡it h null f'tv Ltd Omilil field. Sydney.N.S.lV. .-"Ii)vi'n:-'ki* organiz.iein-.k luii IVjjilav, ID Brislj^ue slr.St Johns Park V>A\.217(j Slovensko dVdlrdlsko društvo Canberra, Irv/llU Stf, 1'hillici \.C.T. Slovensko društvo Sydney, Elizabetb str. Wet beril S Park,N,S.ft',2l6t S]oven$ko narodno lirustvo Sydney.P.OJoK 70.W(vcrfcy N.S.W. ¿[>¿4 Priprava reklam: Vasja Cult. TI$K:Simou Snarajian.nistmeiion printing, lf)4 Victoria str.Brunswick,! iclorfci :U156 1'risiifvke-članhe podali na naslov urudniilva.Narorniuo, oglasi1 in dnij!f di'iiarne prisptvkr na naslov upravi-. naslednja Številka slovenskega pisma bo izšla do konca julija. PRISPEVKE POSLATI N AJKASNEJ1I DO I JULIJA mu- mes * ryfit s * tubes • k P CAPS • BATTI-RIES * ELECTRONIC WHEEL ALIGNMENT ft BALANCING * BRAKE & I RONT I NI) REPAIRS „ 587 1552 5801624 31 De Havilland Road MordiaHoc, 3195. OGLAS SiifljjkuSlDvenija. V kratkem času naprodaj, v i udov i-tem kraju Biicljskegj 6 ha poscstva<2ha vinograda v terasah, 2ha hrastovega gozda, Sha njive, pašnikov, sadovnjaki), s kletjo in z vsem inventarjemlsadi, 2 preši, traktor z vsemi priključki), brunarico z garažo. HUGO $E K O H AN J A, floina dotina. Cesta Vil. št-3&, 61 000 Ljubljana, Slovenija, Telefon :(GU 261 910. PREJELI smo pred izidom s p. POROCE VALEČ JENOV! LIST ZDRUŽENJA LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA V SLOVENIJI Prinaša najnoveJSe vesti o denacionalizaciji, posreduje razne napotke iu nasvete zahtevnejših prošenj ko povrni lev razlaščenega premoženja v Sloveniji, CENA; 400 YUD, 45 DEM ali 27 USD Naročnine poslati itn devizni račun: Ljubljanska banka cl.d, 010-727001-100149/05 Naslov £LRP,Ljii bij a m p.p. SS4 Adamič Londrovo nabrežje 2, soba 201 Ljubljana (i 1] 0 J, Slovenija, YU ASHLEY STREET CELLARS 82;t Ashley .Sheet West Foolscray Td: <5&7 5543 For all your Wines and Spirits at Discount Price See Frank Cots of Continental varieties of Uqutfs & Spirits m ailable NEW COUNTRY IS BORN J * ... r xtl v « SLOVENIJA1991 tffovetuffe *Pumo CENA: i dolarjcT THL SLOVENIAN LETTER Juiij-Sep tember 1991 i.eto2 Si.7- S _Jt | \ 'w _ ffioVetld&Q Pismo 56G0DGVINSKA ŠTEVILKA UVODNA BESEDA ZDAJ JE CAS DEJANJ.... Slovenija država! Svetovni slovenski kongres! Vojna v Sloveniji! Hi tka za Slovenijo y Avstraliji.' Naša razdvojenost! Razne informacije iz Slovenije in ie kaj,,,to nam prinaša dvojna zgodovinska številka SLOVENSKEGA PISMA. Dvojna ponovno zato, ker je bilo nemogoče pri ¡peli material omejiti na 40-50 strani. Ural! nas bodo, tako kot doslej, povsod po Avstraliji, v Sloveniji in po svetu, leda bo odslej seznam prejemnikov obširnejši, saj bomo SLOVENSKO PiSMO pošiljali tudi vsem konferencam za Svetovni slovenski kongresf zaenkrat jih je okrog 20). pa tudi slovenskim politikom, tiskovni agenciji, Raditt Slovenija, Slovenski izseljenski matici in drugim. Odslej bo za distribucijo odgovorna Anica Markič, članica Slovenskega narodnega sveta iz Melbourna. za oglase in pokrovitelje pa bodo še naprej skrbeti:na! upravnik Alfred Breznik iz Sydneya. Štefan Merzel-refcrent za finančne zadeve Slovenskega narodnega sveta iz Melbourna ter gospodarstvenika iz rnelbournškegtt Narodnega sveta, Ivo Ltberin Vinko Rizmal. Bilo bi priporočljivo, da bi tudi vsi tisti, kijih na zadnji strani S J*, beležimo kot sodelavce res sodelovali in pomagali.Sicer pa je dolžnost vseh Slovenskih narodnih svetov po Avstraliji, da skrbijo za čim več naročnikov, oglafemlcev in pokroviteljev. Pozabiti tudi ni na naš tiskovni sklad, kije skoraj popolnoma prazenjstroški priprave in tiskanja vsake številke znašajo kljub prostovoljnem delu urednika okrog 1.800-2.000 dolarjev}. Dogajanja v Sloveniji so razgibala in vznemirila tudi nas, avstralske Slovence. No, med iiai je vrinja neka nova razdeljenost, prav nasprotno od Slovenije, kjer je vojna narod združila. Za namifin pred nami) so na eni strani akcije iti načrti za pomoč Sloveniji, na drugi strani pa mlačnost in indiferentnost...in ie kaj! Mnogo se govori in kritizira, na dan prihajajo različna mnenja in reakcije, širijo ie razne zgodbe in zgodbice. Marsikatero kritiko je bilo slišati že po slovenskih radijskih oddajah in tudi na uredništvo SLO VENSKEGA PISMA so prispela pisma tz Adelaide, Sydney a. Melbourna, Brisbane. Canberre in od drugod, ^ katerih piioči izražajo bodisi žalost in razočaranje, bodisi ostro kritiko na obnašanje nekaterih Slovencev v A vstraliji, v času vojne v Sloveniji in po njej. Vsa pisma ni moč objaviti v celoti, ne samo zaradi pomanjkanja prostora. temveč tudi zaradi ostrega tona: Vseeno bo s strani S L O VENSKEGA PISMA moč razbrati kaj je tisto,kur nas V tem trenutku mori. K vsem kritikam. s katerimi ie popolnoma strinjam pa bi rada dodala še svoje mnenje: Res je da ima vsakdor pravica do svojega reagiranja in do drugačnih pogledov na bivšo vojno ^ Sloveniji, kot tudi na samo devetsto osamosvojitev. Pravica do drugačnosti pa nima v teh, za Slovenijo tako pomembnih, zgodovinskih trenutkih, prav nič skupnega z "demokratičnim" gledanjem na stvar. Kako ne biti prijatelj domovini, ki je krvavela? Gre za njen obstoj' Gre za življenja naših dragih in končno tudi za tisti delček rodne grude, ki nam je še vedno matii Gre za prizadevne slovenske politike, novinarje, književnike, vojake, delavce in druge-gre vendar za naše rojake Sla-vence, najsi pripadajo eni, drugi aH tretji politični strm ki. Danes je glavna in edina važna Stranka-SLOVENUA! IZ VSEBINE Stanka Gregorič UVODNA BESEDA L)ra^ Gel t SVOBODA slovenija je samostojna Slovenija v številkah OKRJVAJMO SONČNO STRAN ALP SLOVENSKE MIGRACIJE TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE DEKLARACIJA OB NEODVISNOSTI NOVA SLOVENSKA ZASTAVA IN GRB 25 junij 1991. PROGLASITEV SLOVENSKE NEODVISNOST! SVOJI NA SVOJEM Iz govora Milana Kučana na slovesnosti ob razglasitvi SBS Rntlio 2 EA-puroča Mariza Ličan PROSLAVA SLOVENSKE NE-ODVISNOSTI V SYDNEVU NE I>AJ SE SLOVEN1J A-vojna Phmo Gre za tisto Slo veni jo. ki si prizadeva, da bi se iztrgata ti danaínfe kvazi Jugoslavije, v kateri vladajo le ic lati In manipulacije, strah in pokoli, nesreče in zmeda! h države.ki se je kot cits zadnjih trdnjav komunizma povzpela na sam vrh svetovne lestvice po kršenju človeških pravic. Iz države kjer velja le ie "tankovska logika"ponorelih generalov in brezsrčnih politikov! Ali se ob vsem tem naSa stališča sploh Se lahko razlikujejo? Boj za narod mora biti enoten! Brez praznih in puhlih izgovorov, da nočemo biti politični ali pa, da živimo v tej državi-v novi domovini Avstraliji, ki jo kot novo domovino moramo sicer s pot! ovsu. vendar tie za ceno pozabljanja na staro. Ce pa ic v njo že želimo popolnoma asimilirati, pa ne pilimo tla rabie naših druítev"slovenska'\ ampak "avstralska". Enostavno tudi ni več dovolj posedati po slovenskih društvih, je zibati ob zvokih polk in valčkov, ni več dovolj zavpiti tu in tam "živijo " da bi bili dobri Slovenci! Skrajne krivično pa je v teh časih kritikantstvo in Itenkarenje brez prave osnove in resnice, namenjeno tistim, ki delajo ali pomagajo domovini, češ da so nesprejemljivi. ker sc "ukvarjajo s politiko ". Neprenehoma tudi prežvekujemo našo politično preteklost iti se kot pravi sadisti obmetavamo : tzrazi:be!ogardisri-komttnisti> V Avstraliji smo sc tudi mi pred letom tint. tako kot so te doma v Sloveniji. zmenili ia politično spravo Torej nal bi se več nc preganjali kot tt in oni. ' ' Slovenci nai čas je omejen, vsakega zapravljenega trenutka je ikoda, saj bi namesto takšnih in drugačnih brezplodnih, včasih naravnost primitivnih natolcevanj že lahko MavSp pamc,!iC}ie^ ati P* Pri!li do teb konstruktivnejSe idejc-kako pomagati Iz pisem bralcev je razbrati tudi to, da bi se neka tir i Ic vedno radi pokrivali z jugoslovansko zastavo, s tisto, ki je vihrala po tankih YU armije in sadistično mečkala slovenske ceste, rodovitna polja, poslopja, avtomobile in ljudi. Radi bi le vedno bili pod tisro zastavo, ki uničuje slovensko gospodarstvo in turizajn, ki krade v svojih jugo-okoljih slovenska premoženja. Ta ki t m stališča zavzemajo tisti, ki malo ali skoraj nič ne berejo, se ne zanimajo dovolj, češ kaj to mene briga, tisti, ki so prepričani, da leto 1945. ali 50- Se vedno traja. Tisti torej, ki enostavno niso Sli s časom naprej in ki v svoji trmi trdovratno vi traja jo pri že tako zastarelih principih. Nti žalost nas taki tudi sedaj m bodo brali. Biti danes Slovenec, je iskanje resnic! Je solza in trpljenje! Je delo in žrtvovanje! Je klic srca po končni slovenski zmagi! Po svobodi slovenskega narodat Kljub vsemu paprinaša SLOVENSKO PISMO na mnogih straneh vesti o tem, kako je potekata bitka za Slovenijo v Avstraliji, saj ¡e je večina rojakov zavedala kako važen je tukaj naUzseljenski glas. Da to cenijo tudi doma je razvidno iz besed Gorazda Go-renca, kije v tedniku IN zapisal med dragim; "Čeprav je Avstralija od Slovenije od vseh doslej omenjenih držav najbolj oddaljena, je bita med tistimi, ki so dokaj odkrito podpirale stave m k o osamosvojitveno prizadevanje. Takšen odnos je bit posledica močnejše deja v nosi i tam živeči h slovenskih izseljencev,, " SRC PAČ NI MOGOČE BOMBARDIRATf-jc dejal predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle... J A, TUDI IZSELJENSKIH NEi Vaša urednica Stanka Gregorič 3 PISMO VOJAKU Mati piše sinu, ki je pri vojakih v Srbiji PRVJ SLOVENSKI VOJAKI KONEC POVESTI O PONIŽNEM NARODU VOJNA JNA-ARMADA S SVETNIŠKIM SIJEM Svetovni slovenski kongres KONGRES KOT MIZA DIALOGA IN STRPNOSTI Marjan Kovač POROČILO PREDSEDNIKA AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE O SSK PRVA ZNAMKA SAMOSTOJNE SLOVENIJE BITKA ZA SLOVENIJO V A VSTR ALI JI-poročilo tajništva Avstralske slovenske konference, Slovenski ti narodnih sveto», demonstracije, protestna pisma avstralskim politikom, srečanja s prvini ministrom Bobom Hawkomx obiski pri ministrih... PETICIJE IN DENARNE ZBIRKE ZA SLOVENIJO IZ BRZOJAVK NADŠKOFU ŠUŠTARJU in drugo Alfred lireinik IN SE SYDNEY... Anica Mar kič )Z ŽIVLJENJA SLOVENCEV V VIKTORIJI PREMIŠLJEVANJA IN KRITIKE BLOK INFORMACIJ IZ SLOVENIJE_ ZAKON O DRŽAVLJANSTVU IZ TUJEGA TISKA BORBA ZA SLOVENIJO V AVSTRALSKEM SENATU TELLX VESTI PET MINUT ZA POEZIJO-Danijela Hliš. Vi k j Gajšek, Ivan Lapuh. 4 ¡f&ve/U&g 'PUmô B O V Slovencev pohojeni obrazi krvave zgodovine D dvigajo se,., O Upepeljeni v verigah časa stopajo trpeče glasno -k luči resnice hite. Rojaka roke, srce, v sponah več no Ječe? Koliko mož mora umreti pred no spoznaš resnico; koliko žena mora strtih onemeli predno podaš desnico; > koliko proseči h oči otrok mora ugasnili predno spoznaš krivico? Slišiš nečloveško klanje naroda - ti srca molči? Čuliš umirajoče v krivici? Vidiš padajoče v resnici? Slišiš upajoče po pravici? Gledaš nečloveško klanje naroda - ti srce molči? Slovenes1 irampied down faces of blood thirsty history are rising. Cremated in chains of time they walk, strengthened in pain, rushing to the light of ihe truth. Compatriots' hands, and hearts, do not groan in fetters any more? How many men musi die before you see the trulh? How many women crushed into silence before you extend your hand? How many begging childrens" eyes must lade before you see injustice? Watching the inhuman slaughter of a nation -silent is your heart? Do you feel the dying for injustice? Do you see the faltering for truth? Do you hear the rtopeiul for justice? Watching the inhuman slaugther of a nation -Silent Is your heart? (Dama Gelt) PLEA TO THE NATIONS OF POWER Melbourne, 29.6,1991. tffovens&p 'Plimo 5 Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji SLOVENIJA JE SAMO STOJNA! Uresničen sen stoterih rodov: 25. junija, je slovenska skupščina razglasila samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo PREŠEREN {Zdravijictt) • Komu naj p red veselo zdravljico, bratje. č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. brate vse. kar nas je sinov sloveče matere! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast. ko pred. spel naša bos I a last! Mlad en ti. zdaj se pije zdravIjica vaš«, vi naš upi Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti sirup: ker po nas bode vas jo srčno hranit" klical čas! • ¿ive naj vsi narodi. ki hrepene dočakat* dan. da, koder sonce hodi. prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaki Nazadnje še. prijat lji. koza rte zase vzdignimo, ki smo zato se zbraiti, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj iivi Bog, kar nas dobrih je ljudi! Slovenija, dežela moja! Česa v se ne hraniš v pripovedih naših ljudi, od pamtiveka do danes. Stoletja stojiš mirna in lepa, zdaj prešerna v pomladni prelesti, vabljiva v poletni vročini* zdeu vs&bji£ar (jivzi v jesenski opravi. Toda ka r je živelo na t ebi i n f e vdj ubilo, kam se pre t aka? Kar je mislilo in verovalo ob tebi, kar je upalo — kaj je ustvarilo, kaj preživelo? Kako je popotovalo naše ljudstvo po strminah in prepadih, kakor so jih usodno zaznamovali njegovi polii-iini in družbeni veljaki? Kaj grozljivega sedaj nas ka kuje slovensko narodno življenje, da nas Slovence, kar nas je raztresenih doma in po svetu, nenadoma zaposlujejo Jt matic ne diieme med narodnostjo in državljanstvom«? Kaj zapeljivega se napoveduje, da smo v bratskih zasnovah zaslutili neke temne tipalke? Kakšna «tuja učenost« se je zakotila v narodovem življenju, da nas je postalo nenadoma strah prihodnosti? Kakšna sila je v nas in nad nami, da grobarjem krščanstva ni uspelo bilje peti in ne vabiti na sedmino? J'. Zadravec tffievertifič Phmo A aoraMJA m i Slovenija v številkah 1991 ODKRIVAJMO SONČNO STRAN ALP OZEMLJE 1991 *YU Pimiiru (km^ 20251 & Doli ina moj« {km) z Avstrijo 324 l Hal ¡¡o 202 I Madf arska a Hrveiko 546 doljins obalo 6 PftEBJVALCt NAJVEČJIH MEST flieoi) 1990 Ljubljana 279 Maribor 103 Ciljft 42 Kiartj 37 Vslonjo 28 NARODNOSTNA STRUKTURA STALNIH PREBIVALCEV 1961 Slovenci 1712445 Črnogorci 3217 Hrvati 55625 Vakodonci 3Z3S Muslimani 13425 SfbJ 42182 Albantl 'i $65 ttfliijflni £167 Madfari 9496 Romi 1435 opredelili to sa kot Jugoslovani 26263 ostali 20316 ZAPOSLENOST 1900 1983 1950 ^VU Zaposleni (tisiii) skupaj 796 eso 614 12.2 ■ fantke $5! 378 14.1 vpcdJetijh 774 ai9 762 12.0 - iantha 344 361 366 14.0 pri zaiobfii'iih 21 31 32 1&1 -ionske S 12 li 15.0 Znanatveno vd_Aribci H DI Allkel T 11) PabillrlCi 4 11 »jd.nci 1 111 Clpfi^rl 1 O) UMJal 1 ll Matriki 120 T.nunl|o) 4T Otrol 4« Ubirllnt 3B Mcllloi ti OjniblJ* a JUfllJol 4 a ■onulaf 1 Tflfl i i »ni X Ilmtnli**Ji«ll 1 tH>»flll°l 1 JUitrj|t,J FHilJirtF Mxsh<1W| VlM; ZAVOD RS Zi SOfiSITKO, SLOYZNSKA OSOJBiSKA SLtfTCl. SEKRETER1AT ZA MMMUE ZADEVE RS SESHVRJ: AU H- ŽERDIN. /H) STAffDEJCER. ROMAN BRKU} tLASmGRAF$K!7Avnn**r*ritri kastelic 10 Izhajojc.iC iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnost in neodvisnosti Repubiikc Slovenije dne 23- decembra 1W0, ujmitevajoč dejstvo, tla |c bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi m je le del ivujih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, oh dejslvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo krmijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik i rt avtonomnih pokrajln/ib dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča rciitvc polh ii ne in gospodarske krize in da med jugoslovanskimi republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogcAl osamosvojitev republik ob sočasnem preobli kovanj u jugoslovanske rvestne države v zvezo suverenih drtav, ob trdni odločenosti, da Repu bitka Slovenija spoStuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično Ln po mirni paii postopno ureju vm vpraSanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoitujc njihovo suverenosi in ozemeljsko celovi I ost, ler ob pripravljenosti, tla se bo z drugimi jugoslovanskimi republikami kot samosotjna in neodvisna tJriava I udi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih m drugih povezavah, sprejema SkupSčina Republike Slovenije na skupni seji vseli zborov dne 25. junija 1991 na podlagi ustavnih amandmajev I.X VIII, LXX1I in XClX k ustavi Republike Slovenije ter v skladu s4. členom zakona o plebiscitu o samostojnosii in suvereno«L Republike Slovenije TEMELJNO USTAVNO LISTINO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE i. Republika Slovenija je samoslojna in neodvisna država. Za Republiko Slovenijo preneha veljali ustava SFRJ, Republika Slovenija prevzema vse pravkt in dolinosii, ki so bile z usiavo Republike Slovenije in ustavo SNU prenesene na organe SFRJ. Prevzem izvTitvanja leh pravic in dolžnosti se uredi z ustavnim ¡»akosom. n. Državne meje Republike Slfjvenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ t. Republiki! Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madiarsko v delu, v kaierciri te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slttvemjo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ, III. Republika Slovenija zagotavlja varstvo Človekovih pravic in temeljnih Svoboščina m osebam na ozemlju republike Slovenije ne glede na njihovo narodno pripradnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Italijanski m madžarfki narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice u. uslave Republike Slovenije in veljavnih mednarodnih pogodb. IV. Za izvedbo lega ustavnega akta se sprejme uslavni vjkon na skupni seji ibotov Skupfičine Republike Slovenije z dvotretjinsko večino delegatov vseh zborov. V. ustavni akt je laCel veljati z razglasitvijo na skupni seji vseh zborov SkupSčine Republike Slovenije. Ljubljana, 25. junija 1941 SkupKina Republike Slovenije Predsednik dr, Kran« Hučar tffeveaófig Pimo DEKLARACIJA OB NEODVISNOSTI Izhajajoí i?, pravice slovenskega naroda do samoodločbe, iz naicl mednarodnega prava, iz uslavc dosedanje SI'RJ in iz ustave Republike Slovenije so se prebivalci Republike Slovenije ra plebiscitu dne 23. decembra 1990 z flbsolumo veČino odločili, da si ta prihodnje življenje oblikcjejo lastno samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo; ki ne bo več združena v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. v skladu s lo odločitvijo jc Skupina RepubMkc Slovenije na sejah vseh ^ vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. I. Slovenija je v sodelovanju z Republiko Hrvaiko žc pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti predložila ostalim jugoslovanskim republikam predlog sporazuma o tvezi .suverenih držav oziroma model konrcdcracijc, v okviru katere hi Članice dosedanje federacijo tudi v prihodnje sodelovale na gospodarske m, obrambnem, zunanje polil ¡C nem in na druguh področjih. Predlog ni naleiel na ustrezen odziv, Skupka Republike Slovenije jc razpisala plebiscit, na katerem se jc prebivalstvo Slovenije z veliko vecino gjasov odločilo za samostojno in neodvisno driauo Republiko Slovenijo. L resolucijo o predlogu za sporazumna razdružitev Socialistične federativne republike Jugoslavije in drugimi akti ter sporoiiit je Slovenija obvestila jugoslovanske republike in jugoslovansko javnost o svojih načrtovanih korakih, h katerim jo jc zavezal pichiscit, ter predlagala Jugoslaviji w.iroma jugoslovanskim republikam kot konstiiutivnim subjektom federacijc sporazumno razdružitev na dve ali več. suverenih držav, ki naj si mnJ seboj priznajo mednarodnopravno subjektiviteto. Obenem jc ponovno izrazila tudi pripravljenost na dogovor o trajnih tn insiiiueionalizjranih oblikah sodelovanja, vkljuino t uredilvLjo medsebojnih odnosov v more bil ni jugoslovanski konlcdc ra livni ali gospodarski skupnost i ali kaki ni drugi ustrezni povezavi v kurisl njenih na rodov ozi roma državljank in državljanov. Predlog za sporazumno razdružitev in začetek pogovorov o novih oblikah povezovanja na osnovi poprejšnje sporazumne razdružitve in vzpostavitve samostojnih drla v razen v Republiki Hrvaiki ni bil sprejet v pričakovanem razumnem roko in Skupščina Republike Slovenije je hila dolina sprejeli usiavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. II. Republika Slovenija se je razglasila za samosojno in neodvisno državo in se želi kol mednarodnopravni subjekt v polnem pomenu besede ter v skladu z načeli združevanja suverenih driav* Evropi povezovali z drugimi državami, poslali Članica Organizacije Združenih narisov, se vključiti v proces KEVS, Svet Evrope, v Evropsko skupnost in druge povezave drfav. Samostojnost in neodvisnoGi Republike Slovenije jc razumeli tudi kot pogoj za vstopanje v nove integracije v okviru dosedanje Jugoslavije tn v evropskih okvirih. Pri tem bo Republika Slovenija dosledno spoSiovala Unanovnolisiino Organizacije Združenih narodov. Konvencije Sveta Evrope, Heliiniko sklepno listino in droge akte Konference o varnost i in sodelovanju v Evropi ter druge mednarodne sporazume. Vzpostavitev samostojne in neodvisne države Republike Slovenije na podlagi pravice do samoodločbe ni uperjena zoper nikogar v Jugoslaviji ali zunaj nje. Enako pravico Slovenija priznava iudi drugim republikam ter narodom in narodnostim dosedanje Jugoslavije. Svojo pravico do suverene drLave in povezovanja zdmgjmi suverenimi državami Jeli uresničili sporazumno, na miren način, s pogajanji in dogovarjanjem, ker sogja£a i ¡tahtevami mednarodne skupnosii, da je treba prihodnja razmerja na območju dosedanje Jugoslavije vzpostavili na demokratičen način in pri tem spoítovati nedotakljivost abstojeCth zunanjih Ln notranjih meja. IIL Republika Slovenija kot samostojna tn neodvisna država razglaiar - da Ustava SFRJ na ozemlju Republike Slovenije nt ulja več in da bo nadaljevala postopke m prevzem dejanske oblasti na svojem ozemlju. l\>SiOpek prevzemanju dejanske oblasti je pipravijeita izvesti postopno in sporazumno Z drugimi repubbka/ni dotedanje SFRJ, toku da pri tem ne bodo kršene enake pravice dmgih republik - Ju je pripravljena takoj nadalje vati pogovor? o molnlh oblikah povezovanja z drfavam, ki bodo nastale na območju dosedanje SFRJ- Na podlagi vzajemnega priznanja je /riptavljena takoj začeti dogovote o sklenitvi sporazuma o vzpostavili skupnosti mwtnih driav na območju dosedanje SFRJ. V tej skupnosti bi driave članice usklajevale uresničevanje skupnih gospodarskih, političnih, mednarodnih in drugih interesov Sklenite*' takšnega sporazuma ali vsaj skupna izjava o politični volji zn tak sporaaun bi zagotovila, da postopek prrviemanja dejanske oblasti v novih drŽavah bi postopek oblikovanja skupnosti teh driav ne bi povzročala konfliktov, temveč bi se med seboj dopolnjevala ter olajševala proces uresničevanja pravice vreii jugoslovanskih narodov do samoodločbe, pravic Albancev na Kosovu, pravic narodnih martjSin in razvoj demokracije v skup nos I i suverenih d-*tv na ozemlju dosedanje Jugoslavije; 12 tfievetu&g Pismo Iti - i' skladu z odMSntmi Sobota Republike llnaške Republika Slovenijo priznal Republiko Hrvaško kot suvereno driavo z med-narotlnopravnosubjektiviteto; pri tnali! mdi m dntgt jugoslovanske republike, ki .re bodo razglasile tU suverene drtnve. - Delegatom i1 '/.veznem tbtmi Skupščine SFRJ il Republike Slovenije in delegaciji Skupščine Republike Složni je r '/.boni republik m pokrajin Skupščine SFRJ, ki SO opravljali tO funkcijo do razglasitve te deklaracije, preneha mandat. S kupi čl rtu Republike Slovenije izvoli 12-i tonsko delegacijo, ki bona podlagi njenih pooblastil v Skupščini dosedanje SFRJ sotlelovalu v pogajon-¡ih za. razdmiitev dosedanje SFRJ. v reševanju tobočih vprašanj v prehodnem obdobju in v dogovarjanju o tnOrebitnctri oblikovanju sknpnosti suverenih drlav no podlagi soglasja Skttpičtne Republike Slovenije, Republika Slovenija potiva tlntge republike dosedanje SFRJ. da v ta namen pooblastijo svoje delegacije. Sbtplfina Hepubh^ Slovenije pričakuje, da bodo pri tem sodelovati vsi ustremi organi in organizacije dosedanje SFRJ. - Skupščina Republike Slovenije pooblašča dosedanjega člana Predsedstvu SFRJ iz Republike Slovenije, da kot predstavnik Republike Slovenije v skladu s smernicami Skupščine Republike Slov/nijt sodeluje v delu predsedstva dosedanje SFRJ. - Vsa vprašanja, ki v tem trenutku le niso t celoti rešljiva, kot npr. status Ji A in odnos Republike Slovenije z njo, vprašimje pooblastil na področju mednarodnih odnosov in vprttfanje delitve skupnega premolenja, bodo urejena s posebnim dogo/vorom Republike Slovenije z ustreznimi organi i1 okviru dosedanje SFRJ. Republika Slovenja koi mednarodnopravni subjelki: - spoštuje Ltffl načeta mednarodnega prava in i* smislu pravnega nasteilstva določbe vseh mednarodnih pogotlb, ki jih je sklenila SFRJ in se nanašajo na ozemlje Repttblikc Sloivnije. V skladu s pričakovano» sporazumom o prevzemu pravic m obveznosti dosedanje SFRJ bo Republika Sloi-enija izpolnjevala tudi svoje mednarodne finančne obveznosti do drugih driov in mednarodnih organizacij, zagotavljala nemoten pretok blaga, ljudi in storitev prek svojih meja v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in storila vse, da bo mednarodni promet prek njenega ozemlja potekal nemoteno. /-Vi' vzpostavljanju meje z Republiko Hrvaška si bodo organi Repunlike Slovenije še posebej prizadevali, da bo, ob vzajemnem interesu, zagotovljen čimbolj nemoten pretok ljudi„ blaga in storitev/ - st bo prizaile vala, da bo mednarodna skupnost z naklonjenostjo sprejela razglasitev samostojne in neodvisne Republike S loterije, in pnčaJaije, da bo z njo okrepila gospodarske, kulturne, politične, finančne in vse druge otlnose in da jo batlo druge drtaik dejanska in mednarodnopravno priznale. Pričalaije tudi, da bo mednarodna skupnost s tem in S svojim vplii^n prispevala k oblikovanju skupnosti suverenih tir in v na ozemlju dosedanje SFRJ insiem k sporazumnemu m mimemu uresničevanju odločim1 o samostojni in neodvisni driavi-Repubtiki Sloveniji; - pričakuje od sosednji dr lav, da bodo upoštevate in poglabljale z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi ¡¡ogodbami doseženo raven zaščite sir.venske manjšine. Republika Slovenija je pravna in socialna drsava j trdnim gospodarstvom, prilagojenim zmogljivostim olculja, v njej bodo spoštovani Človekove pravtoc in driavljanskc svobofiiine, postbne pr3vi« avtobionih narodnih skupnosti Italijanov in Matttafovv Re puhli ki Sloveniji, evropski dosti ki industrijalce demokracijo, predviem socialno-ckonomstc pravice Taposlenib do ioacfldCanja in sindikalna svoboda, ncdoiakljivosi lastnint ter svoboda delovanja gibanj in ustanov civilnc druitic; zagotovljeni bosm veistrankarska parlamentarna demokracija in lokalna odroma regionalna samouprava; poiitiinoaii drugačno prepntanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli nccnakopravnosi ali rayJikovanje; Republika Slovenija bo »vezana miru in nenasilnemu razrcic vanju vseh spornih vpraSanj gjedc notranajih in zunanjih zadev This is a special occasion for S toy en i an s and Australians, It's a privilage to be here tonight and to be playing to a happy crowd of people and for the freedom of Slovenia. ...Nocojšnji večer je nepopisno veselje, toda ko poslušam radijske novice sem zelo v skrbeh, da ne bipriilo do državljanske vojne. Slovenijo bodo prej ali slej priznali, i> to ne dvomim. 18 Pitmo Ne daj se, Slovenija! tff&vetts&p PUmo 19 JNA jna jna jna jna JNA jna jna jna jna jna JNA jna jna jna jna jna mm SlovenciIL: mar res služim v okupatorski vojski? "Mladina / /. BI lahko streljal v vrstnika! p j s m o vojaku LJUBI MOJ SINKO! Danes i i spet pišem, pišem ti, da ne boš navdan z občutkom, da si sam, daleč od doma, v svetu polnem negotovosti in grdih spletk. Pri naj doma bi lahko bito rje dobro in prav, če bi moje misli bi misli nas vseh: tvojega bratca, očeta, dekleta, stricev in tet, ne bile nenehno obremenjene s skrbjo, kako je s tabo. Kako bo s tabo v teh težkih dneh. ko ri z ničemer ne moremo pomagati, Za mamo ni hujšega občutka, kot je ta, da ti kljub srčni želji ne morem pomagati, čeprav vem, da fem to dolžna in bi ti morala pomagati. Le kdo lahko materi vzame otroka in jo i tem spravlja v obup, posebno v teh negotovih razmerah, ki izpostavljajo celo mlada življenja, polna upov in lepih pričakovanj. Ali sem sedaj še lahko srečna mati lepega, zdravega mladeniča, rojaka? Kam je šel občutek ponosa? In kaj naj naredim? Kdo naj mi pomaga, da jc moje solze ponose, ko jj' odhajal, spremene v solze sreče, da se vrneš na domači prag, da 2 briše m grenke solze skrbi negotovosti in zgladim gube ubijajoče vsakdanje more:KAJ HO? KAJ BO? S trdim delom si prišel do poklica, verjetno te čaka doma tudi delo, da le prideš S ker pa. kaj bi govorila in razmišljala o tem, kome mori in obremenjuje vse drugo :kje i J, kako se imaš, aH naj verjamem tvojim kratkim in mrzlim zapisom-Ne skrbi, vse je p redu. Vse zveni kot vojaški ukaz. Te t ko, veš, verjame mama. kajti otrok je sad njenega telesa, negovan kelih mnogih neprespanih noči, vseh tihih radosti, drobne zvezdice sreče, od prvega čebljanja do prvih it skoraj moških misli in obnašanj. Tega mami nihče ne bi smel vzeti aH narediti kaj takega, da bi ji od vsega ostalo le žalostno okence spominov. Tako se bojim in upira se mi biti hrabra mati. Čemu? Kako naj bom, ko pa vem le to, da si daleč v Srbiji, od koder ne moreš domov in mi ne k tebi. da bi ti ponesli vsaj za trenutek malo domače topline, topline tvoje spalnice, besedo dobrih Sosedov in tvojih hobijev. v katerih si našel mir svojih mladostnih stiskah. Če bi prišla tja. mislim, da bi te ugrabila in odpeljala s seboj domov. Kdo bi mi mogel tO preprečiti? Saj si ves moj1 Osem mesecev je te poteklo, odkar si šel. Tedaj smo vso bridko žalost preganjali z močnimi upanji, da bo kmalu vse minilo, in s trdno vero, da tako mora biti. Zdaj pa je vsa vera splahnela in se spremenila v nepopisen strah, kije iz dneva v dan večji. Glej. pa le ne morem mimo tega, da bi ti ne rekla: verujva oba, verujemo vsi, da bi se le dobro končalo, Bog daj! Upam. da bo glas slovenskih mater pripomogel k uresničitvi obljube, da boste res kmalu doma. Pismo končujem z teljo, da bi te lahko kmalu stisnila v svoj objem. Še en poljub in objem od nas vseh doma. Tvoja mama, B. J./Povzeto iz DELA/ 20 *inskib uranov TM Mrfmijr zadeve, so ie ]>rt RSNZ lotili ^TEiriiitjiiiji bukov In simbolike, ki predstavljajo aiio palkija. T*lg hj[ bi djikii)iljihriin poslej > idili, u kopi se lahka ubretjti pri T»mirJplt] vpraUnjib ia koga menja po*J*Sati, ko bo iujul uk*«e. Grr ta to, da bi [a h tu poUthte letenli po norih simbolih, |u prtdrtavljijo tfolučeae polidjile tnufft in ki jib bede ed prfhoditjrg* torki naprej nudili DJ kapah uuifomiinuii poliiijll, Na današnji predstavitvi, ki je bila na RSMZ, smo videli prve znake in simbole, ki »o i i h izdelali zaposleni v organih za notranje iadeve. Tako bodo aiiliCaiki imiii poslej na kapi namesto d Oscilacije peterokra-kc zVeide Znatko nepravilne iciluokotne oblike s slillzira-nirai Jarki. Ni osnovo je polu-Jen robičita, ki Jarke prt kriva. V sredini Stila je obris Slovenije, razdeljen v In polja pod kotom 4S Stopinj. Osnova Stila in obris Slovenija sta zlatonimcae barve, polja V Obrisu Slovenije pa so obarvana v slovenskih narodnih barvah. Na Čeladi bo posebaa značka v obliki nalepke. Svoj simbol bodo imeli tudi militniki speeialne enote R5NZ in knmiflalistifoe slkli-bc. SimboJ spctiiille enote ji v obliki emblema in kovinske znafke. Emblem specialne cnolc je Irobarvni zaak v obliki ičila. V gornjem delu ¡fita je napis -Specialna etioia«, v spodnjem delu pa iliJinran zm;ij. Obroba iiita in napis sla zlatorumeae barve,osnova iti-[a je Črne, Siili/iraiu zmaj pa so zfatoninicne barve. Simbol kriminalistične službe jc znaCka pravilna osmeno-kolnc oblike V pe[barvni tridimenzionalni izvedbi. Osnova je pravilni osmtrokotnik. oblikovan SilLtiranimi žarki. Na osnovo jc poluicnu elipsa v pokončni lt£i. Spodnji del osme-rokolnika ¿aldjufujc polje z napisom 'Kriminalistična slu}.-ba«. V elipsi sta združena stili- znana simbola Triglav in tehtnica, ki se zaključujeta s tremi valovitimi polji. Osnova simbola je zlatonimcne barve. Polje elipse med slillziranima simboloma Triglava in tehtnice in rombom elipse je zelene barve, Spodnja valovita polja so obarvana i slovenskimi narodnimi barvami, Polje, ki zaključuje osmerokotnik, je bele barve, napis pa v osnovni zlaloramcni barvi. Simbol kriminalistične sluibe bodo uporabljali kot kovinsko znafJto, naihek, nalepko, plakelo iid. Zaradi varnosti bo na hrbtni strani znaike tudi sluibcna Številka, pod kateto bo značka izroisna kriminalista, ¿ARKOHOJMK ZNAČKA MILIČNIKOV SIMBOL SPECIALCEV KiUMlNAUfnČHA SLUŽBA Konec povesti o ponižnem narodu PUmo 21 Četrtek, 27. junij ttt:« D«ll 1. Hn 2 bataljona ohlapno brigade na Vrhniki, teetavfjeni Iz iliridosalrh tankov in dvajsetih iranap-orlerjov. lir o noj o prati Ljubljani. Pil Brezovici tO jih OflOto loritoiinlnp ob romb o (TO) In organov za n«|[«nj« z «dO V« skuialo Zaustaviti Z iionniirnimi srodslvi. Tanki so blokada prebiti. 04:03 Hilo jo pri; no tresli, ¡ankovska kolon s rj m milno. Nad mestom letalo piebija zvočni zid. Tankovsko a nota u vrhniške vojai ni;e se prebijajo skozi blokado mimo Ljubljena proti lotoliiiu Brnik. ca« Po zednilh poročilih a« lanki brezobzirno krvnlll tudi Iz mariborske vojeinice proti ¿ofililjtkom mejnem prehodu. Akcija jo iprofllo povoljitvo 5. armad na ga območja. 071« Zttoda slovontko predsedstvo v raziirjeni tetlavi, mod katero jo Lojio Pobilo dobit brzojavki 5 armndnogn podrotja, Vi jO je podpisal Konrad Ko lis t. V njej pij«, de bo vojska brezpogojno izpolnile nalogo prov-zoma vaeh mejnih prehodov in zavarovanja državno meje, ki jo je naložil Zvezni izvrinl svat. 11;00 Prodsodnik prodsodilva Flop-jbliko Slovo ni j« Milan Kuian Je V nagovoru državljanom dojili, de ja komaj prebujeno Upanje ZOpOl prizadelo a strahom za prihod not I, P redi Od Sivo Republike Slovenije jo oconlio. do jo lo tgiosija ne suvereno in samotlojno drievo Slovenijo ter poskus njeno I raj no okupacije, Slovenija bo uporabile vss sredstva za zavarovanje tvojo ttmosloJnottH. 12:30 Karavanski predor jo zaprl. Na tiari tasti na Hiuiitl so so pojavili ilirje tanki In trije transporta rji In nomurili cevi proti predoru. HokaJ katnoje pe so eo trije holikopterji spustili na moj no ploičad. Nedolgo zalem ja do prehode pnJls jo pohota okupatorske vojska. Namoslo alovenake plapola Jugoslovanska zastava 13:30 Vojaki Okupalorja in eloventke vojsko ti glodajo nasproti prek p ufi kini h cevi v blitinl lotoNiia Brnik. Lotaliiio je te vedno V rokah slovensko teritorialno obrambo.. Dostopi na brniško lelaliHe 40 blokirani * tovornjaki in osleHml proprokaml, mod katerimi to nekatere tudi minirano. 14:10 ^A Oklepne trenspoiterja sta streljete na mejne objekta na Jezerskem, pri iomer so grenele loiolo tudi na evairijtko ozemlju. Vojska ja Jezersko potom tudi zasedla. 15:00 Organi republike Slovenije eo večini vojainlo ustavili dobavo električnega toka in vode. Štirje transportni helikopterji okupatorsko vojske so pristali na bmiikam tetellfču. Iz «nege so se izknceli vojaki, ki tO ta usmerili proti hellkoploraki bazi. Dos-top v njihovo bliilnp ni mogoč le: z» Poloiaj v Republiki Slavoniji jo vso toiji. Jugoslovantka armada jo prodala 5 mej-nlh prehodov, HebkopiarJI pristajajo povsod po Sloveniji, napolnjeni so i vojaki Sliku 1: Ormsi - Most - blokada Foro Mladina: Drogo Andrés Gijmar 22 tffevenófig V-Urno jufloalovanak* okupaloreke vof(1(0. Nekaj dii«1 vojakov okupalor|a j« zapuaUlo tvoje er-ola in 14 pndruilto elovenskl Isritojialnl OPiembi. Legitimna alovonaka obla»! oHpavarja: |H bomo k Ion IN nasilju. « Italijenaki luna nji minltte J Oo Mlobeli* Jo Ojororil Jugo aicvanako vlado, ne| ne Ul>oratl|ft ti a * Do je Teritorialna obrambe Slone nije izilrelilt 1 0 protitankovskih r aket, p#tkra1 ao radala Vodno V gosenice in na tak ni i in, d A I Ank o fti jpos 3 bi jO, na pa Liiiiiijo. in d* nI imrtnih i nov > e raketnih topfljai plgjs (i Spita pr&tl nivamomu Jadranu, na krovu jo Ud d olik pihate. a Konirol hOobmejnoioiko n*alovajiako-hrvatkl maji v Otraiju J t obkolilo 10 Ipukov. Polldjaka ane!4 »o Je umaknil«, ^oifl OVI«nlllJ oku p ator ja p a napr^du^o jo v oiimrl Novo g o meele !n so no ustavili v Kiakovtkem gozdu 17:00 2vezni »tVralar t» narodno Obrambo Vetjkfl Kadija*i¿ |a tí aja I. da tO iLaUüa ?v»inoga soV-'olanaia In Ji$-t pO dolga m i a ju ulkttjofl«. Anta Markovi t j* potiti ¿greelvhejfi in ja tprajol Helij 2* armad«, da ja traba najprej roiltt potltiino vpiaJanJo, iala nal» ekonomiko. Kadljsvri i S tudi prtp*it»n, da tSoialo v)v odvi lirio cd aunada. KI a« bo bcfova'a ra encino Jugoslavijo, tprve p« mirni poti, i« ji lo ne be u afolo, pa lucti drug iti«, (i; armada nikomur n« bo dovolila, da bi aa a «ilo odcepil. Zaradi «age loja ai morejo organi almadne vnrnotli pridobivati vira povsod, kje i je tU A Armada napadena. ft:« V Dopaljl vati pri Tfjlnu Je bil livad« n ItoHkoplerski rfeaant. Enoli aiovefisks lo) itorialns obramba ao tako; p^aradoval«. Siupno a» bili v bhkl ubiti Mrje vojaki in cwll.i1 It Oomial IfliOD H nablnata dr Janoza Ornoviks »o ipot&iill, de je dr Dr novink dar*« opievl vei Intervencij pri n^keionh ¿taníy rv«i-nojja pieda«dstva, predsedniku mini vieiie in zveznemu *ak¡aiafju z* ljudi ko obrambo. Nepoarídno prad íojo ¡4 dr Pmcyltik v daljiam pogevoiu Antojd W.arkovi£& porval. na| uHavi vaa Aktiv roji JLA v Ftopubliki Slovonlji. ki jih je Zaiflle fln podlagi akiepov ZíS'í. Staj im* lahko katesiroialne pw!edice "opoldne ptje d: Janez Dmpviek v pitrtiu predsedniku skjoidino Elevaras apo^oijl de v sod&n Jih raimar ah ne m o.'o va¿ ppr av'jalí lunkcije ti ar,a pradí editve 5 F K,' 30:0£ MlnHlti Jani» |e povadal, da ukazi iz EíOOgrído jo prihajajo nn da pOilojoJO vodno bolj radikalni. Cilj okupAtpnke IVezrve vojaka pa r-aj ne bi bile samo mO|D HopubtiVO Slovaoije. tamua¿ a<3 OkleOno o note u 1 m ar j» jo tudi proti ve£|»m a radii Ca m v Sloveniji ^Inistei Jania ;a iv povadaJ. de ;a alovonake lenlonalna Obramba onaipoaotilA ioet helikopterja v. T5tankov, lanimiv pa ja Udi podaten. dt 10 prlbJiioo 100 olicirjav in vojakov JiA pro», topilo k Teritorialni obrambi Slovenije e Seal*| ea j« tudi püiiU¿ni komite At' anltktjft pakla MATO. O« bi ral previjal o rezvo^u «tanja v Jugoa'avji. ob koncu 10 apelirali, da se neeil|a iifllpraj konis 9 U vojaškega 'alahiia v Cerkljah »o t topovi obal'oljevali Kiiko v«l, kjsr ao anpl« TarilOiialno obramba Teritorialni ao odgovorili Z napadom na leleliita, ki eo je nojprap obtueijeveJi z mmomBii. 22.-00 Oba madna rodna maj na pro ho da na Qoriikam, Vrtojba in Roine dolina, *o zaaodla anote okupaid.'ja, ki ao jim pomagale tudi enote rvezne milica + V Lendavi »o je pu!oi*J na bližnjem medna rodna m prelodLr z Matfiarako v Dolgi vati iapl«!ol. Ksmandanl enot« JugoMiJvanake aimetfe. ki ¡a opoldne Obkolile maj nI prehud, jt pfOli vaieiu ppnov. no i O dvakrat iehlevel Od r^aiih potlciatuv na meji. da se predajo oziroma da rap^jn njo mejni prahod, vandtr ao li to lahlevo energlino zavrnili. Okrog 40 tankov prodira li Čeliovca proll Murokamu srodliiii. Uattviti to ae v gozdu pri NeflsJiifu v bijloi reka Mura, htoal éei reko Muro 10 alovenakl tartlo'lele! minirali, v andar Ima armada a seboj ponionaka moalove. Val pripadniki onot TO pa eo dob;Jl navodila, da po opozbiitnih atr^th tudi napadejo anote JA. $ff&t>eti6f;& 'Piano 23 Petek, 28. junij 04:56 Iz Vorla|s Jo odrinilo tankov, nekaj oklepnih vozil, voj sikih elilern In eenltolni avto in s« prek Krlževcev začeli prebijati proti Redeneem. EnolaTO In policisti to Jih ustavljali, ludl i zaprekami, vendar a« ja skupina lankov prebila do Ftedencav. osli Priiol si Jo rapad onol TO na onojst oklu p-ni kov t spremstvom, ki 40 Žo od včorof popoidno obkoljeni na Modvedjoku. Po polurnem boju Jo nastalo zetiSjo, hi (¡a jo zmotilo prolet. Ilirih migov in troh jastrebov, ki so nousmiljono začeli bombardirati in rakotirati položaj« TO in kolono tovornjakov. ki so blU t>l(jkir(ini na klancu Medvodjek. • Vojaka jo onesposobile tudi nokatoro televizijsko oddajnik*. Majproj na Krimu, nato so vojaške letale napadla tudi oddajnika na Kumu In Nanosu. • Po podalkih ministrstva za informira ni o jo v TO Slovenija prestopilo 30 otieirjov in 550 vojakov Okupatorja ter 19 civilnih oseb. Zaposlenih v armadi. TO ja ujeta sodem vojaških starešin. 250 vojakov in 16 pripadnikov OnOt zvezno milice. • Kolona tankov jo prispela v Gornjo Radgono. Mesto jo kot izumrlo, ljudje so so poskrili V hrSo. Mod vožnjo «kozi mesto so okupelorjovi vojaki brez razloga stresali v iiloioo in tudi na civikslo. 10:30 Letalski napad na brniško lelališčo. Dva letali jugostovanskoga vojnega lelalitva sta z bombami In iz milraljetov poškodovali staro skladišče slovensko latalaka druibo Adfie Airways, itraho hangarja in skupino parkiranih osebnih avtomobilov na paikirišču pred slavbo. It 20 Pri I o ta Is ko m napadu na Šon1.i I ju so okupatorji motili Z fazpriilnimi bombami Med mrtvimi jo tudi precej voznikov tovornjakov Na zohodni det šonliljskoga mojnega prehoda SO llirje helikopterji okupatorja pripeljali v bližino mejno stražnico padalsko enolo iz Nila Okupatorska vojaka se je vkopala na vzhodnem delu Z Jflinometalci. • Pripadniki specialne enolo slovensko milico SO V bliiini Trzina zajeli 20 vojaških specialen v. ki SO »a včeraj popoldne i?krcft|j v helikopterskem desantu. Prodaja j4 minila braz incidenta. 11:27 SkOli Gornjo Radgono je proti moji odpeljalo iT tankov. 3 kamioni, dva vozili fidočnga krifa, cist orna, trije voli ki tovornjaki, vofjotno naloženi z vojaki JA, in dve lian (por! a rja. Po prihodu moine lankovska enota v Gornjo Radgono so se v maslu zaioli poulični boji mad TO in JA. Večji spopad je bit tudi v tovarniški hali starega Elrada Mad vožnjo akcal Gornjo Radgono jo On tnnk podrl hišo v samom središču mosta, iz tankov pa so brez razloga neprestano streljati in razbiti večino izložb. Iz skriioga količka v zgradbi Ettada so šo »poročili, da so a o itirjo mladi Radgoni an I, civilisti, splazili v btlllno vojaik* kolono lor t Oken jedilnico vrgli molotovko na štiri kamiono JA. V dveh jo bili munkija, v onom pa vojaki, ki so m komaj rojili, Streljanje in pokanje tankovskih granat i a ob 13, url is nI poleglo. Dim so vali skozi Gornjo Radgono, nihče ne v», kaj »o dogeje na mejnem prehodu. 13:15 Mehanizirana onota JA, ki je le od včeraj zjutraj na poli iz Maiibore proti Vüu in Hol' moeu, je iovadno prod barikado ot> vhodu v Dravograd, 13 40 Pogumnim H a i g oni ai) m je o spalo z mololovkemi zažgati le peti kemion okupalorjovo vojska, 13155 Tanki i o približujejo mojm konlrolni točki v Dragonji. Gre menda za iS tankov, ki prihajajo iz «noto v Umagu. • Podporočnik Mustala Diejii, ki poval-Jujo onemu od tankov okupatorska vojsk«, ki nadzorujejo dohod v Ilirsko Bistrico, jo brezbrižno dejal, d* SO vojaki tukaj zato, da zagotavljajo nemoten promet. Masllje nid prebivalci in streljanjo s lorilorielci Jo pO n jogo vem, samo rodno deto, ki ga opravljajo- 24 tfthfe/isfip Phmo * Nekaj pred iS. uro prid» novic«, d« J* I1S zahteval ustavitev vioh akcij V Sloveniji. 17:00 Ne popoldanski tiskovni konferontl jo obramtni minister Jaiej Jeni« povedal, dej* odstopil prvi slovenski general V okupatorjevi armadi. Gre za tfoneralmojor* j« Ciril« Zebrela, pomoinlka poveljnika pologa armtdnega območje general, polkovnika Konrada Kolika, Minister Jan« Jani« jo ¿o opisal dokument, itebno vajo BEDEU {okop), ki ec gn kasneje razdelili tudi novinarjem. Ta obtega 15 gosto tipkanih tiran!, v glavi je Ima generalpolkov-nika Komada Kolika, vendar brez podpisa. Jania Je dejal, da ao dakumani pred dvema meseca me dobili od ne kale rili S love nekih oficirjev v JA. Dokoma nI natančno razlega potek velike vojeike vaje. In sleer predpostavki, de v Jugoslaviji p ribaj a do zaostrovanja medrepubliških in mednacionalnih odnosov in jasnih aoparalistič ni h tefonj nekaterih rspublik. Razmero civilnim oblastem uhajajo iz rok, no kater a republiika vodstva pa se povezujejo z lagodnimi ddavemi in tudi z NATO-m. Ta naj bi prevzel nadzor nad Jugoslavijo, še posebej zato, ker s» na mora pomiriti 3 socialistično usmeritvijo Srbije in {ms gore, Sledi naitevenje delovanja teb seperalistič n i h vodstev (diskreditacija jugoslovanska zunanje in notranja polilike. specialna vojna, teritorialne pretenzi;e) in uameijenost Avstrijo, Madlarske, Albanija i.. Bolgarije. Prve podpirajo NATO, Bolgarija pa vodi vse bolj agresivno politiko zoper Jugoslavijo. Sledi tudi podrobne razlaga delcVenja in akcij JA, kar Je v leb d neb mogoče zasledili tudi v njenih resničnih akcijah. Bistvo vso g o je, da js Milen Kuien s lem dokumentom seznanil' Vrh V Beogradu, n se ¡o viO končalo 1 očitkom, da el je Slovenija takJne In podobne dokumente iz miilje. 17:30 Vojeiko letalo je rakotiralo mejni prehod pri karavanško m prodoru. a Komandant mariborskega korpusa JA fctičo Delič je zegroiit, da 1» armada slrel-jela na vss kogar. ki bo oviral volila za preskrbo mariborskih vojašnic. ViLU Na tiskovni konferenci je prodsodnik slovenskega parlamenta dr. Franee Bučar dajal, da neben predetevnik nima pooblastila Za pogajanja z oblastmi Jugoslavije o tem. da bi Republika Slovoni|a odiofi 14 uresničsvanje dokumentov, ki jih je sprajela ob osamosvojitvi. To bi pomenilo, da so bila vsa prizadevanje Slovenija zaman Z jugoslovanskimi oblastmi pa v> j» Republika Slovonije pripravljena pogajati o nekaterih drugih stvareh. Brutalen oapad jugoslovanske vojske na Republiko Slovenija, veej za nekaj ¿asa, onemogoiil dogovarjanje Slovenijo z Slika 4: Gor n]» fLidgou« - Vozilo JA FoJt? Metfner Miha Fras drugiaii republikami o tam. da bi ustanovili zvezo nev h suverenih driav. • Minister ta inlormiraoje Jelko Kacin je povedat, da je v čolrtok rvoior iz Biatislevo v Ljubljano odpotovale akupina prostovoljcev, aktivistov slovačke politično sir Anka nacionet-liberalov, da bi to V agresiji J A borile skupaj i drlevljani Slovenije in branilci njihovih domov. Slovejki necionaMiborali s lem izrekajo solidarnost z nesrečmm slovenskim neredom. V skupini je desel prostovoljesv. vendsr jo te poritična alranka pripravljena oblinoveti novo skupino, če bo polrsbno. M a letaliiču Brnik jo lenk J A ttreljsl na vozilo tujo logislretijo, ki £a je zajel ogenj, Umrla sta dva avslrij&ks novlnsija. Zaredi nenehnega streljanje so očividci niso mogli pnbiijat" vozilu in tudi vozila Rdeče g s knla niso bil* nič bolj uspaine. 1fl:M Predslsvnik ZVel no ga sokrelariata z o ljudsko obrambo ¡o seznanil zvemo vlade o lem. de jo a predsednikom prodsodslva repu bi i ko Slovenije doseion dogovor. Zve£er do £1. uro naj bi prekinili vse Spopede ne ozemlju Slovonije, Kdor bo prekriil dogem, bo odgovarjal z o posledice. Itil« Končala so Jo bitke za mejni prehod Holmec pri Prevaljeb. Mejni prehod jo v rekah slovensko teritorialne Obrambe. Vdefo je približno 30 vojakov okupatorsko vojske, mod katerimi so ludi in rje Slovenci, Vsi so živi in zdravi, sieor pa j« poigene stavb« mejnega prohode Holmec, Teritorialno obramba je razobesila Slovensko Zastavo. * Čedalje več slovenskih visokih častnikov zepuiča JA. 9 Predsednik ZiS-a Anto Mnrkovič Je ponudil premirje. Izvolitev Mesiče za p">d' sodnika iveznege predsedstva, saslenak vseh predsednikov republik I a ko urejenega predsodsrva in nokalenh ministrov, dogovorili noj bi se o tromessinem moratoriju, ki bi pomenil, de so za tri iffmten sfcp VUmo 25 moseeo zamrzno slanic, ki jo bilo prod razglasitvijo neodvisnosti m suvoronosli Slovenije in Hrvoike. • Skupina treh evropskih ministrov - Do ■f.i i c h d 11». P c oŠ in Von Do Brook is v Zagrebu eeslana s predsednikom Tudmanem in Kiiianom. a Predsednik Kuien |n admirel Brovot SO po telefonu dogovorita za ustevltev sovražnosti po 21. uri. Sobota, 29. junij 09:30 Ne mejnem prohodu £kolijo slroljajo, tudi s topovi, 10;W Ne mejnem prohodu Vrtojbe potekajo pogajanja, promet skozi maloobmejne prohoda poteka dokaj normalno. * Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel jO V zvozi s sestankom prodsedmko prodsodstva Republike Slovenije Milana Kučana s skupino zunanjih ministrov predstavnikov Evropsko skupnosti Jai-quesom Posom, Giannijom do Utichelisom in Ven de Brookom ler komisarjem Komisije Evropske skupnosti za Srodozomljo K Matutosom dal naslednjo Izjavo: „Skupina evropskih zunanjih mini' strov so ¡o v noči z 28. na 20. junij, po pogovorih v Beogradu, kjar se je sestala S predsednikom ZIS Markovičcm. zunenjlm ministrom Lončarjem ter s predsednikom Srbija Milo3avi£em uštevila v Zagrebu. Tam so je sesteta s predsednikom Republike HrvaJke Tudmancm in predsed* nikom predsedstva Republiko Slovenije Kučanom. Potem ko je ne svojo pobudo dobila pozitivne odgovore s strani federalne jugoslovanske vlada In e štreni srbskoga predsednika, je Tudmenu In KuČenu zestavila tri vprašanja: 1. ali hivsiki in slovenski predsednik sprejemata premirje in umik JLA v kasarna; 2. ali Jo mogoče pričakovali odložitev izvajanja deklaracij o neodvisnosti za Iri me seco: 3. ali se voditelje Strinjale, da je treba spoitovoli ustavni red z izvolitvijo Mosi to kot predsednika predsedstva SFRJ? l£$ Piorno 27 b poloí ajvm v (Irfavi. tudi na|veito bojfio pripravtjenosl J LA, potrebne jiiOSi lilac ¡¡tko poslopke in odločno vojna ukrepa. £lab vrhovna ga poveljstva poziva vas drlavljene in domoljubne Sile, da £0 pos- Uvijü po robu pOliikenju dríave ¡n naiih narodov v vsestroriSliO kdtnslrüfo-.i Rok Za izpolnitev u 11 ¡ni o! a a a i: tai o v nedeljo ob i. Liri. * Napovedane saja predsedstva SFRJ, K Alar o ¡o bilo dogovorjeno, da bodo koniflO lAZfllasai Slipeía Mesiia za predsednika predsedstva, ni bilo. Nedelja, 30. junij • V noti it soboto ne nedeljo ¡a zasedalo alo venska skupi i i na. Posta ne i i o razpravljali 0 političnem in varnostnem položaju V republiki. Skupščina ja sprejeta naslednjo sklope, ki so odgovor ni nlllmel gonoret Jtebe JA: 1. Skupščina RepubHke Slovenijo najostreje obsoja brutalno agresijo J A m proznih organov na slovenskem ozemlju in rio;oJ!ačoeje zpvrače ultimate ;iyiesorje i, SkupSčina R Slovenije irraie priznanja vsem državljankam ¡n drjavtjanom, pr pradukom TO "ft policijskih sil za hrabro in uspeino Obrambo države. Skupščina je sprejelo in odobrila akliv-nosti prod sed siv b in ilvfinega sveta ikupiiine Slovenije. i. SkupSčina vzna^A pri sprejetih akuh o samostojnosti in nolaga vsam driavmm organom republike, (te vztrajajo pri uroS-ničovanju 1eh odloi Kov Skuplčina ponovno poudarja, da £-1 nI ií-í¡ predsednika p rad sodstva Rt publike Slovenijo, izročenimi a A pogovoru s predstevniki dvanajsieriec Te poziva. naj v Slovenijo peSlje svojo opazovalca. 11 bodo nadzorovali spoštovanje sprejetih dogovorov. • Po obravnavi v skupiiini sta prodsodnik predsedstva Republike Slovenije Milan Kuisri In predsednik slovensko Vlade Lojze Peterle odgovorila na vojaSki ultimat, lo ga je posiedoval general flaíeto. V pismu Sta odgovorilo: »Predsedstvo In vlada Republiko Slovenije «ta na svoji seji 30, ¡unija 1991 obravnavale vaj dopis z zahlevami z dne 29. junija 1991 StellSče predsedstvo in Izvršnega sveta jo, da jo v teh razmerah najpomembnejše, da se brotpogojno spoituje u slovite v boja. V Sloveniji ja temu eiiju podrejena vsa dejavnost. Zahteva, ki jih oltimai.vno postavljate, Je mogoče reševati s političnimi pogovori. Republiška skupičma jo ne svoji seji ponovno poudarita tvojo odločenost, da uveljavlja tvoje odločitve na političen in demokratičen naiin Prva agresija jugoslovanske armade je le kine načine, lastna demo k rabine mu svatu, onemogočila. Kljub temu predsedstvo in izvršni S vel sodita, da ja foba vproienjo, na keltte se ne na Jejo naSe zahtevo, reševati po poti razgovorov. Pri tem pa je temeljni pogoj, de bi do lega priSlo, prekinitev ognja in u5- Slfcka 7: Brnik - Ulična Wokaífa flpji Mladino.1 Tbfle Sfojfco 28 íffoveiió&g Phmo IR tavitav bojev. ki jih Jo izivalo og:osije rtu ozemlje Republiko Slovolliji, in pripravljenost, de M «not« Jugoslovansko armado umaknejo I bo|mt» položajev in komunikacij ter vrnejo v vojai niče. Sklep zveznemu tivrinosa «vrtu, m kalorege 30 sklicujete In s katerim opravičujete vh tvoje vojaike aktiv nosli na elovensKem ozemlju, spregleduje. da je po odločitve ekupičine Republiko Slovenijo In raigieail-vi eemoslojnosti in neodvianosli Republiko Slavonije samoetojna in suverena države, Organi lo državo so prodlagoi. naj so no spremo o | režim v nnojeh In da raj enoto JugeslOvennVo oimod» lo naprej, tako kot do sedej, 0*tan«j0 fio iolonem paau zunaj mojnlh prehodov drževne mojo dosedanje .SFRJ. Gleda drugih zahlav vam sporočamo w lednje: 1. RopuHika Slovenija od 21. ura dno 2$. junija 1991 dinfodno spoilLjo prekinitev ognja in bo ro zagotovila tudi v prihodnjo, Priiakuje, da zaradi krihev druge sireni ne bo prieiljana braniti objektov in komunikacij v Sloveniji. Mrtvi pripadniki JA SO bili prodani enotam JA, ranjeni, ki s9 Zdravijo v medicinskih ustanovah, pa » I oh ko takoj pramoSioni v vojaiko medicinske ustanovo. razen č O lega sami ne žalijo. j. vprsijinjo vojnih ujetnikov Jo mogočo roíMi likdj, ko enoto JA pO dogovoru O ustavitvi bojev zapuslijo bojne položaje In problem odpusta državljanov Republike Slovenijo, ki so £0 vodno prisilno v enotah in ustanovah JA v Slavoniji In SFHJ. 4 Sprosthov blokade poveljstev, enot in Uilanov lar objektov JA je moflee uresničiti trtkoj polom, ko bodo enote J A v skladu t dogovorom z0pu41110 bojne položijo 5. Normalno oskrbo poveljstev, enel in ut-tonov JA a hrano in oloklhko bo možno zagotoviti teko). ko se reji vpreSenje blokad ne komunikeeijeh In umik enot JA Z bojnih polofejov. & JegotCvüev normalnega promete vozil zračnih m drugih sredstev J A je odvisno od umi k a teh OnOt t bojnih polofa¡ev in komunikacij v skladu z dogovorjenim postopkom, Vso Od iečetke prekinitve ognje vojaSko lolalstvo v nasprotju 1 dogovorom operira v zrefnom prostoru ned eiomljem Republike Slovenija. 7. D o si o 1 ni poznan noben primer m ali rol i ti nja £1400 v družin aktivnih vojaikih m civilnih oseb v službi v JA. Če Obatojijo podatki O konkretnih primerih takega revne nje. bodo organi Republika Slovenije nanje u Strelno raegireli. Pričakujemo pO da se na bodo ponovili primo 1 i. kot ;o 61 28. ;uni¡a 1 Ml v Ribnici, ko SO staieiino JA il stanovanjskih blokov atroljeli v hrbot pripadnikom TO Republiko Slovenija in dve težko renli. B. O vpreianju vrnitve zaplenjenih vojnih vozii in drugih meterialno-tehn|£nih siodstov se je moino pogovarjati po tem, ko bo ne tel nO roiono vproianjo vojne odvodni no. Od prokmitvo ognja neprej je bilo eviden-1iranih in dokumentirenih prek 30 pri motov kriitvo dogovore o premirju: mod najbolj drastičnimi jo lisli, ko SO pripadniki divot-zentskih in d ivorzanlsko-terorisltčnih onot JA Operirali v glavnem moslu Slovenije v noči med £9. in 30. junijem 1991, tudi ne pO* rodno pred poslopjem slovenske skupičlne, v kateri |0 prav takral zasedel najviiji o'gnn oblesti Republike Slovenije 9:» Iztekel se jo uUnafc ki g e je Sloveniji nea-lovil goneretpoJkovoiV Nofl 0 venOvid, da bo Z vsemi sredstvi in vojnimi ukrepi naredil red V državi. Z lelali« v Zadig. Zegrebu, Puliu in Cerklgeh so vzletele formacije bojnih letel in pO vso; Sloveniji so želu lile sireno pričokovani zrefini nepad. 10:1$ Sirene SO označile konec nevarnosti letelskoge n upad a. sef S« se letala vrnila v matična oponiča. tffovent&p 'Phmo 29 11:30 Na lis ko vil i konferenci je MIlan Ku Car pJOditavil nokaitoro poudari« Iz odgovora na ultimat gonerelitaba. Nfljpcmemtnejlo ja. da js treba brezpogojno apoitovall us-lavltav bojev. 0 vaah zadevah, hI Jih vsebuje ulimel. j« mogoia raipravljelt na politifian nai in in po damokratiinih poteh. 13:00 V vojni n:ti na Vololkovi ulici V Ljubljani je bila tiskovna konferenca, na knori sta na vprašanja novinarjev odgovarjala povaljnik ljubljanskega korupsa J oven Mi£kov in načelnik za tisk polkovnik Mi hoj to Terrič. Povedala »ta, da [o enola korpusa obkoljom in laztreiona po vsaj Slavoniji. So Vaz voda. hrana In itiravii, pcvoljitvo z njimi nima nobene radijska atl tclaiootko z vazo. Po m ovni k M likov J« obdolfll teritorialno obrambo, da vodi proti J A tolaJ-ud vojno, da ne spoltuje dogovora 0 premirju in da a love neke mu vodstvu 'ITllffnffffflltrFTTOTK cmogoie popotno manipuliranje i ljudmi In njihovo napainoobvoičanja. • V dogovoru a slovoniiim vodstvom Ja oddopil ¿¡vko Prfl-gl, podpredsednik Zv«. naga izvrinaga svete. Otfdoplta ata tudi niinislra v 2tB Jota Slokar in Darko Marin. * V Srbiji, Bosanski Krajini in Čmi gori p otok o mobilizacija rezervistov J L A. Porivajo lito tej iz kiju ¿no I a raz ar vi ste srbita ali črnogorsko narodnosti. S lam sa krii dopoldanski poziv kot uitev noga prodsaimka predsedstva Jugoi-lavije o ustavitvi vseh vojeikih akcij. 17130 V Ljubljano ja na pogovore z republiškim vodstvom prfSle delegacija v aoslavi: zvaz-ni preniar An1o Markovi^, admiral Stane Brovet in generalpolkovnik Miten tuiii. Janoz JonSa sa ja z Čuiiitm pogovarjat o tehminih vpraianjib iz vadba prekinitve ognja. • TO je mod poiilgko hrana vojakom najla oroija In razstrelivo. • Unlveftltrlni k llniini «enter v Ljubljani ja odloino zanikal trdiNo, da na sprejemajo ranjsneov jugoslovanske armada. Enako SO Storiti ludi idrpvsivoni eorttrl v Novem moslu in Murski Soboti. UKC Ja £6. Junija spregal 30 renjencov. med katerimi Ja bito 21 pripadnikov jugoslovanska armado. • Iz Evropska skupnosti je prida ulimativ* na Zahteva, po kaleri bi marala Slovenija tfo 19. uro rvoior zimržniti svoja osamcji-vojilvano aHo. a Zunanji ministri dri a v Evropske skupnosti so ponovno prijli na mirovno misijo v B a ograd. Sreiajo se I Mprkovriam in Loni ar-em » Slovanski Športniki, ki naj bi nastopali na 11 srodora mikih igrah. 4t> zaradi raz-mar v Sloveniji sklenili, da no bodo nos-lopa'i v jugoslovanski reprezentanci, Ponedeljek, 1. julij 2:32 Ob 1dj url je bila najbolj silovite eksplozija ne Črnam vrhu nad Idrijo, kjer je vojska uniirlo svojo skiadifče oroija. Po prod- vidavanjih je razneslo okoli 50 kilogramov T Ml. Voi kot BD odstotkov h ¡4 je poškodovanih, zlasti straha in jjpe. Po oksploii|i je na planoti, kjar je bilo nekdaj afcradiito, Zdaj 16 metrov £irok in 6 atetrov globok kraier Okoli kratorja ja v krogu IDO malrov !i<; veliko noeklrviranege slfol.va. Zato bodo imeli pirotehniki v Črnam vrhu za vai kot 10 dni smrlno nevernega dala mj V ■■■ . „ - ■ .f*' ■'■ .C\ Slika 9; £$ntllj - Po bombardiranju Foio MiodirM.1 Diogo totirts Gdmez 30 ïfihven ôfip Phmo ♦ Kolona okiopnin vozit ¡1 Kariovea, ki je po boju na Medvedjeku oilala ukiuiivna mod zaporama tovornjakov, 10 je ponori premaknilo proti Dolenjski Enoto TO so ji preprečilo vroliov v Kariovoc, preusmerilo so jo v Krakovski gozd, kjor jo z« :do; ob-tdjffit, • ¿usedal jo izvršni svet skupščino Republike Slov a ni jo. Oconrii so polok dognanj ter pohvolili slovensko teritorialno obrambo in policijo tor zdravstveno sluibo. preskrbo in narodno reičito. * Predsedstvo SFRJ je pod vodstvom predsednika Sljepana Mesiča proučilo iodenji varnostno'politični poloiej v Sloveniji Pred sodstvo jo Sklonilo i Da sa takoj in brezpogojno ustavijo vsi spopadi, spoštuje pion»ir|o, zavarujejo iivljcnje ljudi, vzpostavi mir v vsej driovi, odstranijo vse oblike blokade m pritiskov, izsiljevanj in sovrainosti Z Da se irpuilijo vs* pripedmki Jl-Ain čljini njihovih druim, pripadniki zveznega sekretariata za notranjo Zodeve carina m drugih z voznih Orgenov, prav tako po pripadniki organov Republike Slovenije, ki so jih zapeti, 3 Takoj je treba doblokrrali in vrniti materialna sredstva JLA, zve: nog a sok-■otariala za notranjo zndovo m diugih rvez-nit» organov, zagotovili iiomoleno prosk'1>0 enot JLA in zveznega sekretariata za notranje zadeva z iivofom. vodo, sanitetnim materialom, gorivom in drugimi potrebščinami, nujnimi za uros niša vanjo 1ah aklepov 4. Oboroieno enoto Republiko StovomjO so morajo takoj urnalmiti v svoje matično lokeoijo. anola JLA v svojo garnizije, pripadniki zvoznega sekretariata Za notranjo zadevo na svojo iz hod i ii no patoiojo. Prav tako jo Iroba z deblokado omogočiti njihov umik. 5. Omogočiti ¡a HebS oemotono dolo in delovanja voznih Organov, zlesti v zveš i z opravljanjem carinskega nadzore in drugih poslov, ki SO V pristojnosti rederacija. 6. Predsedstvo SFRJ bo nanohno Spremljalo izvajanje teh sklepov in predlagalo dodatne ukrepa. Vsi pristojni organi se morajo ravnali po teh sklepih 1or med-sobojno sodsfovati pri njihovam izvajanju, kar bo hkrati tudi konkretan prispeva k k uresničitvi dogovora i predstavniki * Komandant celjske garnilijo jo poveljniku terhorialne obiom&e I a Zahodno Atajersko postal depeše. V ketori zahteva takoj in jo odsKanitev barikad, ki i o postavljeno okrog vojeinree v irodiSiu moste Čo uitimal ne bo iZpornjon. komandant cel|5ke garmuje grozi, da bo razstrelil tri vojaška sklitdišča v okolrei Celja in z vojsko prodrl iz vojašnice na ulice Calja. 12:M Na tiskovni konferenci je Milan Kučan ocenil, da so v Jugoslaviji prevzapiav v Sporu In stranko, najvošji probtem pa je ar-madn. ki je nihče no nadzoruje in ukrepa samovoljno, Dokler pa je lako, so vso tri točko lafjrobškOge dogovora noures-niiljivo. Kučen jo ie dodal, da je bistvo zahtevo evropskih ministrov to, da Slovenija V naslednjih treh .mesecih ne sprejema novih Odločita v o uresničevanju svojo suverenosti, Ti priznavajo pravico Slovenije in Hrvnško, de rezglasite svojo suverenost, in telijo le. da se to zgodi po mirni poli. Nikakor pe ne rBhtevejo, da se Slovenija in Hrvaška odrečela legitimnim zahtevam svojega narode. Jelko Kacin jo podel na kaj številk o ranjenih tn ujetih. Ooslc| , o bilo re njenih 46 pripadnikov JA, 26 pripadnikov TO Slovenija in£l civilistov. Skupaj torej 95. k. tej itovilki jo dodal še dve ranjenca s tujim (triov l|an st^om. V zbirnem Contru je zdaj 782 ubeJnikov iz JA, med njimi je največ Slovencev. Terilorialci so zajeti 1277 pripadnikov JA. Slab vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ je izdal sporočilo, v katerem med drugim piše: i-Štab vrhovnega povetjstva obvošča jugostovansko j o vnosi. dO SO pripadniki armade na ozemlju Slovenije v Slike I p: -Grafit FolO hfftxiina', Mifw fras tffot'ens&p Piorno 31 izredno tai ha m položaju. Orgenr eblasli in aboroiono skupina na ozemlju Repub-iÜO Slovenije ee obráis jo do njih kot do sovralne okupalorsVo vojske. Nihčo pono Ion. pe nili ¡leb vfhouneQa poveljstva, ki so je ves tas zavrom al ln SO ÍO znvzemo ra miren In d smo krati č en >azplot kriio in tudi io odcepitev Republike Slovenije, ío jo io 10 njene odločUev in ¡n-teres, ni mogol računati na kaj takega. Potoka Jiroka akcija oskrbovanje enot armado z osnovnimi ¡ivljenjskimi potrobičinemi, z lelelskimi in drugimi trensporlnimi sredstvi JLA. Vodstvu Slovenijo smo povedali, de bomo na kakrinokoli ogroianjo to akcija odgovorili z mnofiinim in neizprosnim vojaikim napadom. Tako bomo ravnali tudi V primeru nospoitovanja drugih elementov dosoionega sporezuma.« (5:00 Mskaj po Iretji uri Sta slovenska TO in milica ponovno pro vzele nadzor nod karavanskim predorom oziroma tamkajšnjo mejno ploščadjo. • V Beogradu jo potekal» tiskovne konferenca novoga predsednika jugos-lovanshoga driavnega predsedstva Stjopana Mosiča. Izrazil ¡e upenje, da bosta konstituiranje predsedstva Jugoslavije na t omot ju ustave in začetek delovanja pravna dritave pomenita prehod V mimejSe voda. * Na voioml tiskovni konferenci je slovenski obrembnl minister Janez Jonla dajal, da «čeprav ja bil med pogovori zvezne in slovanske vlade v nedeljo popoldan ustno potrjen sporazum O proklniM ognja In sla osla 11 odprli zgolj dve vpraSan|e - pivo. da so mad prekinitvijo ognje ne kiji iračnl prostor, In drugo, način vračanja enot JA v vojeiniee - se položaj zaostruje." Slovenska štren je ludi izpolnita ivojo del naloge In imenovala pel predstavnikov v meddiiavno komisijo, ki ne j bi netanind izdelala vso pogoje premirja. Na to pa se ni odzveta jugoslovanska stran ■ namesto posredovanja Imen svojih členov te komiaije (iz zvezna vlada, sekretariata za NO in mednarodnih) opazovalcev] so je z brzojavko oglasil poveljnik petega armad neg a območje Konrad KoUok. Posredoval ja pel Imen svojih oliclrjev, med kale rimi so tudi tisti, ki so začeli agresijo na Slovenijo. Po mnenju slovenske sireni li nimajo pooblastil za reihov poloiaje- 18:00 V Slovenj Gradcu. KrSkem. Sevnici, Novem maslu in Poslojni so imeli alarme za zraini napad. • Jugosfov anka annada Jo nek ejl< ret k rjlle dogovorjeno piemirja. Iz Slovenske Bistrica, Vrhnike. Kranja in Celja poroiajo, da JA zlorablja oznake Rdeiogo kriJa. Iz helikopterjev z oznako Rdečega križe, e poročajo k omenjenih krajev, so tudi streljali na civilno prebivalstvo, obenem pa z njimi prevažajo vojake, vojaJko opremo, strelivo in opremo za r^eze. V Vrhniki so slroli iz helikopterja ranili civilno žensko osebo, a Ministrstvo za delo je zbralo podslke. koliko podjetij zaradi toiav, ki jih povzroča okupacija Slovanije, lo dni no dola, V občini Ortadi niso dolali v podjelju Opiy I. moten pa je bil delovni proces v polnilnici vinska kleti- v Kopru niso delali v Polikolu. Iporju Poli sintezi in Me h če lih V Novem mestu niso delali v IMV Ftovoz m Adria, V SIP pionir pa so delali I umsnjiano zmogljivostjo. V Črnomlju niso delali v Iskri Semič, v Pesnici v podjotju ApiS Šentilj, v to verni lepenko Ceriek pa so dsleli Z ima nji a no zmogljivostjo. Tudi PaLoma Sledkogofske dela v omejenem obsegu. V vseh podjeljih ne območju občine Ptuj so delati normalno, Izjeme so le skupne slulbo Kmetijskega kombinata Piuj, ki sov neposrodnr bližini vojainiee. Delali so v zmenjienem obsegu ne rezervni lokaciji. V Slovenskih Konjicah niso delali v Uniorju in drufbah Konusa, zaradi pomanjkanja ropromaterialov. V Dravogradu niso delali V Imontu, Avtoprevozu (zaradi pomanjken-|a surovin in z e redi pomanjkanja Slika 11 l Hoimoe - Uniien ma,ni prehod Fofo Mtodi™ 32 tffovetitfig 'Pismo tovornjakov), v Tekstitnl tovarni OtiJki vrh tri v Morrteiju ao delali samo delno, delali niso upravni organi v Kogradu. Trgovino »O delata i manji im ilevilom dolavoav. V Mozirju ao delala vsa podjetja, V Plidljeh ob Dravi pa niao delali v Okusu. V Ravnah na KoroJkom niao doli 11 v Rudniku, v Tovarni akumulacijskih baterij, v Železarni, v Loa ni-Tov arr.a pohiilva Prt)Val[e, v Slorrt-vah-Obrtno proizvodno podjetje flavno. V Valanju niao delali v Gorenju-Gospodinjski aparati, Gorenju-Procasna optoma, RLV in Sipku. V Celju niao delati V naslednjih podjetjih: Kovinotohna. Š i pad-prodajaln a, SfiC Golovac, Tranajug Iti V industrijski proda; al ni Ema. * Na tiskovni konferenci sta Milan Kučan in Jelko Kacin govotila I udi O usodi državljanov Slovenije v JA. 01om to boste dogovarjali stovonrtirin jugoslovanske vlada. Vseh Slovencev v onolah JA jo bilo V zaictku Julija okoli 4500, dO sodaj pa ¡a JA zapustilo okoti lisoč Slovo ncev Na vpraianjo, k»kjen umik ¡a mogoč v sedanjih razmerah, so no vinarji dobiti Odgovor, de je moien umik samo listih enot. ki so bite le i čelom naslonjene na blokade. Manjii del je lo tudi Storit, a na daleč ed Slovan sko-hrvtJke mejo. Problem so Sklopro enote v blokadah. ki se ne morajo iilično premakniti Velika diferenciacij« ja. po J a nía vem m nanju, (udi med piloti 0*iog deset jih je prebegnilo V enote TO in laujujejo, da jo v aeslavu vojnega letalstva vsaj 35 do 1C-odstotkov pilotov, ki bi z ulilkom izstrelili bojni lovor * Sporočili ao intarmeiije o napadu ne Adrio Airways: v napadu so bila i adata in poikodov*na vaa iliri letala (en airbus A320, dve dath 7, en OC 9J. LetaloA3M je modno poškodovano in ga najtjij no bo mogočo popraviti, enako vetja I a Oho tálelo desh 7, medtem ko so diugs lelolo manj poi kodo vane in jih bo mogočo popravili. Močno so poikodovani hangar ■n sklidiiia za oalering t«r sklad i iče rezervnih dolov, več vozil pa ;e uničenih. Po prvih oconeh žnaia celotne ikods, btei komercialnih i?gub, okoli 1M milijonov dolar|ev. Komercialna ¿kode pa znaša okoli 1 do 1.5 milijona dolarjev na den, * StarojSi vodnik Dragomir Grujevii grozi V Mokronogu, de I» skrad iič a goriva ¡ več kot milijon litro* gcova pognal v zrak To bi lahko ogiozilo pro bivale a in uničilo premoženja na najmanj dveh kilomotnh naokrog, posledico pa bi čutiti v kroju nej-manj desetih kilometrov. Občinski šlabia civilno zaičilo jo evakuiral okoli sto probtvalcev iz sodmlh vasi in zesclkov Starojii vodnik JIA Giujevič ja v svtadiiču za gonvo najprej streljal ha nadre|enoga, kapitana slovenskega porekla, potem pa aem pravrel oblast. Z njim jo od 30 do 40 vojakov, * Po uk ezu Vol jka Kadijeviia je bi I atarojši vodnik Grujavid izredno povišan v poročnike tehnično službo koponake vojske. * Sivko Progi, ki jO Odstopil 2 mosta podpredsednika Z IS, j» na tiskovni konferenci povedal: „Na zvoinih lurtkcrjah v Beogradu amo bili zelo, da smo zastopali ihto roso slovensko drlevo, prOpračevali gospodarske sankcijo. 1 monjiovali slroiVe preobrazbo Jugoslavije in v zadnjem ob' dobju preprečevali prelivanja krvi. to prej je bilo veliko razlogov, da bi SO vrnili domev, Odločilen pa ja bil vojaški napad ha Slovenijo-" V ned a I jo vanju je Živko Progi povedal, da Imamo v Sloveniji Opravili z vojaškim slrojom, ki o i pod državnim nadzorom. Š1ob J A jo akcijo v Sloveniji načrtovat io voli ko prej. predon jo pililo do njih ne osnovi državno odločitve. Gre za agresijo na Slovenijo. To, ker počno JA, presog» njona poobiasiifa in sklopa ZIS. ;ato jc Progi 29. junija ie drugii Zahteval. da ponorela Vetjkfl Kmjijovita odslavijo 20:00 Znak z« preplah jreinoga napada jo bil dan v Mcliiki • Na pobudo ilovilmh slovenskih in drugln organizacij in posameznikov v Slika 12: Gornja Radgona . Goioči prevoz munietjo JA foto Mladina; Mrha Frai iffm'en Piano 33 lujinl, d» bi organizirali zbiranja linantna pomoli Z» Odpravljanja posledic agresija na Slovenijo, Je ministrstvo la lin are o odprlo devizni raiun za vpiti i lo prot* [ovoljnih prispevkov. Stsvilke deviznega računa. Vi je odprt pri Ljubljanski banki d. d., je 501Q0-G;0-133-SS731-117£:3l/4, s prlplaom »Pcmoi Republiki Sloveniji za ublejitev posledic agresija', a Večina vlakov V Sloveniji redno vorl. • Slovenska akademija znanosti In umat-noell v Ljubljeni Je evropskim In ameriškim akademikom pometo »poroi ilo o raime rah v Sloveniji s proinjov --da a tvojim velikim upledom In avtoritatovplivalo nejavnost In vlado tvoja delalo, de se uttevi brezumno nasilje v Sloveniji«. • Prod sodnik slovenske skupiiino dr. Franca BuČar je odpotoval na Dunaj, kjer so uslenovili DruStvo, slove nek o-avstrijskega prijatoljstve- PodpiteJi so iudi slovesno listino. Torek, 2. julij 05:00 Bojna lolala JA so v polni bojni pripravljenost na letališčih v Beogradu, ¿odru, P ulju In v Bihaiu, Po nekaterih podatkih so vojaika iolala na bihaikem letališču opremlja ne calo s le ko imenovanimi clustor bombami. Gre Ze bombe, ki ne eksplodirajo takoj, temvad isto (oz ig ur, Torej obstoji nevarnost, da bodo vojai k e tetete odvrg la tak Jen lovor, ki pa je po mednarodni konvenciji prepovedan, Poleg lopa je na cerkljanskem letališču Je priblijno Specielcev. ki SO pripravljeni na vse, Izve dolo so je Je. da je poveljevanje izključno v srbskih rokah. 05:15 Premaknila seje kolone, ki je bila nekaj dni blokirana na Modvodjoku pri Trebnjem in je Jo pride do Krakovskega gozda. Iz smari Jestrsbersksge na ozemlju Hrvaške pa se je zečela prebijati kolona okrog M tankov, ki si jo ofltno prizadevala deblokirali kolone v Krakovskem gozdu. Hkrell T vsemi operacijami JA so so želeli zrei ni bombni napadi na položaje teritorialne Obrambo in na barikado. Rdeči krii Slovenije j« posredoval prve številčne podelke o renjenlh In ubitih, em>ftp VUmo NEDELJSKJ DNEVNIK_ Med žrtvami je tudi kmetovalec Kolar: pokosili so ga letalski mftraljezi KAKO JE »LJUDSKA« ARMADA MORILA LJUDI Žalostna Antonova »vselitev« VSAKA VOJNA PlSE SVOJE ZGODBE... OscminiliHdcscliefna Gcnovefa je je oblekla v cmion po letalskem napadu »ljudske- vojske. Moža Antona jo zadelo, kn si je Lmt skrben gospodar šol ogledal, zakaj preletava helikopter njegovo etinn učijo. Za njim priletel; lovd,,. Med napadom se je upokojeni A mor Kotar zadrževal pri hlevu in gospodarskem poslopju in tu ga je pokosilo nekaj krogel iz mi-traljeza. Istočasno so lovci spustili, odvrgli pet bomb, ena je ubila omenjene voznike, ki so s tovornjaki blokirali cesto, druge so padle stvih in bombardiranjih ie včeraj admiral Brovet, ki jc bi! v Ljubljani, ni hotel nič vedeti. Anion Kotar je zapustil ženo Oenovcfo in pet otrok, najmlajši sin. rta katerega je bil Anion Se posebej navezan, ima trinajst vem domovanju, so mu »izpolnili« okupatorji. V prostorni dnevni sobi, Se brez pohiitva, za zaprtimi pni-kni, v temi (cleklrike ni bilo v Velikem Gabru več dni) ^Nolruj&ina nedograjene hiie, ki SO jo Kntarjevi gradili ia lepil^' I' jutri.,, Pnre&a je sprejela gospodarja - ti a parati. na Kolar,cvo posest, zadnji kt z do|&Hkl,um vsakrš- lijak je v vinogradu. V okolici je Jc nekaj kmetij, ki pa jih razen hleva pri ubitem lastniku in više v vasi Veliki Gaber zažganega kozolca ni prizadel smrtonosni lovor i z zraka, k t ga je trosila lako-imenovana * ljudska« armada, o kateri grozodej- nim odpovedovanjem sta z Seno sezidala prostorno hišo, zidal jc sam. tudi vse drugo pri htji jc s pomočjo žene in otrok naredil v upanju, da se letos preselijo iz stare, dotrajane domačije. Željo, da bo končno v no- sta se poslavljala Anton in Gcnovcfa - po toliko letih zvestobe, skupnih skrbi, naporov, garanja za lepSi dom, zA njunih pet otrok. NACE BIZUJ iffot'e/isßj? Pismo 40 KDO ?????? KDO 7 7 7 7 7 KDO ? ? ? ? ? KDO ? ? ? ? ? KDO 11111KDO 11111 KDO 11111 KDO mori slovenske, hrvaške, srbske, bosanske, hercegovske, črnogorske, albanske, makedonske mladciiiče-otroke? KDO zastruplja albanske otroke na Kosovu? KDO strelja in kolje nedoljne žene, otroke, starčke in može? KDO požiga kmečka žitna polja? KDO požira slovensko in hrvaško lastnino? Uničuje ceste, poslopja, turizem, gospodarstvo ....KDO? KDO laže mladim fantom v JLA, da se borijo za Slovenijo, ki jo napadata Italija in Avstrija? KDO slrelja na pobegle vojake iz JLA v tilnik? KDO? KDO? KDO? KDO HOCE VOJNO ? Armada s svetniškim Kadijevič 7 Četniški "vojvoda" Vojislav Šešelj 1 tffoventAg 'PUmö 41 ask ask ask ask ask ask ask ask ask ask ask ask POROČILO AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE 7.3 SVETOVNi SLOVENSKI KONGRES, Ljubljana, 27junija J 991 sprava...... beseda je dosegla tudi naše, avstralsko slovensko občestvo-uspešno ali ne-takšni kakšni smo, smo se zbrali skupaj. Združena z idejo Svetovnega slovenskega kongresa, nas je vzpodbudila k ustanovitvi Slovenskih narodnih svetov s središči v skoraj vseh g Javnih avstralskih mestih: Melbournu, Sydney ti, Canberri, Brisbanu in v A del :t id i, te pa k združitvi v krovno organizacijo AVSTRALSKO SLOVENSKO KONFERENCO. Avstralski Slovenci takšne organizacije še nismo imeli. Med nami so ogromne razdalje, toda v tem modernem ¿asu in napredku raznih lehnologij, jih premagujemo s telefoni, telefax i, z navadno pošto, pa tudi z osebnimi srečanji na naših sestankih. V nasi organizaciji smo ljudje različnih osebnih in političnih prepričanj, različnih preteklosti in usod. Ne iščemo enotnosti kjer ta m potrebna. Poizkušamo le premostiti napetosti, ki so nas dolga Leta pritiskale kot mora in se odkrito izpovedali za vse bolečine preteklih let. Kdor ne zmore prisluhniti in sprejeti razne očitke, 1 a bo ležko vzdržal v naši organizaciji, saj spravo nismo sprejeli le kol dtjanje podajanja rok, osladnih smehljajev ali ignoriranja starih nesoglasij in nasprotij. Ni nam lahko - pa vem dar vztrajamo. Pred nami so višji cilji. Cilji, ki si jih je postavila naša mlada organizacija AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA: -predstavljati avstralski slovenski živelj v SSK in pri vseh državnih in ostalih ustanovah, organizacijah, društvih in njihovih izpostavah v maTični domovini in po svetu: -podpirati slovensko zavest med avstralskimi Slovenci; -seznanjati avstralsko javnost z dejstvovanjem slovenske manjšine v Avstraliji; -podpirati slovenske kulturne in družabne ustanove v Avstraliji; ■podpirali slovensko Šolstvo v Avstraliji, vključilo slovenske univerzi letne lektorate; ■podpirali kulturno iu gospodarsko sodelovanje AvstraJije s Slovenijo; ■podpreti napore Repoblike Slovenije, ki naj bi postala suverena država. VSE SE ZAČNE pravzaprav z ustanavljanjem društev za podporo demokracije v Sloveniji, pred samimi volitvami, v začetku leta 1990. Takrat ta društva opravijo svojo nalogo dokaj uspešno, vendar za tem čutijo potrebo po dalnjem delovanj u-v novi obliki in z novim članstvom. Alfred Breznik iz Sydney a in Stanka Cregorič iz Meibourna pričneia razmišlja ti: kako se priključiti gibanju za SSK, kako ustanoviti in imenovati nove avstralsko slovenske organizacije? V ta razmišljanja se vključujejo tudi dr. Jure Koče, pater Bazilij Valentin, Ivanka Škof, Helena in Ivo Leber, Vinko Rizmal, Vlado Menart, Simon Špaca-pan in drugi... SLOVENSKI NARODNI SVETI Najprej je v MELBOURNU ustanovljen pripravljalni odbor za SSK. Že 24. junija 1990. pa prvi SLOVENSKI NARODNI SVET v Avstraliji. V SYDNEYU sprejme tamkajšnje društvo za podporo demokracije v Sloveniji predlog svojega upravnega odbora, da se od 6. julija 1990. preimenuje v Slovenski narodni svet za N.S.W. CANBERRA sprejme idejo o ustanovitvi Slovenske ga narodnega sveta za ACT. na če triletni članski seji tamkajšnjega društva. V QUEENSLANDU organizirajo ustanovni sestanek za Slovenski narodni svet 5. avgusta 1990. in se tako tudi oni pridružijo takrat ze delujoči ASK. Rojaki iz ADELAIDE se pridružijo ASK-ju naslednje leto. Slovenski narodni svet za S.A. ustanovijo 19. maja 1991. Veseli smo, da tudi PERTH razmišlja o ustanovitvi Slovenskega narodnega sveta za W.A. Sicer pa bo kot delegat ASK-ja na letošnjem SSK že nastopal rojak i z tega dela Avstralije. ASK ima pravzaprav svoj UST AN O VN 1 O B CN [ ZBOR 2S. julija 1990. Udeleži se ga 60 referentov iz Meibourna, Sydney a in Can be rre, kot opazoval- 42 tfibveu a/fe PUme ASK SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ASK ci pa ludi rojaki iz Queenslanda. Zbere se [(.3roj lepo število slovenskih društvenih, radijskih in drugih delavcev. literarnih ustvarjalcev, duhovnikov, slovenskih podjetnikov ter ostalih rojak ti v. ASK oziroma SNSji dobijo sv »j o Ustavo in Pravilnik o delu. O ha izdela sydneyski rojak, OdVeinik Vladimir Menart. Tega dne predstavijo na ustanovnem občnem zboru ASK-ja posamezni referenti svoje referate, v kalerih se skozi u dejstvo val na področja: narodna politika in public i te ta. kultura in književnost. Šolstvo in izobrazba, vera, gospodarstvo, socialno zdravstvena vprašanja ler šport in razvedrilo, ozrejo na delo preteklih let, razmišljajo pa tudi o načrtih za bodočnost. medijska povezava pa je osnova za vsako uspešno delo, tega se na Konferenci zavedajo vsi, zato podprejo ustanovitev glasila ASK. revijo SLOVENSKO PISMO. Urednica poslane Stanka Cregorič, upravnik pa Alfred Breznik. D« junija 9 i je izšlo 6 številk in že po četrli se pridružijo tudi rojaki iz Južne Avstralije pa tudi iz Pcrlha v Zahodni Avstraliji. SLOVENSKO PISMO je pravzaprav kronika O dogajanjih zttolraj ASK-ja in SNS-jev, prinaša pa tudi obilo informacij in ponatisov iz slovenskih časopisov in revij. Poizkuša biti demokratičen list, v katerem naj bi našel svoje mesto vsak Slovenec, tako iz Avstralije kot tz Slovenije in drugod po svetu. PISMO je doslej deležno pohval iz vseli krajev in vsakodnevno si pridobiva več naročnikov. Nekateri pravijo, da takšnega glasila avstralski Slovenci še nismo imeli. Prvi U P R A V N I ODBOR ASK se sestane po občnem z borit, še istega dne, 28. julija 1990. Za predsednika ASK je izvoljen MARJAN KOVAČ za podpredsednika DUŠAN LAJOV1C. za organizacijsko tajnico STANKA GREGOKIČ, za referenta za finance CVETKO FALEZ, ELICA RIZMAL postane referentka za odnose z javnostjo. ALFRED HRtZNIK sprejme dolžnost referenta za narodno politiko, referent za verika vprašanja postane puter b AZILI J VALENTIN, gospodarstvo prevzame MARJAN KOVAČ, za kulturo in literaturo pa jc predlagana PAVLA GRUDEN. Ostali člani: Ivo Leber, Martlia Magajna. Alojz Ka- Sc isti večer se vsi udeležijo svečanega družabnega srečanja v Klubu Triglav. Vzpostavijo direktno telefonsko zvezo s Slovenijo in podpredsednik ASK-ja Dušan LajoviC se pogovarja s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. LETO KI JE ZA NAMI V evropskem poletju se udeleži srečanja razumnikov na Dragi 90 tudi član ASK-ja dr. Jure Koče, ki je siccr že veteran te vsakdletne manifestacije. V letu 1990/9! izpolni ASK eno izmed svojih političnih nalog: vzpostavi most med staro in novo domovino, ko poveže dva visoka gosta iz Slovenije z ministri avstralske vlade in drugimi vplivnimi Avstralci. ASK sprejme in organizira .srečanja z rojaki v skoraj vseh glavnih mestih Avstralije z dr, Janezom Dularjem, ministrom za Slovence po svetu, kasneje pa še z dr. Jožetom Pučnikom, predsednikom Demosa, ki se odzove privatnemu povatihi nekaterih sydneyskih rojakov. Alfred I j rež nik ustanovi ob koncu leta 90 v Sydney u v pisarni svojega podjetja Emona Enterprises SLOVENSKI INFORMACIJSKI URAD Ta nudi rojakom razne nasvete in informacije, ki se pretakajo skozi ta urad i/, ti oni u vine v skoraj vsa avstralska naselja, kjer živijo Slovenci. Urad razpošilja tudi kopije slovenskega tednika v angleščini raznim vplivnim avstralskim politikom in drugim javnim delavcem. Decembra urad zbere okrog 21 odgovorov slovenskih društev, ustanov in drugih organizacij, ki podprejo plebiscit v Sloveniji. Maja 9 j sprejme prvi minister avstralske vlade G .BOB HAWKE predsednika ASK Marjana Kovača in voditelja Slovenskega informacijskega urada Alfreda lirežnika. Slovenska predstavnika izročila g.Hawku predlog za imenovanje častnega avstralskega konzula v Ljubljani. Avstralski prvi minister pokaže veliko razumevanja za stremljenje slovenskega naroda po osamosvojitvi Slovenije in obljubi, da bo Avstralija proučila možnost inlerveneije Združenih na rodu v in tako odigrala pri tem vprašanju vodilno vlogo. tffowtlà&g PUnjo 43 ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK ASK oliroma SNS-ji naletijo v .svojem enoletnem delu na veliko razumevanja pri radisjkih delavcih Ciničnih posluj v Sydney ti in Mclbournu, pa tudi v Canberri in 13 ris banu, saj bi bilo brez tega medsebojno obveščanje nemogoče. Prav tako nudijo zavetje ASK-ju in SNS-jem tudi nekatera slovenska d rušiva in verska središča, kjer se člani Konference in Svetov redno sestajajo. Kljub velikim razdaljam vsi pridno deluj o-o d pred-sednikpv in podpredsednikov, do tajnikov, blagajnikov in referentov. Upravni odbor ASK-ja se kljub velikim razdaljam sesianc nekajkrat v letu, ASK pa organizira drugi občni /bor. Kaze 11 o tekočih vprašanji!i razpravljajo i udi o osnutku Statuta SSK, v Slovenijo pošljejo nekaj protestnih pisem, sc dogovarjajo o načinu-organizaciji vseslovenskih volitev za dva ¿lana v izvršni odbor Slovenske izseljenski: matice, ki jilt realizirajo 26. maja 91. Nekateri Člani ASK-ja oziroma regionalnih SNS-jev se udeležijo protestnih shodov, ki jih po vsej Avstraliji pripravijo skupaj s Hrvati, Avstralski Slovenci niso še nikoli v svoji zgodovini nastopili tako množično na kakšnih političnih demonstracijah. V začetku junija-po scenariju jugoslovanske armade v Mariboru, organizira SNS Viklorijc mirovno protestni, komemorativni shod. Tudi ta manifestacija je prva te vrste v Melboumu oziroma Viktoriji. Udeleži se je okrog 300 Slovencev kljub slabemu, deževnemu vremenu. Z zgoraj omenjenimi potezami torej Slovenci živeči v Avstraliji opozarjamo tukajšnjo javnost na to, da je tam. nekje v srcu Evrope, maj lin a deželica, ki jo neizmerno ljubimo in ki si prizadeva, da bi postala suverena država. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Perth ASK ho na SSK v Ljubljani nasiopila s tem poročilom. Podali! ho tudi gospodarski referat, ki so ga pripravili; Alfred Breznik, dr.Boris Cizclj, Marjan Kovač in Dušan Lajovic. Po nudila pa bo ludi nekaj drugih referatov in informacij, ki so jih pripravili delegati za SSK in drugi rojaki, ki se sicer Kongresa ne bodo udeležili. [DEJA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA JE TOREJ ENO SVOJIH NALOG V AVSTRALIJI ZE OPRAVILA. Napisala STANKA GREGORIO AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA P.O.BOX 197 Kew VIC 3101 PREDSEDNIK-Maijan Kovač 9 Pan d aim s str. Fisher, A.C.T. 2611-Canberra TEL-FAX:<043) 852 455 ali I 06) 2 SS 4097 TAJNIŠTVO t Stanka Gregorič 2/15 A Hand ale rd. B omnia VIC 3155 .Melbourne TEL-FAX: 103) 762 6S30 44 tffovens&g Pismo Prvi Svetovni slovenski kongres KONGRES KOT MIZA DIALOGA IN STRPNOSTI bora SSK, ki so ga nato dtugi in zadnji dan kongresa izvoliti tudi za prvega predsednika te vseslovenske organizacije, Hrezigar je dejal, da kongres naslaja prav v času, ko se začenja najtežje poglavje ,tio venske državne osamosvojitve. Kongres mora po njegovem postati miza dialoga, strpnosti in sprave, ki jo pojmuje kot nov način odnosov med nami, ne kot nekaj zgodovinskega. ampak kot napotek za življenje v prihodnosti, » Vendar bo Svetovni slovenski kongres dosegel svoj cilj samo, če bo do takega pojmovanja sohivanja Slovencev prišlo spontano, neprisiljeno, iz prepričanja, da je tako prav.n je tedaj opozoril Bojan Brczigar. Kongres so nato pozdravili Seslavni dei slovesnkega kongresu je bilo I udi srečanje padovnc±k\ slovenskega rodu. Na ]) u Ml viku Z IC V* proti desni: dr, Maliju Škof, direktor Slovenija I csa, Milan Kučun, predhodnik sluvcnskc države,Bonit Jirit, difcklor (iospodHritkeramt^iifa, l-ranv Jazbinštk. predsednik Združenju sluven.skili podjetnikov v dvieii Riiden-V\'iirltemhvr^ in Ingo Puš, slovenski minister ¡ca turizem. predsednik slovenskega predsedstva .Milan Kučan, ljubljanski župan Jože Strgar. nadškof dr. Alojzij Sultctr in Spomenkt Hribar, predsednica konference ;a Slovenijo, ki je kongres i' bistvu tudi gostita in ga organizirale. Dejala je, da so septembra lani. ko so v Dragi odločali o tem, kje in kdaj bo prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, delegati iz Slovenije obljubili, da bo ob kongresu Slovenija samostojna in neodvisna. Obljubo smo držati, izpeljali smo osamo-svojiiev. Na tisto, kar počnejo drugi, nimamo neposrednega vpliva, ampak eno je gotovo: POSLANICA MEDNARODNI JAVNOSTI V osrčju Evrope se je vnel požar. Samostojno Republiko Slovenijo so napadle oborožene sile jugoslovanske armade, ti hočejo vzpostaviti komunistično diktaturo. Poveljuje jim vodstvo brez ustavne legitimnosti bi brez opore v ustreznih mednarodnopravnih aktih. Posledice napada na Republiko Slovenijo za mir rta Celini in v svetu so nepremerljtve. Požar jc treba nemudoma pogasiti. Svetovi slovenski kongres poziva s svojega zasedanja v ogroženi Ljubljani svetovno javnost, OZN in države članice K VSE. naj pri priči sežejo po najustreznejših moralnih: političnih in vseh učinkovitih stvarnih sredstvih, ki naj takoj zaustavijo prelivanje krvi, pustošenje dežele in teptanje pravic slovenske države, utemeljenih i plebiscitno izraženo samoodločbo državljanov Slovenije. V tem okviru hi po mnenju Svetovnega slovenskega kongresa takojšnje mednarodno diplomatsko priznanje Republike Slovenije v dosedanjih mejah lahko prispevalo k razunuii streznitvi pri napadalcu, ustavitvi ognja in vzpostavitvi pogojev za neoboroženo reševanje spora. Svetovni slovenski kongres zavezuje svoje dane, da se pri državnih «6iiUif.fi v svojih okoljih in pri mednarodnih ustanovah zavza-mejo za takojšnje uresničevanje navedenih ciljev. | zmagala bo naša odločitev. To I L'fii) Iz čisto preprostega razloga: ni večje sile na svetu, kot je odločitev nekega naroda za SVolMdo, odločitev za batno bivanje. Ker je to situ srca in duha. Ker je to ljubezen. Zunanja tata je lahko velika, se obrusi. Nekegu dne sama pade vase in se izgubi, izgine. Potem sledi le še opravičevanje, /togaju/tja za zeleno mizo..je t1 Cankarjevem domu razmišljata Spomenka Hribar. Po teh pozdravnih beseduh in uvodnih govorih SO besedo dobili delegati. Štiri referate so pripraviti predstavniki Slovencev z vseh koncev sneta. V imenu Slovencev, ki tivijo onkraj oceana, je govoril Vladimir Pregelj iz Was-hingtona, i' imenu Slovencev iz Evrope je kongres nagovoril dr. Hvgen Bavčar iz Pariza, Slovence iz zamejstva jc predstavijo! 1'ave! Fotula iz Trsta, referat v imenu delegatu 11 i; Slovenije (dogovor-jen delegatski ključ je bil pot iz tujine, pol iz Slovenije) pa je pripravil dr. Tine Hribar. Vladimir Pregelj je s/romni! na misli Johna Kcnnedyja, ki jih je tu izrekel, ko je bil i j: voljen za predsednik« ZDA : *t4t vprašuj, kaj bo tvoj narod sioril zate. vpreljak s soprogo, neznana oseba, dr. Capuder, Lojze Peterle, gospa Fnk!. dr.Bučar, A.Brcžnik, Vitodrag Pukl. tfievent&g Pumo 47 Skupina udeležence* SSK. lil je predi UU) konian-2B.fi.91. Oh odlMHlu iz Ciinkaijdom* z le™: Alfred llrtinlk. Aleksander 2orn,Eli Ru.mal, Kunlnc^uiin Laiom, Ni va Zlije. lonika HerlC, Lojze KoloinV Šunko Heftc, Vinko Rjzmal; icpitaipalif Niko Zvokdj lit Ivanka Škof. 27.6,9 L. zjutraj ni poli iz BRlCVkL1 proti Ljubljani, na Svelovni slovenski kongres. Alfreda Breznika odpeljejo v Ljubljano renorlerii T V Si oven iif-posnamejo pogovor. Alfred Brtiftilt Srečno prijpe na UJlanovllcv Svetovnega slovenskega kongresa 48 J i narl A vs tri - ja), Jurij Tersegla v (Nemčija). Jože llernik(ZDA). ODGOVOREN ZA FINANCE: Jolin HočevariZDA). NADZORNI ODBOR: Janez S icM Slovenija), Zlatko Verbič(kimada), Janez Z »reci Francija). NADOMESTNA CLANA:Ciril K rtn( Argentina), Marjan Gorjupi Vutik;i Britanija). ČASTNO RAZSODIŠČE: Alfred Brež ni k( Avstralija) Jože Slobodnik( Kanada), Božidar Finki Argentina) Franc Miklavč m (Slovenija), Vlado H a bjan( Slovenija) Nadomestim članaiJanez Bajti Skandinavija),^ Marjan Pire. Avstrija), <$0tten4&Q PLmo 49 POROČILO PREDSEDNIKA AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE S V E T O V N I MARJANA KOVAČA S L O V E N S K ] K O N G R E S Po proslavitvi proglasitve slovenske neodvisnosti, 26. junija 91„sem se vozil vl Ljubljane do Pivke okrog d veli ponoči Ko sem priie! do Prestranka sem mislit, da nii je zračnica pofiila, ko je avto začel ropotali. Kmalu sem spoznal, da je bila kriva cesta, katero so gosenice tankov razorale vso pot do Pivke. Drugo jutro sem se vozil po avtocesti proti Ljubljani in sem ie pri Postojni opazil barikade, pri vrhniki pa že nekaj tankov, ki so ponoči pomcCkali osebne avtomobile, ki so bili parkirani pri vhodu na avtocesto. Tu Ji okrog Ljubljane so bite postavljene barikade slovenske Teritorialne obrambe. Iniciativni odbor Svetovnega slovenskega kongresa(SSK), katerega i lani so bili vsi predsedniki konferenc, se je sestal ob pol devetih zjutraj, 27,junija v Cankagevem domu. Sani Kongres so je začet ob deseti uri dopoldan, kot je bilo tudi predvideno Čeprav so v tem i asu Slovenijo ie uničevali lan ki okupatorske Jugoslovanske armade, je Kongres delal normalno vse do večera drugega dne, Tako je SSK na popoldanskem zasedanju določil, da je nemogoče nadaljevati s predvidenimi načrti ie v naslednjih dvtli dneh, ko naj bi se dejavnosti Kongresa preselile v Celje. Zalo smo se dogovorili, da se bomo skoncentrirali na bolj vaine točke, ko! so sprejem statuta SSK in izvolitev odborov, TAKO JE SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONSTITUIRAN in sedaj imamo Slovenci prvič v svoji zgodovini vseslovensko organizacijo, ki zjjema Slovence doma in po svetu. Moram povedati ie to, da zvečer, 27, junija delegati in drugi obiskovalci Kongresa nismo mogli zapustiti Ljubljane, zato smo morali prenočiti v ljubljanskih hotelih, ki so bdi že sicer polni tujih novinarjev. Kot sem že omenil seje drugo jutro Kongres odvijal normalno, če je to mogoče ječi ob brnenju okupatorskih helikopterjev in letal, ter ob bombardiranju slovenskih obmejni)] pasov terletaliiča Brnik. Na Kongresu so bili delegati izdvajselih driav. Nekateri so ie ustanovili svoje konferenčno zgledu naSc Avstralske slovenske konference), drugi nameravajo lo ie naredili. j z Avstralije je bilo na Kongresu prisotnih i 1 delegatov, kot opazovalci pa so bili tu 5e drogi avstralski Slovenci, med kaierimi je bd tudi veteran vsakoletnega srečanja v Dragi pri Trslu,ki je nekako ¿¡belka kongresa, dr. Jure Kocc. Glavni odbor SSK, v katerem so po svojem položaju vsi predsedniki konferenc, se je sestal 7, julija v Ljubljani, Med sejo je v viiini oken na četrtem nadstropju stavbe v Cankarjevi 1, kjer smo sedeli, ropotal okupatorski helikopter, ki ni imel omake "rdeCi fcnŽ"(na lo nas je opozorila Spomenka Hribar). Odbor SSK je odloČil, da bo teden od ponedeljka 8. julija, do nedelje 14. julija TEDEN SSK J redstavniki konferenc pa da naj se čimprej vrnemo v svoje države in organiziramo akcije s kaierimi naj bi pridobili javnost m politične predstavnike v svojih okoljih ler tako opo-zaijalt na čimprejinje priznanje slovenske neodvisnosti Pričeli naj bi tudi lakoj i denarno zbirko za pomoč Sloveniji Odbor je tudi odločil, da se v toku meseca sproS postopek za članstvo SSK pri Organizaciji Združenih narodov Konsrc-sa torej kot nevladne organizacije. Razpravljalo seje tudi o načinu financiranja .SSK ki fia bo do seveda morale vzdrževati predvsem konference, vključno Avstralija. .Samo upravljanje SSK bo stalo letno 100 000 dolarjev Prihodnja seja Glavnega odbora pa bo v Celju 12 in J J. oktobra. Sediiče SSK je v Trstu, za predsednika Kongresa pa je bil izvoljen Bojan Brezigar, dosedanji predsednik iniciativnega odbora SSK. V Avstraliji so naSi Slovenski narodni sveti in Avstralska s ovenska konferenca napraviti ie precej koristnih akcij vendar slojijo ptied nami nove .Treba bo zbrali ¿¡m več denaria za pomoč Sloveniji, razmiiljati pa bo tudi tteba o financiranju naie lastne Konference in SSK, Osebno sem ie iz Ljubljane postal pismo avstralskemu prvemu ministru Bobu llawku, ob vrnitvi pa sem z delegacijo iz Victorije obiskal senalorj a Ga re tha Evansa. °iit^>JPTitiki i' 56 rad M,lvaM g-Garry-ju Moore-ju in g Shemi l O Unor Sraj za njuno brezplačno delo in pomoč pa lu-di Slovenskemu narodnemu svetu iz Victorije, ki jima je plačal pot do Canbeire, Med pogovorom s senatorjem Evansom je bilo razbrali da moramo razen zakonskih dokazov o pravici Slovenije do sa moslojnosti J Zato je potrebno: 1.Nabrati Cim več podpisov na pelidjah, Id smo jih razposlali vsem Slovenskim narodnim svetom in drugim posameznikom in organizacijam. Ce bi vsak Slovenec zbral vsaj za eno polo podpisov, bi jih bilo pol milijona. Zato je treba pristopiti k sistematični akciji vseh Članov slovenske skupnosti po Avstraliji. ^.Pristopiti je k čim bolj organizirani denarni zbirki. Bilo bi priporočljivo, da bi druitva del dohodkov od svojih prireditev določila za pomoč Sloveniji. Slovenski narodni sveli naj pričnejo resno razmišljati kako se bo financirala Avstralska slovenska konferenca in seveda tudi Slovenski svetovni kongres. K vsemu naj dodam ie to, da je treba v tem Času pozahili na osebne ambicije in medsebojna trenja, Misliti moramo samo na eno: KAKO POMAGATI NAS I SLOVENIJI! Kako jo re-iili iz vojnega razdejanja. Vsi moramo ludi podpirati SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES zaradi katerega smo nastali in ki se je rodil ob istem času kol naša samostojna Slovenija Med obiskom v Sloveniji sem se pogovarjal s Slovenci različnih izobrazb, političnih prepričanj in preteklosti, pa nisem naletel niti na enega, ki bi nasprotoval ciljem današnje Republike Slovenije. Nihče ni omahoval ali bd proti njeni osamosvojitvi. Mnogi so bili celo razočarani,Cei daje slovenska vlada preveč popustljiva pri pogajanjih s predstavniki evropske skupnosti in jugoslovanskih republik. Zgoraj omenjena enotnost naj bo za vzgled tudi nam! DELEGATI AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE ZA SSK Canberra:Marjan Kovač, Cvetko Falež, Marija Osolnik; Melbourne: pa ter Nike Žvokclj, Elica Rizmal, Vinko Rizmal; Adelaide:Janez Ritoc Sydney: Dušan Lajovic, Alfred Ercžnik, Lojze Kosorok; Pertli: FerdoPestottiik Queensland: Tončk a Heiic, Stanko Heric, Marica Podobnik. 50 ¿ffoventfig 'Phmo LETALSKI Par avion SVETOVNI SLOVENSKI K01RES [^ij™ - Ceijf 27- ¿o 1 jujjt M Bralccm SLOVENSKEGA PISMA F D PTT Slovenija it, 247 PRVA ZNAMKA SAMOSTOJNE SLOVENIJE 1991 -na znamki je načrt slovenskega parlamenta, Id ga je izdelal leta 1947 slovenski arhitekt Plečnrk, Na ta projekt se je v povojnih letih pozabljalo, konec sedemdesetih in osemdesetih let pa je interes zanj ponovno oživel. Ostal bo verjetno le na papirju, saj je to Plečnikovo delo le arhitektura duha in misli... ELICA RIZMAL-Ljubljana 1991 /Iz DRUŽINE/ ifCeven t>ñp Phmo Ponosen sem, da sem Slovenec To ton teki nadškof Ambrožič ljubljanskemu nadškofu Šuštarju Dragi Lojze, pišem Ti, ker Te osebno poznam. Toda to pismo, kratko in morda angieško hlad-nO, je namen/eno vsem, ki imate breme odločanja y teh težkih dneuifi. Naj uam usem, od Tebe in Kučanu do Peterleta, Bučarja, Janšo in Rupla in Kacina in Se ko$a drugega, čestitam (to besedo je rse preiMaJ k vaše-mu odločanju, korajži in brihf-nosfi u zadnjih ireh ali štirih tednih. Kafro lepo je bifo, ob vsem uaSem trpljenju in negotouosfi, biti Siouenec v teh dnevih. Dobili ste politično in i/qja$ko bitko, zmagali ste pa no Se odločilnejši fronti, namreč fronti javnih občrJ in suefouiiega poMčnega mnenja, Prvič o vsej moderni zgodovini je Sfoi?enifcr kot Slovenija prihajala ,ia prue sJrani sueloiv nih dneunifcou in v prve minute fsteuizr/skth poročil dan za dne■ uom, teden za tednom. Uai odpor, uaš ijogum, vaša pomet in spretnosi, wi£e(jentjemenstuoje nekaj ¿Lrdouitega. Naj se vam kot emigrant iz srca zdhuaiim —to, kar ste vi, me afirmira v noui domoujni. Som sem nopra-cil, kar poč mogel: pisoi sem predsediTiitu kanadske zvezne vlade, souoril z javnimi občili, posJtrbei za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference. Slovenci v Kanadi in Toronta pomagajo s/ari domovini z uso udanostjo in iznajdljivostjo. To da glavno delo ste in boste opravili vi, Slovenci v domovini. Naj vam s sokcrmi v očeh po-vemt kako ponosen sem, da sem Slovenec. Naj bo Bog z vami v težavah, ki uas še čakajo. Toronto, 13. julija 1991 Vdani LOJZE AMBROŽIČ Pismo teološkim fakultetam Dekan Teologe fakultete v Ljubljani dr. Metod Bencdik je 12. julija poslal 170 teološkim fakulte-tam in katoliškim univerzam po Evropi in svetu posebno pismo, v katerem jih seznanja z razmerami pri nas in jih prosi ¿a pomoč pri driavnft pravnem priznanju Republike Slovenije. Spoirowini gospod dekan, drogi kolegi.' Gotoi/o ste seznanjeni z dogodki u SiiNrfniii. J, RcJigJosrieLi samostojnosti Republike Siouenye je vrhunec demo' fcrtjliinego prizadevanja naieso no-roda, do je otrese realsaciaiis/ične dedričine in teko luflfr drugim narodom JtrgasJauije pomaga rto poli uveljavljanja demokracije rn temelj■ nih človekouih prauic. Različnost narodov, Jtukur in reftgij ne tem deiv SLiite komunisti in vojaški vrh izko- riščajo za ivzdrieLriTive starega rede rn še naprej teptajo osnovne provce narodov in posameznikov. 2. Brutalna agresya no Republiko SJouenrjo je pokazala i«o ostrino zapleteni); problemov pri nas in od-¡olenosl siij/inisfiinrh sil, da z usemi najbolj krirlimi sredstvi ohranjajo sfari red in preprečijo uveljavljanje demokratičnih načel in pravic narodov, da sami odločijo o sl'ojV usodi. 3. USioin^ smo prepričani, da je edini izhod iz krize priznanje demokratičnih odkičiieLrRepubiikeSfo-venr)e o medriarodni javnosti. Prosimo vas, spoitouoni fcofegi, da po svojih močeh in suo/em upNuu podprete naie težnje v voši cfriavi rn pripomorete k driaunoprauiiemir priznanju flepub/ike Slofefljjie. iskren pozdrav in hi/ala za dobro tal Prol- dr. METOD BENEDIK, dekan v imenu profesorskega zbora 51 IZ BRZOJAVK NADŠKOFU ŠUŠTARJU V zadnjih dnevih in tednih, ki so bih za vas tli vaš runu! tako težki, smo hili z. mislijo in molitvijri pogosto pri vas,„Boeo-si »vilo semenišče ÍSUjUzi v Churu m: lio pozabilo svojega nekdanjega rckloiju in rofuoija... ' znamenju solidarnosti in prijnteljslva s Slovenci so Švicarji ie ubljutiili določeno v*olo d enačil /m izobraževanje borlo-cih slovenskih duhovnikov, FtuHE Ahiun, rektor V jih in vsemu dovenskemn narudu s svetim Traiioiškom kličem o: "Mir iti dohro!" Vzgojiteljice Kongre^[ieije šolskih sester Franoiški Kristusi Kralja V Lch težkih dni:h vaše stiske misli mri ii ji vas in molimo za edinost, mir in versko svobodo, Bog ii aj vse obrne na duhro! Paderbomn Mans Leo Dreves, pomožni škof in stolni proži. Po vsem kur sle že storil i, imate še posebno vrl i ko pastoralno odgovornost pri glo-iHikjh rlružbenih sp rente mbah v vasi deželi, Vsi viiši prijitefji vam stojijo ob strani in molijo za vas. Smo v s ti kili s K ari Las in ima pripravljeni pomagali, kjer je potrebno, kol tudi dru-g; evropske j veze Kari Las. Dr.Ueor^ HussJcr, nrmška Kari las Freiburg Slovenci iz Benečije vam izražajo vso ao-lidarrio^l in niorJno podporo ter upajo, da lio pri vas čimprej imagala moč miru, svobode in spoštovanja človekovih pravie. Čedad Kulturno verski list DOM NadSkofu Sušlatjti so poslali solidarnostne brzojavke, v katerih izrekajo Slovencem moralno podporo v težkih trenutkih ter zagotavljajo svojo pomoč se mnogi drugi, med njimi tudi bazelski škof Otto Wust, tržaški škof Lorenzo Bel I oni i, generalni tajnik UNIAPAC Josef M. Mertes ter Tudi ameriški nadškof Theodore E. McCarriek je rzr;izil svojo podporo Slovencem ter napotil kritične besede zaradi dvoličnosti ameriške vlade. Slovenska komisija Pravičnost in mir je sprejela številne izraze podpore in najboljše želje za slovensko prihodnost iz vsega sveta. Prof. dr. Anton Stres, predsednik slovenske komisije Pravičnost in mir, je 9. julija 91, poslal vsem ns ta nova in, udeležencem evropskega ekumenske-ga zborovanja v Baslu poseben poziv za priznanje Slovenije, kot samostojne države. tffopcntííp jPUmo 53 PREJELI SMO.,... PROŠNJE ¿A POMOČ SLOVENIJI REPUBLIŠKO MINISTRSTVO ZA INFORMIRANJE REPUBLIKE SLOVENIJE JE TOSLALO SLOVENCEM PO SVETU PISMO. V KATEREM J I ti PROSI. NAJ ZA-STA V/JU SVOJ VPLIV ZA ČIMPREJŠNJE PRIZNANJE SLOVENIJE KOT NEG D VISNE IN SUVERENE DRŽA VE Iz pisna: Dragi prijatelji-' Dragi prijateljI Mogoče poznaš in spremljaš tragedijo, ki jo doživlja moja domovina Republika Sloveniji).....gotovo razumeS naSo stisko. Zato te proz itn, da rtam SkuiaS pomagali po svojih močeh ! Uporabi ves svoj vpliv med svojimi prijatelji in znanci ter pri vseh drugih, ki lahko pomagajo preprečiti še večjo katastrofo, ki nam grozi in ki lahko pripomorejo, da bo metl-narodrta skupnost čimprej primata Slovenijo kot samostojno, suvereno in neodvisno državo. Jelko Kacin SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET Dragi Rojaki! Glede na zadnje novice o pogajanjih na Brionih in o govoru generala Adlitja oficirjem jugoslovanske annctde pred njihovim odhodom v Slovenijo, kjer naj pripravijo in izpeljejo nov. še dosti hujši napad ter pokori ter preblvalstvgfz m no-Učnimi represalijami tudi nad civilisti in z uničevanjem tudi civilnih objektov} in odstranitev tedanjega, demokratična izvoljenega političnega vodstva, je v naslednjih dneh pričakovati povečan pritisk na Slovenijo, i tem pa tudi povečano potrebo po pomoči raznih vm Predvsem je treba ohraniti m £c stopnjevati pritisk na tuje vlade naj priznajo nnnotiopiost Republike Sfovenijefbrez odlašanja) in nai polt/cfo svoje opazovalce, tudi vojaikefprav tako brez odia-flfitfi drugače bodo sokrive nadaljnjega, nepotrebnega pre-itvama krvij.Dosedanje akcije Slovencev po svetu najsfne izkažejo samo za trenutno, kratkotrajno in ktatjosapo rm-du¡enie, temveč samo za prvi val vztrajnega m trdožtvega prizadevanja. Velikega cilja pač ni mogoče doseči kar zlah-Ka, mimogrede, Ljubljana, 7.7.91. dr. Janez Dular SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET Spoštovani rojaki in rojakinjet Od Slovencev po svetu prejemamo številne izraze so Udarnosti in poročila o njihovi dejavnosti v podporo Republiki Sloveniji v trenutkih njenega teiavnega boja za svobodo in neodvisnost. Vaša zadržanja in besede so nam v spodbudo, da bomo še trdneje vztrajali » odporu zoper napadalca. Od Slovencev po svetu i i ta trenutek želimo predvsem to, da bi se še Imlj množično, dejavno in organizirano obračali na tamkajšnjo jamost, zlasti pa vplivali na tuje vlade in mednarodne organizacije, naj pomagajo Republiki Sloveniji, in sicer tako; -da zahtevajo ustavne v napadov jugoslovanske armade na Slovenijo in vmitev{ kontrolirano) njenih enot v vojašnice (v ta namen je bila predvčerajšnjim dogovorjena ustanovitev mešam komisije, vendar Markovič še zdaj ni Imenoval oziroma potrdi! od jugoslovanske vlade pooblaščenih članov komisije); -da takoj pošljejo svoje opazovalce!tudi vojaške}v Slovenijo; -da takoj sprožijo ustrezne varovalne mehanizme KEVS,EGS; ■da priznajo R cpubliko Slo ven j jo kot neodvisno državo. Pišite državnim, v Sadnim in strankarskim predsednikom in drugim funkcionarjem ter medijem, naj nc čakajo, kakor so fpredolgo) čakati pri Kutdih. Organizirajte odbore, zbirajte podpise, nastopajte i> Javnosti, zbirajte denarne prispevke. Posredujte to sporočilo drugim. '¿a našo skupno domovino! Ijubljana, dr. Janez Dular Član IS Skupščine RS za Slovenec posvetu_ ALL SLOVENIAN WORLD CONGRESS A MESSAGE TO THE INTERNATIONAL COMMUNITY In I he heart of Europe a fire has sparked. Yugo-vfav «roy has attacked independent Republic of Slovenia with tiie aim tu establish a communist dicta torsiiip. Tlie army lias l>een commanded by commaa ders wi Lhoutfi a constitutional lega! base and withou lit the support of International Law. Enormous consequences for the peace in Europe and the whole World ton Id emerge from this attack. This fire must be shut down immediately. The All Slovenian World Congress is calling on j!I the World community, Unired Nations and members nf European Safety Council to immediately act by all moral, political and real means to stop the Woodshed, human rights violations and devastation of the independent country of Slovenia founded by the referendum of Slovenian people. In oui opinion the immediate diplomatic world recognition of (he Republic of Slovenia within the Current borders would contribute to sobering of the attacker, a cease Tire and establish the precondition to n peaceful search for a solution. The All Slovenian World Congress is asking its members to take part in acting wiih their own Governments and International institutions to achieve the above goals. K LIC ROJAKINJE IZ DALJNJEGA DARWIN A Ljubljana. 28 th June 1991 Drogi rojakbl GIinJc nj tiniiirn nzpkt iitujiijc v Sloveniji. tO IUOI J LA niílíLp, ubija, in uničuje domovino, ne moron o suni □!) siiani ntpHinItli. Midim, da bi bilo |Xj(díIKIO ntM udoma poiljitL pismo lia EdnjitiK-naTode, papeiu t Rim Ln diroklno Hakirju jn Jlusliu v ZDA. Zadeva jt nujna! Cif drugima nt initio vsuj IjuJje v ivetu izvedeli kaj vci letnice in nc lat« Vol «daj. ko Bootmd nííilja po svelu neresnice v svojem časopisu Politika v a npleič I nI, Kako jc mojciče.da n$e:i lira t s«t ilají polulio btopjjjliini ktuiiuninom. vse demokratične republiki pa il u Lak ntmliííin način puíí¡i íl;l cedilu. Mara Mcritka 54 tffl&tmtdfQ Pismo BITKA POROČILO AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE Vojna v Sloveniji je povzročila med vsemi nami precej nemira, obenem pa nas je vzpodbudila k zahtevnim akcijam, ki so sedaj za nami, seveda pa nas čaka se kopica novih, V Statutu Svetovnega slovenskega kongresa(SSK) piše v drugem členu, da so glavni programski cilji Kongresa in seveda s tem vseh območnih konferenc po svetu, tudi prizadevanje za mednarodno uveljavitev Slovenije in internacionalizacija slovenskega vprašanja. Seveda govori Statut se o drugili ciljih, vendar sta se prav zgoraj našteta uveljavila v sedanjemt za Slovenijo lak o težkem času. Svojega poslanstva se je zavedalo tudi tajništvo ASK-ja in je zato takoj pričelo s sistematskim obveščanjem, oziroma pošiljanjem dokumentov, ki jih je dobilo neposredno od slovenskih ministrov v Ljubljani. raznim avstralskim medijem in politikom. Med njimi seveda prvemu ministru Avstralije gospodu Bobu Hawku in senatogu Garethu Evansu, ministru za zunanje zadeve. Tajništvo ASK je bilo tako nekaj dni v skoraj vsakodnevni zvezi z ministrom dr. Janezom Dularjem, ki je v Izvršnem svetu Slovenije odgovoren za Slovence po s ve tu. Prevajali so se tudi razni potrebni dokumenti. Tajništvo ASK-ja je imelo tudi redne stike s Slovenskimi narodnimi sveti po Avstraliji. Razpošiljalo jim je razne zanimivosti in dokumente ter se trudilo, da bi bili vsi skupaj čim bolj učinkoviti. Stanka Gregorič, organizacijska tajnica ASK-ja in Anica Markič sta obiskali ameriški konzulat. Obe sta se , z Lojzetom Marklčem in Štefanom Mcrze-iom udeležili skupnega sestanka s predstavniki drugih narodov, kjer so bili navzoči predvsem Hrvati .Na tem sestanku so bila obravnavana neka važna vprašanja v odnosih Si oven ij a - Hrvaška in naših eventuelnili skupnih akcij, Stanka Gregor ič se je v imeno ASK-ja priključila predstavnikom slovenskih društev in organizacij v Victoriji in obiskala ministra za [migracijo Garry-ja Hand a. kateremu je izročila sveženj raznih informacij in dokumentov iz Slovenije, med drugim tudi Ustavo SFRJ, ki v svoji preambuli z leta 1974 govori o tem, da imajo narodi iz Jugoslavije pravico do osamosvojitve, vključno pravico do odcepitve. G. Hand a je obiskal v Canhem tudi predsednik ASK-ja, Marjan Kovač. Udeležil seje protestnega shoda pred francosko ambasado, z vik torij sk o delegacijo dveh odvetnikov pa je obiskal senatorja Garetlia Evansa. Tajništvo ASK-ja je o svojem delu obveščalo tudi Slovenijo, tako preko telefona kot potom faxa, saj je bilo potrebno v tistih kritičnih dnevih pošteno poprijeti za delo. Stanka Gregorič Organizacijska tajnica ASK ZA SLOVENIJO V AVSTRALIJI POROČILO SLOVENSKEGA N ARO UN EGA SVETA VIKTORIJA V času, ko so se naši trije delegati za S S K, Elica Rizmal, Vinko Rizmal in pater Niko Žvokelj, pripravljali za prvi, ustanovitveni SSK v Ljubljani, tudi mi v Victoriji nismo držali skrižem rok. Priprave za proslavitev osamosvojitve Slovenije, ki ji!i je prevzel naš marljivi Stefan Merzel so potekale kot je bilo načrtovano. Vendar smo se na sam dan, ki je bil rezerviran za to veselje na melboumskem City Squaru, zbrali kol protestna skupina, k al ere program je potekal bolj v komemorativiiem slogu. Manifestaciji so se pridružili tudi številni pripadniki drugih narodov. Program je lega dne povezovala zelo uspešno Helena Leber, podpredsednik SNS-ja Stanko Prosenak pa je povedal v svojem govoru tisto kar smo čutili vsi; ogorčenje in jezo nad ravnanjem jugoslovanske armije ter ZDA. ki je tej armiji daia zeleno luč za napad na Slovenijo. Ko smo pred tem dogodkom. 26 j unij a izvedeli, da je Slovenija proglasila osam osvoji lev, smo to novico skromno proslavili v Slovenskem verskem in kullumem središču Kew. To proslavitev je posnela ekipa SBS etnične televizije. Sicer smo bili viclorijski Slovenci v listih dneh najbolj iskani s strani avstralskih medijev. Ni bilo televizijske postaje ali radia, ki ne bi predvajali kak pogovor s člani Slovenskega narodnega sveta. Telefoni in fax i so delali takorekoč dan in noč. Pisali so se protesti, prošnje za priznanje Slovenije kot samostojne države in drugo... Glavne aktivnosti SNS-ja v Victoriji: -Nekaj izrednih sestankov odbora -Obisk na nemškem konzulatu -Prevodi in priprave dokumentov, ki naj bi bili posredovani ministrom laburistične in liberalne stranke -SNS v Victoriji sta priskočila na pomoč sodni advokat, tudi strokovnjak za mednarodno pravo, Avstralec g. Garry Moore in odvetnica Sherrill O Conor Šraj, Avstralka, soproga slovenskega rojaka, ki prav lepo govori slo vensko.G. Garry Moore je temeljno raziskoval vprašanje mednarodnega priznanja Republike Slovenije, kot samostojne države, na podlagi drugih podobnih primerov v svetu in v zgodovini osamosvoji I ve nekaterih držav. G. Sherrill O'Connor Sraj pa je ves teden brskala po raznih knjižnicah in raziskovala ter zbirata razen potrebni material, je pa tudi koordinirala celotno akcijo, -SNS Victorijcjc razposlal 13.000 dopisnic, nasibvijenih na senatorja Evansa, ki jih je natisnil predsednik SNS-ja Simon Spacapan.Razposlal je peticije , letake, ki so jih pripravili sydneyski rojaki.Podpredsednik Stanko Prose-nak se je udeležil srečanja z ministrom Garry-jem Han-dom.V toku pa je še akcija zbiranja denaija za Slovenijo. iffovensfe Vtt>mo 55 BITKA ZA SLOVEN J JO BITKA ZA SLOVENIJO B IT K A ZA S LO VEN I JO B IT K A Z A S LOVE N1 JO Omenili je seveda se velik odziv slovenskih rojakov na nedeljsko mašo v slovenski cerkvi v Kew. 30.6,91., po kateri so se rojaki zbrali v dvorani pod cerkvijo v velikem številu. Dvorana je bila nabito polna. Malokomu je bilo tega dne do jedače, čeprav je naš pridni Stefan zopet poskrbel za vse kar spada k pikniku. Na lem srečanju je spregovorilo nekaj govornikov, med kalerimi je bil najbolj energičen nas podpredsednik SNS, Stanko Prosenak. Ponovno je izrekel misli večine, ki je bila tam in ki m ti je navdušeno ploskala. Tudi ta program je vodila in povezovala Helena Leber. Fantje ansambla Karantanija pa so brezplačno skrbeli za umirjeno giasbo. Ker smo že pri ansamblih je treba povedali Se to, da so se prostovoljno odzvali na City Squaru, 29,6. tudi fantje ansambla Kristal in Alpski odmevi. Tudi hrvaških demonstracij se je udeležilo nekaj Slovenk \ narodnih nošah in Slovencev z zastavami. Tukaj je imela presunljiv govor v angleščini Helena Leber. govorila pa je (udi Stanka Gregorič. Poročito napisala Stanka Gregorič JOŽE V AH IZ QUEENSLANDA POROČA Čeprav nas je na tem delu avstralskega kontinenta tako malo lahko s ponosom recemo:SLO VENEC SEM! Ttidi mi smo bili aktivni, tako kot drugi rojaki p» Avstraliji in del naših dejavnosti bom naštel kar po vrsti: -Resnično situacijo dogodkov v Sloveniji sem osebno pojasnjeval na ABC televiziji. -Bil sem v stiku z lokalnim članom parlamenta -zvezne vlade, g. Johnom D rad ford om. Predal sem mu tudi protestno pismo, ki ga je odposlal senatoiju G.Evansu. -Dvakrat je imela radijska postaja 4 CRB-FM z menoj intervju. Debata med manage^em in menoj se je sukala vse od začetkov slovenske zgodovine do danes. -Razdelili smo lepo število dopisnic naslovljenih na G.Evansa. -Na naši radijski oddaji smo prebrali pismo Slovenske izseljenske matice, v katerem poziva njen predsednik, dr. Mirko Jurak vse rojake naj podprejo prizadevanja domovine, da bi dosegla popolno samostojnost in bila priznana od meda n rod ne javnosti kot samostojna država Republika Slovenija. -V Krishna u smo imeli dvakrat mirne shode s Hrvati, na katerih se je zbralo lepo število tukajšnjih Sloven- cev. ■Udeležih smo se tudi službe božje, ki jo je imel tukajšnji hrvaški duhovnik. Vse darove tega dne je podaril Slovenijt-nckaj čez 1,000 dolarjev. Tudi naša slovenska skupnost v Queenslandu je sedaj pristopila k zbiranju denarja za pomoč Sloveniji. SLOVENSKA SKUPNOST JUŽNE AVSTRALIJE Najbrž bi pred mesecem dni bil drugačen odgovor na vprašanje kaj dela Slovenec Južne Avstralije. Ljudje smo živeli bolj vsak sebi. Pa je prišel 25 junij in dnevi po njem, ki so nas Slovence, vsaj nekatere, še bolj združili veno samo veliko družino. Postali smo ponosni, zavedni, odkriti ljudje. Strah in srd pa nas silila k temu, da delujemo kot skupnost in da se še bolj zbliža mo ter da pomagamo rojakom doma. Žalostno je spoznanje, da je morala nad Slovenijo priti vojna, da bi naši avstralski sosedje spoznali našo deželo. Zdaj nam čestitajo in nas vzpodbujajo. Slove tiči pa zaskrbljeni čakamo poročila od doma in se bojimo naslednjega dne, čeprav smo prepričani, da se slovenska vlada ne bo vdala in da bo Slovenija končno le svobodna, demokratična dežela. Ob dogodkih v Sloveniji se je ludi pri nas, v Južni Avstraliji začela vrsta različnih akcij. Zbiramo podpise-peticijo, z žeJjo, da bi avstralska vlada med prvimi priznala slovensko osamosvojitev. Ljudem posredujemo domoljubne nagovore z željo, da bi se pri vseh vzbudila patriotska čustva. Tudi z akcijo zbiranja finančne pomoči smo pričeli in upamo, da bo uspešna. V nedeljo, 7.7.91. smo se skupaj s Hrvati udeležili mirovnega shoda. Pridružili so se nam tudi Albanci, Muslimani in Makedonci. V angleščini smo avstralski javnosti predstavili delček slovenske zgodovine s pričakovanjem, da bi uvideli, da ima Slovenija pravico do svoje neodvisnosti. V nedeljo, 14.7 91, smo v slovenskem klubu začeli s serijo desetih predavanj o slovenskem jeziku, literaturi, kulturi in zgodovini, Tako bomo vsi sktipaj še bolje spoznali slovensko deželo. Ob vseh akcijah sta zelo aktivna tudi slovensko verski} središče in slovenski radijski program. SLOVENCU RODOLJUBI! Tako daleč od Slovenije smo, da lahko samo z bolečino v duSi gledamo na grozote, na tragedijo, ki se dogaja doma. V vseh nas je ponos na nal narod. Je jasna zavest, da smo Slovenci. Tanki gmijo preko zorečih Umih polj, uničujejo ceste, ki so jih gradili počasi in mukoma. Tuja vojska podira kulturne spomenike bombardira letališča, radijske in televizijske objekte, elektrarne.,. Kamor stopi Sovražni vojak. puSča za sabo smrt. uničenje in fa-t astro/o. V naSi deželi letos ne bo prave žetve, ne sreče in n e miru! Slovenci, ne dajmo nalim rojakom doma. da bi ostali brez vsega! Bodimo solidarni z njimi, ki branijo naSe domovet Da bi Slovenija znova postala bogna, delovna dežela, ji moramo tudi denarno pomagati, Vsak naj po svoji vesti, po svoji zmožnosti in ljubezni do domovine prispeva svoj denarni prispevek. SLO VENSKI NARODNI S VET-SOVTH A USTRA LIA Janez Zagorc 56 $bt>eri<>Rg 'Pismo BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLO VEM JO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO Samosimna SLOVENIJA 1991. r^y m Mx^bcyfr ~~SLOVENCI IZ SYDNEYA ZA SLOVENSKO NEODVISNOST Znameniti dogodki v Sloveniji, so že od vsega začetka imeli velik vpliv na slovensko skupnost v Sydneyu. Najprej v navdušenju, potem v ogorčenju in zaskrbljenosti, so Slovenci v Sydncyn pozabili svoja stara nasprotja in probleme in se kol Slovenci doma, združiti v en narod, z eno željo: p omaga I i domovini. Takoj po proglasitvi neodvisnosti, v četrtek, 27,j unija 9I,smo organizirali javno proslavo neodvisnosti na ploščadi pred osrednjo mestno hišo v Sydneyu, Z zastavami, transparenti, narodnimi nošami in slovensko muzi ko smo izrazili svoje navdušenje nad neodvisnostjo domovine, avstralski publiki pa smo istočasno dajali informacije o Sloveniji z dobro pripravljenimi pamfleti, na katerih je bil zemljevid Evrope, z jasno označeno Slovenijo in angleški tekst, ki je dajal podatke o Sloveniji in njeni neodvisnosti. Kakor smo že slišali, je imela slovenska vlada izredno dobro organizirano službo ob vešče vanj a javnosti, v Sydneyu pa je to delo v veliki meri prevzel Slovenski informacijski urad, ki ga običajno vodi g. Alfred Breznik. Ker je bil g, Brežnik v tem času kol delegat ASK na obisku v domovini, sta lo delo prevzela njegova sinova Fred i in Mark in sla ga tudi odlično opravljala. Avstralsko javnost sta ves čas obveščala o vseh dogajanjih v Sloveniji in v avstralski slovenski skupnosti. Naša prav prireditev, v petek 2S. junija zvečer, v prostorih Kluba Triglav, je bila organizirana z namenom proslavitve slovenske neodvisnosti, vendar seje zaradi razvoja dogodkov spremenila v protestno zborovanje, s katerega smo poslali brzojavke Solidarnosti g. Kučanu, g. Peterle tu ing. Bučarju, Za tem smo pod vodstvom patra Valerij a na Jenka molili za srečo in uspeh domovine. Dogodki v Sloveniji so v (em času že vzbudili povečano zanimanje javnosti in začeli smo že dobivati telefonske pozive iz časopisnih agen cij in radijskih postaj s vprašanji o naših mnenjih in informacijah. V soboto, 29. junija zvečer je svečana maša za do m o vino pri Slovenskem društvu Sydney že privabila snemalce dveh televizijskih postaj in več časopisov. Maše se je udeležilo okrog 400 ljudi. Istega dne nas je veliko Slovencev iz Sydneya odšlo v Canberro, kjer je tamkajšnji slovenski klub organiziral veliko proslavo in športno tekmovanje za vse slovenske klube iz NSW in Victorije. Planirana proslava je zaradi vedno bolj pretresljivih novic iz domovine odpadla, zbrali pa smo se pred parlamentom v Canberri. V soboto samo Slovenci, v nedeljo pa skupno s Hmti in velikim številom novinarjev in kamer različnih televizijskih postaj. Poslali Smo protestna pisma avstralski vladi s prošnjo naj prizna neodvisnost Slovenije, zraven pa naj zalite vajo od jugoslovanske vlade, naj preneha z nasiljem in prelivanjem krvi v Sloveniji. V soboto zvečer smo namesto predvidene proslave poslušali koncert pevskega zbora Wollongong, ki je prepeval domovinske pesmi, vmes pa S strahom in ogorčenostjo gledali uoviee o naraščajočem nasilju nad Slovenijo. Medtem je v Sydneyu že vsak Slovenec slišal na naši redni slovenski tiri na radiu 2 EA vse najnovejše novice o napadu na Slovenijo. Odlomke iz slovenskih oddaj so povzele tudi oddaje drugih narodov. Prenos najnovejših poročil iz Slovenije in razgovori z različnimi osebami v Sloveniji in Avstraliji so napravili oddajo še bolj zanimivo, V torek, 2, julija, smo v Slovenskem klubu Triglav organizirali srečanje zastopnikov vseh slovenskih organizacij v Sydneyu, s članom zveznega parlamenta Avstralije, g, Tedom Grace-om, Z namenom, da se ga seznani s stanjem v Sloveniji in da se mu pre da poslanica slovenske skupnosti Sydney za avstralsko vlado. Slovenski informacijski urad je v enem dnevu opravil izredno delo. V enem dnevu je pripravil gradivo v angleščini za informacijo javnosti in ga skupaj z obvestilom o bodočem srečanju poslal vsem časopisom, radijskim in televizijskim postajam. Srečanja so se tako udeležili zastopniki vseh slovenskih organizacij:Verski center Merrylands, Slovensko društvo Sydney. Slovenski klub Triglav, Društvo Slovenskih akademikov. Slovensko narodno društvo in se ve da Slovenski narodni svet za NSW, poleg njih pa ludi predstavniki hrvatske skupnosti, hrvatske cerkve, lit-vanska skupnost in podpredsednik organizacije zasužnjen ill narodov g.Michacl Darby, Celotno srečanje sta posneli dve TV postaji, prisotnih pa je bilo tudi nekaj novinaijev iz tiska, Slovenski informacijski urad je poskrbel, daje bil posnetek glavnih točk tega srečanja objavljen še i si i večer na slovenski oddaji radia 2EA, naslednje jutro pa so del slovenske oddaje posredovali ludi na hrvatski in italijanski uri. Ko je naslednji dan, v sredo, 3 julija avstralska javnost zvedela novico, da se pritisk armije na Slovenijo povečuje in da so po sredi (udi letala, ki bombardirajo mirno prebivalstvo, je bilo videti, daje vsakemu časopisu in radijski oddaji, ki se srečanja prejšnji večer ni udeležila, postalo žal zato in so poskušali na vsak način dobiti informacije, poročila in izjave preko telefona ali iz osebnih razgovorov. Vsak Slovenec katerega ime seje v zadnjem času pojavilo kje v javnosti, je bil vprašan za mnenje, načrte in pričakovan j a, predvsem pa, kaj pričakujemo od avstralske vlade Slovenski informacijski urad je deloval kot nekakšen prometnik v organiziranju pogovorov in vzpostavljanju Stikov med avstralskimi časopisi in radijskimi postajami na eni strani ter slovenskimi politiki, delegati na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani pa tudi osebami iz slovenske avstralske skupnosti na drugi strani. Skupen napor Informacijske službe Slovenije in Slovenskega informacijskega urada v Sydneyu je doseglo, da nismo našli v Sydneyu časopisa, ki ne bi imel na naslovni strani in še na dveh ali treh naslednjih straneh poročila iz Slovenije. Vse radijske in televizijske postaje so vsako uro začenjale poročila iffevetit&Q 'Ptmio BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO ISITKA ZA SLOVENIJO DITKA ZA SLOVENIJO z najnovejšimi dogodki iz Slovenije In prvič v zgodovini je vsak Slovenec na vprašanje od kod prihaja, lahko odgovoril "iz Slovenije", ne da hi mu bilo lie-ba pojasnjevati kje je Slovenija. Tndi verski center v Merry iandsu se je pokazal kol dober dušni pastir narodu v stiski. Poleg prve proslave oz, zborovanja na Triglavu, maše za domovi no v soboto v Slovenskem društvu Sydney, molitev za domovino pri masi v nedeljo, seje pater Vaierijan udeležil (udi srečanja na Triglavu, vmes pa pridno pošiljal protestna pisma in fa\e vsem institucijam, ki bi lahko pripomogle k mirni rešitvi slovenske krize in priznanju slovenske neodvisnosti, zraven pa je dajal še številne izjave za tisk. V čelrtek. 4, julija je Slovenski verski center skupaj S hrvaško cerkvijo pripravil svečano mašo za domovino v St.Mary's katedrali v Sydneyu, katere se je udeležilo več tisoč Slovencev, Hrvatov in simpatizeijev iz Litvanije. Ukrajine in drugih. Isti večer spin svečano sprejeli na letališču Sydney vračajoče se delegate iz Ljubljane. Oba dogodka sla bila dobro prikazana v časopisih in na televiziji. V nedeljo, 7 julija smo v Kluho Triglav pripravili sprejem za povratnike iz domovine in dali Sydney-skim Slovencem možnost, da so slišali vse novice o dogodkih doma iz ust očevidcev. Veliko zanimanja je tudi bilo naslednjo nedeljo, ko smo v KI ub ti Triglav predvajali video posnetke iz slovenske televizije o vseli najvažnejših dogodkih v domovini. Lahko rečemo, da smo bili avstralski Slovenci prav tako ganjeni in prizadeti, kot ljudje doma in čeprav smo gledali svečanu proglas i lev neodvisnosti samo na videu, smo sprejeli dviganje slovenske zašla ve, himno in predsednikov govor z rosnimi očmi in ploskanjem odobravanja, posnelke razdejanja in posledic vojne pa z grozo in globoko ogorčenostjo. Sedaj vkida premirje in vsi čakamo. Daleč smo od doma in ne moremo mnogu pomagali domovini, ki gre skozi težko preizkušnjo. Vse kar lahko zdaj še napravimo je. da ji pomagamo materialno. V t,i namen so pri vseh slovenskih organizacijah v Sydneyu že organizirane zbirke prosto voljnih prispevkov. Vse organizacije tudi pripravljajo dobrodelne pri red i I ve v ta namen. Prva taka prireditev je dobrodelna večega v Slovenskem društvu Sydney, ki bo 27. julija, kjer bo ves dobiček namenjen za pomoč Sloveniji. Klub Triglav in verski center v Merry -landsti bosta sledila s podobnimi prireditvami malo kasneje. Medlem se je pozornost avstralske javnosti precej zmanjšala, saj premirje za njo ni tako zanimivo, kot je borba malega naroda ( Avstralci nas kličejo "plucky"), ki se je skoraj golili rok buril p m I i dobro oboroženi armadi. Javno mnenje se je v glavnem obrnilo na naso stran, kar pa seveda še ni dovolj. Se vedno moramo delati t namenom, da svetovna javnost ne bo pozabila, da se je slovenski narod odločil za svobodo in neodvisnost in da pri Icj odločitvi ne bo odnehal. MARTHA MAGAJNA Sydney 17. julija 1991. JOŽICA GERDEN IZ MILDURE poroča Pismo predsedniku predsedstva Slovenije Spoštovani g. M i lan Kučan, danes sem imela intervju-razgovor z no vinarjem našega lokalnega avstralskega časopisa o vojaškem nasilju v Jugoslaviji. Na novica h sem ravno slišala sirene v Ljubljani, zato sem bila vesela, da so me poklicali iz časopisnega podjetja in sem imela priložnost izrazili svoje občutke in mišljenje vseh naših rojakov, ki žive tukaj v MilduriiViktorija). ,,.Novinar mi je naročil, naj vam v Imenu vseh osla-Jih novinarje* izročim njihove iskrene pozdrave z željo, da bi bili uspešni. Naš ugled raste hitro in vsi ljudje se zgražajo, da je kaj takega mogoče v današnjem času v sredini Evrope. Zgr ažamo se tudi, daje hil zapadni svet tako zaslepljen glede Jugoslavije in da je v začelku podprl takšno barbarsko vojno vlado. Nadaljevanje na strani STANE HERtC I/. COLD CO AST A POROČA i/, t JU 111 J ANE V m\do, 6JL1991. je izvedel vet ivel kje je deželico Slovenija. Toda malo mestece liùlgett. skoraj v sredini Avslrnlije, je bilo fXir korakal- pred drugimi..,,. To ji i ira nas je k I if nI iz Slovenije Stanko Herir in sporočil, da je predena minulo Slovenija proglasih neodvisnost. Najprej sem telefonirala prijateljem na Zlati obali-Gotd (Ion11 i opravičilom, ker jih budim <>i> prtih tjulraj. "Samo hitro pojdi s telefona, da bhko sporočim še dragim " je dejala 1'liffl Cudcrnum. Na šolskem iboru sem to novico sporočila ob devetih zjutraj r:SJ"Hrt učiteljem, staršem in ¿Oiricpitopn. Skupuj tmo tur Jih ¿o mire a in uspeše.a potek dogodkov. Učitelji SO me prosili, da pridem ir use razrede Ùt «« drobno razložim ai kaj se gre. Študentje to mii-fli rijifffi plakate z napisi: IIAPPY H1RWDA Y SLOVENIJA ! LONG LÎVE SLOVENIJA! ir plakate so obesili itn ïidove. Se isti fečer smo te Slonenci t: Lightning Ridga zbrali pri nas in dvignili slovensko zaslavn na -ti) metrov visok železni drog-Zapeli smo Zdravljiro in j« veselili. V čen-iefe 27,6.1991. je Stane spet telefoniral razburjeno: "Pomagajte kakor morete! TANKI LETIJO PROTI I JURIJ ANI! VOJAŠKI HELIKOPTERJI SO NA I) I JU HI J ANO! tlbrniie is un avstraleko vlado, povejte drxgtm SfuDCflcefl!,'" Iti k o j tem telefonirali t? Canberro in llrisbnne, odkoder m ipet telefonirali v Ljubljano, za potrditev teh no vie. Toda v Ljubljani je bila tretja ura zjutraj, pečinij je lpt1 lil in sploh ni vedela kaj « dogaja. Stane je Ocenil situarijo s širšega stališča in Že pred odhodom je dejal; "ČE 110 VSE PRAV liOlifO PRAZNOVALI,' ČE HO TREH A HOMO l'OMACAU!ČE HO PA VOJSKA, SE BOMO HOlilLI DO KRAJA!" Cilka Žagar 58 îff&vetti&g Pi smo BITKA ZA SLO VEM JO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO j PO KOČ A CILKA ŽAGAR ii LIGHTNING RlDGE-a Ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branil kliče čas! /Po Prešernu/ S!«venska tragedija je zadnjih dni junija je povzro čila veliko vznemirjenje doma in med nami po svetu. Slane Hcric, delegat Avstralske slovenske konference za Svetovni slovenski kongres in Aleksander Zoni, ki nas je pred kratkim obiskal, sta oba po lelefonu iz Ljubljane prosila, da v Avstraliji organiziramo proteste in da pritiskamo na svetovno ja vnos I, da prizna slovensko neodvisnost. Takoj v petek. 2S.6. smo se sestali v Canberri s člani Slovenskega kluba. Vsi so bili navdušeno pripravljeni podpreti Slovenijo v borbi za neodvisnost. Miha Ho-var, Erik F ras, Franc Culek, Marjan Koren, Florjan Falež-mlajšj in Bert Pribac, so bili v akciji vse dni. Slavics Hrumeč je s svojo operirano nogo prispela na vse sestanke in demonstracije. Ivan Urbas je dejal: za Slovenijo sem pripravljen narediti kar je treba. Dolge večere je pisal plakate za naše demonstracije. Večina njih so pustili službe, da so lahko pomagali. V soboto nas je 162 Slovencev demonstriralo pred avstralskim parlamentom. V nedeljo smo se srečali v kiubti ob enajstih in smo tu izmenjali nekaj misli o naših bodočih načrtih, Sestavili smo peticijo za prvega ministra Avstralije g. Boba Hawk a. Ob dveh smo zopet demonstrirali, tokrat skupaj s Hrvati Predala sem podpisano peticijo Canberra Timesu, ki je poročal o tem v ponedeljek. V torek smo se srečali s svetovalcem g.Hawka g Hue White-om. V sredo zjulraj smo se zbrali v klubu in ponovno poklicali Canberro Times. Vsi prisotni so povedali svoja mnenja, kar je bilo objavljeno v sredo. Franc Čutck, Miha Hovar in Erik Fras so osebno nosili pisma ambasadam. V pismih smo jih prosili, da javno napadejo ravnanje jugo-armije in da posredujejo pri svojih vladah. V sredo popoldne smo imeli dve TV ekipi, Associated Press in SliS radio-prisostvovali so našem sestanku. V četrtek zjutraj smo odnesli pred ameriško am basa do torlo in prosili Amerikance naj nam pomagajo praznovali neodvisnost Slovenije skupaj s svojo proslavitvijo njihove neodvisnosti. Videli so nas vsi poslanci sveta, ker so ravno takrat prihajali na ameriško slavje. Govorili smo z reporterji in z ameriškim predstavnikom, ki se nam je prijazno pridružil z obljubami, da bo posredoval naše želje ambasadorju. Zame osebno je bilo najbolj razveseljivo to, da so nasi mladi pokazali svojo pripadnost domovini svojih starsev m se jim v vseh protestih priključili Morda se do sedaj niso niti zavedali tiste ljubezni, ki je za Slovenijo (lela v njihovih srcih. Mnogi izmed njih niso bili nikoli aktivno vključeni v delo društva, toda v teh, odločilnih rrenuikih, so priskočili na pomoč Naj navedem nekaj primerov: John Bozic je vse dni pomagal pisati pisma, organizirati medije (radio, časopise, televizijske postaje}, demonstriral je in bil cenjeni svetovalec v celotni akciji. Greg Maček je v ponedeljek bral našo peticijo v časopisu in je hitro organiziral srečanje Slovencev z g. Hue VVhite-om, Haw ko vim svetovalcem. Igor Urbas je napisal pismo, v katerem je nazorno nakazal naš položaj. To pismo je bilo predano vsej elektronski in časopisni mediji 1er avstralski vladi. Marko Žagar je uredil, tiskal, razmnoževal in dostavljal pisma, ki smo jih Slovenci pošiljali v javnost, John Falež iu Jože Žužek sta pisala pisma uredništvu Canberne Timesa, ki smo jih brali drugi dan v Časopisu, Ma tik a Falež je v zgodnjih jutranjih tirali pekla torto ki so jo njeni otroci Veronika in Floyd v narodu il i nošah delili pred ameriško ambasado. Nelka Javšnik. Frank Hribar, Barbara Falež in šc veliko drugih mladih je bilo z nami. Večine njih imen ne vem, vendar, ko nas je Slovenija poklicala, smo bi I i skupaj TO SO SLOVENCI, KI SO ZRASLI V AVSTRALIJI! Poslali so še bolj ponosni na Slovenijo, na svoje starše iu na našo vojsko doma, ki tako pogumno brani svojo domovino. Slovenske žrtve v lej borbi niso padle zaman. Ves svet zdaj ve kje je ta SLOVENIJA in, da so Slovenci sposoben pošten mi rod, pripravljen dati tudi življenje za svojo neodvisnost. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem, V demo kraciji pomaga in šteje vsak glas, ne samo glas elite. aH Samosto/na SLOVENIJA'1991 vse najPûÇs/r / Nadaljevanje s sirani Ko vidim, da je bilo bumbardiranje blizu mojega rojslnega doma v Trebnjem, mi srce krvavi Ponosna sem na svojega rojaka Lojzeta Peterleta, ki se ga spomnim še iz šolskih let in je bil prijatelj moje ga brata. Razočarana pa sem nad drugim rojakom Stane to m Brovetomi najine sestre so bile todi nekoč dobre prijateljice in njegovo družino dobro poznam) ki je bil v svetovnem lisku prikazan kot eden odgovornejših za ta barbarski vojaški poseg. Zanj in za njegovo družino je to velika sramota..... Vaša hrabrost in dobra organizacija nas je vse navdihnila z upanjem in željo, da ne odstopite od neizmerno težkega položaja in vztrajate do konca. JOŽICA GERUEN Mildura, 3.7.9 L 59 BIT KA ZA SLOVEN! JO Ü !TK A Z A SLO VE NI JO 13 IT K A ZA S LO VEN 1J O Ii IT K A Z A S LO VE N l jq UTRINEK 1Z DNEVN1KA C VETKA F ALE2 A-mlajscga CANBERRA Diary of events, 28 June 1351 6:30 Call received frpn London that Slovenia uas being debated in the UK Parliament and that fighting had broken out in Slovenia hetucen Yugoslav artiy units and tlie Slovenian self defence forces, Ljubljana bad been sur rounded and tanks and helicopter gunshots uere on the nove. 120 dead. 7:30 Ue started to nakc arrangements for a demonstration. Utille ue realised that there was little tine to organisej something hud to be dene nuu. Slovenians uere dying and tonorrou could he too late. The police and the ncdia wire contacted and ue started telephoning as many Slovenian people as ue could, 3:00 Many of our people had already gone to uork and could not be contacted. We nade contact with tilt Croatian Community in Canberra and discouered that they too uere organising a rally for the same tine. Ue decided to combine our efforts, 10:00 He net with the representatives of the Croatian Connunity and prepared a neus release and planned a conference for the media for 11-00. The release had already been prepared but we nade soné changes. There was no tine to refine it further. By this tine IS people out of 200 Slovenian families and approximately 100 people out of 300(3 Croatian families in Canberra had gathered for the rally. The release follows: 1100 A conbhied press conference uas held with about 20 menbers of the press in attendance. The nedia release uas issued and statements uere nade to the press by Ccetko falez, Mi ha Houar and by the Croatian representat iues. We emphasised that tlw declaration of independence by Slovenia uas taken slouly and deliberately and that at all tines uas everything done within the framework of the existing laws. That Slovenians only wanted peace, freedon, independence and democracy, The very sane things that ue in Australia enjoy, Ue appealed to the press and to those present to do all that they can to stop the killing in Sloven i it. Ue accepted questions from the press. Questions concerned the relations hetueen us and Serbs here in Australia, both ue and the Croatians replied that we wanted peace uith everyone, Ue, in particular, emphasised that Slovenia had no territorial dispute uith any of its neighbours and that Slovenians had no dispute or felt any añinosity toward any other nation or any other ethnic group, 1,^ 00 ileus conference finishes and arrangements are nade for a demonstration on Sunday at i:T>J In front of the Australian Parliament House Coetko Falez addressed the gathering as did ths Croatian representative, Ue said that we had gathered here at this place because it represented the democracy and freedom that the Slovenians were now seekiiiy for themselves, A delegation met uith Hr John South, Senator Garetli Evans' Privan? Secretary, and presented our letter uhfch asked for all nations to recognise Slovenia and Croatia and to condemn the uiolence. He accepted our letter and told its Lhat Senator Euans uas In Melbourne but that he uquld have received us personally if he had been in Canberra. He indicated that Senator Eoans and the Government uert concerned at the violence in Slovenia and at that tine issued a press release fron Senator Evans Office, Ue indicated to Mr Douth that concern nay have been appri^ Mate yesterday hut tlwt today people uere dying and ue expected the Australian Government to act more positively to stop tlie killing, Mr I*outh explained that there uere limitations on uhat the Austral!an Government could do. Ue replied that we understood this but ue asked him and the Government to do uhat they couid and also to convey our letter and representations to the Minister. He undertook to do this and also to convey then to the Prime Minister, At this time Iliha Hovar raised our concerns for the safety of the Australian delegates to the conference in Ljubljana. M. ft.il.inu liicLLor for tne Eastern Euiopx: SecHin, Department of Foreign Affairs and Trade (Tel: 06 261 3653) asked that ue notify hin of any delegates for uhon we had fears Tor their safety. He promised that the Australian Enbassy uould do what it could for then. 60 tff&vetu$e 'Phmo lilTKA ZA SLOVENIJQ ttlTKA ZA SLQVEMJO BITKA ZA SLOVjmKj-^illlia^LSM^^ | ¿:15 We arrived At the rtnaci-1 citi> Embassy and! uere there net bij Mr Robert Carlson, Second Secretary. Uc said to Ifr Car-1 son that ue kneu that the United 3 totes and the Anerican people wanted democracy and freedon Isor all people but that t)ie comments by the Secretary of State, Mr James Baker had served to encourage the Vugoslav Arny to attAck Slovenia. Ue feit that because of this the United States had a responsibility to act to stop the violence. Ue emphasised that Slovenians only uanted the sane denocracy and freedon that finericans enjoyed. We appeal'd to llr Carlson to do a It that he could to stop the war, He pronised to pass cur letter and representations on to Washington, Ue finished by telling fir Carlson that, as a uorld poucr, the United States has a duty to stop the killing. 3:00 Ue narchert fron the United States Er.bassy to the Enbassy of the European Community. Here ue net uith Ambassador Rom I Jur-genson. He listened to us anrt i nd irated tliat. he anil the np.mhftrs nf tin: Eurnpfifin Cnmmnnitjj unrr. alsn r.rinrftrnriri about the violence in Slovenia, Ue tgld bin that the statement by the Foreign Ministers of the Connunity had served to encourage the Yugoslav Amy to attack Slovenia and to start the blood shed. The Cohfuinity therefore bad to bear ¿one responsible for uhat had happened. Ue further told bin that as neighbours of Slovenia it uas in their own interests to act to stop the uar. He told us that the Community uould he holding an emergency neeting tomorrou and that he uas sure that Slovenia uould be discussed and he hoped that a solution uould be found. After the meeting ue again addressed the gathering and reported on the meeting. Cvetko Falez reninded tlieo that ue uere here because Slovenians hat) died. Slovenians uere dying and that nore Slovenian uould die unless tlie uar uas ended innedlately. He then called for a short silence to remember those that bad already died-The rally concluded uith an Appeal for to all to go Iigme and pray for the people of Sloven Ia and of Croatia. They uere also asked to tell all their friends about what uas happening in Slovenia so that tliey too uould do something to stop the killing Even if one life uas saued, our efforts uould ha tie been worthulii le. Ue separate'! until Sunday at 2:00 uben ue uuuld hold another rally in front of Parliament House. In add it ion> the Croatians said that they uould also organise a vigil in front of Parliament House. Fron noon onuards Canberra television and radio carried reports of our press conference and of our deputations to the Minister for Foreign Affairs and to tiie Embassies. The press gave us good and sympathetic coverage £:00 The members of tlie Slovenian Association decided that, despite what had happened, in Slovenia, tlie planned celebrations for this ueekend must go on. They resolved tiiat Slovenia i-as independent. They resolved that Slovenia uould not give in. They reso Ived that Slovenia uou Id r-enain 1 ndependeat. tin- reso 1 ve:1 tliat S1 ovenia uou 1 d not give in and tlutt the actiuftics uould go on. After our nertbers finished work tliey started to gather in the clubhouse. They wanted to do nrrt- ft uas decided to hold another rally at 10 (10 tomorrow in front of Parliament. SREČANJE Z ZVEZNIM MINISTROM ZA PRISELJEVANJE GERRY-jm HANDo»i, V MELBOURNU. 12 jnUja Ministra Hunda so obiskali predstavniki slovenskih dniStev, organizacij, radijskih oddaj in verskega središča: Stanko Penca-Slovensko društvo Melbourne; Helena Leber Radio S EA rti 3 YYR: Š tepca Markovič-Slovenska zveza han Cankar Ceelong: Stanko ProfBftak-Stoveraki narodni svet ViktorijaStanka Gregorič-Avstralska slovenska konferenca: Ivo Leber- član izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice: pater Bazilij Valentin-Versko in kulturno irediiče Kew; Jote Caf-SSD Veseli lovci; Peter Mandetj-Svct slovenskih organizacij i-1 Viktoriji, Werner Remšnik-SI) Snežnik, Ditto Rupnik-SPS Klub Jadran Prisotni to ministru zastavljali vprašanja o: -more bi m i bodoči slovenski emigraciji v slučaju vojne: -izmenjava pokojnin med A vstrahp m Slovenijo; -priznanje poklicnih kvalifikacij iz Slovenije; ■predstavitev delovanja ASK in predaja informacij o Sloveniji in dokumentov h slovenske vlade; -predstavitev delovanja SN$ VIC-•predstavitev delovanja SSO V -poročilo Radia SE A. S YYR in opravičilo S ¿12 ter prevod raznih brošur in obvestil i1 slovenščino; -delno financiranje in skrb za ostarele v slovenski skupnosti; -pošiljanje informacij v zvezi z emigracijo hc S1M, kulturna izmenjava in drugo; Minister je na koncu izjavil zadovoljstvo nad organiziranim potekom pogovora. Peter Mandelj pa mu je izročil knjigo Drage Oeltove"Slovenians from tlie earliest tirne" S posvečenimi besedami: OVR GIFT TO AUSTRAUA- SLO VENI-AN CUL TURE AND HERTTAGE-A USTRALIAN SLOVE NIANS. Poročilo Helene Leher iffot'ent&g Pismo 61 BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLO VEN J JO DELEGACIJA PRI SENATORJU GARETHU EVANSU Sherrili O'Connor S raj, Garry Moore, senator Evans, Marjan Kovač □ □ □ □ V času vojne v Sloveniji sta Slovenskemu narodnemu svetu iz Viktorije priskočila na pomoč odvetnica, soproga Pavleta S raj a, sicer Avstralka, ki prav lepo govori slovensko, Sherrili G'Conor Sraj in sodni advokat, strokovnjak za mednarodno pravo g.Garry Moore. Sherrili je teden dni brskala po knjižnicah in iskala potrebne podatke ter koordinirala priprave za ohisk pri scnatoiju Garethu Evansu, ministru za zunanje zadeve Avstralije. G.Moore in Sherriil sta tako prlpitaviJa okrog 4o strani vrednih dokumentov, ki s (a jih izročila senatorju Evan.su. poslani pa so bili tudi profesoR u prava Janezu Kranjcu v Ljubljano, ter jugoslovanskemu ambasadorju v Canberri, dr, Borisu Cizljti. Dokumenti naj bi opravičevali zahtevo Slovenije, da postane samostojna država. Sherrili O'Conor Sraj in Garry Moore sta odpotovala v Gmberro. v imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije, ki je tudi plačal vse potne stro-ške(ostale stroške, ki pa niso bili mali ter svoj čas, sta Sherrili in Garry "podarila" Sloveniji}. V Canberri se jima je pridružil še predsednik Avstralske slovenske konference, Maijati Kovač. O obisku pri senatorju Evansu je izdal poseljen press release'* :::: :•:■• : PRESS RELEASE A detection representing [he Slovenian national council of Vieto-Ha an(i Auilnliin Slovenian Conference It»1 on the is th of jiily 91. wi(h (He t-'orcien Minister, Senator Gareth E^rtS. The Jileption consisted of Mr. Maqan liovie, the president of [he Conference, Mr.Cany Moore, barrister at law and Mrs.Sherfill O'Connor Sraj on hchaf of (he Slovenian National Council of Victoria. The deletion presented Senator Evant with a lUbniLvsiu-n, prcpa-tcd by MtS.Sraj and Mr. Men re. aiguing for early Australian diplomatic recognition of [he neuly-i ndi pcflden t Republic of Slovenia. Hie members of Hie deletion subsequently Spoke at Some ienglil with Senator Hvans and a senior official nt the Foreign Ministry. In ^ wdl-kniKll Case, the delegation submitted to Senator Evans that the Republic of Slovenia now met jll relevant iniernalional legal criteria for recognition. 11 was also submitted rliar earl/ Australian n.-rt®nj|]on would make a real contribution to a peaceful recognition of current tensions in Yugoslavia. Senator E*ans expressed his appreciation for the wellJocunujntid submiSJLoa. tic also demonstrated a lijgh level of Undemanding of (tie ra piJly-evolving situation in Slovenia and Yugoslavia He lecouii^tnl Uial irreversible changes hsd OCCUmd in the repon. Whilst promising that he and his Depart men [ would study [he submission in further detail. Sensor Evans sltcised that the AusUvli. an Government wm elosely monitoring developmcn(5, in Slovenia anj Yugoslavia, As mailers presently stand, Senator EvaiU staled that Ausiraliao recognition of Slovenia would be premature, The recent acceptance by all parties of llie Itrioni Declaration meant (liat the parries are commuted lo pursuing a peaceful resolution of their differences over the coming 1 moaltfis. Australia fully suppurf; this pro- Mafriart Kovai . . ?! tfl □ □ 62 tftevetuh Phmo [wTKÄzÄijäv^ LE MI LENKO V Avstraliji rojeni.,, O • o BITKA ZA SLOVENIJO lí IT K A Z A S LQVFNIJQ BITKA ZA SLOVENlJOl Stanko Perica Predsednik Slov. driiil vo Melbourne orno KOMEMORATIVNI PROTESTNI S KOI) Melbourne, 29.6.1991 Organizator SI o venski narodni wet Victoria HELENA LEBER-Dovezovalka programa STANKO PROSEN A K-podpredsednik Slovenskega narodnega sveta Victoria Po proglasitvi slovenske neodvisnosti Sydnuyčam praznujejo nič hudega sluteč,,. 27,6,91. BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO tfČottetu&g PUmo G -T. M. Krni ■ Slo vaki nja G.JokubattifrLitvnnjec C, Pavlovi č-Hrvat Q T ar na vsk v-Ukrajinec Predsednica CNCV CAPTIVE NATIONS OF VICTORIA NATIONS Melbourne Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki albanske skupnosti v Mclboumu. ¿al si njihovih imen nismo uspeli zapisali. 64 îf£evené$g 'Pismo BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO | FROM communism la a fragile view of fraedom.., Simon Erlafi Joins the Croatian and Slovenian protest yesterday. THE COURIER-MAIL] V OueonsLanda smo se najprej z veseljem odzva li telefonskemu vabilu na proslavo dneva proglasitve slovenske seino-slojnosti. Vabilu sta se ud zvali tudi dve televizijski postaji:kanal 2 in kanal 9 ter novinarji Courier Mail-a. Skoda, da naše veselje ni trajalo dlje, poročila, ki so potem prihajala iz Slove nije so bila žalostna in neverjetna. Kljub vsemu smo bili ponosni na svoj narod v domovini, ki se j m oa? busdrcd* or korajžno uprl ■od SioroLa« wln> *, .... f .. 1 okupacijski armadi. Kri ni voda- zato pokaži mo še mi v tujini medsebojno povezanost in složnost. Mnenje nekaterih, da jih ne briga kaj se dogaja v Sloveniji Roport: GlENM 6CHL0SS Picture .BARRY PAS CO E THE sign uld the words (1dl SJmtti Erttkflw« »thiamin aad l prolöt the tlrsl tliw in roy Ufr* Mr Erlab. * Skmntaa, yesi«-day joined * Brtabase rally fw bis bonttlud'g freedom frwu Vu-goolarij. Hb ftntlly uld be bad sp*t Ihret yea« Ii t «nummisi camp i> YugoniiTii, Hi* family-* prop-trty wu cocifistited; tbey were forced lato the amp after wdtu War H and Ibra escaped lc Italy, HNothJpC happiiwd la »U h La lift that Jie would protect hi Ois way," said hfe Aie« M« Maji Vlswaik- Mr Eflah, of BrIMe Is, caw to Antlralla seren ye»r» ago but carat speak EhflialL He tu auMig buudrcd* of Croaliaas gathered is the Bom St fortro yesterday afternoon to to ^dependence of their 1 from YusoslaTÜL Ooauaa ami Slor«la> flags wer« bdd high by j«mj and old. An Aiülralisu fLaj Mfllre- g flew In (be je brezbrižno in neumno. Tudi mišljenje, da naj društva skrbijo le za veselje in zabave je zeio prazno, saj ni namen društev le v tem, da točijo pijačo in s rvi raj o jedačo pa še kak "floor show*1 za nameček. To je delo vsake navadne gostilne. Društva so pa vse nek^j več. Vsaka narodna skupnost v Avstraliji se zavzema za dobrobit svoje sredine in je tesno povezana z matično domovino. Zakaj ne bi bili ludi vsi mi-Slovenci? Torej tudi mi, v Queenslandu? Avstralska slovenska konferenca povezuje Slovence po vsej Avstraliji. Priključite se še vi v članstvo regionalnih Slovenskih narodnih svetov, saj so prav ti zadnje dni pokazali kaj je njihova dolžnost in delo. In svoje poslanstvo so opravili več kot dobro, predvsem s pritiskom na avstralske medije in politike. Pošilja Mirko Cuderman iz Ouee11^1'1^ Simon joins war of words for freedom tffeüettáfig VUmö 65 ä BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVENIJO BITKA ZA SLOVEN1J 4THJULV 1991 YOUTH MEETING CITY SQUARE Melbourne NEVENKA GOLC- CLARKE Our country needs help. New bora democratic Republic of SI Ottilia has been brutally attacked by illegal self unpointed commander* ot the Yugoslav Army. We need the immediate world tecognition whieh wi ml,I diminish the power of I he army, stop devastating the couiilry and contribute to the peace in Europe. Certain ChaHSlcrislwa need to be met to be recognised, by intern atiomd law, as i country, io my knowledge thole cluiraetcristics are: recognizable area, deflewbt« nation or group of people, sustainable government and impact or consequence to the surrounding area or the rest of the world if a particular area is recognized as a country is also considered. I am going to crimenl all of them. A RECOGNIZABLE AREA: .Slovenian tuition lias Und on the teriloiy of current Slovenia for over 1 300 years ami is prohahly one of the oldest European nations remaining on the same teritory for such a long time. From 6th to (Jth century .Slovenians lived in a free and independent kiii^lom of Carintbia under duke Samo and other dukes. The scat of ihc kingdom was the castle of Km in South Austria. After constant attacks of Avars from norlb we allied with Bavarians and Tranks which subsequently Bid slowly subordinated us. Later on. in the mediaeval era. the control over Slovenian tCritOrY was being exchanged between Slovenian and German feuds. For a sliort lime Napoleon walke J into Slovenian teritory, After wc fell under Auslro-Hungarians and stayed there until the first world war. During all that period we retained nur identity, our son^s, our culture and our Lan|juagc in oral and written word. After the first world war we allied with Croats and Serbs to form South Slavs Union and after the second world war in the federation called Yugoslavia. And now it is the las* form that we fed most endangered with and we Slovenes untied!J decided today not to be part of fcl Of Yug«>s™ a any more and on 25* June « dedared that we did not hclor^ to Yugoslavia any more. IIFFINVBLE NATION OK A GROUP OF PfcOPLE: 90 % of population of Slovenia are Slovenians and from the above [aid I hope* clear thai « art a nation and this point cannol be disputable by mtemafoid law Moreover tins nation ts to-day IU0& determined to defend their independence. SUSTAIN ARLE GOVERNMENT: Slovenian government was elected through democratic elections last yearnnd wai elected Ui hring Sh'vei^an nadon freedom ant.....iepcmW which L«k lias been performer w;th admirable skdls. I have to ze 6 ■ - - lent ha ¡J full support of Slovenian citizens and if thai has not been shown m this war lie lo not know how to prove nlnrt sustainable government. Moreover, Slovenian government —-rnmeflt, have in order to move towards independency, listened to the will of people injy supported becoming independent countries. In addition to that Yugoslav consti-ions" to secede if they want so. l or lhal reason the attack of Yugoslav Army on Slove- twccn Ii and here through referendums which overw .. 11 ........ 1. . I J VmuuIH mention also Croatian "u¡ very few and minor restrictions On the army). Theie are ptans overthrow the Slovenian pwummcnt. to destroy alt military and civilian installations and to start jenrLials against Hie people. Only you have ihe power to stop them by giving us Ihe recognition ofindcpcndaflCc.History shown thai army can no( be IrtiMed! Please, don't Ik one of the politician; that wilt lie very sorry for not actin; on time. Yours sincerely Mka Slapar, Vasia Koutaii and daughters Tina and Ta ni;i and alio on behalf of Otfr family In Slovenia TO ALL MEMBERS Off AUSTRALIAN MliOlA I object Eu media I üTsl-II i PE Slove nia and its Territorial Defence l'orrcs as REBELS. Slovenia is a democratic country witli democratically ejected government. tn Deccmhcf last year a plebiscite proved that 9.1 % of its people wanted an independent sute and a democrat Si,ovi\NlA- Ski-unun leaders observed all the rules and cryteria necessary to í Habit ihtin to separate from so catlcd Yugoslavia. TIlís was in be done by lile dialog in a peaceful manner. Independence was announced on Î5tli June I9ui to the joy of Slovenians ai home and abroad. This joy was short lived, Yugod¡ii1 army, on ii's own initiative withomh the command of supreme COIiiandcr of armed furies, moved In. deilayinc Slovenians and [heir DEMOCRATIC RIGHTS, USA and oilier western counlrles ,ire contributing nothing in support of DEMOCRACY. Innooeit people are dieying. Fhis peaceful. beautiful eoujitiy k heillÉ bMnaided nor thy Yugoslav government, nol by $cilis. Ijui by bflWlCTtfc coin.....nisi hardliner^ clinging to thi ir Ian fiopc of iurvivj with no contení or val ue fora h u man life, UNLESS TIIH WLSTERN COUNTRIES, USA AND AUSTRALIA Ritot.Nrsi; sioviinia as an i n de l'lndlnt country wim democratically l l.l-cted government, wantimc No in inc more than to be LEFT to live in püact. am? ill anouilh y in a hlmocratic country. therp w1li bk man^ mori innocent livls lost. 1 jpfK'iil 1(1 you in Iiifdiit lo influence our Australian roïenimcnl nul Ihal ol Anstr;dian |V;opIc to suppon DE.MCMHACY. demoenvv lor ail nations gjeai Or small. A 111 Lj M.irkii Member of e.sceulive conimiiteHi-Siovenlad National Coundl Ms1 IIjou rite. 3.7 .<} \. THE HON. PRIME MINISTER Mr.ft.HAWK Piutii^nt House Canberra ACT 3CW1 Utai Prime Minister! Wc. (he AWvlialiari eitiicns of Slovennin origine, are lilt delegates at Iho frrst World Slovenian Confies, wliieh enincided witli declaration ol independence and Lhe formation of Llie new Slovenian Stale. I'll lire am »me 3Q.CH1Q members of the Slovenian Community in A usual ia ami as deknte* we represent the Ausiralinn Slovenian Conference wlncli is (lie body embracing Slovenian National Councils Auslralia wide. We are deeply disturbed lo hear tin; announcement [Jjal the AUStra-liaji GovcTnment will nnl leeoj^uise the hide pendent Slovenia, particularly a-i you eypreised your suone sttpport and tmdentatiditig of the Slovenian situation to Hie Slovenian delegation on May 8th 91-and your opposilion to any military Ufgfisslon, Out jiroup is now eyewitness to the brulal army oecupatioji, whic is Causing immense ntateriaJ damage and loss of human lives and iiCtHV cerned for its own safety. We trust that the recent events ptovide (uffleient evidence to 1l)C Australian Covernmeni, which tfaditLonaly aelt globaly as a protector of the democratic principle, to late appropriate actioni 10 secure peaceful existence ofdeinocralIt and independent Slovenia. Youn sincetely Maijan Kovai ¡'resident of Australian Slovenian Conference In Ljubljana, 77. june 1991, DEPARTMENT OF l;0REICN AFFAIRS AND TRADE Canberra ACT-Australla To Stallka Gregoric Dear Mn GrcjOfic Tliant you rot your faxed letter (fated 10 July 1991 addressed to Ihe Prime Minister concerning events in Slovenia and Croatia. Your letter wai referred lo the Mlnjsiet for foreign Affairs and Trade who has asked rue to reply on his behalf. Senator Evans is following events in Yugoslavia very closely He re-niaim concerned about the difficult ieciirity situation and lhe eomi-num£ loss of life, Attached are copies of Senator Lvans's Iwo most recem press releases da ted 21 and 26 June 1991 and a transcript nfan Mtiaet of the pre1BJ PO ^ ,„ ^„^ slovenske konference «»»«»n.»^«* Canbcrra, "j.maja MhuJ. Prcdscd[lik avstralske vlade IlobEla^kc je sprejul g. Marjana Kcivafa, predsedniku avs1 ra Is te slovenske konference in Alfreda Brci ni ta, vodjo slovenskega iuior-niieljikcga urad* v Syl bo priiio de (1 ¡id a! j n jega prelivanja krvi. Predstavniki sltntDikc, hrvaite in makedonske i kup nosi i so pojasnili razmere v matični domovini ter zukrMjcnost v svojih skepaostih. Slovenska predstavnika sta ob tej priloijtnsti i/rotila pismeno poročilo o poioiaju, predloge, tako lahko avstralska vlada najbolj ikmaga Sloveniji pri ajeni demokratizaciji in razdružitvi ter predlog ti imenovanje avstralskega ¿ailnugs konzula v [.juhljim. 0- Hawke je pokazal izredno razumevanje in naklonjenost predlogu Z? imenovanje kastnega konzula v ljuhljanl. O priznanju iuverene (trlive oh osamosvojitvi je J. HiVnfce posedi)!, itn avstralska vlada pač mora priznali realnost razvoja v Jugoslaviji m da bo v ospredju z drugimi državami pri realizaciji Je mokra tii ni It principov in spoitovanju ielja narodov, iiraiil je (Udi, d) ho Avtiraiija profila DUSAN LAJOV1C PoSEBMt $VETÖVAl£t Za, Slovenijo v NOVI ZELANDIJI do^am lwövic jc podpied-senrjrk avstraiske stovensie komfefence 1m pfeosepnrk slüven&le&a n arjohega sveta NSWt ppedvsem p ft je ospeSen poaovrxei. Ministrstvo za zunanje zadeve KepuMike Slovenije je 17,7,91. pooblastilo Dušana Lajovica, tla v svoj-šivu posebnega svetovalca m i nisi m vzpostavlja slike s predstavniki političnih, ekonomskih in drugih htsli lucij Nove Zelandije, Njegova dejavnost v teh o k virih ti živa polno zaupanje Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije, Miaistiy for Foreign Affalrs-itcpublic of Slovenia KaJ appointed Duian Laiovie to lit as SPECIAL COUNSELLOR to tile Minister, wLih authority to establish contacts with representatives of pulilical. economic an d other institutions of Nl-W ZEALAND. Jn this, he JtaS Ml support of the MjnHtry for Foreign Affair! of Ilk-Ftepubbc of sieve nla. Marjan Kovac, g. Bob Hawke, Alfred Breinik mollHit uitciveiltijc 2dntlenih narodov in odigfals vodilno VlD£D. F!ib SltlO prijtlno prtEcnefeni. da jc predscdnjk avflnlike vlade sprcjel s takim razumevanjem in aaklonjenojtjo itrcmljenja ilovenslicga naroda po osa mosvojitvi. A tfi*4 t)rrbtH\ Slmvtuki inforrnacijsU urad NEWS CONFERENCE PRIME MINISTER Mr.Bob Hawkc Parliament house-on 4 July 1991 Prime Minister Well, it seems to be the ease now that there are further talks going on, that the tanks of tiic Yugoslav Army arc halted at the border of Croalia. And i want to say these things abouth whal is happening there. Of course, we deplore the tise of force and the violence that's occnred. I welcome the efforts ai mediation tliat have been undertaken by the particularly our European friends. We were very much concerned to hear the reports that the Yugoslav Army seemed to be operating beyond civilian control.lt is quite clear that the movement towards democracy in Slovenia and Croalia has considerable momentum now and that lite preexisting stale of Yugoslavia is not going to be able to be held together under tlte arrangements Ihat have existed to this point. We deeply hope that lite relations be I wee n what had been the constituent parLs of Yugoslavia will be able to be resolved peacefully. Of course as far as Australian concerned if Slovenia and Croatia come to a point where they satisfy I he requirements of independent statehood, then wc would recognise them. But the important poinl to make. 1 bclcivc, is lhe one 1 have, that wc want to sec this matter* resolved peacefully.....I would take this opot [unity of congratulating the people in Australia of Yugoslav origin, from wiialever part of that country Uley may have come, for I lie restraint that they have exercised here in Australia. 1 congratulate them on that and certainly hope and expect that that will continue to he the case. 68 $ffoveiit>&£> Vurno Push for homeland's a , s recognition Desno: Moški pevski zbor Slovensko društvo Sydney 27.7.91. By TON V STEPHENS Lyenko Urbanchich wilt siop work tomorrow on his monument to the Slovenian people, under the Slovenian flag md at [fie end o!" Free Slovenia Drive, Kurrajong, ro attend a (Dieting of the NSW Libtral Piny Council in Sydney, He ho pes a motion of urgency by Mr Jim Came/on, former Speaker in the Legislative Assembly, that Slovenia md Croatia be recognised as independent republics, will be passed. Mr Urbanchich last night attended a service at St Mary's Cathedral to remember the people of Slovenia and Croatia who have died in the recent lighting. Despite the bloodshed, he was buoyed by the thought that his homeland was on the point of true independence. "I am very optimistic," he said, Mr Urbanehjeh offered himself as honorary consul for Slovenia in Sydney, .although he admitted: "The Slovenian Government mi&ht have different views." There have always been different views of Mr Urbanchich. whose life teflecis the cyclical nature of political history, His political Opponents have fcicji aiovrne wno had fought a lifelong crusade against communism. Mr Cameron's motion calls for the council to condemn the aggression of the Yugoslav communist arm v against Slovenes and Croatian* and calls on Liberal Ml*s m press for the freedom and in dependence of Slovenia and Croatia, described him as a war criminal and some Liberal Parry colleagues call him a "right-wing ugly". Professor, then Senator, Peter flaiimc, said in Parliament in IDS« that Mr Urbancliich had been a San collaborator, but not a war criminal, Mr Urbanchich joined the Royal Yugoslav Army as an li-ycar-old,'io figh! for King Peter against the invading Germans. He wai captured by the Italians and, after tbey capitulated in 1M3, joined General Leon Fsupn it's Slovene Domobran Stvo {Home Guards) to ftght against Tito's communist, Mr Urbanchich wrote articles appearing to iupport Nazi Germany. He claims now that Slovenes had to swallow their pride or be sent to concern ration camps. They sometimes did what the invading Germans wanted. "I didn't like the Germans but I hated the comms," he said. "We did not fight World War II but a civil war against the comms." Embarrassed by his background, the Liberal Party has tried unsuccessfully to ban him in the past. However, Mr Cameron, who was also a deputy leader of the party in NSW, said yesterday Mr Urbanchich Mr Urbanchich sard he had fought for the Yugoslav natinn as i union of States bui it had failrd, liki an old marriage. Until a few months ago he thought a confederation could work. Now he believed independent repub^ lies were the only possibility. Now 68. he rs having a book dealing wilh his past published in Ljubljana He is working on a second book, covering his life in Australia, including bis struggles within I he Liberal Pany. His American wife, Beverly, will address a belated American 1 ndepen-dence Day celebration on Sunday, at Ihe eccentric tower the couple arc building at Kurrajong, down Free Slovenia Drive from the sentrv box decorated with Slovenian colours, under Australian, United Slates and Slovenian Hags. Mrs Urbanchich will Urge the United Statej to come ro the aid of Slovenian independence. V SVDNEYSK] TISKARNI V sydneyski tiskarni so ugledali luc sveta novi slovenski grbi. Novi grb, ki je del zastave, je sprejela slovenska skupščina ob koncu preteklega junija. Tako lab ko sedaj vsakdor kupi tak grb. V prodaji pa so tudi avtomobilske nalepke, spori ni našitki ter kompletne zastave z zložljivimi drogovi. V načrtu so tudi namizne zastavice. NAROČILA ZA: GRBE, SLOVENSKE ZASTAVE, AVTOMOBILSKE NALEPKE, ŠPORTNE NAŠITKE poslati na naslov: LJENKO URBANClC P.O.Box 70 Waverley NSVV 2024 NAROČILA PO TELEFONU-02- 3 89 9517 LJENKO URBANClC 'Phmô PRVI UOLLLÍLNCI SVETOVNEGA S LOVI-NEKEGA KONGRESA SE VRACAJO 4.7.91. V Sydney U dnOalcaja Rudiji Dffinika(lrtlji i leve) ■1.7.91. Alfred RfíinLk ¡e Zahvaljuje jojzkortt za prisrčen sprejem ot> vrnitvi iz domovini i.7.91 .Tika pj rojaki doiafcaio na syd neyskcrir leLsliiCu predsednika SNS NSW Uuíana Laiovica TO SO TA SÍ UÑÉ YC ANI! 70 Urno W(t Qld.tJI7 SLOVENKO PISMO darilo ifcvstraltke slovenske k^nferenet lakaja i sak drugI mrmei Uprit m-Aijrrtl Breznik i\o. no,\ i8ii Cmifirc ftsn '2e able te pass it on to our own children. We also value die freedom and safety of Australia. flic cur en t turmoil in Yugoslavia and Slovenia distresses us deeply, The safe ty oi'our cousins, aunts and unclef-friciids, concerns us. We appeal to your inimanity and compassion to act in ivLidont and offer support to lite people of Slovenia towards their independence. We hope tliat this letter will assist you towards mating the right decision in the anient, wy iiiffuMlt situation. Youfi ilncerdy Angel iitiic Vm De Laak Pierre Van Dc Laali Adr.ann Van Ue Laak .Melbourne, i ill July 1931. 72 ifObt'etu&p PUmo DENARNA ZBIRKA ZA POMOČ SLOVENIJI S POMOČ SLOVENJI \ AVSTRALSKI SLOVEKCI SMO ZBRALI DOSLLJ; S Y DNE Y :0kTog 90.000 dolarjev \ VICTOR IA:obij ubljeno 60,000 dolnje». ibrailu 42.000 OUliENS L A NE>:ok rog 1.5 Q0 dolarjev i CAN DE R R A :ok rojf 25.000 d olaijitv H, A PI: I. AI Ml ;Ok tog 18.000 dotajjev ZbLrke pj še nlia zaključene. DARUJTE ROJAKI IN HVALA! fl,jilnil ■"glist 1351 kiverumi 'CAHfcEL!., COAST PUSH FOR SLOVENIA AN ejght-ytif-old Gold Coast girl is pari of a worldwide push to have governments recognise ibe breakaway Rcpub-lie of Slovenia as an indepen-dent ard lowtign slate. ' fhe Coait Slovenian commu* nity is a ¡10 toon to bewene in-Solved in on international fund-raiting effort to help cushion the republic ¿gainst the ravages of fighting, which has caused an «■ irmaleJ billton In damines already. Shannon Cribble. of Ben owe, ij IS pre ten! a petition wilh 909 lignjrufis to the Member for Moncrieff, Kallty Sullivan, nent Tueirfiy. Thi Australian Government is I by BRAD SHARPE I being petilioned 'to reooaniie the repu&iic ¿s aft independent and iflvire.jn slate and to Also condemn 'any action of for« against it". PetiHone It ii one of severe I similar petition from throughout Au sir a lie to be presented to Federal Parlia-mem, according lo Marijan Perilo. Mr Persic, a senior member of the Slovenian community on the Cold Coait. said the 90S signatures were from lhe Coast, Ml lsa. Kalgoortie end Perth - the result of e Coast-based newsletter distributed throughout the country, "Slovenes through nut lhe world are lobbying politiciani to reoognije Slovenia as an independent stale lo prevent any more blood shed," satd Mr Persic. Bill he warned that the Yugo-iliv Federal Army might have made only a temporary withdrawal from the republic to consolidate forces in Croatia. "We ire worried tint one« they have Croatia in their grasp they will concentrate on Slovenia and try to get her back into their hold. -ft could be that Slovcni« i; having only a reprieve from Mooched. "What we have seen on islpfi- lion are horrible things with ttnfci going up against unarmed people "From alt reports from over there. Slovenia is lucky It has the media on tide. "A problem now jj they fcavs suffered sbovt J},7 billion in damages, their «oaomy b in big lrouble and ihey are liVing for help from every where." Money "We will contribute money. 1 hear from Sydney that ¿1-ready i44,Q00 hid been rem over and there is another tlO>JO banked which if 10 he lent. "You Will tee CONeeliuni ihwghout Australia" Josip Stritar Domovini Kako si se la ko mi prikupila, prisrčna moja, slatika domovina, da mi i7. srca tvojega spomina čas ne izbriše iai ne druga sil;«, Po svclu ti i/, varnega si krila poslala zgodaj /vestega me sina; tip v mladem srcu - to je last edina, ki si na daljno pol mi jo liročila. In vendar, glej, jaz vedno mislim nate. po le bi srce /veslo izdihu ju. prelito radii gorko kri bi /ate, \1oj duh tc v t i bi novi obiskuje in ivuje zveste sine. moje brale, pozdravljat hodi i/, dežele ttije. /S6V POSILJ A MA RJ AN PL RSlČ i i GO l-D COASTA SPOROČILO IZ VIKTORIJE Denarno pomoč za Slovenijo ibira v Viktoriji posebni pododbor vseslovenske viktorijske skupnosti: predsednik pododbora Peter Mandelj(Svct slovenskih organ iz arij v Viktoriji), blagajnik Štefan Mcnd (Slovenski narodni svet Vik torija).blagajnik VVemcr Rcmšnik|Siiežnike F«ter*J Member for M «Kri «ff, Kaihy SuLLitto. Tb« petition »Iis on tbe Ftdcnl Cov-irnmtnt In refopiLH [be breakaway republic of Slovenia II an independent .ind voiereign slate, and to condemn any K-tion of force againüt iL Dressed in Slovenian rt»dpni| costume Shannon Cribble, of Benowa, said she wis proud Hi present t be peri [inn (o Mrj Sdmi "We kindly present (his petition to tbe Aintnliii Parliament and «k IlMt tbe Alttlrallim CoTeranKnl bclpa tbe country there my grandparents come from, Sto-iciiia, tD live in peace and freedom," she ail. .Slovenia and ndgbbourina Cr oalla de-t tared [¿dependence from Yugoslavia oa )mm 25. Two day? later Slovenia seized byOEBRA GFtAHAM border posts and this triggered widespread fish tin« before the Yugoslav Federal Army withdrew from the republic. The petition of signatures from people on the tout. Ml ha. Kalgoorlie and Perth will be tabled in PariiaoHnt on August 22, El la tbt remit of a Gold Const-based newsletter distributed throughout the country. Several similar pel it ions around Australia will b* presented to tbe Federal Govern men I, Mrs Sullivan said tbe «vents in Slovenia wen very sad. "They are lighting for freedom, like we hark In Ibis couotry. T hope they will succeed," she said. "We are pressing I be government to (el acdve United Nation involve men I to calm lb* si tuition so il can be worked out thrciujh talk and not bloodshed," H*»* «/Äf^l-'^u iimr ^"frtotfw* cWk' iiflg i Ii ^flöLf Tin* till mrn ftl 'imjiitinirr' TO THE HONOURABLE THE SPEAKER AND MEMBERS OF THE HOUSE OF REPRESENTATIVES ASSEMBLED IN PARLIAMENT The petition of certain citizens of Australia draws to the attention uf the House THAT THE DEMOCRATICALLY ELECTED MEMBERS OF THE PARLIAMENT Of THE REPUBLIC OF SLOVENIA PROCLAIMED ON 25 th of JUNE 1991 THAT THE REPUBLIC OF SLOVENIA BE AN INDEPENDENT AND SOVEREIGN STATE AS IT WAS REQUESTED BY THE SLOVENIAN PEOPLE IN THE REFERENDUM HELD ON 26 th DECEMBER 1990. Your petitioners therefore humbly pray that the House TAKES ALL ACTION WITHIN ITS POWER TO BRING ABOUT: THE RECOGNITION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA BY THE AUSTRALIAN GOVERNMENT AS AN INDEPENDENT AND SOVEREIGN STATE THE CONDEMNATION BY THE AUSTRA LI AN GOVERN MENTOF ANY ACTION OF FORCE AGAINST THE REPUBLIC OF SLO VENIA AND ITS PEOPLE □ □ AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA je razposlala gornjo peticijo vsem svojim Narodnim svetom po Avstraliji, razdelila pajihjc I udi posameznikom, Vse peticije bodo predati avstralskemu parlamentu rojaki iz Ca tihe rre. Svet slovenskih organizacij iz Viktorije je poslal «krog 1. 500 podpisov ministru za priseljevanje Carry-ju Haildu, S trdno voljo vjt Uoscici. Ves svet stoji naproinji. Z r;i Lil i i ii se ie iivi, a brc?, nic se ne more. 74 iffotmis&p Piitm ..IN SE SYDNEY Poroča Alfred Breznik Vojaška agresija in opustošenje domovine sta Slovence v Sydneyu zelo pretresli. Klicu doiitovine-za moralno in materialno pomoč smo se kaj Ilitro odzvali. Ha seji Slovenskega narodnega sveta NSVV smo v soglasju z vsemi organizacijami in Verskim središčem sklenili, da bomo pričeli nabiralno ahqjo POMOČ DOMOVINI, v imenu celotne slovenske skupnosti v tej avstralski zvezni državi. V to akcijo spadajo vsi denarni prispevki-darovi, posebne prireditve pri društvih, loterije in sreč ol o vi. Do pisanja tega pnročilai20.S.) smo nabrali že preko 60.000 dolarjev, od tega smo v Slovenijo odposlali 44.000 dolarjev. Prva prireditev v pomoč Sloveniji je bila 27. julija pri Slovenskem drušlvu Sydney. Večer, ki je bit nadvse uspešen je vodila predstavnica mlajše generacije Lolita Žižek. Po zaigrani himni je navzoče pozdravil predsednik droštva Štefan Semek. Zbor društva pod vodstvom dolgoletnega pevovodje Jožeta Urbasa, je zapel Ipavčevo (sedaj je himna Svetovnega slovenskega kongresa) SLOVENEC SEM, sledila ji je Triglav moj dom. Medlem je Lojze Kmetic prinesel v dvorano, na zelo slavnosten način, dve novi slovenski zastavi. Gostje so svoje navdušenje pokazali s tem. da so vstali in dolgega aplavza kot da ni bilo konec. Govorniki lega večera so biti: Dušan Lajovic. predsednik SNS za NSVV, ki je govoril o svojem nedavnem obisku v Novi Zelandiji, kjer se je, kot posebni svetovalec dr.Dimitrija Rupla, slovenskega mi nistra za zunanje zadeve pogovarjal s tamkajšnjimi zastopniki vlade. Marjan Kovač, predsednik ASK ke je govoril o nedavnem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, Alfred Breinik, tajnik SNS NSW si je za temo svojega govora izbral napis nad odrom v dvorani: "... m al položi dar-domoviui na oltar!" Kratek program so zaključili pevci iz Wolo ligo uga z ve ličkom narodnih. Sledila je ukusno pripravljena večerja in splošna zabava. Da nihče ni hotel domov že pozno v noč so liili prav golov o krivi syd-neyski VESELI GORENJCL i-i naučili doprinos večera nabirki V POMOČ SLOVLNIJI je bil 7. 7 94 15-dulaij e v. CEST IT A MO! Slovenci v Sydneyu smo imeli v za d nje m mesecu visi o važnih razgovorov iii sestankov: 15.juiija je predstavnike slovenske skupnosti poklical na razgovor ».Kerkesharijau-Cliairman bf ihc Lilmic Affairs Commission-NSW. G, Kerkesharijan se je zanimal za dogodke in slanje v Sloveniji ter razmere v naši skupnosti v zvezi s temi dogodki. Razložili smo mu situacijo tlom a in mu zagotovili, da v slovenski skupnosti ni medsebojnih (renj ter da smo Slovenci popolnoma eno I ni, ko gre za napore Slovencev po samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Po razgovoru je g, Kerkesharijan ponudil pomoč, seveda če jo bomo potrebovali in izrazil svoje zadovoljstvo s sestankom, 2,avgusia uas je povabil na razgovor g.Gerry 11 and, minister za ¡migracijo in etnične zadeve. Sestanku so prisoslvovali: DUŠAN L AJ O V IC{ predsednik SNS NSW). MARTO A MAGAJNA (podpredsednica SNS NSVV), ALFRED BREZNIK*tajnik SNS in vodja Slovenskega informacijskega urada), VLADO MENART (svetovalec v Etirnic Affaiis in pravni svetovalec Avstralske sio-venske konference), pater VALERIJ AN JENKO OFMlvodja Verskega središči! s v. Rafael a I,ŠTEFAN ŠEUNHKlpretisednik Slovenskega društva Sydney|, EMIL KU-KOVEClpredsednik Slovenskega Kluba Triglav), LJLNKO URBAN-ClC{predsednik Slovenskega narodnega drušlva). MARIJA SENCA R( predsednica Slovesnimi Stu-dies Foundation T ru s D, MAKI ZA L lC AN (predsednica Slove nskega šolskega odbora NSW in koordinatorja radia 2 LA|. Sestanek je potekal po naprej pripravljenem dnevnem redu. ki smo ga ministru predložili dan lirci- . ,.. Prva točka programa je hi In predstavitev Slovenije. Važnost priznanja Slovenije s strani Avstralije. Važnost obojestranskih diploma tski h predstavništev ¿e zaradi trgovinske izmenjave, ki trenutno presega polovico vse Jugo-avstraiske trgovine. G. H an d a smo opozorili na ogromno škodo, ki jo je u lrpela Slovenija ob času agresije in o namernem uničevanju oh umiku vojske. Govorili smo tudi o možnost ill oprostitve davka za darove Sloveniji, Vlado Men ar I je podal legalne argumente v prid priznanja Slovenija Potožili smo se mu (udi o odločitvi uprave SBS -a. da nam odvzame čas na radiu 2 EA in 3 EA. Govorili smo tudi o polrehi po slovenskih prevajalcih. Pomanjkanje prevajalcev je oeimo predvsem v bolnicah in socialnem skrbstvu. Seznanili smo ga tudi s težavami v zvezi s financiranjem slovenskega lektorata na Macquarie univerzi v Sydneyu in možnosti pomoči s strani avstralske države, G.Gerry Hand se je zanimal za vse in obljubil pomoč, oz. posredovanje pri odgovornih ministrih. Oh slo vesti je dodal, da Slovence res nbčuduic. PRO It L L M J RADIA 2ifA 6.avgus|a smo se odzvali povabi lu uprave SliS radia 2EA. Predstavniki vseh slovenskih organizacij in Verskega središča smo se udeležili seslanka na k a le rem je bilo govora o novi časovni razporeditvi etničnih programov, Prisotni so bili tudi predstavniki radijske postaje: upravnica radia in njena dva sodelavca g.Ziegler in g.Jordan. Važno je omenili, daje prišlo povabilo za pogovor že po odločitvi o od- tffov&ii sfip Piano vzemu časa slovenski skupnosti. Vzdušje je bilo napeto je v samem zadetku. Ko smo pa spoznali. ila dodeljena ena nra na teden, Srbom pa kar štiri. DESNO l S te fail Seme k-predsednik Slovenskega drtišlva Sydney Dobrodelna večerja, 27,7.91. SPODAJ:Moški pevski zbor Wdongong. 27,7.91. \t Odločitev uprave SBS-a o spremembi programa se ne sprejme, 2.C as, po novem programu. Ijen posebnim mul t ikut turnim in drugim namenom, naj s deli tistim, ki ga najbolj jo, vendar ne na škodo jezikovnih skupin, 3,Od ministra za telekomunikacije naj se zahteva, da takoj odobri do* datno frekvenco za potrebe vseli etničnih skupin. Vsi naši argumenti so nalolcli na ¡¡Juha ušesa in zalo smo zahtevali razgovor z Brian Joncs-om{Chief Executivc of SBS). Odločili smo se da vztrajamo in d:t z nami ne bo kar tako lahko opravili. 13. a vg ti si a-spremem be časovne ga programa na radiu 2EA naj hi prizadele kar 21 jezikovnih skupiti in ker so druge skupine ravno tako nezadovoljne, nekatere se bolj kol uit. je Federation of Ethnic Councils sklicaE masovni sestanek za I.i. avgust v Ash field Town Malin, Sestanek je pri nabito polni dvorani vodil predsednik združenja g.Harbaum. S s l ran i SUS-a je je bil prisoten g.Brian Jone in g. Qua ng LuulHcad of SBS rad i o K Slovenci smo bi 11 ponovilo dobro zastopani. Po začetni razlagi zakaj naj bi prišlo do sprememb je prisotna publika kaj k mail t dvignila svoje glasove in prišlo je do pravega vpilja.__ Oba gospoda naprej M : >B bttj ^SSSGflKflffir^ jjK : hladnokrvno razlagala odloči lev J posebne komisije, ki bi naj pregle- ^H^En^B^ 630 lož h. Tudi mi v to- ^ J^Hfl^^E^ izgleda da tlia- ^^HVK . , > * I hi Ponavljala se je .^JHg&flj^H1 ■ Zgodba prejšnjega sestanka, "^VL? JHH^^^V' Med govorniki, ki jih je pol ^^^^H^B^kFvi^HrcSlH^L 110(11 a četrtina) ^^^Bflg&^Cl^Ž^ff .■^^r'i ostrejša g.Franka Arena, f/s^jjSF' članica parlamenta v NSW. Oslro I je nasi op il ludi Pino Bosi. Oba sla I h; zavzela za etnično manjšino ill I naravnost napovedala vojno upravi SBS-a. Sestanek je sprejel nasi cd- ............. lire nredloue BydneySfcO letališče, I fi. julija 91 -pa ler Laurenei Anžel(na obisku v Avsiraliii I ' m pater Valerijati Jenko ' Dragj bralci Slovenskega Plini a. danes Si vam oglašam prvič s svojim dopisom. Namen mojega sodelovanja je v bodoče predstavljati življenje Slovencev iz Viktorije, kot tudi drage dogodke, ki so i nami povezani in gredo v prid vsem Slovencem po Avstraliji. H EMC EK V AVSTRALIJI Te dni se nahaja v Mclboumu popularni slovenski ansambel Hencek, Skupina glasbenikov nam je prinesla sveže, tople pozdrave od naših rojakov, tako hudo prizadetih od napada Jugoslovanske ar-mije, da besede 'ljudska* sploh ne omenjam. Ansambel Henček bo obiskal vsa večja mesta v Avstraliji, kjer živijo naii rojaki. Ko to pišem, so nastopi v Penhu jn Adelaidi že za njimi. V Melbournuje bil prvi nastop v Slovenskem društvu Mclboume, v nedeljo, 4,avgusta. Ob tej priložnosti sem se pogo vaijala z vodjem ansambla iti se seznanila s sledečim: Ansambel Henček je nastal leta l%6, ko je na programu KAR ZNaS-TO vel JAS dosegel drugo nagrado. Henček se je takrat spoznal z Borisom Kovačičem, ki je napisal lepo število kompozicij in bil nekaj Časa tudi umetniški vodja ansambla. Skupini se je pridružil še lic rti RodoSek, znani komponist zabavne in narodne glasbe, kt seveda sodeluje v skupini še danes. Prav z njegovo pomočjo uživa llenček povsod velik uspeh, saj je njihov način igranja povsem drugačen od drugih narodno zabavnih ansamblov. Vodja ansambla Henček Lturkat se sicer veliko ukvarja z vinogradništvom in vabi v njegove vinograde na Dolenjskem tudt vse nas. Na kozarček črička! Uenick je pritegnil v ansambel tudi svo- ja dva sinova:Tomaž igra saksofon, klarinet in klaviaturo in je poklicni glasbenik, poučuje na glasbeni Soli v Novem mestu; drttgi sin Toni pa igra kitaro in trobento in je prav tako glasbenik. Bojan Arh, učitelj glasbe, igra v ansamblu kitaro. Pevec je Zdiavko Perger, operni pevec v Ljubljani, Tu je ie prikupna in očarljiva pevka Metka Kas-treve, s svojim nežnim žametnim glasom. V tej turneji po Avstraliji sc je ansamblu pridružil ie Marjan Roblek, humorist in napovedovalec. Ansambel Henček je obiskal Ameriko in Kanado že trikrat, nastopa pa tudi v S vid, Nemčiji, Avstriji in po dragih evropskih deželah, kol seveda širom Slovenije, Prodanih ima že čez milijon pioSč in kaset. Drugo le(o bo izšla nova kaseta, v načrtu pa je ie turneja po Aine-riki. ko sem se pogovaijala S llcnčkom, sva se dotaknila tudi dogodkov v Sloveniji in vtisov, ki si jih je ansambel pridobil v Avstraliji. Avstralija jih je presenetila, saj niso pričakovali, da je tako razvita in lepa. 0ti Evrope se, po Henčku, razlikuje po svoji obsežnosti in po miru.Na koncertih v Avstraliji pa pogreSa več mladine, Sai So koncertom prisostvovali le s tj. rejšj. C as je, da damo besedo mlajii generaciji, če želimo v bodoče obstati,so Henčkove besede, s katerimi se strinja marsikateri v Avstraliji živeči Siovencc. NaSc goste je presenetila dobra obveščenost avstralskih Slovencev o vsem kai se dogaja doma.Povdarili pa so enotnost rojakov v domovini, ki ie nikoli niso bili tako zedinjeni kot So danes, Želijo pozabiti grozote in krivice, ki so se dogajale v preteklosti. S polnim zaupanjem v vlado želijo na pot v samostojno Slovenijo, Osemdnevna vojna je v Sloveniji povzročila ogromno materialno ikodo, vendar je zm^ga več vredna, Piše: Anica Markič VI STE NAS1-MI SMO VASI Takšna je bila nekako tema koncerta. Matjan R oble k je v začetku koncerta izročil tople pozdrave iz samostojne domovine ter priznanje in spoštovanje nam, Slovencem v Avstraliji, posebno (istim pionirjem, ki sozaorali prve brazde v to kar imamo danes. I ¿rekel je željo ansambla; veselimo sc in praznujmo samosioj-nost' Slovenije skupaj, saj nas je v domovini premalo in zato računamo tudi na vas. Kljub utrujenosti po napornem potovanju iz Adelaide je ansambel na odra oživel. Igrali in pelt so prav iz srca ter uspe. li pritegniti prisotne. Sktipaj smo se veselili in delih dobro voljo. Morda nas je prav slovenska himna v začetku progu-ma tako prijetno združila, ko smo ponosni in ganjeni mimo stali-domovini v po zdrav in spoštovanje. V nalili srcih je bila naša lepa deželica onkraj motja iti njeni prebivalci-naši rojaki. Vsakega obiska iz domovine smo veseli, ie posebej če nam prinese domačnost in veselje, kot so nam ga prinesli doslej že ilcvdnt ansambli. Ansamblu Henček Sc prijem o bivanje med nami-domov pa naj ponesejo naie najlepše želje i NOVA VODSTVA SLOVENSKIH DRUŠTEV V VIKTORIJI Člani slovenskih društev v Viktoriji so pred nedavnim izvolili svoje predstavnike za naslednje leto. Pri Slovenskem primorskem socialnem klubu Jadran je še naprej predsednik Dino Rupnrk. pri Veselih lovcih Jože Caf. pri Sloven, skem tinti t vu Spri ngvale-Pla niča nekdanji predsednik "prerojeni' Matija Cinter-man. v Geeioitgu je nova pretlscdnica slovenskega društva Ivan Cankar Francoska Deželak, pri Slovenskem društvu Melbourne je v upravnem odboru kar več kot polovica mlajših, večina že tukaj rojeniii, predsednik pa je mladi d nižinski oče in mož, Andrew Fistrtč, ki ponoL sno pove, daje Slovenec, čeprav je rojen v Avstraliji tn tako (udi njegovi otroci. Upati je, da se bo delalo složno. Melbourne, 15,8.19^1. tflUovie/iAfig 'Pi am 77 BITKA ZA SLOVENIJO V AVSTRALSKEM SENATU Nevenka GolcCIaike, 3/150 Eg lin (on St, Kew, V le, 3101; M, 853 0396, fax: B53 0707 SESTANEK Z AVSTRALSKO OPOZICIJSKO KOALICIJO GLEDE PRIZNANJ A SLOVENJ t Sestanek je bil 22 Aug 1991 ob 4 url popoldne v pisarni senatorja Hi IIa v palači Parlamenta v Canberri. Sestanka so se udeleM: Senator Robert Hill - Leader of the Opposition in the? Senate, John Nation -Adviser to Robert Hill on Foreign Affairs, Senator James Short, Philip Ruddock ■ Shadow Minister for Immigration in s slovenske strani Alfred Ti re i it i k - vodja Slovenskega Informacijskega biroja v Avstraliji jn Gerard in Nevrnka Claike - avtorja publikacije o Sloveniji, ki jo bila posla na senatorju Hillu, Evansu In Powell vodji avstralskih demokratov. Publikacija je bila narejena s pomočjo SN&A'lc in ASK. Tema sestanka je bila jugoslovanska kriza in seveda slovensko vpraianje. Avstralska koalicija opozicije (liberalci in narodna stranka) je pripravila Predlog (Motion) za razpravo v senatu (Upper House) v petih točkah, od katerih je najpomembnejša zadnja točka v kateri zahtevajo odpoklic avstralskega ambasadorja na posvet v Jugoslaviji. Predlog z zagovorom smo si uspeli ogledati pred sestankom. Predlog nam je odkril razumevanje slovenskega vprašanja s strani avstralske opozicijske koalicije. Sestanek je bil v duhu razjasnitve slike o SlovenIjt,avstralski opozicijski koaliciji. Zlasti smo poudarili naslednje stvari: 1.V zagovoru je bilo dvakrat omenjeno, da je bila deklaracija neodvisnosti preklicana oziroma uslavljena za tri mesece. Tu smo jih popravili, da deklaracija neodvisnosti ni bila preklicana pai pa je sio za ustavitev nadaljne Implementacije funkcij neodvisnosti, Vpra&U so nas, kaj to pomeni. Dali smo jim primer valute i it potnega Usta. i.Predlog je v duhu jugostovankega vprašanja, kar daje neprijeten vtis, da nas vse tre t i rajo enako, S čimer Slovenija veliko Izgublja. Strogo smo pudarili razlike med posameznimi narodi v Jugoslaviji In da želimo, da vsako drfavo, ki proglasi neodvisnost obravnavajo kot enoto zase. Poudarili smo, da je slovenska vlada skrbno pripravila deklaracijo neodvisno ti. J. Pred log ne vsebuje zahteve po priznanju Slovenije, Tu smo zelo ostro poudarili, da je le diplomatsko priznanje pravi način za pomoč novo nastalim drz'avam, zlasti Sloveniji. Pri 2 na nje bi bilo prav verjetno v pomoč tudi rešitvi hrvaške krize. Priznanje bi zagotovo ustavilo nezadrzno in nesramno iirjenje teritorija Srbije in bi hkrati ustavilo hinavsko prt kri te težnje komunistične klike po kontroli nad celotnim teritorijem Jugoslavije. Sloveniji bi priznanje zlasti pomagalo pri normalnem ekonomskem delovanju. Senator Hill je popolnoma razumel ta del. Zaključek: Opozicija Je zelo naklonjena demokratičnim procesom v Sloveniji in HrvaŠki, vendar je zadržana pri diplomatskem priznanju. Glede na to, kaj se je dogajalo po sestanku v naslednjih urah v senatu pa lahko sklepamo, da je opozicija postala izredno naklonjena tudi priznanju Slovenije in HrvaŠke. Menimo, da je bilo v glavnem pomanjkanje pravih informacij glavni razlog za zadrzanest. Upamo, da jim bo moja (in moževa) publikacija o Sloveniji na 113 straneh m ostale tekoče informacije, ki jih dobivajo preko Alfreda Breznika, pomagale pri odločitvi v prid Sloveniji. Po sestanku smo ostali v senatu, kjer smo poslušali razpravo o Jugoslaviji v Senatu. Na naše začudenje In veselje so liberalci zahtevali priznanje Slovenije in Hrvaike. Senator Evans se Je močno potrudil, da je prekinil razpravo, toda prvoten Fred log (Motion) koalicije o odpoklicu ambasadorja in ostalih točkah je bil v celoti sprejet z močnim nasprotovanjem senatorja Evansa. Pomen odpoklica ambasadorja na posvet je v tem, da Jugoslavija po 30 septembru, ko se izteče mandat Or Cizlju (sedanjemu jugoslovanskemu ambasadorju), nebo mogla postaviti novega ambasadorja v Avstraliji. %ffovemftg PUmo MEDIA RELEASE SENATOR ROBERT HILL LEADER OF THE OPPOSITION IN THE SENATE SHADOW MINISTER FOR FOREIGN AFFAIRS Thursday, August 22 Canberra 73/91 SENATE PASSES HILL YUGOSLAVIA MOTION AMID FARCICAL GOVT' RESPONSE The Senate tonight passed a Federal Opposition motion calling on the Australian Govern merit to recall its Ambasador to Yugoslavia for vita! talks despite 3 farcical response from The Hawke Government, Tin? Shadow Minister for Foreign Affairs, Senator Robert Hill said that the Government changed its mind twice before opposing the motion, which calls on the Government to recall the Ambassador for talks on diplomatic recognition of Yugoslavia's evolving independent states. "The Government's response to the motion was nothing short of farcical," Senator Hitl said. "When the motion was debated last week, the Government-th rough Senator Looslcy-said it would not support the motion because it did not favour the recall of thcAmbassador." "By early tonight, the Minister for Foreign Affairs and Trade, Senator Evans had apparently changed his mind and told the Senate the Government would support the motion." "But when the time came for the vote a few hours later, Senator Evans claimed he hqd been confused about the terms of the motion and that the Government would not give its support." "The Government in its mishandling of the motion, demonstrated indifference to Ihc deep concern in the Opposition and in Parliament about the future of the peoples of Slovenia. Croatia and the other evolving independent states." The motion which was moved by Senator Hill and passed with the support of the Australian Democrats and Senator Harradineflnd. Tasmama}-st:iles that the Senate: -DEPLORES the violence, loss of life and destruction of property that has taken place in Slovenia and Croatia, where more than 300 civilians are reported to have been killed, largely as a result of the attacks of terrorists suplied by the Communist-led Federal Army and attacks by die Army itself. NOTES the potential for further conflict if aspirations for self-determination expressed through democratic plebiscites in the Yugoslav republics are confronted by military force, -WELCOMES (he efforts of the European Community to act as a mediator to prevent further conflict. -CALLS on the Australian Government to support international efforts for a negotiated settlement between the Yugoslav republics which wilt avoid conflict, achieve the independence the peoples of Croatia and Slovenia demand and protect the interests of ethnic and religious minorities. -FURTHER calls upon the Australian Government to recall its Ambassador to Yugoslavia for consultations on how Australia might Consistent wiih a desire to preserve peace, support rhe newly evolving independent states, including the most appropriate time to give diplomatic recognition. Friday, August 23 "The Government was fully aware of the final terms of the motion-including the paragraph referring to tile recall of the Ambassador-when debate started on August 15." "Senator Evans had a whole week to consider the motion, but he obviously gave it little if no attention. This lack of attention to the motion Is indicative of his and the Government's overall indifference to the grave situation in Yugoslavia.lt is time the Minister ended Ills indifference towards the crisis, took note of the resolution of the Senate and recalled the Ambassador for consultation. This action would allow the Government to receive the latest and most detailed information and would sie nal to Belgrade that Australia regards the ongoing violence as intolerable." 78 tffoitcittßg Pume 79 MINISTER FOR FOREIGN AFFAIRS AND TRADE NEWS RELEASE 22. avgust 1991 The Minister for Foreign Affairs and Trad«, Senator Care lit Evans, lot! ay rejected claims by the Opposition that the Cove mine lit had demonstrated an "indifference" to concerns about (lie people of Croatia and Slovenia. Contrary to suggestions by the Opposition, the Government explicitly supported ¡ill Ihe key elements of a motion passed in the Senate on 22.8.91, which deplored the loss of life in Croatia and Slovenia and called for a negotiated settlement between the parlies involved. The Government did not. however support Ihe recall Of Australia's Ambasador to Yugoslavia and sought to delete lliat clause, "As S said in the Senate on 22.August, it makes no sense to recall tlie Australian Ambassador at a time when it is vital for Australia to be fully and accurate ly informed of developments in Yugoslavia," senator Evans .said, "Recalling Ihe Ambasador for consultations would be a pointless gesture and one which would do nothing to assist Australian citizens in Yugoslavia, the citizens of Slovenia and Croatia, or Australia's under* landing of eve nits l he re. The Opposition's suge-stion thai we do so, was a pointless political exercise not based on any sound policy decision. "As Ihe Prime Minister has said, if Croatia and Slove nia come to 1 lie point where they satisfy the requirement of independent statehood, I lien we would recognise them" Senator Evatu said that the Opposition Spokesman on Foreign Affairs, Senator Hill was deliberately falsifying ihe record in claiming that" I lie Government changed its mind" on this issue. "As I said in the Senate, and as Senator Hill knows perfectly well, it was a communication breakdown between ihe Parliamentary Liaison Office and my Ministerial Office which led me to believe that we were debating Senator Hill's original resolution, which did not include paragraphia) rather than the one lie subsequently substituted for it. The Government's position on the policy issues involved lias been absolutely consistent throughout." SKUPNA MAŠA SLOVENCEV IN HRVATOV V ST. PATRIK KATEDRALI V MELBOURNU V petek, 23 .avgusta 91. je bila svita na mala v nelbourn-ški katedrali 5t_Patrikr posvečena miru v domovinama Sloveniji In Hrvaški. Katedrala je bila premala, da bi sprejeta vse, ki so h maše želeli udeležiti. Mad prisotnimi je bilo videti kar lepo število enih in drugi h narodnih no5 ler tran-art nto v sporočil j a mir. Vsi so molili in peli t iito željo v »rcu-da se krvopro litje čim prej zaustavi. Prisotni so zapeli avstralsko, slovensko m hrvaško himno in druge pesmi. Razen beril je bilo prebrano tudi pismo, ki ga je namenil si nv en ski in hrvaški skupnosti avstralski prvi minister Bob Hauvke. Malo je vodil prcvzvlšeni melbourniki nadškof Frank Little, sodelovali pa so tudi drugi avstralski in hrvaški duhovniki, za Slovence pa pater Bazilij Valentin, ZAHVALA ministra za informiranje r slovenije jelka kacina Jurij Holi' Vojaško agresijo smo v Sloveniji odbili po zaslugi največjega dela naroda doma in tudi v tujini. Med Slovenci doma, ki so k zmagi prispevali velik dalež je tudi gospod JELKO KACIN, minister za informiranje Republike Slovenije..., JELKO K A CEV; V rej agresiji se Slovenija ni bila sama. Ni bila sama zaradi icga. ker je bilo tukaj m tisoče poročevalcev. ki so vsak s tvojimi očmi videli to divjanje pO Sloveniji rri o tem poročali v svet. Predvsem pa w bila sama zaradi mrtotice simpatizerjev. prijateljev in seveda tudi izseljencev po svetu, ki so vsak po svoje prispevali k temu, da je glas o dogodkih v slovenski vojni prišel na pravvi naslov. Ko govorim o naiih izseljencih po svetu moram reči, da smo imeli v teh dneh nemogoče veliko ttevilo klicev, pisem in telefaxov, v katerih na i izseljenci spraiujejo kaj naj ie storijo i)l tla kakšen način naj slon jo, oziroma nas obveSčajo kaj vse so te storili. Oh tej prilotnosti HI St K A O V IMENU PREDSEDSTVA, VLADE IN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM SKUPAJ ZAHVALIL ¿A NJIHOV VELIK, JPA ČEPRAV MORDA MISLIJO, majhen prispevek. Pri slabih dveh milijonih Slovencev je prispevek vsakega posameznika izredno velik in če je ta prispevek v tujini, to velja ie toliko bolj.... Zvočno pismo Radia Ljubljane Avgust 1991 Chairman: rir AvidrefV TheophaiiOUS NF Member far Calwcil (03} 302 M14 iSiecL Office} [03) 502 1 LSI (Fax) i06) 277 4270 fFarfiameilc} SecieLaiJ': Paul Rung fJP Mtmber for Maora PO 5GX 345 HELiATOTS WA 6025 ffifect Office) (09) 500 224* {Fax} i09) 300 2245 {Parliament! (OS) 277 4927 COMMUNIQUE TO THE CROATIAN AND SLOVENIAN PARLIAMENTS Canberra, Thursday 22th August, 1991 At its inaugural meeting today. Parliamentarians for Croatia and Slovenia, a friendship group of Australian Federal Parliamentarians expressed its strong support for the parliaments of Cmalia and Slovenia and I he aspirations for independence and self-determination of the peoples of the two Republics. The groupL consisting of 20 Members and Senators of die Australian Parliament was formed to encourage the Australian Government to recognise the independence and sovereign!tv of the Republics, The group deplores the violence, loss of life and destruction of property thai has taken place in Slovenia and Croatia, where more than 300 civilians are reported to have been killed, largely as a result of the attacks of terrorists sup lied by the Communist led Federal Army and a I tacks by the army itself,,,,,. The Parliamentarians for Croalia and Slovenia are willing to meet and/or communicate with representatives of l he parliaments of the Republics to ensure full and accurate information as to I be progress of I he movement towards international recognition is exchanged between Australia and the Republics, VVe wish you every success ill your endeavours. VAŽNA NOVICA l ¿'OP* ppzodeitiitjvi doseg» uradnega ptioianpi Republike Sloveniji nitmi Avstralije sta v preteklik mescih „l¡iskati avstralskega mmtslm za i mtpaci/o m etnične zadev* g.Caerry-ja Haad-a dvv delegaciji avstralskih Slovencevfop.n.tema maKjepndntib te tmja u Eno dclegacij so sestavili v Mtlboam«, drugo pa St omiki v Can ¿cm". Sedaj z veseljem lahka zabeležimo, da je minister lfandr verjetno prav ua pobudo teh delegacij ,zdal navodilo, da prebivalc< Slove a,je lahko dobijo potrebna potna dovoljenja za vstop V Avstralijo na Avstralski ambasadi aa Dunaju. Torej jim ne bo iSiffl1 P° dokii"lCnir * iahko ll" F <° - nekako prvi korak k defaeto priznanja da sioven,- Tedenske Novice SESTANEK V PISARNI SENATORJA IliLL-a, 22.8,9i. Od leve fln desno: Ccrard Clarke, Nevenka Gole Clarke, senator Robert Hill, senator Pbitli1! tirrdd/jrtr_AKrnrt Ilrn"nil ,ji rcFiflfn, f,v„nij _ IPSO SMIŠLIEirAUTTE ■ Ti" rri L - A wkL sM PATER HA'/II. t J Tudi tokrat (ti Jo Moja premišljevanja veri k O-narvdn Cgn značaja, taj oh dogodkih v domitvini drugače skoraj n i mogoče., čeladi mi nekateri očitaj v pditikOf ker ima Slovetttki j^i-ruttui ¡ret Viktorije in tudi A vs t mlska tloiietuka konferenca sedež p našem Verskem in kulturnem sredi.irn Jftic u il/ei-bournu. Tn čudna in nepričakovana ozkost m p boli in sram mc je, tla smo FI Melboumu tako drugačni od Sydney rt, kjer se tamkajšnji Narodni toe t sestuja izmenoma pri Mrtfaril središčtt itt pri obeh i Imenik t h društvih, 1'e.čkrat jem ie povdaril sledeče: r-e dobro voljo za menjaje n pti> vri te trmasta vztrajnost, razlaga enostavno ni sprejeta. .Vj Primorskem so Italijani očitati slovenskim dugovnikotn po litikn, ker so vzdrževati pa ža pni še i h in cerkvah ne Je vero, ampak idiji iloventtvo. To mi isto očitajo rojaki-tvmiki in te primorski. Riti eernifr itt celo titrhAirtiJt, nrfcntor ne izključuje narodne, zavesti in dela m narod. V ijfctyenflerj lie tolikrt manj ¡m rjiuno nasprotno: dober ue/iiit, zvest Rogu, po po moji vesli zvest tudi svojemu narodu in bo storil zanj vse, Videl pa nrrrt. zlasti v izseljeništvu, da hitro pade trdnost zavesti fjn-ri'ii I ne pripadnosti, če nikomur ni prav nič ta vero. Hmj in drit"r> p' povezano, saj ¿p kot rem tudi narodnost dar Itožji. Siniiii umi iztrnfi tfltenvrrrj naroda homo v življenju pripadali, žal dosti k rat tega daru ne znamo ceniti. Doma je. prav ta zadnja preizkušnja vojaškegu posega t> miroljubno in po svobodi težečo Slovenijo kar tukatekoč č« noč združua vse. In v tej enotnosti je bit uspeh in ga je spoznal vet svet. Zato je. trk i utra svetovnega mnenja, hvala Rogu, na naši strani. Samo upam in želim, da bi ta enotnost ostala kljub različnim usebnini mnenjem in pfliiiii'iiiill slrti-jattt, taj JC Slovenija uči vedno bolj živeti JemofcrtiJirrtiO, kar je. bilo pol stoletja nemogoče. In mi 't Kaj 4? zavesti, da smo rinflei in hčere iiie^Ki naroda in otroet istega nebeškega očeta res ne. najdemo skupnega je-sikaf Kaj Je more tako tfline in velika stvar kot je narodova težnja pa svobodi in samostojnosti, združeno s njegovo fer-fcino po povojnem pus t osen ju in prošnjo po pomoči rojakom iiejjd, kaj se ntore. vse to podrediti usebnini in nezdravim, dostikrat zelo krivičnim odklonom'i Usodno jc včasih trmusto Vztrajali pri svojem mnenju, ker je Zgrajeno na napačni postavki. Vse lepše, človeško in fcmrnrj-ifro je prisluhniti drugače m ¡tlečemu, razmisliti o mnenju dr u gilt itt pretehtati zadevo z obeh rfrarti, poleni pn šele izreči svojo todbo, če je se sploh polrct/na, Naj omenim, da še v uierrt svojem življenju nisem srečal duhovnika, ki bi ne bil tudi narodno zaveden. 1'osebni časi napeljejo, da je to posebej pokaže, Ze sv.Cirilu trt Metodu so Germani pred 1.000 teti očitali politiko in ju tožili v Rimu, ter so videli nevarnost f verski skupnosti Sipi-artou. V grob Antona Martina Slcmj'iffl je t' prejšnjem stoletju .po pogreba ffmri boriti rtetttČKf jui;rmi( na krito, ker je škof pov-darja! slovenski jezik in rešil Štajersko poneniče.nja. Duhovnik Anton Korošec je. bit «ni narodni voditelj, kije ob Majniški deklaraciji, po ¡.svetovni vojni zttklical: 'Dvignite glave Slovenci, vaše odrešenje je je približalo- In />rvi, k t je dii bi vzpodbudil narod, tvegal svoj podpis rta Majniško dekla ■ rae.ijo-slovensko zahtevo po samostojnosti ¿h ode.epii'.'i ud avtlfoitgritii: monarhije-je h iS šk of Jeglič. Tudi duhovniku Janezu Evangelistu Kreku, At je prvi organiziral slovensko delavstvo t> stari Avstriji so očitali politiko. "Ze ir gimnaziji ¡eni dobil prvo klofute) zaradi slovenskega prepričanja in naj 6t T daj bil Z Nemei'! "je. izjavil škof dr.Rv-žntan. na zelo krivične očitke sodelovanja z okupatorjem. Danes taki, hi za narod niso še rtič a it ferjj malo storili očitajo klerikatizeni nadškofu Šuštarju, ti j tvojim i širokimi poznanstvi po svetu deta rtu£ in dan jo priznanje Slovenije. Ob vsem tenj ie mi zde očitki, ki jo nji namenjeni, tel «trjftir eftodrtCDrticu. Kljub ejetKtj pa bi želel in pričakoval vsaj od najbližjih, ki me poznajo, več raitimct.virtjin. Poklie dobrepu tiertttftir vključuje tudi skrb za razumevanje rirjd^tft-sfj rcrnieoifkir/i? t ji za iskrenost. ...V soboto. 29. junija smo Slovenci v Velikem itevilu m Mestnem tTfU V Melbourne pokazali Itako ¡utimo de na&h rojakov doma, lib je h ¡Ja manifestacija solidarnosti, ki je marsikoga nred namignila do snlz. Piar dni zalem pa SO se V četrtkov slovenski radijski program vrinile reklame Z» Uu|)ske ¡Silbare. Sramotal Na lanattitje bilo poka-ano popolno tlespoštovanje (to naiilt rojakov, ki kot Vii Volno, tre-itutnu iivijo V íialnem isiraliu in nesigunIOSli. Vsaj (okrat bi moraia solidarnost rojakov prevladati nad klubskimi Interesi. Zabava. pitje In klobase lahko počakajo na i as, ko bodo tudi doma imdj kotijo vzrok, da se v miru veselijo,,. Prebrano na Radiu J A-n apisnla Jelka SlaparCtik Melbourne Mnenje ntkalerili, da jih ne bnipa kar se dogaja v Sloveniji je brtlbri-ino lil neumno. Tudi misjctlje, da naj droitv^ skrbijo le vcse[jc in /abnve je ¡eto nepopolno in prazno, laj ni namen druStev le v [trn, da toiijo pij lío, servirajo jeilaio ter še kveijemu upriMrijo kak"f!oor show". To je splošnih delo viake navndne. pjeprOlle £os1ilne„. Mirko Cedcrmm OvHitiliAd ... Našli d nji veCer seje zabava v tjvorani slove niktga ktuba v Adclaidi iaiela z weyafenjcm, bteit slehernega iuta za umirajoie in (rp^e na ilč» v Sloveniji.... V nedeljo smo vsi poslu iah poroiLla na televi-zjji In na radiu o položaju v Sloveniji, Ob dveh popoldne pa je s toliko veijiiii zanimanjem prjsMmili slovenjkimu radijskemu spoiedu. Za Uvud je l)iia pesem o MrtCu in firoidjti. Po poidravu jc oseba, ki je program pripravila izjavila, da iz Slovenije nima nobenih poroiil da pa avjirnjski iampisi o tem mnogo piScjo. da si ta.iiko (o vsak preberi Ona pa da nima kaj povedali, Spored seje nadaljeval kol hi biti nave-stfict, i poročili i a prireditve, s fiestilkami in glasbenimi vložki... Pojoievalce Adelaide ....V slovenskih klubih so mnogi ilnied nas delati leta in leta, tako da SO ptiHi ni svoje noge in do svejega vei milijonskega ptemoienja, Zdaj pa ji ias, da indi eni pokaiejo Vei volje :a pomoi Sloveniji, ki se na-liaja v lej leiki situaciji. Nismo proti ple»m in raznim programom, celo vei naj bi jih bilo in naj 1)i bili namenjeni lej nujni pomoči Sloveniji, taj jc tciko prositi vsakega posn mernika... Slovente Melbourne ...V Canbcrri so pripravili veliko praznovanje in balinarsko tekmovanje ia proslavo slovenske neodvisnosti- To Üavjc je postalo žalovanje in protest, ko smo Slikali, kako brutalno so napadli Slovenijo. Vpfjiali smo KOite. balinane iz Melbourna in Sydneya, iebi se nam pridrüiili pri demon Stranjah. To povabilo je velika veiina naviluiumj sprejela ena bil marka iz Mclbouma jc glasno trdita, da so Slovenci vügi kri vi, ker so napadli helikopter ji^o vojske, kravjim je, da so kaznovani je ie dtjala, jaz ne grem protestirat, jaz sem priiia batinat. Skorar sama je ostala v klubu v ¿asu, ko smo drugi prosili svet, naj sioji Sloveniji Ob Strani. .Mnogi naii rojaki soiiraiili mnenje, da rasosp;i ne hi smela IflHII iralop v slovensko druitvo— Joie ZajuiT Lighlning Ridgc NOUEN VODITELJ NE MORE UITI TAKO SLAB KOT SREDINA, KI GA JE IZVOLILA /Pregovor/ 82 tffovem&e Urno O DOMOVINA, KAJ SMO TE LJUBILI DOVOLJ? Vsi Slovenci v Avstraliji smo spremljali -dflgpdke v Sloveniji, Vi c cul časa plebiscita v d«tmbnj, kose je velika večina Slovencev odločila ia slovensko neodvisnost, pa do dejanske proglasitve neodvisnosti Republike Slovenije, konec m junija. Tragjčni dogodki oil lega dne dalje nas niso presenetili. Nikomur v domovini ni bilo do vojne, saj v današnjih civiliziranih časih ne hi pričakovali, da hi nas skušal nekdo s silo dr. žali v zvezi, v kateri cciolen slovenski narod ne želi več ostali Vojna, kakor je hila kratka, hvala Bogu, je prizadela Sloveniji veliko žrtev, pa tudi nepopisno materialno škodo. Slovenske organizacije In posamezniki v Avstraliji 5Dic«ipiiiiiirati različne akcijc za zbiranje pomoči domovini. "SAJ V DANAŠNJIH CIVILIZIRANIH ČASIH Nt BI PRIČAKOVALI, DA BI NAS SKUŠAL NEKDO S SILO DRŽATI V ZVEZI" Veliko pa je še med nami ljudi, ki menijo, tla Lorha za neodvisnost Slovenije ni hila putrehua, da naj hi Slovenci ostali mimo v Jugoslaviji, kjer so hiti že skoraj petdeset let in molče prenašali vedno večje izgube narodnih in človeških prane. Pravijo, da si je Slovenija sama nakopala težave in naj sedaj nosi posledice. Med tistimi, ki celotne zadeve ne odobra vajo, so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da "stalo je pa tako, ker SO belogardisti Vit Čez vzeli. Sedaj pa naj jih št podpiramo!" Drugi pravijo, daje "Se vedno ista komunistična lian-da, samo ime so spremenili!" Kdor ne želi dati, ¡10 vedno nase! kak izgovor, zakaj ne bo dal. Zadnji časi so nam prinesli mnogo sprememb, pa tudi mnogo razočaranj. Od slovenske narodne sprave dalje, odkar Smo začeli delali skupno v Slovenskih narodnih svetili, bi lahko rekli, daje se daleč do resnične sprave v srcih naših ljudi. Mnogi prijatelji me sedaj gledajo z nezaupanjem ah utihnejo, če pridem Nizu, Ženska, ki sem jo vedno cenila in spoštovala, mi je rekla, da hi mi najrajši pljunila v obraz, ker sem se spelljala s ta belimi. In nekdo drogi mi je rekei^te bili Jugoslovani z rdečo zvezdo, zdaj pa kričite 'Slovenija'!" To sta samo dva primera od mnogih. Res je, bili smo Jugoslovani. Socialistična Republika Slovenija, v kateri smo zrasli od majhnega, je bila del Jugoslavije. Gotovo je imela svoje napake, vendar meni in še mnogim iz moje generacijc, ki izhajamo iz revščine, je dala jugoslovanska Slovenija k ni ha, streho nad glavo in izobrazbo. Učili so nas, da smo bratje, enakopravni, in da moramo dni g drugemu pomagati. Srečevali smo se z mladino drugih jugoslovanskih re> publik, ki so jih učili prav tako in to je bilo lepo in prav. Tako bi moralo biti. Vendar v resničnem svetu se nezgodi tako. Ljudje, ki so si pridobil) oblast, je niso hoteli več spustiti iz rok in so poslali h olj aristokratski, kol grofje v starih časih. Pomoč, ki stno jo razvitejši narodi začeli dajati z dobro voljo, se je tekom desetletij spremenila v breme na eni strani in izkoriščanje na drugi strani. Težko se je bilo ponlovili od sanj o skupnosti, o bralstvu, o pomoči drug drugemu. Težko je bilo vcijeti, da so mnoj-i idealistični mladinci, s katerimi smo skupaj gradili ceste in železnice, zrasli v preračunljive politike, ki poznajo samo besedo DAJ! Mnogi izmed nas si- vedno niso izgubili teh sanj in se iskreno čudijo, zakaj želi Slovenija ¡s Jugoslavije: Samo, časi so « spremenili. Kar je bilo dobro iti prav za Slovenijo pred dvajset ali trideset hrti, dane« ni več dobro. To pa najbolje vedo Slovenci .......a in 11 e mi lukaj, ki smo ie desetletja od doma in hodimo domov se iaino na ohi?ke. Zato želim povedati vsem, ki mi pripisujejo različne "barve"-nekateri naravnost v obraz, drugi za hrbtom-SLOVENSKA SEM! Dokler je I.it tnoj narod zadovoljen v Jugoslaviji, je bilo to dovolj dobro tudi za meine. Če pa ¿e je odločil slovenski narod «a neodvisnost iti si sam izvolil demokratsko vlado, potem je ta odločitev dovolj dobra tudi zame, še posebno, ker kol sem dejala, oni lam vedo bolje kaj želijo iu kaj jim je najbolje. "ČE SE JE ODLOČIL MOJ NAROD ŽA NEODVISNOST IM Si SAM IZVOLIL DEMOKRATSKO VLADO POTEM JE TA ODLOČITEV DOVOLJ DOBRA TUDI ZAME" Kot otrok social ist iene vzgoje sem in boin ostala pristaš Milana Kučana, predsedniki predsedstva Slovenije. I tuli tistih okrog njega, ki SO ¿mili presodili kaj je Indu Spremenili. To pa ne pomeni, da ne morem spoštovali dr.Pučnika, g. Peterle ta, g. Janšo ¡11 vse ostale, ki prihajajo iz drugih strank, pa delajo iskreno in pO ovojih najboljših spoiolmoslih Za dobro slovenskega naroda. Za dobro Slovenije in Slovencev, sem pripravljena sodelovali z vsakim poštenim človekom, ki mu je pri srcu narodov blagor in nikogar ne bom vprašala kakšne barve jc. Pomoč, ki jo zbiramo 111 namenjena Kučanu, Pučniku ali kakemu drugemu politiku. Namenjena je moji in vaši druži tli, ilasirn sorodnikom, prijateljem, namenjena je bolnicam, ki nimajo zdravil iu otrokom, k uteri h sla m nimajo dela. Naj vas vprašam:Ali ljubite domovino samo, če je prave barve? Kaj mislile, da ima prav listi, ki pravi ne dam jim, belogardistom! Po dnigi strani pa, kaj boste storili dmgi, če sc sluvenski narod v >.voji uepolrpcžljivosli odloči, da ho na "ALI LJUBITE DOMOVINO SAMO, CE JE PRAVE BARVE? " naslednjih volitvah postavil kot vladajoče"prenovilelje", v opozicijo pa sedanjo demokratično koalicijo' Kaj se (joslc spet odrekali domovini iu nas klicali zato, ker bomo »delovali 1 domovino za kom ¡niste? Kakor ste nas klicali prej! Dajte no, nehajlc! Ljudje z obeli zasovraženih strani v času druge vojne so ze mrtvi ali pa 50 še tako v letih, da tia današnje politično življenje v Sloveniji nimajo nobenega vpliva. Mi lukaj pa še vedno govorimo o komunistih in ta belih! Generacija sedanjih politikov doma vc za stare prepire samo iz zgodovine iti ima sedaj veliko važnejših problemov s sedanjostjo, da bi sc prepirala o stvareh, ki so se dogajale pred pol stoletja. Kaj ne moremo tudi mi pozabili na stare prepire in probleme in misliti le na rlomo vino Slovenijo? Bren pri dr-škov in pomislekov. Zapomnimo si ¡STRANKE [N VLADE PRIDEJO IN GREDO NAROD SLOVENSKI PA JE BIL IN BO OSTAL kakor je ostal dolga dolga stoletja skozi zgodovino in vse težave. In to jc naš izvor, to so naše korenine! ALI RES NE MOREMO LJUBITI DOMOVINE BREZ POGOJEV? MARTHA MAGAJNA iffeP&u&g VUmo 83 Helena Leber Koordinatorka slovenske oddaje Radia 3 EA-Melb. 19.8.9!. Danes bi se rada pomudila ob pismih poslušalcev, v Katerih so izražene polivale in kritike, pripombe in reakcije na čas današnji, včerajšnji...na čas, kose naša rojstna domovina bori za svojo neodvisnost. Naša Slovenija je odločno izbrala pot po kateri ho hudila. Z njo smo krenili tudi mnogi izseljenci-Narod doma je pregnal peterokrak» zvezdo, tisto, zaradi katere smo mnogi odšli po svetu, zalo bi morji za nas zdaj nastopiti čas neizmernega zadoščenja. Nekateri se sprašujejo zakaj ni tako in zakaj nismo vsi radostni ob tem? Zakaj? V svojih pismih se eni sprašujejo zakaj so se v času vojne v Sloveniji pojavljali na avstralskih TV ekranih le nekateri Slovenci, zak^j se nismo združili vsi? Drugi nas kritizirajo češ da smo naenkrat postali "politični agitatotji", saj Sm» doslej bili le kulturni delavci-sedimo na dveh stolčkih, pravijo. Hvala Bogu, živimo v demokratični deželi in prav je, da vsak izjavi svoje mnenje, saj hotno morda ie lako rešili nesporazume, ki so nastali med njuni Osebno že 30 let, s svojim delom za slovenstvo, dokazujem, da sem v srcu Slovenka in tega se nisem nikoli in nikjer sramovala. Ponosna sem, da pripadam slovenskemu narodu z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Življenje je bito zame kol knjiga..,oče mi je dal odprto srce in spoštovanje ti o vsakogar, mama mi je p udari I a svojo bistrost, Stovenija ljubezen, moja nova domovina Avstralija strpnost, poklic pa čut za diplomacijo. Mislim, da sem to pokazala v vseh preteklih letih svojega dela za slovenstvo. Pa pojdimo nazaj k naši Sloveniji. Rada bi pripomnila še nekaj:čisto nekaj drugega je sodelovati v bitki in slaviti zmago, kot pa ob koncu zmage popiti kozarček vinčka v čast bitke, v kateri se nismo borili! Kljub vsemu upam, da se bomo našli skupaj, seveda, če bo dovolj medsebojnega spoštovanja in razumevanja-v iskreni ljubezni do naših OBEH DOMOVIN! KNJIGA ZA DANAŠNJI C A S, ki bi jo moral imeti vsak Slovenec ali jo podariti svojemu prijatelju, znancu-Neslovencir. "THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES" Avtorica: DRAGA GELT iz Met bo urna. Knjigo-zgodovino Slovencev lahko kupite za 22 dolaijev v Melbournu pri predstavnikih slovenskih skupnosti-tudi v Verskem in kulturnem središču Kew P.O,Bo* 197-Kew 3101 Victoria Slovenian soldiers fighting against a communist system SiR - For many years 1 lis v« beta wanting to tell the people »hit f (blnk of the t*il system ot communism. but ha*e hidden my feellngs in my heart. Thank God t now have the charm to speak to ihe Australian people and make clear what tills conflict la about between Slovenia and the communist regime of Yugoslavia. As the media is addressing Slovenian rebels tt U somehow not mentioned that these are rebels agairnt communism. Their war is not against people or soldiers bul against the system. In a referendum ot the Slovenian people on December 23. 1990, tor the tiri t Ume in yean they voted overwhelmingly, wiUi a $5 per cent majority, tor democracy, for freedom from a still very domineering, very much communistic, Yugoslav Government The answer was "no freedom", "no independence1", "no human rigMs". Instead they opened fire with guns and tanks on the Slovenian pwpte On the other hand, last year the Serbian people voted the socialist government back Into power. TTili, by any standards, they art entitled to do. but no-one Is entitled to use force on people who have a different opinion about democracy. If people wish to be free they should, by any human law. be allowed to be so. But freedom doesn't always come on a gold plate with a red rose, You have to flgbt for it unlortunately. Sometimes there Is a big price to be paid in yonng Ira and devastation ot the country In onftr to gain a better life for generations to come, Hopefully the world will bury communism so tar under the ground that it may never be resurrected. The harvest of litis cruel system is poverty, suffering, disaster and humiliation for human beings. This (a the fight ot uwuccesslul communism, t rtold never understand how anybody could Invent a system to take away human rights since man was bom to be free. The system was made for the people, but the people are not made tor the system, If It lakes away human dignity. The Slovenian people ask for nothing except recognition They are begging the world to help, to accept them as a sovereign. Independent.democratic and happy nation taking their place in the western tree world. Do they ask too muci)? You be the Judge. The communist government desperately wants to maintain control of the international Slovenian borders to (he west because of their revenue - »OS t billion a year. TV Belgrade Government takes the money away from Slovenia. Tome Oils doesn't make any sense. It's the same as if someone comes to tny house and wants lo take chs rge ot my doors. It is pathetic, not only wrong, the government desperately wants an open mad to the west. 1 ran away as a young girl from this system, desperately searching and dreaming of freedom. I lost my home and my country to their ugly system, and Ihb I resent from the bottom of my heart. I came to this beautiful country. They opened t door and offered me a new home, shelter and a betier (mure but above all they offered me freedom, which I cherish most sincerely, tn the nam* o! the other 25.W0 Slovenians who have come to this country, lei me &ay: "Australia, thank-you for having us." May God bless this beauUlul, sunny and tree land. And long live liberty- NAME AND ADDRESS SUPPLIED. Povzeto iz slovenske strani v Novo do ha žffemn ¿>ftp PUmo Je dogodke i bral a STANKA GREGOR! t od J^ je * AieJiol/r™ rerfrti femf občni zbor A vstrahke slovenske konference. Na Konferenci, ki zaseda skoraj ves dan in na kateri so prisotni referenti Slovenskih narodnih Svetov iz Sydneya, Melbourna, Canberrc, Brisbana, pa tudi opazovalci ii Južne A vstralije. dodajo Statutu ASK-ja nekaj novih členov, potrdijo izvolitev delegatov za Svetovni slovenski kongres in se pogovorijo Se o drugih tekočih vprašanjih. Tega dne zberejo skoraj 1.800 dolarjev za fax- mašino tajništvu ASK-ja 5,5rnadaljujejo s sestankom Upravnega odbora ASK-ja. prav laičo v Melbottmu, v pro stori h Verskega in kulturnega središča Kew. 9.6. pripravi Slovensko društvo Melboume razstavo likovnih in ročnih del, posvečeno nedavno umrli avstralski Slovenki, mladi Ireni Birsa, ki tc je prav tako ukvarjala s slikarstvom. Tega dne dobi nagrado za najboljši umetniški izraz Katarina Št ran car. hčerka odbornika Sloveti-s kega narodnega siv ta Viktorije, Karh Strancarja. Nagrado za Originalnost dobi Daniel Pišotck, Na fotografiji spodaj desno je kompozicija TRAM VAJ. za katero je dobila Katarina nagrado. IM. pošlje Skladu za slovenski jezik na Maqitarie univerzi v iijt na 250 dolarjev slovensko podjetje GORENJE PACIFIK, 7J, izide pri Mladinski knjigi v Ljubljani antologična zbirka poezij in liričnih razmišljanj Rerta Pribca iz Canberre, pod naslovom PROZORNI LJUDJE. Knjigo je moč naročiti na naslov:Bert Pribac,37 Coekrane cresent, Theodore 2905 A.CT. Australia. S, 5. se n Melbourna prvič srečajo zastopniki in učitelji etničnih jezikov, ki se ukvarjajo z ureditvijo in sestavo učnih načrtov ali poučujejo določeni jezik. Na konferenci se dotaknejo osnutka učnega načrta za poučevanje tujih jezikov v /1. in 12. razredu srednje šole. Navzoči so tudi zastopniki Slovencev:iz NSW Murna Llčan in Olga Lah. iz Viktorije Aleksandra Caferiti. 24.5.sta pred štiridesetimi leti iz Lemonta v ZDA krenila v Avstralijo prva dva frančiškanska patra, ki naj bi začela živeti s svojimi rojaki in postavila temelje verskega in kulturnega življenja med avstralskimi Slovenci; pater K LAV D!JO OKOREN in pater BENO KOR BIC. 2(>,5. organizira Avstralska slovenska konferenca po vsej Avstraliji volitve v izvršni odbor Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Za podpredsednika je izvoljen Cvetko Palet iz Canberre, za člana pa Ivo Leber iz Melbourna. 2,6. nride do mirovno protestnega komemorativnega shoda Slovencev Viktoriji, ki ga organizira Slovenski narodni svet. Kljub slabemu vremenu se zbere pred Parlamentom več kot 300 ljudi z zastavami, nageljčki in transparenti. Govorijo predstavniki SNS-ja in mladine. 14.6,sprejme sydneyski Slovenian Studies Foundation Trust pismo od slovenskega podjetja Eurointernational iz Melbaur na, ]' katerem obljubljajo da bo "Euro tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagal Skladu za slovenski jezik, saj se zavedamo, kako pomembno je, da bodo tudi prihodnje mlade ge neracije avstralskih Slovencev doumele, da narod živi le toliko časa, dokler govori Svoj jezik in ohranja svojo kulturo. " 15A SLOVENSKA NOC r Sydneyu, d Slovenskem društvu Sydney, dohodek gre r korist študija slovenščine na Macquarie univerzi. Za zabavo poskrbi ansambel Veseli Gorenjci i pevko Olgo Gomboc. Žrebanje velike r Sem-tirolske loterije. Kulturni spored. Prisotni visoki gosti (i slovenske skupnosti in iz avstralskega dru Sne no političnega Življenja. med njimi Tudi g.Ted Grace. V drugi polovici julija je bila v Mel but trm t cela vrsta sestankov zaradi preusmeritve etničnih radijskih programov na SBS Radiu 3 EA- V imenu slovenske jezikovne skupine i, tudi A vstralec Carry Moore, v imenu ASK-ja pa se jima pridntii Se predsednik Marjan Kovač in ta delegacija se sestane i senatorjem Garethom Evansom. ministrom za zunanje zadeve. 19.7. se vrne v Južno Avstralijo iz Slovenije de le gar ASK-ja Janez Ritoc, ki jc prebil vojno v Sloveniji v svojstvu novinar-ja-reporterja za Južno A vstralijo. 24.1. premestijo medsebojne razlike predstavniki slovenskih dm ¡lev. organizacij in vodstvo Sveta slovenskih organizacij Viktorije s Slovenskim narodnim svetom Viktorije in se i k upaj dogovorijo, da bodo ustanovili pododbor Avstralske slovenske nablrke za pomoč Sloveniji!Australian Slovenian Relief Appealj. Nttbirka naj bi trajala i1 Viktoriji S me-secetdo konca oktobra). 27.7. priredi združena slovenska skupnost iz Sydney a dobrodelni večer, katerega ves dohodek bo Sel za pomoč Sloveniji. 27.7. obišče rojake v Queenslandu duhovnik iz Slovenije, Martin Horvat, ki daruje ™ nabirko z maše za popravilo cerkve v Zgornji Radgoni, ki je bila poškodovana i' času osemdnevne vojne v Sloveniji. 27. 7. Ji prične avstralsko gostovanje ansambla Hcnček in tO najprej v Perthu. ¿L7, se oglasi po telefonu Ludvik Martin iz Gipslanda. Pripoveduje rni o svojih vtisih s SSK in o vojni.Obljubi, da bo prinesel video kaseto, s posnetki vojne. 4.S. ima SNS Vic svoj izredni občni zhor, na katerega povabi tudi druge rojake. Štefan Merzel wti film o dogajanjih v Sloveniji in tako podoživljamo tudi mi svečano proglasitev slovenske neodvisnosti. Pogovorimo se Se o zbirki za Slovenijo in samo tega dne zberemo okrog 6.000 dolarjev. 4.8. pripravi svoj občni zbor tudi Slovensko društvo Planla-ka Iz Queenslanda, Za predsednika je izvoljen Stanko Heric (korajžni delegat ASK-ja, ki se je udeležil SSK v Ljubljani in ki se je bil pripravljen boriti v slovenski teritorialni obrambi, pa na srečo ni bilo red potrebno), za podpredsednike izberejo it Pionirki Franca Penka, tajnica postane Anica Cuder-mait, blagajnik Vinko Coper, nadzornik pa Franc Martman. ii' prispe sporočilo o pogovoru sydneyske slo nske skupnosti z ministrom Garry-jem Handom. 4JLobišče pater Bazilij majhno vasico v Viktoriji, Riddcll's Creek, kamor ga povabi avstralska anglikanska skupnost. Sli Sal i bi radi nekaj o neki Slo ve ni ji, so dejali, predite m pa to kje sploh je. Pater Bazilij se je rad odzval k molitvi za Slovenijo, ki ji je prisostvovalo tudi okrog 15 Slovencev, G.Uršic Marija iz St. Albania je prišla v narodni nosi, pokazala je kleklarsko umetnost, pater pa je govori! prisotnim kake po1 ure o Sloveniji, pokazal je tudi nekaj knjig in slik iz Slovenije. Tako je Se nekaj Avstralcev spoznalo deželico, ki seje tako korajtno uprla okupatorju, se tudi Sydney ski Slovenci odzovejo povabilu vodstva SBS radia 2 EA. zaradi nove razporeditve oddaj, po kateri naj bi tamkajšnji Slovenci izgubili eno uro programa na teden. Toda slovenska skupnost se ne da in pričel se je oster boj za obstanek... 12-S. radio ton na Radiu 3 EA v iMelbouniu. ki ga organizira-Jo slovenski radijci skupaj s pododborom Australian Slovenian Relief Appeal-a. Zberemo preko 26.000 dolarjev. 14J, se srečajo v Sydneyu referenti ASK za gospodarstvo, baierim se pridruži tudi dr. Boris Cizelj in drugi. Tema sestanka: Razvojni partnerji S i avenije. Tak je bi! tudi naslov gospodarskega referata za Svetovni slovenski kongres d Ljubljani, ki ga je izdelal dr, Boris Cizelj, s sodelavci Marjanom Kovačem. Alfredom Bretnikom in Dušanom Lajovicem. 22-8, se srečata v Parlamentu v Cenbeni z Opozocijskim ministrom za zunanje zadeve in šefom senata, Robertom Hi- cRottettafip rismo 87 JEZIKOVNI 1 KGTIÉEK Nadaljevanje s Stran i-Od Pisni a do Pisma llom Nevenka Gok-Oarke iz Metbourna in Alfred Breznik, vodja Slovenskega informacijskega urada iz Sydneya. Nevenka je v sodelovanji s Slovenskim narodnim svetom iz Viktorije in s pomočjo nekaterih njegovih članov sestavih dokument o Sloveniji na 113 straneh in hkrati predložila do kaze o pravici Slovenije do osamosvojitve. Več o tem pišemo na straneh S. I'. 23.S,. v petek zvečer, so se zbrali ■■ methourniki stolnici Slovenci in Hrvati v tisočih, da bi prisostmvali maši posvečeni domovinama Sloveniji iti Hrvaški. Eno berilo je bilo slovensko in narodne noše so prinesle k oltarju darove, otroci pa so v začetku DtaSe podarili nadškofu Fhmdsu Utttu. ki je vodit glavno mašo, oljčno vejico i slovenskim trakom. Na koncu so pevci iz Slinama in z njimi vsi prisotni, zapeli slovensko narodno himno. Več o tem na drugih straneh $.}>_ Z/Jf. Mi pride v roke sledeča informacija: SLOVENEC SE M-himna Svetovnega slovenskega kongresa. Člani celjske in Šentjurske podružnice SSK so dali pobudo, da se t' členu 7 Statuti SŠK doda pripomba, da ima Kongres tudi himno. Predlagali so pesem Gustava Ipavca SLOVENEC SEM Pesem je bita napisana pred nekako 100 leti, kot narodno hud i tet j s kn v takratni avstroogrski drtavi. GALA VÉCER V POMOČ SLOVENIJI V ¿'dnevu so pripravili v soboto, 24. avgusta poseben GALA VEČER V POMOČ SLOVENIJI. Večerje sydney ska slovenska skupnost organizirala v prostorih Kluba Triglav iu čeprav so bile vstopnice po 100 dolarjev po osebi je la večer prišlo kar 230 gostov, med katerimi so bili tudi avstralski. Program je vodil mladi Mark Breznik. Po slovenski himni, za časa katere so razvili dve slovenski zastavi, je nastopilo nekaj govornikov. Med njimi avstralski član parlamenta Ted Grace, velik prijatelj Slovencev, ki je i/j a vil optimistično prognozo, da bo svet takoj za Baltskimi državami proglasil kot neodvisno tudi Slovenijo, Govori I je tudi predsednik ASK Ma-Rjan Kovač, pa predsednik SNS NSW, Dušan Lajo-vic, kakor ludi predsednik Kluba Triglav Emil Ku-kovec. Dušan Lajovic je izročil dr. Borisu Ciziju plaketo na kateri je pisalo:Dobreniu Slovencu v dar. Dve de klici v narodnih nošah pa sta mu izročili velik šopek rož za soprogo. Dr.Cizelj se poslavlja od Avstralije. ker mu poteka službeni mandat- V Sloveniji bo vodja urada SVETOVNEGA ZDRU2ENJA RAZVOJNIH PARTNERJEV SLOVENIJE. Na slavnostnem večeru so še zapeli nekaj pesmi pevci pevskega zbora Triglav. V fond za Slovenijo seje tako samo na la večer steklo kar 26.000 dolarjev iu tako je doslej zbral Sydney okrog S0,000 do-laijev za Siovenijo.Bravo! Ni lisi i siromak, ki tii nikoti nJi imel, ampak .tisti, ki je imel, a izgubil, S prazne roko je Seiika gospodariti. /Slovenski pregovori/ Marta Skrbiš Profesorica slavistike Adelaide Jezikovni kotiček naj ne bi bil samo kotiček za popravljanje jezikovnih napak, ampak tudi prosi o r, kjer bo lahko tisti, ki ga to zanima, prebral še marsikaj, kar je povezano z lepo slovensko besedo. Slovenski jezik je eden izmed več tisočih jezikov sveta. Govori ga zelo malo ljudi, najbrž, manj kot tri milijone, in sicer v matični deželi in po svetu. O slovenskem jeziku lahko govorimo šele od 10. stoletja dalje, Pa si v grobem poglejmo razvoj tega, nam tako ljubega jezika. Slovenski jezik je del slovanskih jezikov, ti pa so del indocvropske jezikovne skupine, ludoevropski jeziki so jeziki, ki so se mnogo pred našim šteljem govorili na področju današnje indije iu Sovjetske z veze-vse od Indijskega oceana do Severnega morja, ludoevmpske jezike delimo glede na to. kako so iz-govarjali besedo za število 100. Del jezikov je za 100 imelo besedo S A TEM. del pa KENTUM, zato jih razmejujemo na SATEMSKE in KENTUMSKE jezike. Vsi slovanski jeziki, ki se med seboj lakral še niso ločili, spadajo med skupino satelitskih jezikov, saj imajo vsi število i 00 besedo "sto", torej besedo na črko s. j Angleščina spada med germanske jezike, ti pa so v kentumski skupini, saj število 100 izgovarjajo hundred, torej na glas h, ki je prišel iz glasu k,} Potem pa so se začela indoevropska plemena razseljevati s prvotnega območja za boljšimi življen-sk i mi pogoji Slovani so prvoino Živeli na ozemlju med Črnim in Severnim morjenifna področju današnje Sovjetske zveze). Vsi so govorili en sam jezik, ki ga danes imenujemo praslovanski jezik. Ko so se v 4. in S. stoletju začeli razseljevati na vse strani, se je začel ludi praslovanski jezik deliti na različna narečja, ki pa so se kasneje razvila v posamezne slovanske jezike. Po razselitvi slovauskiEi plemen na vzhod, zahod in jug Evrope, so se ivoritc tri slovan-ske jezikovne skupine:v^hodnoslovanska, zahodno-si ova nska i n j užn osi o vanska, Okoli 9) stoletja govorimo o jeziku slaracerkve-naslovauščiiia, to je jezik, ki sta ga grška duhovnika brala Ciril iu Melod uporabljala v svojih knjigah, da bi razširila krščansko vero med Slovani, Slnracerkvenaslovanščiiia(STCSLji se je pisala najprej v pisavi glagoltci, nato pav cirilici, ki se imenuje po Cirilu, vendar ni njegov >sizum". Približno od 10. stoletja dalje lahko govorimo že o slovenskem jeziku. Ampak o tem v naslednji številki Slovenskega Pisma. 88 tff&ventftp PUmo 29. JULIJ t Ml J a vri o mnenje Slovenija po devetdesetih dneh SPEM ■ Studio za politični in ekonomski marketing, N = 360 telefonskih naročnikov v Sloveniji, 17. in 18. julija » Anketi SPEM-a, ki so bile doslej objavljene v /jV-u, bile objavljene v Večeru ali Dnevniku. Koliko naj po vašem mnenju v pogajanjih popušia Slovenija oziroma njeni pogajalci? 1 Slovenija mora £e zaosiriti svoja pogajalska stališča. 19.46 doslej je ie preveč popuščala 2 Slovenija ne sme popusifl i bolj, kot je doslej, ko je 63.76 preprečevala nadaljevanje vojne 3 Sloveoija bi morala Se bolj popustili, za vsa ko ceno najti 5.03 skupen jezik 4 ne strinjam se s pogajali s preostankom Jugoslavije 5.37 5 ne vem 5 37 6 m9 ne zanima 1.01 Ali menite, da je na ozemlju Jugoslavije po preteku 90 dni še mogoča kakršnakoli skupnost Jugoslovanskih narodov? 1 da. ledaracija 1.01 2 da konicccracija 537 3 da gospodarska skupnosi 13.09 A da, povezanost samo nekalerih republik 14.77 S ne, ni mogoča 61.07 6 ne vem 4. 36 7 me ne zanima 033 JAVNO MNENJE Kako po koncu vojne? Ali bo armada še enkrat poskušala napasti Slovenijo? 1 Da. ker ie ved no čeli prevzeti oblast v drža vi in kar se ieli Sloveniji maščevati za vojaški neuspeh 45.36% 2 Ne, ker se bo zaraoi teiav v lastnih vrsiah prisiljena podvreči nadzoru civilne oblasti 45.36% 3 Ne vBm. me ne zanima 16.15% Ali vidlle po tej vo|nl še kakršnekoli možnosti za oblike skupnega življenja na tleh Jugoslavije? i Da, ker nas bodo Se naprej povezovali gospodarski inieres 13.06% 2 Ne. ker ja vojna preveč peg lobila naše medseboino nezaupanje 74.91% 3 Ne vem, me ne zanima 12.00% OSNOVNI PODATKI DRŽAVNE MEJE VRMUBLIKJSLO VENIJI Na rjlimočju Republike Slovenije poteka I .S 18 lun državne rniije po kopnim, na morju in po rekah z Republiko Italijo, Avstrijo, Madžari ko in I trvnikn. Nu območji državne iitcjr s sosednjimi državami ju .skupaj II3 mejnih prehodu v, od tega mednarodnih, ÍÍ4 mejnih prehodov zu obmejni promet in 13 mejnih prehodov oz, prehodnih mest p» puselmih Sporazumih. Republika Slovenija meji sm zahodu z Republiko Italijo, s katero ime lun meje na kopnem in 10 NM(20 km) na mrirju. Na iej m rji imamo 1? mefeih prehodov za mednarodni promet (cestni, pomorski, železniški, letalski), mejnih prehodov 7.3 rihmejm promet, nekaj je kmetijskih pnlludov in planinskih pn-liotlnih po posebnem sporazumu. \;r severu ihe|| Republika í11 menija t Republiki) \vsirijrj v dolžini :ll;i km. Na lej meji imamo 19 mejnih prehodom m mednarodni promet, mejnik prehodov xa obmejni promet in II planinskih prehod ni lr mest pa prisebnih spora/um i k Na severovzhoda poteka v dolžini litó km državna meja z Repu lili ko Madžarsko. ^a lij lntj' ¡manió 2 mednarodna mej-mi prehoda. Državna nuja meri Republiko Slu ven Ljn in Kepuhliko Hrvaško je dolga 5-Ki km; orl lega poteka 240 km meje po rekah (Dragonja, K ulju, Sodi in druge) tn 3 km po kopnem. Nj meji z Republiko Hrvaško je bilo 2:5,0.91. vzpostavljeno H mejni It kontrolnih točk iti sicer: Seč ovije. Dragnnja, JtJ-iiine, Medika, Ob Rije, Doltovee, G mikov) c In drugi. Število prebivalstva v slo vehi ji Zivml z j statistiko iii olijaviL Jctteüc podatke po tprUlkem popim: V Slovi niji živi I mJijrm 97J.S39 prebivalcev. V Ljubljani živi 269.661 pniliivstrtv, v Mariboru 103.4:1], v Celju ■52.15Í, v Kopru 14.i66 in v Novi Gorici lí.DüO prebivalcev, cm i J SLOVI cl /ivi Pfi&vmsf^ Phmo SLOVE NSK A TI S KO VN A AGENCIJA SLOVENIAN PRESS AGENCY 89 Slovenska tiskovna agencija STA jc začela 20. j unija IWI s svojim poskusnim oddajanjem. Njene informacije za zdaj sprejema več kot sin naslovnikov po svetu, v slovenskem in angleškem jeziku. Namena STA-Slo venske tiskovne agencije sta sprotno in hitro informiranje lujih medijev in drugih institucij v tujini O dogajanjih v Sloveniji in istočasno razvoj pretoka informacij za potrebe si o venski li medijev. V Ljubljani j« bila avgusta zalo dobro obokana novinarska konfcrcnca, na kateri So sodelovali slovenski minister za notranje zadeve Igor Bavčar, obrambni minister Jane* Janša in minister za Informiranje Jelko Kacin, Prisotne novinarja so seznanili i nekaterimi aktualnimi dogodki v Sloveniji od sprejetja Brionske deklaracije dalje. Janez Janša je med drugim tudi razložil načrt jugoslovanskega vojaikega vrtia, ki ga je sestavi! general polkovnik Blago je Adiii, ki govori o ponovnem napadu jugoslovanske armade na Slovenijo, toda šele potem, ko boiavieia HrvaŠko... -- STAL1SCA NAČELNIKA GENERALSTAliA JUGOSLOVANSKE ARMADE GENERALPOLKOVNIKA ULAGOJA ADŽICA, IZREČENA NA TAJNEM SESTANKU Z VISOKIMI OFICIRJI, DNE 5.8.1991 ODNOS JA 1)0 SLOVENIJE -Odločitev Predsedstva Jugoslavije o umiku enot JA iz Slovenije je laklična poteza, katere cilj je preprečevanje eskalacije vojaškega spopada J A s Teritorialno o hrambo! TO} Slovenije, s ciljem, da se pridobi na času in da se J A izogne izgubam v lasinih vrstah: -J A mora čim dlje zavlačevati z umikom enot iz Slovenije, postavljati mora razne dodatne zahteve in s tem omogočili nadaljnje vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, istočasno pa mora stalno groziti s povračilnimi ukrepi v primeru, če bi TO RS poizkušala preprečiti aktivnosti JA; -potrebno je onemogočili konsolidacijo razmer v Sloveniji z uporabo lažnih obtožb, groženj, diverzij in aten lalov. Nekatere zapuščene objekte minirati in pripraviti za rušenje s pomočjo daljinskega aktiviranja ob določenem času: nekatere slaiešijie J A so prestopile v TO po nalogu varnostne službe J A, js ciljem, da se jih uporabi v kasnejših akcijah za delovanje v zaledju obrambnih sil Republike Slovenije; ■p o I robno je prekiniti poslovne vexi s slovenskimi podjetji; -postopoma je potrebno umakniti z ozemlja RS vso premično lastnino JA, z objektov demontirati tudi opre mo, s ciljem, da se TO Slovenije ne omogočijo pogoji za namestitev in delo v teh objektih! -po umiku glavnine enot. lastnine in družin vojaških oseb, in sceni ra I i povod za povračilne ukrepe z angažiranjem letalskih sil, ki bodo dejstvo vale po objektih infrastrukture in gospodarstva JEJ1RSKO ELEKTRARNO KRŠKO JE TRERA ONESPOSOHITI Z NAPADOM NA SKLADISCE NUKLEARNIH ODPADKOV IN ZUNANJE NAPRAVE, ki so potrebne za delo Jedrske elek I ra metlic pa v primeru razdružitve s ciljem ustanavljanja zveze ali pristanja, da Slovenija oslaiic v federaciji); -v sodelovanju s srbsko koalicijo je potrebno naredili vse. da oslabi volja iu odločnost vodstva in naroda Slovenije za razdružitev od Jugoslavije. V ta namen uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in metode, predvsem na ekonomskem, monetarnem, zunanjepolitičnem in vojaškem pudročju. Preprečevati dogovarjanje med političnimi subjekti v Jugoslaviji v loku reševanja krize in v iskanju rešitve o nadaljnjem sožilju narodov Jugoslavije; -v primeru olcže vanja umikii J A iz Slovenije in zavlačevanja pri predaji zaplenjenih sredstev, opreme iu objektov J A jc treba izvršiti opozorilne letalske napade na izbrane cilje ali pa prekiniti umik enot in jih zadržati v popolni b/p oa področju Maribora, Ljubljane, Poslojne in Novega Mesta; -predstavnike Slovenije je potrebno Stalno izključevati iz procesa dogovarjanja republik in potrebno je stalno vsiljevati opcijo J A o rešitvi Jugoslavije, z namenom, da se noben problem federacije in njene eventualne razdružitve ne rešuje brez vpliva in sudclovaiija vojaškega vrha: -financiranje J A se mora reševati izključno s primarno emisijo in prihodki federacije ler maksimalno porabo zveznih blagovnih rezerv, po potrebi pa tudi s prisil ni in odvzemom lastnine republik in državljanov (podjetja!; -s kombinacijo raznih ukrepov, v sodelovanju z vsemi člani srbske koalicije, jc treba maksimalno ekonomsko izčrpati Slovenijo in jo na ta način prisilili, da se odpove razdružitvi-pri tem jc treba manipulirati z vse večjim sucialnim nezadovoljstvom prebivalstva in ga usmeriti proti organom oblasti; -čim bolj podpihovati teritorialne aspi racije sosednjih držav po delih ozemlja R Slovenije in R Hrvaške, 90 tff&V&ufag Pismo KULTURA in Se kaj Uredniško NOVE REV]JE jc izdalu pubiikaciju o vojni v Sloveniji v ang1eičini:THE ČASE O F S LOV EN iA jc predstavitev pololaja Slovenije, preteklosli in njene zahteve danes. Zjloinica Mladinska knjiga je v počastitev rojstva neodvisne in samostojne države Republike Slovenije izdala knjigo POZDRAVLJENA, SLOVENIJA V slovenščini so do sedaj natisnili 5.000 izvodu v, nekaj pa tudi v nemSčini in angleščini. Knjiga je dopolnjena izdaja k Atlasu Slovenije. VOJNA V SLOVENIJI je dokumentarna knjiga v sliki in besedi, ki je izšla S. avgusta letos v slovenskem in angleškem jeziku, Izdajatelj jc Mednarodno tiskovno srediSče v Ljubljani. Cena je 350,00 d in.Naročila sprejema: Mednarodno tiskovno središče Ljubljana, Poljanska JI, p.p.45,61 000 Ljubljana. Slike Stanislava Ropotca v ljubljanski Equimi-V ljubljanski L^uimi so 26. junija odprli razstavo slik pomembnega sloven-skega slikarja iz Avstralije Stanislava Ropolta, Na tej njegovi prvi samostojni predstavitvi v Sloveniji bo na ogled deset del iz različnih obdobij. Stanislav Ropotec se je rodil leta IVI 3 v Trstu, med drugo svetovno vojno je bi! britanski častnik, leta 1948 pa jc odšel v Avstralijo, kjer seje kot slikar dokaj hitro uveljavil. Leta 1961 je dobil pomembno nagrado dlake za reli-giozno slikarstvo. Njegove slike so v pomembnih zbirkah In muzejih v vseh narodnih galerijah v Avstraliji. Britanska kraljica Elizabeta ga je leta I9S9 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Plečnikova šola in "Ognjišče" na razstavi-Pod naslovom "Ognjišče akademikov arhitektov" predstavlja Arhitekturni muzej gradivo iz Mečnikove zapuščine. Revival Plečnika je zadnaj teta dobil že tolikšne razsežnosti, da se vi as ili zdi, kot bi veliki mojster bil edmo, kar premore polpretekla in siceršnja slovenska arhitektura. Arhitekturni muzej pa tokrat širši javnosti predstavlja zanimiv del manj znanega gradiva iz Plečnikove ¿apuSčine, ki je tesno povezana z zgodovino arhitekturnega oddelka ljubljanske univerze in z začetnim obdobjem arhitektovega delovanja v Ljubljani. Mariborski KAUST uspešno gostoval v Mehiki. Mariborska Drama SNG je sodelovala pred kratkim tla tretjem mednarodnem G ran festivalu Ciudad de Mexico. Mariborski gledališčniki so dosegli v Mehiki nepričakovano popularnost in uspeh, pridobili pa so si tudi nove aranžmaje za gostovanja povsod po svetu, V počastitev 400. obletnice GALLUSOVE smrti so Slovenci doma in posvetu pripraviti različne svečanosti .Natanko I&ju* lija je namreč minilo 400 tet, kar je umrl največji slovenski skladatelj Jakobus Gallus, V Gallusovem letuje izšla tudi posebna znamka. Slovenski TV dnevnik v ZDA-Stovenski študentje, profesoijj in drugi, ki delujejo v ZDA, so povezani med sabo in s Slovenijo prek elektronske pošte. Po eni Izmed takih povezav, tako imenovanega Kok Pressa, je P.A. opozorit bratce elektronske pošte na dodaten vir informacij iz Evrope Oziroma doma, ki ga je odkril na univerzi(Norti)-western University), kot piše, čisto po naključju. Gre za sistem satelitske televizije, imenovan SCOLA, ki posreduje"dncvnike" iz 29 držav v izvirnem jeziku.Na žalost je dnevnik TV Ljubljana na sporedu po navadi ob J.30 zjutraj, torej v času, ko so laboratoriji instalirani za posebne jezikovne skupine zaprti, Tako zaprosijo, da ga posnamejo tla video kaseto. TURJAŠKI GRAD BO REŽEM PROPADA Kapelo so že obnovili, kdaj bodo pa še ves grad ša na vedo, saj primanjkuje finančnih snedstev.Tudi viteška dvorana je dal no obnovljena in primerna za rajne kulturna prireditve. PRI SOKOVNIKU NA PODOLŠEVt še kar naprej poje žaga. Kmetija Bukovnik je menda najvišja ležala kmetija {1327 r.m.|r hkrati pa se tu ukvarjajo s kmečkim turizmom. Imajo transverzalni žig za Grohat, ki bo odprt letos septembra m je lepo izhodišče ia vipon na Raduho, mnogi alpinisti pa tudi prespi jo preden gredo plezat v sevamo steno Raduhe. VRT VSEH SVETIH ODPRT V POČASTITEV KONGRESA Plečnikove Zale, Vrt vseh svetih, kot je centralno ljubljansko pokopališč* poimenoval sam arhitekt, ;o bile dolga teta opuščene in zanemarjena, a zdaj sn naposled spet namenjene prvotni funkciji-pogrebnim slovesnostim, Približno polovico obnovljenih poslovnih objektov so slovesno odprli kot počastitev Svetovnega slovenskega kongresa. Nekaj kapel, por tal in molilnice zaenkrat i* čakajo na restavratorska in prenovitvena dela, ki naj bi jjh dokončati še letos. GORNJO RADGONO so začali obnavljati. Med osemdevno vojno v Sloveniji je nastalo v Gornji Radgoni za 450 milijonov dinarjev škode. Strokovnjaki končno škodo še ocenjujejo Radgončani so v ta namen odprli pose ban žiro račun, na katerega se steka denar za pomoč ta mu kraju. SNEŽNA JAMA POD RADUHO j« med vsemi snežnimi jamami v Sloveniji mod najmljaSimi in najbolj nenavadnimi. Tu se združujejo kraški pojavi in večni sneg. Za obiskovalce j* jama odprta šale od lani, Gre za veliko slovensko posebnost ki ponuja dvoja: čudovita podzemsko jamo in hkrati snežne kapnike. Veliko je takih, ki si pridejo sem odpočili živce, saj je na bližnji planini Loki lepa idilična koča.Do tega kraja se prida kmalu za Ljubnim v Zgornji Savinjski dolini, V gozdovih, na poti do Snežne jama se lahko sreča tudi prenekaterega lovca, saj je tu pravi lovski raj. Sam ogled jama traja tja do treh urr lahko pa je tudi skrajšan. POSTOJNSKA JAMA-kraški biser, ki že od leta 1813, ko jo je odkril domačin Luka Čeč, privablja že lata številne obiskovalca, letos pa jo zaradi vojne v Sloveniji precej samevala, Glavna turistična sezona se je končala, ša pred no se je začela. ZBILJSKO JEZERO nameravajo rojiti prihodnja lato, ko imajo v načrtu saniranje jezerskega dna in ureditev obeh bregov. Jezero je bilo včasih privlačna točka, saj je od Ljubljana do Z bil J le 15 kilometrov. Zaradi bolnega ja/ara in zanemarjenosti turističnih objektov so se mnogi iačeli kraju izogibati, ŽALEC-Prl farni cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu j« bila julija letos velika slovesnost. Mariborski pomožni Škof Joiaf Smej jo blagoslovi) dva zvonova, ki skupaj tehtata več kot 1 600 kilogra-mov in obnovljeno car kav. ČRNI VRH NAD IDRIJO je prizadela 1. julija lato*, v času vojna v Sloveniji katastrofalna eksplozija v vojaikem skladišču, Ljudje so takoj prijeli za delo in počasi popravili vie kar ja eksplozija uničila. Uničena so bila domala vsa stekla in v Trebčah skoro ni bilo prizadete hiša. Nekaj poškodb je bilo tudi v vaseh Zadlog in Podgriže. Veliko je bilo poškodovanih streh. Moja dežela tff&oent&ç 'Phmô 91 GOSPODARSTVO vojna Skoda v Sloveniji PrtJmet obravnave občinskih ocenjevalnih komisij so kmetijstvo, gozdi rs Ivo. lokalne ceste, komunalne naprave, industrija, slano vajijsko gospodarstvo, obrt in trgovina. Republiška ministrstva pa bodo ocenjevala Škodo, ki jc irpijo turizem, zdravstvo, energetika, vodno gospodarstvo, ccstni, železniški in prisiinilki objekti, objekti letalskega prometa icrpoitni, televizijski in radijski objekli. Seveda se vsak dan i nova pojavljajo nove ocene škode.... SKUPNA SKODA naj bi po sporočilu, ki gaje izdal podpredsednik vlade dr. Le o SeSerko S. julija presegla 2 milijardi 700 milijonov USD, kar jc 40 odstotkov več, kot znaia celoten republiški proračun. KATASTROFA ADRIE AIRWAYS Putem ko je nekaj njenih letal ostalo zablokiranih na zaprtem bniiikcm letališču in Jugoslovanska armada uničila dve letali, od kalerili jc bilo eno skoraj nov airbus A 520., !ri letala pa je poikoduvala, jc morala družba najprej ustaviti svoj promet v Jugoslaviji, kmalu zatem pa tudi v tujini. Ocena ikodc: vsai 100 milijonov USD. Poškodovanih je 520 km cest, od tega 137 km magistralnih. Uničenih jc bdo okoli 45 tovornjakov in avtobusov, vsaj toliko pa jili jc bilo poškodovanih, Skoda je tudi na oddajnikih radijskih in televizijskih napravah, ki jih je jugoslovansko letalstvo nekajkrat bombardiralo. HOLMEC Uničeni mednarodni mejni prehod HOLMEC naj bi bil po predvidevanjih obnovljen še letos, VOJNA JI; UNIČILA tudi mejni prehod Šentilj, i levilo privatnih h iS po Sloveniji, gospodarskih objektov in proizvodnjo, turizem in drago, KDO PA ZDAJ SE POŽIRA SLOVENSKO LASTNINO? U Srbije prihaja vse več ukazov podjetjem v sami Srbiji, Boani in Hercegovini in drugod z enostavnim "ukazuje sc,,," In tako se nacionalizira in prisvaja slovensko in ludi hrvaško premoŽenje. Tako dobiva Gospodarska zbornica Slovenije v zadnjem ¿asu vznemirljiva obvestila iz nekaterih območij Jugoslavije 1er iz tamkajšnjih slovenskih podjetij, ki z njimi poslujejo, da tam-kajinja pudjetja pa (udi organi obla5ti(občinski) blokirajo piailla obveznosli pravnim in fizičnim osebam iz Slovenije, da poteka zaplemba objektov, opieme in drugega premoženja slovenskim podjetjem ter prilaSčarije imetja njihovih predstavništev. SLOVANSKA PODJETJA IMAJO TEŽAVE z dobivanjem naročenih surovin in reprodukcijskega materiala te južnih republik, po drugi si ran I pa podjetja v teh repu bli kali zmanjšujejo naročila ali pa jih v celoti prekllcujejo, nekatera pa jca dobavo nekaterih vrst deficitarnega blaga oz. malerialov zahtevajo vnaprejšnja plačila. Dogaja se, da tamkajšnje Službe društvenega knjigovodstva ne nakazujejo denaija na račune Slovenskih podjelij. Vse več je tudi novih primerov plenjenja denaija in premoženja podjetij iz Slovenije. zaplemba slovenskega premoŽenja v banja LUKI- Banja Luka je sredi lie takolmenovanc Bosanske Krajine, ki naj bi se priključila hrvalki Kninski Krajini-obt pa sta srbski. Obe tudi sprejemata ukaze iz Beograda. Tako je s, julija letos občina Banja Luka dala ukaz in v spremstvu miličnikov zaprla vse trgovine in skladiJča slovenskih podjetij, med njimi veleblagovnico Trig) a v in pohištveni salon Lesni ne, Baje je razlog za zaplembo nadomestitev Škode, ki so jo imela tamkajšnja podjetja in zasebniki zaradi vojne v Slove njji.Kdo bo pa plačal Škodo Sloveniji zaradi vojne? EMONI ZASEGLI ODKUPNO POSTAJO V KRU&EVCU Žrtev pravnega nereda v takolmcnovani državi Jugoslaviji postaja tudi ljubljanska Emona. V KruScvcu soji tamkajšnji oblastni organi zasegli odkupno pbitajo. Samo v Srbiji ima Emona ie tri podobne postaje. Proti lakim samovoljnim odločitvam v Emoni protestirajo, pa kaj to pomaga? Iz Srbije prihajajo odgovori;Zah valile se politiki. Sama zgradba in oprema v KruSevcu sta vredni 2,5 milijona dolarjev. SRBIJA ZAPLENILA slovenijašpgrt Prilasti lev grozi 11 trgovinam iz Srbije, podobna znamenja pa prihajajo tudi iz Črne Gore in nekih delov Bosne in Hercegovine, Iz teh trgovin bodo naredili trgovine Srbijašport. ZA ROPANJE SLOVENSKIH TODJETIJ NI OPRAVIČIL Predsednik slovenske vlade Lojze Peteric opozarja, da osamosvajanje ni povzročilo nikakrine škode podjetjem v drugih republikah, Peterle je zalile val od Anteja Markovi ča v posebnem pritožnem pismu takojšnje ukrepe za preprečitev takšnih dejanj. Odgovor je vnaprej znan-kaj pa je pričakovati od hrezpravne driave v kateri vladata le še nasilje, ropanja iu ubojstva, IZŠEL PRIROČNIK ZA TUJE GOSPODARSKE PARTNE-RJE-25. julija so v Centru za mednarodno sodelovanje in ra> zvoj na tiskovni konferenci predstavili izdan promocijski priročnik SLOVENIJA- VaS GOSPODARSKI PARTNER. Namenjen je tujim poslovnim krogom, ki se zanimajo za sodelovanje s Slovenijo, v njem pa so zbrani skoraj vsi najpomembnejši podatki o slovenskem gospodarstvu, LlPfCA-Mednarodna konjeniška federacija je ie oktobra leta 1989 v Barceloni sprejela kandidaiuro KTC Lipica in določila Lipico za organizatoija letošnjega evropskega prven siva v dresumem jahanju, ki bo od 11, do 15. septembra. Po udeležbi bo to pravzaprav svetovno prvenstvo, saj bodo na njem sodelovali vsi nosilci z evropskih in svetovnih prvenstev, kot tudi evropski nosilci medalj i olimpijskih iger. VINSKI SEJEM-Gospodarsko razstavišče Ljubljana je kljub vsemu pripravilo letošnji 37, mednarodni vinogradniško-vinarski sejem. Enaindvajsctčianska komisija je ocenila prek J200 vzoiccv iz 21 dri.av, Samploni so postali vinjak (500 RUBIN, viljamovka iz FRUCTALA in čokom in t iz FRUC-TALA. Na ocenjevanje brezalkoholnih pijač je prispelo 29 reorcev iz dveh držav. Odlikovanje grand pri* '91 so prejeli izraelski muscat grape juice ter Fructalov kaJasti b reško v coctail, marelic ni kašasti coctail in kašasii bananin sok. viriilnfomiacije iz Slovenije in, Delo, Slovenske novice Slovenski informacijski urad Sydney. 92 tffev&t dfig Pismo ZAKON O DRŽAVLJANSTVU REPUBUKE SLOVENIJE Na podlagi ločkc 37'J člena 1'stavt RepuMike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slnvcnljc ukaz o razglasitvi zakona o državljanstvi! Republike Slovenije. ki ga ji sprejela Skupščina Republike SlnVcilijc lili M-jali Družh-nopolitjčnegj zbora ¡11 Zbora občin din- 3. JUtlijJ 1901. Šl.0100-1/91. Ljubljana, dne 5. juiiijm IW1. Predsednik Milan K uran povzetki -Državljan Republike Slovenije. ki ima Imli državljanstvo Luji: države, se na < hI mu hč ju Republike Slovenije š|i:j<; za državlja-■ ■ i i Ke publike Sloveniji', te mednarodna pogodba ne določa drugače. -DreSVljanSiVO Republike Slovenije fie pridobi; 1.pO rodu, 2.z rojstvom na območju Republike Slovenije, 3.z naturalizacijo, to je ■ sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje, 4.po mednarodni pogodbi. -¡'oprodu pridobi drijvijjmitvo Republike Slovenije otrok: I .če it a ob njegovem rojstvu oče in mali državljana Republike Slovenije, 2.če je ob njefpvem rojstvu eden od staršev državljan Repni.-like Slovenije, ¿3.če jn ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Repu. bliki .Slovenije, drupi pa je neman ali je neznanega dna-i pijanstva a! i je brez njega, nI rok pa je rojen v tujini. -V tujini rojeni otrok, kaleregn «Jen ¡nI staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republiki Slovenije, drttri na je tuj državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije ee je do dopolnjenega I (J. leta slarosli priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega lil, leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije, Državljanstvo Republike Slovenije pridobi ludi tista oseba, starejša od 111 let, če se do dopolnjenega 23, lela starosti z izjavo opredeli za državljanstvo Republike Slovenije. ■I naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki prosi za sprejem V državljanstvo Republike Shi-venije, če izpnlujuje naslerluje pogojih: 1,da je dopolnit.i lUlet, 2.da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, 5.da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih ;> let pred vfoatvjjjo prošnje, 4,da ima zagotovljeno stanovanje in da ima zagotovljen trajen Vir preživljanja najmanj v vuina, ki omogoča materialno _ in socialni) varnost, s.da obvlada slovenski jezik v taki meri, da !ir I ah ko Sporazumeva e okoljem, 6.d a rti bila V državi, katere državljan je, ali v Sloveniji oliso. jena na zaporno kasen, daljšo od enega lela. za kaznivo de. janje, za kamro se storilec preganja po uradni dolinosti, če je I o dejanje kazniv.» tako po predpisih njene države kot |u ^ lii po predpisih Republike Slovenije, ji ni Lila «rečena prepoved prebivanja v Republiki Sloveniji. «.da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, vam ost ali obrambo države. .Slovenski izseljenec in njegov polomec do tretjega kolena v ravni črti lahko z. naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije, Če dejansko živi V Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in če izpolnjuje gornjih osem točk, -Oseba, ki je poročena z državljanom Republike Slovenije, lahko z naturalizacijo pridom državljan ¿t v» Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno eno leto in če izpolnjuje gornjih osem točk. -Državljanstvo Republike Slovenije preneha: 1.z odpustom, 2.z od rekom, 3.z odvzemom, I. po mednarodni pogodbi. -Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije, /a delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim in. telesom Republike Slovenije, se šteje; 1.Če OSeba pripada orna niz., ir ij i, katere aktivnost meri lia rušenje ustavnega reda Republike Slovenije, 2.če oseba kot pripadnik (nje obveščevalne službe škoduje inleresom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države, -Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne ¿3. decembra 1900, prijavljeno stalno prebivališče v Itepu-bliki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlo^o pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Otrok do dopolnjenega 18 leta slarosti pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona. -Oshe, ki jim je bilo odvzelo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva, pndoficiijam in oficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti domov, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju m pobegnili v tujino, kot tudi osebam, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi in njihovi olroei, lahko pridobijo d ržavljanstvo Republike Slovenije, če v enem letu od uveljavitve lega zakona vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. Fod pogoji i/, prejšnjega odstavka lahko pridobijo državljanstvo Republike SI ovenije slovenski izseljenci, ki jim je prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z. odsotnostjo. Pripomba: Za slovenske izseljence v tujini in za pripadnike slovenskih manjšin v zamejstvu bo veljal sprejem v dniavljan-Slvo Republike Slovenije brest vseh pogojev, Načeloma Iki možno uvojnn državljanstvo, vendar v čim manjšem številu. ZAKON 0 POTMI i LISTI I i Potni listi bodo veljali 10 let in podaljševanja ue bo. Državljani mjajši od I« let bodo imeli potne liste Z veljavnostjo > let, tedanji jugoslovanski potni li*li boHJo Veljali Še 1-2 le. Li, kot bo pač dokončno določi! zakon. IVvi doveniki potni listi SO že natisnjeni, gre za vzorčne primerke. Eden je zelene, drugi niodrc barve iII doslej še ui odloči tve za do konč ni dizajn. S potnim listom in vizo. Če bo potrebna, bodo tujci lahko ostajali v ^loveniji do 3 mesece. Do 30 dni pa tudi samo z osebno izkaznico alt drugim doku men lom. Za določene države bi lahko veljala Je osebna izkaznica. $ievetit&& Piano KAKO SO SE OSAMOSVAJALI DRUGI Kdaj n? (današnje) cvroftlko dTiase »natopile- - Vsaka - -iVLijosiillitistojnusf. Po «tA:cediiem redu .. * Albanija jc razelisilii jvojo sa mnslujnost med pm> balkansko VOjlUS, tli SO jI MScdl JltldO HfL'lill fill CZL-E1ll|U - tfliL' 2 S DDWmbrl IVI2. * iiilrtrrj |ll dohilii >aittosiojnost /i.1 <>d Kuril Velikega, formalno pa mj ji jo priznali i scpicmhrj leta I27H * Avstrija, daiuiiiia republiki, je samostojna ud leta [jHHUivnii potrjena Jcla l«5); Avstrija se je kot drfiiva oblikovali! oh nastopu Hahstiurianov tli7N), 11 Ncmlte e je izstopila leia L H flit. * Ik-lpjja jc razstaiila umoitiijrioa najprej II. janaarja I TiNi (idruiene belgijske drŽave), št enkrat pa J oklubra lfl3ra lili. repulilišku pa dva ledna katnejc * l>u.iiHku ima neprekinjenodržavnop od I tarokla Blannda. ki je idruiiloicrn-ljL'(t;iiiii referendumu) nagl^li »rnoftojno repuUilio. * Ihilijj m je k-ra IStil oNiko^alit kot sinnostnjns kmljcvin». Il.1,1 1 S-lti p;i \< [MMtala tnuMikii * Ju^sluviju ji: iNi^lnla I decqpiln i^lfl; KptMfitajehiLi nurpliiM;naleta I'JJS * Lletfi- tin^trHi ic ku I miti i^siiipil ii Ntiniks zk« iit 12. juliju tB06 Hiklrial umostojiM kneievimo * l.rlonij» ju istt^iiii a Suvjcr- ite J^lfi novtnihra I'ilS. IVj lipuh sacrtOitffljftOili (jc lv-10 spol uklirala IS. niarra IV^I!. • I.iua iutupilu v Sovjetske ivgt Iti. ffbraarja IV]Ji; po¡UubiiiungsUjMisli(jc le*» hpet ukltcala J. iiovemhra l[ojna republika pa Je bila oklieana I ft. novem lun iflis. * Maltiije poiialiiKftidviiua 21. septembri 1964 * Mumije Francija priznala »mtiMOjrtiiM |(Kid njenim pokniviieljslvoai) 2 i. luliruana HSy. ■ Nemtija jc ulilikt^-ala jf^ii ilrii^noil pu Verdun i in h t in ska si: ]e udcupila od Španiji: in razglasila unH9lojr □((>1 2 ^ julija I SHI I pri/a :i I jj je iclc W«lialski mir - IfiJSl 4 Nimvilhl, je iii.'it;isi]a -nvojo sanoslojnasl 27. nktu^ira l*)[l> uli odcepitvi od Sst5ske. • Pnljska je obnovila svojo saniuilnj-nosl 7. okielbn IVI Ji. * Furiugnkka se jc oklicnla za kTaljcviiHi leta IliV. samoitnjinisl jc oklicala potem ic 1. deecmtna Ifi-ill. ko $e je odccpila od Šp.uiiic. • Himni nija piislal^ sanmimjn;i po dolo£tqh licrlinskcjji kongresa - julija ]Ji t Ssn Marino jc hil ustanfivl|cn (po lcicndi) septembra 3111, leti i<>31 jc dri:LUi,ii pri/nal p:ipci * Smjdska n«;i jv bilu uradno rarfhnena nekaj let po oktobrski rcvuluciji - .Vil, decembra 1922 * Španija jc bila oNikuvana p-i nlruiilvi Katlljjc in k.iMlnuijL-lcr.1 rcpuNika |c bila okbrana leta IV J1. kraljevimi pa ipet IVJ7 • ^hedska ima neprekinjeno drlaVIMSlod 7 Muittpi * S^irt je »tela naslajali kn( UinEedcracija Lav^USll 12VI ob ilipfisegi veinc iveslohe Ueh prakantonov- famoitoj-nosi jc hila dokonino mednarodna potrjena iekr J. Acsifalskim mirom 116-1«). • Tirčija, ki ima driavnwt od 13. stoletja [Lil|c. jc hila Oklica rta ta republik«; lelt) 1923. * Vatikan dcdif nckoi velike papeikc države, jc dobil famoftojlHfl orl Musstili-nJ| 7. junija 1S2J4. # Vclikaitrilailuftncsujesviijndri;ivnHisliid Iti. stnlctjn dalje. LOTEVA SE JIH TONE PARTLJIČ TELEGRAMI SLAVNIH OSEBNOSTI GIANNI DE MtCHEUS Prosimo JLA, naj So enkrat napade driavo Slovenijo, da jo bomo končno lahko priznali, dLO/S MOCK Zakaj imam naenkrat tako rad Slo ver ce? Ker za sos&de ne maram SrbovJ HUSEIN Spo£lovanl jugoslovanski generali! Razumem vas in sem solidaren z vami. In - kako se že rete alpskim Kurdom? HANS-DIETRICH GENSCHER Seveda sem rekel, na] se jugoslovanski narodi sami dogovorijo med sebDj. A nisem rekel, da i orožjem. MIH At L GORBAČOV Me komentiram Jugoslovanskih dogodkov. Imam sam p revet Slovencev, DOBRiCA ČOSIČ Prav, naj v Sloveniji ponovno tiskajo moje Delitve, Honorar od slo pa m zvezni carini. GEOflGE SLfSH Please, I ell me again! Where la this bloody country Slovenia? 0, Balkan! Shit I (Prosim, povejte Je en krati Kje je ta presneta dežela Slovenija? O. na Balkanu! S ran je!} 03 PEREZ DE CUELLAR Koliko mrtvih? Okoli 50? Še nI zrelo za Varnostni s vel OZN I MATI TEREZA A je s Te reza Kesovljo vse v redu? 93 The Economist ¿7 SASMlMG JAPAN'S CARS BLU^PBJWr FOR 8MT/W ~ '.VHOCANOWJ A G ANK' i i ifli^es v uccncn ,'T " S»jpplefn(Nil «Festival h 1 Amj. jus St Ulot\h tffovent&g 'Pismo' uxoxr VP ■M S Znani časopis airier i ških Slovencev AMERICAN IIOME-A M L Rl S KA DOMOVINA. ki izhaja v Oewluidu, jc svojo itevilko od 1. juliji v «loti posvetila razglasitvi samostojne SJoTHC-nyc in njentmu odporu proU brutalnemu napadu jugoslovanske anrtade. it in cclo prvo slran jc glasilu lapittlo zapis"Lct Slovenia Survive !"Pod teitl geslom * je bik objavljena fotografij» iti renske man ifeslaetjt prid Bela hišo v 2 Wisliinjtonu z velikim napiwm na transparent u"liog naj Ulsjeoslovi »S svobodno Slovenijo!" V časopisa je Malv; Roeiman opozori] bral« T* na naslanek ZDA, to ju bilo V delil ajacjji za neodvisnost navedeno, da sc ZDA enostransko ločujejo od britanskega gospostva..~ V ekskluzivnem intervjuju za londonski EUROPEAN je predsednik predsedstva Jugoslavije S lipe Meslč obdoliil Srbikegl predsednika Slobodana Mlloievič, da se obnaša kol Hitler pred draga svetovno vojno,,, Adrian Dinnat je pred kralkim v britanskem GUARDlANU razglasil Ljubljana za ene srediič svetovne avantgarde, ki prav zaradi liga zaduži. tlijo svsi reši pred vojaškim nasiljem. "Nijpomemhnejša stvar, ki jo je treba razuitictl V zvezi S Slov* mjo, ji " jt razlagal Dannat, "da to ni provinc»! no balkansko kraljestvo, «01-vcC kulturni živčni raze! Evrope", piše THE GUARDIAN Iz Londona, PREDORSKI DNEVNIK,. edini slovenski časnik v Italiji jc dobil ve lika pohval zaradi objektivnega poročanja o Sloveniji, Dnevnik pritaiuje med drugim tudi različna mnenja Slovencev v pu [lan ij j-Julijski krajini, ki so sicer ie (udi pričeli i zbiranjem denarne pomoči Sloveniji. V Londona je tiskovna agencija REUTLR objavila, da jc Srbija na sramotnem seznama, pravzaprav na samim vrhu teinimi Amnesty International, zaradi krinke človcštih pravic. Politika Srbije aa Kosovu je omenjena takoj za kršenjem človeških pravic V Turčiji. liri lanski časniki so pisali o aktivnosti Slovencev, ki živijo v Londona. Pripravili so nekaj demonstracij, v času vojne v Sloveniji pa je blizu poslopja jugoslovanskega veleposlanica vse dni gorela sveča, ob kateri jc Stal vsaj ea Slovenec. Poleg slovenskega Informacijskega urada, ki je VCS čas zagovarjal slovensko stvar, so sponlano Organizirali lUdi slovenski krizni center. Delegacija Slovencev jt med drugimi obvestita 0 tem kaj sc dogaja v Sloveniji tudi britanskega premiera Jolina Majo-ija. ' FLAMtNJO P1CC0L1 ostro triijzira ameriško vlado, ki je razumela L milo ali nič ..."tako daleč so bile velite nacije od jugoslovanski resničnosti, tako huda njihova brezbriinojt do ljudi, ti živijo v šestih [tpg. J hliklh in ki so nespodbjtno del evropske kulture...." je piial PICCOLl. Sovjetski Usk se previdno opredeljuje za enotno Jugoslavijo, eden 'izmed časnikov RABOCaJA TU I BUN A pa pesimistično navaja, da v Jugoslaviji vladajo strah, sovtfinost, iatost in gj® nkoba i n svetlobe na I koncu tuneli m videli— 'v WASHINGTON POST-uje profesor igodovinc nt Rj« University, Gale Stokes nipiial illed dragim tudi, da ZDA ne bi imelo biti StraJi 1 prstom pokazati m Srbijo-kot krivci vsega kar se dogaja danes na t Baltanu. Stokes pravi, da bo prav gotovo Se trelja Jugoslavija, ki rtaj bi nastala pO dolgih pogajanjih in to naj bi hita tiita Jugoslavija, ti naj bi jO antenška politika vzpodbujala. Todl predrto bi nastaja nova JuSo-slaiija se mori Stara raspasti,., FG1PT1AK GAZETTE ni prinaia optimističnih odgovorov na vpraša-■lja ali sc bodo krvavi dogodki v Jugoslaviji ustavili ali ne in ah te bodo obrnili k raZumu.GAJ.ČTTE govori o skrinjici v kateri jc bilodoiga k ta Safclcnjeno ilo, ki ga niliče več ne m Ore Ustaviti,,, John Zame lica, izvedence ra balkanska vprjfanja v mednarodnem irt-štitutu za strateške raziskave v Londonu Je izjavil;hlZapomnite si te ljudi, ft Srbe...njim ni Za to, kaj o njih miili preostali del svera, To. k čemer obračajo pogled, to jc u resnlčevanje njihovih rational nih inScre-sov. To, kar pa bomo šc doiivtli, lo bn Lihanon V Jugoslaviji.,," ( REPUBLlCA-prvii se jc zgodilo, da Evropejel dvigajejo glat proU" Srhom in zvezni vladi ...nt kaj ie Je spremenilo v Zadnjih tednih, po I iitvilnih obsodbah ■'enostranStih dejanj" Slirtinlje.Jn 1MV»»«*?«. g ---- . ,n " e*-Swiditrfct ritki i m 9 CelovBti [l!:rR ST ANDARD piše da dogajanja V Sloveniji in Hrvaški zahodu niso v ¿KI. Sprašuje se. če ne bi linki OSlah v vojašnicah. če hi in IDA pravočasno izraiili naklonjenost ilovenstim in hrvir Ltim težnjam po neodvisnosli..- Rl.liNli ZEITUNG pa se sprašuje, kaj neki pravi i daj gospoda v Warai bnta véi se ni tejí, saj po veri. Jcnri in kulturi, Ertia si It Slovenci Vij. Na preteklost poiabiti ntO,goče ni, IOi!» kakor Bog ui L:"Oiipuili(i, bratje si." ie hočete, da mir in sprava med vami zaživi. Kajnavjm sinovom se že odpirajo ni i, d3 korifnü Lidijo, kar Sino davno videli ic mi. Celudi uho Iragičjio Slovenci, čez vse meje. oceane razkropljeni, a da !e lira ti ki duh med nami it iM, smo blizu, kol ie dolgo nismo si bili. Naj ñu 1><> zavin, fie je komu bolje, kot mu jc Lilo doma, najsrečnejši j« idilio I: tisli, ki mu kruh ne reže mačeha! Zidaj Si boljii svet Zgradimo, mi lukaj, ri doma. četudi s srebrno žlico vsi ne jemo, kruha in krompirja Slovence Jr dovolj ima. Jc siromtn, varčen, delat" sna. ii(d on lakole nikoli ne pozna, Kdor poskula, da ¡e kdaj Slovence razdvoji, naj v njega sliela udan-naj na jvelu a t iivi! Danijela Miš kot včasih bledo zelene oči Slovaka... Ona. ona je daleč, predaleč, s svojo sapa ljubljanskega vetra bi jo lahko duS° prisilila, da popusti, da ostane,,. Oni ki, z njihovim Hamletom z njihovim bogastvom besed o ljubezni, o strahu, o sovraStvu- s slavo spevi jo opijanijo, jo ranijo, da krvavi, da trepeta, kakor njihova domovina, posiljena od nekih idiotov, tako i me nora rtih "bratov "! A njeno srpe ostane zaprto, in čeprav govori, čeprav stiska njihove roke, polne toplote, čeprav plava v sivih ali črnih očeh, toliko bolj iskrenih na drugem svetu, in ne more razumeti tega strahu za ljubljeno domovino. Ona, ki prizna daje le bitje med bitji, izgitbijeno bitje r1 labirin tu praznega sveta, bi tako ieleia podaljšati, ne le za eno noč. ampak za celo dolgo spomlad, njihove pogovore, to tivahno dejanje misli in besed, besed sovraštva, ljubezni, besed, ki kričijo smrt in Upanje v isti sapi. Ona, daleč, misli, da je prosta, čeprav čuti se ujetnico dveh domovin, liho hodi, blodi, po neki a vs trat s ki obali... IVAN LAPUH Melbourne DftAGl SLOVENSKI DEŽELI- OB NJENEM NAJVEČJEM PRAZNIKU Stoletja si za soncem hrepenela, preljuba li dežela ml domači, Ze dolgo skrilo željo si imela, naj svet hitreje k SOalCU se nbraCa. Priiel je čas, rodp se novi dan-dan, ki nLkoli nisi ga imela, bil tuj je zate, s «neo obdan, čeprav it davno zanj it (toiorela. Naj fvet IVOj dan spaitljivo si Zapiše, pozdravi novo naj lastavo (vojo, Pikdir nihče ta dan naj ne izbrise, naj narcxl 1 voj uživa grudo svojo! VIKA GA J SE K je izdala svojo pesniško zbirko SLOVENSKE KORENINE NA TUJEM v samozaložbi leta 1990. v Melbourmi. Posvetila jo je svojim štirim otrokom, Ediju, Mariji, Jani in Viki, Vika v uvodu prav^'1 Bralec, opazi! boš, da nisem filozof in ne umetnik, le poet samouk, ki piše kar narekuje srce in življenske izkušnje. Vika Gajšek se je rodila 1926 leta v številni srednje meščanski obrtniški družini v Dolnji Straži pri Novem Mestu. Po očetu je ČeJiinja, po materi Slovenka... 98 tff&oett&Q VUmo /TOTI LIST/ Janiačno ču sve slovenačke i druge i zdaj i te Jugoslavije na te ra t i iz njihovih jazbina. To ču uči niti direktno iz svoje geueralštabske grobnice, Dženeral Blagoje Adžic-Aždaja (o vaj Jansa-kaplar s ta vi o je magln na oči moje /To ti list/ uboji te) V "NEDELJSKEM DNEVNIKU" so rekli in ostali živi.,.. DöVöil nam f MSÎ rniidiiia POKRITA KRIŽANKA MELODUÉ PRETEKLIH MESECEV Po želji.., JANEZU JANŠI:"Na jurii, na jurii..." MILANU KUČANU: "Slovenci kremen i ti..." JELKU KACINU:"Besede, besede, besede..." Dr. DIMI TRI JU RUPLU: "Stranger in the night-.." GENERALU BLAGOJU ADŽIČU:"Mi ga spet tingamo..." J(LIA:"Oj, zdaj gremo, nazaj Je pridemo...." Nadebudnim topniiarjjem, ki so streljali na pohorski RTV prehornikL"Če trot i m gnes, pa dam za pir„." joiuo" BHieoj eu'upa sa jUJ 'etM jeuhw 'SEJIQ 'pwuss «H :WNVZ1U» Tlid^Ûd C FAKteT TRNJA Za razliko od Japoncev se pri nas kamikaie vozijo v tankih. X X x V vojaških vrhovih se cesto prepletata — visok čin jrr niika pamet. X X x Kdor misli, da je zaradi uniforme htrg. se ponavadi vede kot hudič. -T- ■ MB Toti list Ko si je general Adzic ogledal knjigo Deset dni vojne ¡a Slovenijo, je zmagoslavno vzkliknil: »fJije to mita, srediču itn ja mnogo bolje slike«, (boljt Slobo v srcu, kot tank na strehi press) Od turizma so si v Sloveniji obetali vsaj dve^ milijardi dolarjev deviznega priliva. Zdaj so jim pa "turisti" naredili ¿a civc milijarde ŠKODE. Alojz Gombosi Kršitev Armada še kar naprej protestira, ker iz Slovenije Se ni dobila vsega svojega vojnega arsenala: niso jim £e vrnili krogel, s katerimi so streljali na tericorial-cc in civiie. "N tffettefidfig PUmo 99 LITTLE FOREST NURSERY have recently completed a number of large projec is in Victoria and Queensland .Nfltuialy this doesn't mean they're riot interested in the smaller garden. In tact Ivan and tan enjoy Hie challenge of making small spaces work. Professional advice, seasonal plantings and a maintenance service are always available. To view a folio of their work nr for more information, give Ihem a call. Za vsa vrtnarska dela, urejanja vrtov in Svetovanje, se obrnite na vašega rojaka s 30 letnimi izkusnjami- IVAN HAN£EL1Č (03) 755 1022 ali IAN MARHtGAN (03) 799 0593 FRITZ- MARTIN MOTORS Ail Automotive Repairs to Cars-Trucks Exhaust Systems, Brakes, Gear Boxes Engine Overhauls, to all Makes of Cars Specialising in High Performance Cars MERCEDES BENZ SPECIALISTS Prop. JOHN KUTtN 2 Ravcnsourt Road West Footscray, 3012 Phone:314 8653 AMON ENGINEERING PTY. LTD. TOOLMAKERS General and Repetition Engineers Turning, Mil I i ug a ud Giln ding 46 Gilbert Road Preston, Vic 3072 Phone(03) +84 1057 Fax:(03j 4S4 2572 publikacijam v sloveniji Da bi bralcem SLO VENSKEGA PISMA ponudili ie bolj informativno branje, smo tudi v tej 7. in S. it. ponatisnili članke ii sledečih slovenskih publikacij: INFORMACIJE IZ SLOVENUE-IN ;TSL Poljanska c.31, 61000 Ljubljana, Slovenija, Dnevnik DElOTttova 35, 6 J 000 Ljubljana, Slovenija, MLADINA rResljeva 16, 61 000 Ljubljana, Slovenija, M ari bor s Id tednik 7 D : Sveiozarevska 14. 62 000 Maribor. Slovenija, NASA SLO VENIJA: Tavčarjeva S, 61 000 Ljubljana, Slovenija SLOVENEC .Titova 39. poitni predal 113, 61 000 Ljubljana, Slovenija _NEDELJSKI DNEVNIK: Časopisno podjetje d.d. pohnl predal 42, Kopitarjeva vi 2 in 4, Ljubljana Informacije smo sprejemali tudi po fax ti od ministra za Slovence po svetu. dr. Janeza Dularja In iz SLO VENSKEGA INFORM A CIJSKEGA URA DA Alfreda Brežnika: 86 Panama tut rd., Camperdo wnNSW 2050 Sydney Korespondenca: P.O.Box ISSCoogee. NSW2034 Tel :{02}S171591 Fax:(02j 550 13 78 Za posredovanje informacij se zahvaljujemo tudi slovenskim radlfcem na Radiu 3 EA-Mclbounie UREDNIŠTVO SLOVENSKEGA PISMA 100 tñhuetute Ulano CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Propnetor: 265 Nicholson Street, M & S MERZEL Footscray 3011 G.MA. MOTORS 314 13J8 314 -IH9S Peugot Volvo Renault Automatic Transmission .Specialist Carburettor C/O anil Repairs At I Mechanical Repairs 27/155 Hyde str., Yarravilie 3013 George Tel6 89 4212 Masi DRAVA Continental Butcher Smaltgoods Manufacturer m Smok Triglav, I Bri shane str. S t. Johns Park NSW 2176 Slovensko avstralsko društvo Canberra, Irving str. Iltillip ACT Slove nsku društvo Sydney, Elizabeth sir, Wetherill Paik NSW 2164 Slovensko narodno tlrultvo Sydney, P.O.Box 70. Waverley NSW 2024 Tisk:Simon Spacapan, Distinción printing, 164 Victoria sir. Brunswick. Victoria 3056 Distribucij a Anica Markič Prispe vke-č lan ke poslati na rtasluv uredništva. Naročnino, oglase in druge denarne prispevke na naslov uprave. Posamezna Številka SLOVENSKEGA PISMA STANE 4 dolare. Letna naročnina znaia za nečlane Slovenskih na-rodil¡b svetov 30dalaijev,za člane 20dularjev letno. Od k;t I ene številke Želite prejemu ti Slovensko pismo:.......................Datum:............... CENA:Letna naročnina 30 dolarjev, za elatie Slovenskih narodnih svetov 20 dolarjev. Posamezna številka A dolarje SLO V EN S KO PISMO izlila (i krat na leto. PODPIS NAROČNIKA 'Pimía Cena 6 dolare v teto 2 Sr.9 THli SLOVENIAN LHTTER Dcccmbcr 1991 PR1JATLI. OHROMILE SO TRTE VINCE NAM SLADKO. KI NAM OŽIVLJA ŽILE. SRCI RAZJASNI IN OKO-(Cl VTOPI VSE SKRRI. V POTRTIM PRSIH L'P BUDI. ZJVE NAJ VSI NARODI, KI HREPENE DOČAKAT DAM: DA KODER SONCE HODI - PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN. KO ROJAK PROST BO VSAK. NE VRAG. LE SOSED BO MEJAK, FreSemova ZDKAVEJICA - sedma kitica je posluh narodna himna demokratične Slovenije. Navadno pojejo oh slovesnostih preti njo ludi prvo kitic"- ZDRAVLJICA ima več napevov. Zji narodno himno so izbrali skLuilm skladatelja in primorske^ duhovnika STANKA PREMRLA (iaS0 - 196ij, kije po svoji mogočnosti Izmed vseli natholj tiilar-nn in primerila za javne prireditve, 2 tfifotteru/lg VUwo Triglav sleda na Slovenijo tar0slova(e)nski bog TRIGLAV je -.. : ■ V^imel tri glave, da je lahko gledal v Cr tri čase: preteklega, sedanjega in pri hodnjega Takšen pogled je nujen v časih velikih prelomov. Slovenci smo pravkar na usodnem prelomu, zato bi nam prišla se kako prav možnost trojnega videnja. Toda nase zmožnosti so v primerjavi s triglavim božanstvom človeško šibke, ko skušamo odgovarjati na vedno aktualno vprašanje:odkod prihajamo, kdo smo in kam gremo. Glede PRETEKLOSTI nam pogosto očitajo, da srno Slu vene i nezgodo vinski narod, pa zaradi kompleksa manjvrednosti pozabljamo na tisočletno spajanje staroselcev in prišlekov, iz katerih seje oblikoval in se obnavljal slovenski narod, na karan lansko državnost z visoko ustanovo ustoličevanja knezov, na panonsko državnost, na brižinske spomenike, ki so prvi zapis katerega od slovanskih jezikov, na trikrat večji slovensko govoreči prostor v primeijavi s sedanjo Slovenijo, na domače kneze(Celjskc), ki jih v prebrani skromnosti označujemo le kot grofe. Pozabljamo, alt pa se premalo zavedamo preživetja tega ljudstva, ki so ga de-sctkali kuga, lakota, Turki, zatrti upori, razseljevanje služenje kdo ve katerim česanem, umiranje na kdo ve katerih bojiščih, za kdo ve čigave cilje. Po dveh tretjini tisočletja trajajoči tuji oblasti smo bili bolj živi, bolj Slovenci kot prej. Le en mesec je trajalo leta 1918 nase enakovredno članstvo v konfederaciji Slovencev, Hrvatov in Srbov, takoj nato so nas narod ponižali v pleme. Med vojno, tragično razcepljeni v dve vojski, smo imeli vendarle košček lastne državno s ti-do nastanka druge Jugoslavije. Skušali smo žive d v tej, toda razlike so bile prevelike in so se, nasilno prekrite, še povečevale. Ne da bi omenjali razlike v jeziku, kulturi, veri, zgodovinskih izkušnjah, dovolj je omeniti različno obnašanje ob kroničnem pomanj*-kanju, ko so se eni vpraševali, kaj delati, da bi kaj zaslužili, drugi že pred tem, kako bomo delili, tretji pa so gledali, kje bi vzeli. Tako preprosto ni šlo več naprej-in že smo v SEDANJOSTI. Vprašati bi morali dmgj Triglavov obraz, da bi nam razložil krvave absurde vojne, ki smo jo pravkar doživljali na lastnih tleh, sedaj pa divja, še postoleije-na v našem sosedstvu, !n ko nas zdaj preveva solidarnost z napadenim in šibkejšim ter se pridružujemo z mislijo veliki večini, velja pogledati ga namere napadalca tudi s trezno, kritično glavo, Racionalnost je potrebna, kajti vojna je z vsem početjem in smrtmi docela iracionalna, poteka po premišljenem načrtu, v katerem se kažejo sicer sprevržena, pa vendar siro-go racionalna spoznanja o nujnih pogojih za lastno državnost in njeno uspešno delovanje. Pri narodu, kj ima v tem več zgodovinskih izkušenj, se tako poučimo o nujni kritični masi{ozemlja, prebivalcev, proizvodov). Ko vodi osvajal no vojno, si skuša potomka nekdanjega Dušanovega carstva zagotoviti to kritič-nost. Preživeti mora v dvajsetem, enaindvajsetem sto letju, toda od svoje borbene tradicije se še ni poslovila. Zato potrebuje okoli sebe dovolj drugih, ki jo bodo živeli v miru in jim bo zagotavljala zaščito v morebitni vojni. Takšno razmišljanje nas vodi do vpraševanja o lastni majhnosti in možnostih preživetja v osamosvojeni državi. To je pa že pogled tretjega para Triftlavo-vih oči, u sme genih v fRlHODNOST-nas je malo in da smo š tisti sprti med sabo, jc naš pogost očitek samim sebi, Tolažimo se sicer s primeri držav, ki so se mnogo manjše, pa nič ne kaže, da hi kaj resno oviralo njihov nadaljnji obstoj. Toda navadno gre za državne tvorbe okoli bogatih bank, spretnih davčnih uradov ali podobnih, tradicionalno utečenih in čvrstih ustanov, v katere se stekata veliko zaupanje in veliko denarja iz sir ;c okolice. Slovenci pa se zanašamo na nas prometni križ in na edinstveni položaj ob velikem presečišču evropskih in transkontinentalnih povezav. To nase zaupanje je brez dvoma utemeljeno. prav tako kot v naravne in človeške kakovosti, ki bi nam lahko pridobile prijatelje tudi potem, ko bo turizem v betonskih silosih, z obveznim rit mizi ranim dnevnim redom in z vnaprej programirano zabavo, že davna preteklost. Čeprav so te kakovosti dežele in ljudi tudi že pri nas picoej nevarno načete, poškodbe še niso nepopravljive. V nasprotju z zgoraj navedenim primerom je pri nas bistveno to, da nameravamo tudi poslej živeti od dela lastnih rok, za kar odločno ne potrebujemo razsežnosti kakšne1'velike" države, ampak nam zadošča kar ta, ki siju nismo sami izbrali, smo pa izrecno zavezani, da jo izročimo naslednjim generacijam v stanju, ki ne bo več vsiljevalo vprašanja preživetja in ko za jasen pogled na vse strani ne bo več potrebno Triglavovo vidstvo. /Sandi Sitar v Slovencu/ Dragi bralci, to je moj prispevek za vas-namesto uvoda. Imej te se lepo za Božič, v no vem letu pa ostanite z nami, saj se bomo potrudili, da boste s Slovenskim Pismom čim bolj zadovoljni. Vaša urednica STANKA GRECORlC PUmo 3 f ■■ ■■■ ■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■iJ SAMOSTOJNA SLOVENIJA 1992 blikl PRVI milG REPUBMKE SbQYENIJE- DRŽAVE IZ VSElilNE Triglav gleda na Slovenijo .TV^/flu giedfl na Slotieni/o -Božične in novoletne čestitke -1'iitno predsednika predsedstva RS Milana Kučana ■Francka Deželak: 011S 'LO VE 'NIJA -Stanka CregoriČ:OD PISMA 00 PISMA -Pisma bralcev -1'rogram SSK, Stališča O pOiebn em s ta tam i.v? jif n V v Jvilu, Resolucija ■Hi tka za Slovenijo v Avstraliji in Novi Zelandiji -Janez Zagorc poroča iz Adetaide ■Anka in Mirko Cuderman poročata iz Briibana -Cvttkv Falež poroča ir Canberre-pismo M.Kovača ■Francka Nekrep-Radio 3 YYR Getlong Ivan Kobd.NAJ ¿IVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA -Ivan KobaltNAJ ¿IVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA ■Ferdo Pcstotaik poroča i; Pcrtha -Jožica Gerden it oglaša iz MUdure ■Lojze Koiorok;SLOVENCI V SYDNEYU SVEČA NO PR OSLA VILI ROJSTVO SLOV- DRŽAVE -Marisa I*ičan:$lovenska gimnazija ir Sydtl$yat / ¿.¿M T JYTSia PL£S Radio SBS 2EA v Sydneyu ■Anico Markič IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V VIC. ■i VG, ¿¡Vouenjfrii mladinska skupina v froarrtU -i)oiw počitka Matere Romane -Slovenska besedn.predstavitev 6 pesniških zbirk, 10 □cinrfcfiu in I umetnika iz Avstralije, SNS VIC -hjiflj- Niko o Jfulilljnem dogodku ■Barbara Susa: Sporočilo -Ivan LegišaiJ atensko Ustjc-pcsent -Stanka Gregorič¡Portret DRAGE GELT *Dr,Andrcw Thcophanous in g.Paul Filing med riartli -EJtej RiztnahO večeru i Paai-ortt Filing-om -Paul FiUng-Za bralce Slovenskega Pisma ■Marccta llote:Upokojen4ki kotiček -Portret Vinka Rhmala ■Mednarodno združenje slovenskih razvojnih partnerjev -Nevenka Cq1c—Clarke m Sinji k a Gregoričrpitmo slovenskim medijem Ne dajte se, Slovenci -Marija Senčar;MACQUARIE UNIVERZA ■Aleksandra Bizjak :SLO VENSKI JEZIK /A' NJEGO V A PRIHODNOST V A VSTRAUJI ■Marta Skrbiš:Jezikovni kotiček -EUca Rizmal in Simon Spacapan ji imenu SJVS VIC: Komentar rta pisanj'.- Marjana Peršiča v Tedenskih N. -Intervjni, Novice in canimivotU iz Slovcnljcjlrva-jjfrfl uo/nii, /lujfra/ifca mini kronika. Prcmifljevonje in tabavnik. UREDNIŠTVO "SL O VENSKECA PISMAPROSI, DA POŠLJETE VSE PRISPEVKE ZA DRUCO ŠTEVILKO DO iS. FEBRUARJA 199* HVALA 4 SVETOVNI SLOVENSKI KONCKES WOULD SLOVENIAN CONGRESS tff&i'&nsfig PUmo AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA AUSTRALIAN SLOVENIAN CONFERENCE INCORPORATING; SLOVENIAN NATIONAL COUNCIL OP ACT, NSW. QU>, SA & VIC. 2 E L i BOJANU BREŽIC A RJU-predsed miku Svetovnega slovenskega kongresa JASNf RAUBER-tajnici S POMEN KI HRIBA R-predsedniei Konference sa Slovenijo SSK VSEM KONFERENCAM ZA SSK po svetu Dr. JANEZU DULARJU-ministiu za Slovence po sveto SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI MILANU KUČANU-predsedniku predsedstva Republike Sluvenije LOJZETU PETERLETU-piedsednLku vlade Republike Slovenije Dr. FRANCETU BUČARJU-piedsedniku skupščine Republike Slovenije Dr. DIMITRIJU RUPLU-minisim za zunanje zadeve Republike Slovenije JELKU KACINU-mimslru za informiranje Republike Slovenije JANEZU JANSLministru za obrambo Republike Slovenije IGORJU BAVCARJU-ministm za notranje zadeve Republike Slovenije Dr. JOŽETU PUČNIKU- predsedniku Sveta Demosa ter vsem SLOVENCEM posvetu BOŽiC-OB SVETOVNO PRIZNA NI REPUBLIKI SLOVENIJI DRŽA VI NOVO LETO 1992 .LETOt KI NAJ BI SEZIDALO MOČNO DRŽAVNO TVORBO ZA BODOČE RODOVE IN V VSEH NAS SE BOLJ UTRDILO SLOVENSTVO! MARJAN KOVAČ-piedsednik Korespondenca/Ali Correspnndence tO-' Organizacijska Tajnica ■ Organising Secretary; STANKA GREGOR ¡C 2/iS Allandale Ritad. Bornnia, 3i55. Melbourne. Australia. Tel. - 1'ax- (03) 762 6830 - In/. +6S3 762 6#30 Predsednik - President: MARJAN KOV AC 9 Pandam!* Street. Either, 26H, Canberra, Australia. Tel. - Fax. (06) 288 4097™ (043) 85 2455 Int. +616 288 4097 or +6143 85 2455 îffeveitô&g PUmo REPUBLIKA SLOVENIJA Ur Janez Dalar-mitiitler m i'i(ili(/ICt po svetu Dr. Dim litri j R u/tel-nt in ttier za z a nun je zadp.ue. Dr. ]0ie Pin-nik-prcdudnik DEMOSA ¡ipiimtmlta llrilmr.članica slouenshiiga parlamenta in preJudniea SSK Konference ta Slovenijo Jelko Kacin.minUter ta informiranje A VSTKALSKIM SLOVENCEM l>ragi rojaki, k*r te Iti (irrj nt culi t> Sloveniji vaš rojak g.Alfred Breznik, jffiii ga zaprosili naj vas i; imena iseh noi prisrčni) pozdravi ppp i:uni zaželi vesele Božične praznike ier mnoga treče m delo/snega aipeha v jiouertfA-! Skupnosti ir Na lillt Icla IWJ. Urala lam za vio moralno in materialno pomoč. SLOVENSKI INFORMACIJSKI URAD V A VSTR A L!Jl ŽELI VSEM ROJAKOM RES LEPE BO/JČNE PRAZNIKE V DUHU MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA SPOŠTOVANJA IN MNOGO SREČE V LETU 1992 SLOVENSKI INFORMACIJSKE Uit A11 SLOVENIAN INFORMATION OFFICE &6 Parraina t ta Road Camptrdowii NSW 2050 S y d rt ty- A ust rai i a All Correspondence/Vsa korespondenca P.O.Box 188 Coogee NSW 2Q34 Australia Tel(oi) 5 17 1S91, 519 3933 Fa*:(02) 550 1378 SREČEN B02IC in U S PESNO NOVO LETO 1992, vsem svojim bratec in želi UREDNIŠTVO SLOVENSKEGA PISMA $ # # @ # # # A VSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA i C zahvaljuj? za delo in sodelovanje Vtem svojim SLOVENSKIM NARODNIM SVETOM po A VSTRALUi ter DRUGIM POSAMEZNIKOM, DRUŠTVOM in ORGANIZACIJAM kakor tudi vsem drugim KONFERENCAM za SVETO V NI SLOVENSKI KONCR ES in jim želi LEP BOŽIČ IN NADVSE USPEŠNO NOVO LETO SLOVENSKI NARODNI SVET NSW ZELI VSEM BRATSKIM NARODNIM SVETOM SLOVENSKIM DRUŠTVOM IN ORCANIZACUAM te r VSEM SLO VENCEM V AVSTRALIJI, SLO VEN1JI IN DRUCOD PO SVETU VESEL BOŽIČ iN USPEŠNO NOVO LETO 1902 # # Sf: # $ S|C # SLOVENSKI NARODNI SVET VIKTORIJE se zahvaljuje za sodelovanje vsem ljudem dobre volje VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO 1992 VSEM SLOVENCEM PO SVETU V DOMOVINI IN V AVSTRALIJI ŽELIMO VESEL BOŽI C IN SREČNO 1992 SLOVENSKI NARODNI SVETI ACT- QLD - SA 'Plimo predsedstvo republike Slovenije PREDSEDNIK Dragi rojaki rud hi se vam iskreno zahvalil za vašo podporo v toi kili in odločilnih trenutkih boja za si ti vensko samostojnost in neodvisnost. Vtisa podpora ni bila !c moralna, zelo neposredno ste pomagali prt uresničevanju ciijev, ki so bili opredeljeni z Vseslovenskim plebiscitom. Naš glavni cilj je doseči samostojnost in neodvisnost slovenske dri j ve, imeli vzvode svoje usode v svojih rokah in pri te in zase ne terjamo nič več. kar priznavamo tudi drugim. Slovenija bo odprta in demokratična država, sestavni in enakopravni del skupnosti evropskih narodov. Zn dosego teh ciljev moramo zdru/iii vse narodove moči, V prelomnih trenutkih, ko je jugoslovanska vojska skušala s silo orožja pokoriti Slovenijo, smo enotno in brezOmahovanja pokazali, da smo pripravljeni naše odločitve branili z vsemi močmi, četudi si vojne ne želimo Prepričani smo. du je danes mogoče vse spore reševali po mirili poli. ki spošlujc in upošteva i n te rese in enake pravice vseh narodov in držav. Slovenija je že uspela doseči določeno mednarodno priznanje, predvsem zahvaljujoč dej siv u. da smo pripravljeni spoštovati iti uveljavljati evropske standarde v odnosih med državami in um odi. Prepričan sem, dani več dit leč čas. ko bomo tudi formalno mednarodno priznani in sprejeti kot enakopravna država v skupnost evropskih državnih narodov. Doseganje tega cilja pa je \ cndSirlc v precejšnji meri še vedno odvisno od reševanja jugoslovanske kt izc, urejanja odnosov med narodi in republikami, ki so na ozemlju sedanje Jugoslavije. Prav zalo si Slovenija prizadeva prispeVéii svoj delci za mirno urejanje te krize, katere posledice na zelo holeč način čutimo tudi sami V preteklih tednih sem od mnogih med vami dobi! veliko prijateljskih in ohrabrujoiih sporočil. Verjemite mi. da so ne le meni pomenila tako spodbudo ko i tudi zavezo v zl rajali na poli k eiijem. k t smo jih skupaj opredelili- Oh tem pa se mi zdi pomembno poudarili, da bo n ai;) neodv isnost na bolj krhkih nogah, če ne bomo dosegli tudi gospodarske uspešnosti. Pri tem pa nam lahko z znanjem m sredstvi veliko pomagate ludi vi, ki ži vite v i nji ni. Vem. da si velika večina med v ami ieli. da bi bil| Slovenija ne le samostojna in neodvisna, temveč tudi demo kraliSna in gospodarsko uspešna dr/a\a. Prepričan sem, da nam boste v prizadevanjih za dosego teh ciljev še naprej pomagali, kolikor je v vaših močeh. Se enkrat se vam iskreno zahvaljujem za vaš prispevek in podporo - moralno in materialno - k uveljavitvi naše samostojnosti in upam, da boste ludi v prihodnje pripravljeni k temu prispevati svoj delci. Prijazno vas pozdravljam. tffav&U&Q Pi Amo Sarnosa/ha SLOVENIJA1991. k Ml /ivojbcCii-c OH S"L0VE"NIA OH SLOVENIA, land of the accordion, red carnation, rosemary, linden tree, and the desire for liberty. OH SLOVENIA, in the mids of turnoiL political iudccisiveness, yon are searching for your family tree. OH SLOVENIA, your children are rallying around you from as far as Australia and USA, they wish you freedom in what yon can do and say. OH SLOVENIA, why did you have blood spill tin your sloping hills, just to show who has the power of wills? OH SLOVENIA, do you want democracy, independence, internal i on al recognition for two million people, even I hough you have existed for eight hundred years? OH SLOVENIA, be pal ¡cut, calm, cultural, share your rich resources, educate your young, respect your elders and beautify your territory, spread your "love" throughout the World- worship, sing, dance and be happy- OH SLOVENIA, is this what you have been doing? Well then Slovenia YOU ARE FREE! OH S LOVE MA, are not y our seeds scattered in the land of the "liberty", the land of the Kangaroo and the eucalyptus tree, tile land of the Canadian Rockies, in the land of exotic birds, people and geographical beauty-ves, South America! In the Nations of real struggle-A frica, have Slovenians also come to be free? Slovenians can be traced all over Europe, U.S.S.R., China, India and Japan! What! Are we trying to take over (heir land? Yes, if we can! Maybe through our exquisite language, magnificent birth cradle, historical signifícente, persistent faith, hope, desire-mul prayers of a nation that every free person wishes to acquire. Kecausc, S"L0VE"N1A, your name means "love" and that's why we are all searching for the peace of a dove! Franceska Dezclak Geelong-Australia 25.6.91, od ífífeverwfie PUnio do Y i 8twa i^iS^a /e dpgodftc Zbrala STANKA GREGORlC 26.3,-mi pove Jožica Cerden it .Uilrfure, dn jih je obiskal koprski skof Metod llrih. Med gatti je bil tudi provincial Mika fot/f, paira Ciril Božič in Janez Jenko. Imeli so tudi zabavo i? noiwM Hrvaškem klubu na kateri je bilo okoli 200 ljudi, med njimi 10 slovenskih družin trt 10 mešanih. V dvorani so lapeli novo slovensko kimao, _3L8,.prebereni v Klubskih novicah iz Pcrtha, da so proslavili obletnico kluba. 31.8.-prispejo na tajništvo ASK protesti in izrazi podpore hrvatskemu ljudstva od vseh Slsivenskih narodnih svetov pO Avstraliji Protesti so prebrani na demonstracijah v Coaberri kjer protestom Hrvatov pridružijo tudi Slovenci, med a ji' mi Marjan Kovač, predsednik ASK. 'lego dne odpre ASK zbirko za pomoč Crtf hrvaški družini. Ó^-pripravijo nt; viktorifikp. organizacije, med njimi tudi slovenski narodni svet Vic dobrodelni oecer za pomoč Sloveniji v ffovcrufcem društvu Planica. Tudi poslovilni koncert ansambla iz Slot/cnije-Henčka, Prostovoljno igra na večeru melbourntki aaSambel Karan tanija, 1-9--rta demonstracijah hrvaške, mladine sodelujejo tudi llo-venski mladinci iz Me! h mir no. S& Sydneyu in Melboumu pripravijo demonstracije Ukrajinci. V iydneyu podprejo njihov zahtev za priznanje tudi Shlmci,tovori Alfred Breznik. V Melbournu i f>r'jlf d° sk"Pntea s?Stanka gotpodarslvenikov m Mednarodno združenje razvojnih partnerjev dobi takoimenO' «nt Nerodni svet avstralskega združenja in predsednika Du. sana l.ajoviea, ¡"red tem . JilMMfa Ortirnrlp, vse ptice padle tu z neba... Ko strah ;titv de grlo, ko i1 src u je še vse odmrla, ko cerkve to mrtvašnice postale, in ti njih tit več Koga, ko ni več kletev in je zmanjkalo solza, ko komunisti molijo J rt ko duhovnik psu je. ko mladce umirajočega bi ¡igraje, ko živi vpitji! ranjenih ne čaje, in je pod Črnim nebom [Vfl it*i, ti grize satmiee in NIMAŠ VEC BESEDL, dr. Andrej liot V Si 01 ENCl ti tttvttt ber 1991 10 tfffevetu&g Phmo PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Spoifisuorm ureJntca.' Sem , eden MrocB» in bratec ibi« časopis SLOVENSKO PISMO In stm zelo zadovoljen z njegovo pestro vsebino. PtMOien jem, da imamo avitrpltki Slovenci ia* čoiopil, ki nai veze in ponuja vteb vrti informacij in člankov najrazličnejše obarvanih t (iomuČEcu in tujega sveta, Rubrika '^ume bralcev" pa lUf, bralce, posebej Vzpodbuja, da ilopimo k sodelovanju, da JO lahko odzovemo s mojim mnenjem in tako prispevamo k jasnosti in eulorti določenega i tališča in i tem ustvarjamo demokratičnost izrazanja. Moženi članek sem iapnol, ikjte kot del tega živega okolja počutim dolžnega, da oblikujem misel o i/>rout ilofciufrfgn naroda, ker menim, da sto tako omenjeno spravo potrebna dva j h to pomeni, da se nobeden od teh dveh strani ne čuti kakorkoli zapostavljen ali podrejen, Prosim, da objavile sledeče in ie uam za to najlepše zahvaljujem. ŽIVLJENJE POD ZVEZDAMI Oglašam se torej glede članka i naslovom KAKŠNA NAJ BO SLOVENSKA ZASTAVA, ki je prvotno iz¿el v Katoliškem ejasU številka 9.7- marca lelos in Lil tlJlO oživljen v SLOVENSKEM PISMU, 1991, r» strani 45, ime |jíbc¿ bi skoraj lahko rekli, tla je anonimno, kur ju bito predstavljeno ¡¡ama z začetnicami C,C. Ne bi prenesel, da ne 1« pojasnil nekaterih slvari, ki so v čianku *clo enostransko in sovražno napisane in delujejo zelo negativno na ljudi, posebno se v luni času, ko se slove n-ski narod lavzema za spravo. Croza ne spreleti, ko pisec omenja, da je slovenska zastava omadeževana s krvavo-sovjetsko peterokrako zvezdo in obenem zahteva, da ta zvezda ixeietc iz slove nskt zastave, ker predstavlja in spomin ja ti a 5(1 letno diktaturo, povojno morijo,,, Verjamem tudi, ría La pisec ni edini, ki tako misli. Slišal sem nekaj Slovencev in ostalih narodov, ki imajo enako ali podobno mnenje oz. predstavo. V svojem življenju nisem nikoli dosegel kakšnega posebne^ vzpona, kvečjemu kakšno grdo ponižanje. Štejem se za cisto povprečnega navadnega zemljama in sem aktiven del tega okolja. Poseben občutek me obda, ko se v svojem vozilu peljem mimo bencinski!i Črpalk in namerno sledim cenam goriva, Kar naenkrat zagledam rdečo peterokrako ¿vcado, ki izrazito izstopa ia lak it nega znaka pelrolejskc družbe CALTEX. Nckdo-omenjeni pisec C.C. iz Katoliškega glasu bi jo ime noval hVdcči krvavi sovjetski zmazek," Kako je to ven ciar mogoče? Po definiciji pisea članka C.C. ta peterokraki rdeči znak, znak socializma nt sodi na io mesto. Kje je vendar etika amriške pelrolejskc družbe, dase na tak primitiven način onečasti s krvavo zvezdo in si jo sposodi za svoj zatčilni znak? Murni kdo bi se podobno vprašaj, sploh p«, ko bi prebral to razlago i z Katoliškega glasu. Naj omenim za primer, tla npr. rdečo krvavo avezdo najdem» na za-slavi zelo zahodno usmerjene prokapiLalisličnc panamske države, tudi na zastavi nase sosede ¡Nove Zelandije. Jo pa zaman iščemo na zastavi komunistične Kube. Kaki en para. doks! In se vedno, pisec članka kar napnj krivi to rdečo sovjetsko svezdo za vse povite, umore, klanja... Kot nam je znano je zvezda itarejša od mskegp boljševizma In ko so ideologi Kaslavih to peterokrako zvezdo, so imeli v mislih prijateljstvo in povezanost petih zemeljskih celin oz. kontinentov v eno celoto. Vsak krak pomeni cno celino in en krak le zvezde je tudi kontinent Avstralija. Peterokraka zvezda je tuiJi simbol socializma. Socializem pa pomeni ljubezen Jo človeka, tesno sožitje. Iskreno zaupanje zmanjšanje ali celo odprava razlik, čas brej vojne-mir, v gospodarskem pomenu progresivni vzpon,.Socializem pomeni tudi tovarištvo. In seveda, če vzamemo za primer, da je tovarištva osnovno Ju poglavitno, potem so vse ostale značil nonti, ki sem jib nañicl uresničene. Pisce članka v Katoliškem glasu nadalje razlag, da je leta 1941 Italija z asedia Ljubljansko pokrajino in trdi, da je Krnil Kodre Ljubljanska pokrajina poslala "pribežališče za preganjane." Vsak nepoučen bi si to razlagal tako, da so italijanski okupatorji bili v resnici nekakšni osvoboditelji Slovenije in v njibuvo zasedeno območje *o se zatekali preganjani Slovenci. Vendarse tu postavlja vprašanja: pred kom io ti preganja ni Slovenci bežali? kdo jih je preganjal? ali mogoče ncmsLi okupator ali madžarski, ki Sta bila italijanska zaveznika? Vsak, ki pa vsaj malo pozna zgodovino in üc že ni bil del vojne zjodovine pa ve, da so tedanji Italijani bili naš okupator in če smo še Ilegali, Smo vsi zavedni Slovenci bežali pred njimi. ¡Nezavednim Slovencem pa ni bilo potrebno bežati. Pisec resnično imenuje italijanske fašiste nase osvoboditelje in omenja celo, da so bili llalijani zelo pametni in nam pusti IJ vse šolstvo in kulturo, celo naša zastava je bila tolerirana. To so pravljice! Po I. svetovni vojni V času, ko seje porajal fašizem v Italiji so italijanski fašisti zasedli slovensko ozemlje in začeli načrtno iztrebljati, uničevati vse kar je bilo slovenskega. V Trstu so zažgali središče slovenske koiture-slo* venski narodni dom, v katerem je bila cC I o Iría zbirka najpomembnejših slovenskih dosežkov. Zažgali SO slovenske knjige, knjižnice, padle so bazoviške žrtve, konfinirali so slovenske izobražence, ukinili so slovenski pouk^.Naj spomnim, da takratna slovenska zastava še ni bila "omadeževana s krvavo sovjetsko zvezdo." Spominjam se celo. da so pošiljali jetične in tuberkulozno bolne italijanske učitelje, da »u poučevali slovenske otroke in jim pljuvali v usta, jih mučili,,,ne želim več dalje naštevati kaj so vse počeli. Alije s tem res izražena "nametnosl" in "toleranca? " Mogoče je pa res, ko na Loncu izvemo, da kljub vsem tem vojnim grozotam, ki so jih zakrivili-ubilih je bilo več kot stotisoč žrtev, še dandanes ni nihče pri vedel fl70 italijanskih zločincev in jim sodil na mednarodnem sodišču. Sprašujem se tudi, kaj je slovenski narod zagrešil lakega v vsej tisočletni zgodovini svojega obstoja? Saj smo bili ven, dar ves čas verni kristjani katoliške vere, kol so bili tudi italijanski fašisti. Zakaj ic je zflčel boj kristjana prolii kristjanu? Zakaj nam tukratne cerkvene, katoliške oblasti niso ponudile nekaj kar hi nas rešilo izpod jarma smrtnih ^ozot? Torej v Lakih grozotnih časi) t seje slovenski narod očitno oprijel tiste, po piscu C.C, v Katoliškem gliisn "omadeževane," Oncčaščcne peterokrake sovjetske krvavo rdeče zvezde, saj mu je le ta nudila svobodo in enakovreden položaj. VerjeUlo ni bilo nič bolj "pametnega" na razpolago Pograbili so tudi srp in kladivo, Eli p¡i mogoče še kakšno drugp orodje-kramp ali motiko-če bi le hilo v znaku, samo da bi se rešil trpljenja, izkoriščanja in prišel do avoihode. Se nekaj bi rad pojasnil, Po I. svelovni vojni ob razpadu avstrijskega cesarstva leta 1.918 so si Italijani prilastili in zasedli dohršne četrtino slovenskega ozemlja. Tak»me slovenske in jugoslovanske oblasti šc 11 neomadeževane s krvavo zvezdo" niso bile sposobne obdržati tega ozemlja. Po dveh , letih italijanske zasedbe so potekala pogajanja med anglo-Ameritani, Francozi in Italijani za določitev slovenske meje. tffoven PUwo 11 PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA URALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV In z Itapalsko pogodbo so Lcla L920 dodelili ozemlje Italiji, Mj sc jim jc šlo predvsem za lo, da si p uSLavijo Strateško po-merrihrie točke, Figo jim je bilo mar za slovenski narorl. Pisec Katoliškega glasu pa rtdagi, i ta so slovensko ozemlje ik>Ac\ili Italiji, ker Slovenija ni biLa zahodno usmerjen Ji, kot večin? Slovencev, To sploh ni res, posedamo dalje V konec II. svetovne vojne, je slovenski in jugoslovanski vladi po leti uspelo, sicer že hudo onečaŠčeni a "krvavo ZVtzdo" na zastavi pridobi L dobršen del poprej iaguLIjenee^ slovenskega ozemlja skupaj s Trstom in Gorico, Zaradi hude p političnega in ekonomskega pritiska i?, vzhoda in zahoda m zaradi nevarnosti izbruha mogoče novega svetovnega sno. pada, je jngo^ovanska. vlada prepustila Trat in Gorico Italiji. in nadalje še pisce C,C. v Katoliškem ^loatj pise:"In še to si upam trditi, da zaradi slovenskih partizanskih bojev vojna ni hilji niti en sam dati krajša..." Pn še kako krajša in ne samo krajša ampak je bistveno vplivala na končni iaid IT, svetovne vojne, v času Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo in velikih hitk za Statinerad in ko so lili nemški vojaki tik pred Moskvo so partizanski hoji v Sloveniji odnosno Jugoslaviji vezali na.se velik del tedanjih nemških vojaških sil, katere bi Hitler krvavo potreboval v i roj« proti Sovjetski sveži. To seje potem izkazalo kot odločilno dejstvo, saj kot je znano je nemški napad nji Sovjetsko t vezo propadel in so nemške sile tedaj u trpele enega prvih večjih porazov v II. svetovni vojni in nekateri teoretiki Celo tridio, da je hil t« v bistvu začetek konca ||I. nemškega rajha, Orl tedaj so v bistvu nemški nacisti izgubljali. Pa se to: vsak« sodelovanje z okupatorji pri nas in boj proti ji;iTtii,anskim enotam pri nas je v bistvu podaljševalo vojno. lNji koncu pri vsem tem čel i m in upam, da vsi mi, verni Slovenci, ne bomo pozabili na sporočilo blaženega in svetega Avguština, ki je dejai: I1) not n ost v vsem kar je skup no, svoboda v vsem k ar je različ no, pri vsem tem pa ljubezen! Emil Kodre Draga gospa Stanka, pošiljam članek VOJNA NA HRVAŠKEM za objavo v Slovenskem Pismu. Sem prepričan, da so moje misli vredne objave za naše razmere!to so tudi misli mnogih mojih rojakov). Nedavno sem vprašal slovenskega profesorja-pisca naj kaj objavi za Slovensko Pismo in dal vaš naslov. Rekel mi je da NE, ker je še vedno preveč pod vplivom SIM-a (op.u.$iovenske izseljenske matice). V tukajšnjih listih tudi jaz nisem zaieljen-zdaj vem zakaj-pač pa objavljajo moje prispevke argentinski Slovenci in Kanada. Prilagam en primerek. Pozdra JOŽE KOSOROK UREDNJCA: G.Košorok, najprej hvala za poslano, vendar ne vem lakaj piaviie^zdaj vem zakaj1', saj do sedaj it ni bil zavrnjen noben prispevek, ki ste ga poslali. Kar pa zadeva pripombo vašega^profesorja, ki noit pisati v Slovensko Pismo, ker je Se preveč pod vplivom Slovenske izseljenske mattce".nioriirn reči, da sem se sprva remu pošteno nasmejala, kasneje pa, ko sem o tem razmislila mi je bCo hudo, da nas nekateri kai naprej delno na te in one, ne morajo se tega otresti.Prcd nami je REPUBLIKA SLOVENIJA-DRŽAVA! Kako bomo skupno potegnili kompozicijo neodvisnosti? S takšnimi neumnostmi, ki jih zmorejo tudi profesorji? Preberite prosim govor ikofa Metoda Piriha v tej itevilki S.P. In ie:kar zadeva S.P., kot urednica si bom prizadevala, da v njem najde svoje mesto VSAKDOR, KI SPADA K SLOVENSKEMU NARODO!! 1 P. S. Tukaj pa objavljamo vai članek, g. Jože Koiorok: VOJNA NA lll< VAŠKEM 14.11.1991. Na strani 15 S. M. Hera! da je sli fid"A YügOilav army reservist helps elderly fuofttort flee the jr^ftirng irr Yukovar". Vati jo kar a i a j trgi za cement. Pred seboj ima torbico-menda vte. njeno imetje, v rokah pa drži ukrivljeno palico ta hojo. Nekoč bodo takole ponriuni ij'rit, ki ¡o vsega tega krivi: Europtka skupno ti, Amerika, Avstralija m rfru^r, ki si Pilatoviko roke u mrje/o... irrfeo barbarstvo 20. Stoletja bo tudi njih zadelo. Ce človeški zakoni ne veljajo, Božji zakon ie vedno drži: KAKOR M JEŠ DRUGIM, TAKO BOŠ PRE. JEMAL Mi v Avstraliji nismo daleč od tega. Na i euer« imamo nMe-de, ki rtrj<3 manj barbarski od srbskega državnega vodstva, prav te dni imo priča demonstracijam proti masovnim umorom nedoJznift ljudi v Dili, vzhodnem Timorju. Leios v irprj'-iu je atttbsMfca oblast obljubila priznati suverenost Slovenije in Hrvaške. Ob pravem čmu te to ieveda ni zgodilo, ampak zunanje ministrstvo Avstralije papagajsko ponavlja hinavske fraze Evropske skupnosti in Amerike. Če bi Avstralija prva priznala Slovenijo, bi imela velik ugled vi vetu in nedvomno bi ji sledile, mnoge druge države. Barbarstvo na Hrvaškem pa tudi v Sloveniji v desetdnevni vojni bi ne imelp takega rrčin-in. Zato so sokrive sile, ki bi to lahko preprečiie. Sloyensfei tn Arvo/fc« in' je na njih rokah, kakor leta 1945, ko so v smrt pošiljali Slovence in Hrvate, Kozake in drugp.. Angleškemu preživelemu hudodelcu, ki je tega sokriv, se danes ni žal za stotisoče pobitih, pravi celo, da bi to še ponovil, Če bi bilo treba. In to zdaj dela druga generacija hu. dtidelcev in jim ni prav nič žal hrvaške in slovenske krvi, ponižanja t ji ujijciiiaflje rijyfJeine fcu^une. K takim podlim velesilam rc ni fdlcfairr na pomoč, ki je ne bo. Zato bodo tttorale vte take 'Weiile", ftr uničujejo človeštvo, sramotno zginiti. Mi mali narodi sue ta pa se bomo morali združiti ir liMino sdo-n« pretečo velesilo da ie oijioiorfimo jedanjrft fcjrinrifc OtUsU. Je tWefjJc, ki hinaviko lovijo namišljene "vojne zločince" Hitlerjeve dobe, da s rem obrnejo pozornost sveta od tvojega zločinskega početja v tedanji dobi Kar poglejmo dnevno časopisje in medijo, pa lahko vidimo h do je ret nič niA ti dodelec i krvavimi rokami dan uš njega dne Srbtkega preproitega naroda tfl pošteno inteligenco ne dol-zim, itvor hu dodeli tva je na Zapadli, Vse to bo Zapad enkrat truaira plačal in mi z njim, if I xlvissto v tem prostoru- JOŽE KOSOROK Draga urednica, proiim objavite si ud ti V pismo v Slovenskem Pismu: Slovani nam eadnje č»se grozijo, da na S. ti od o Avstrijci in Italijani požrli, te tt odcepimo od Jugoslavije. Celo nekateri Slovenci so prcilraicrd, da Slovencev vei nt bo, ne bodo zsjilteni od južnih Slovanov, Ne smemo pozabiti, da smo Slovenci od vsega svojega začetka obstojali kot del z a lin d nO «vropsklli drfiv. Od njih situ sprejeli kulturo, vero in standard življenja. Res jc. da 1« nI bila Idealna rciileV za Slovence, toda niU kultura in gospodarstvo SC Jc držalo na evropski ravni. Cirtl smo bili "osvobojeni" od juga, je mi Standard začel padati, na! jezik je postal meianlca jUžAO-slo vinski h Jezikov, naS narod jc laiel bežali proti z shodu. Odkar smo Slovenci del južnosJovanske državi, nitma napredovali v nobenem oziru, razkropili pa smo se iliom sveta in sj kot tuje j služimo kruh na zahodu, kjer nismo niti manj-Sina, fe manj pa narod. S koncem komunizma smo dočakati tudi konec Imperializma iorej SC Je cela »Hmelj» spremenila. Ni vc£ nujno, da Slovenija pottafle del katerekoli narodne skupnosti. Jc pa seveda nujno, da se vkljntimo v ekonomsko skupnost, ki 12 íftovenó&g VUnto PI SMA lï RA LC EV PISMA BRALCEV PISM A U R A LCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV tO najbolj dOpriflOSna Za Slovence. Lažje jc vedno. it t? drugi vlcfcj« ta seboj, kot če raorai II vleCi druge, Videli simo in občutili na listni koži, kako Je bilo, ko smo vlekli za seboj nerazviti jug, ki Je požiral kruh rtaiib rok. Slovenci so izgubili voljo do življenja. cd d Število rojstev je začelo upadali v Sloveniji. Ca; ju, da nas nekdo potegne ven i?, tega pzOpada. Svoj jezik in ni vide bomo a h rinil i Sami, verO Imamo prav tako in zgodovino tudi. Pogtcjm o ic ozadje ntie Zgodovine v ski op u Jugoslavije. Naravni zakon nas Hi i. da sme ljudje odgovorni za svoja Je ji nji in se V tem razlikujemo od živali, ki živijo instinktivno in ti katere velja zakon močnejšega. Darwin je v svoji evolu cijski teoriji trdil, da smo ljudje si m o eni vrsta ¡ivjli in temu sledi, da živimo simo instinktivno btez moralnega čuta in odgovornosti. Zanikal je viijj naravni zakon in je bil začet nik legal negi pozitivizma, ki pravi. da z ikone postavljajo J ah ko samo ljudje kot se jim zdi prav, S rent trdi, da ljudje nimajo moralne odgovornosti proti viiji sili. To teorijo ;(a uspeino izkoristita Marks in En&ets Ha revolucionarno gibanje po Evropi in za nov družbeni sistem, ki sloni na samoohranitvi močnejiega. Začela seje krvava revolucija In veri v Človeka. Komunizem je učil, daje člo. veSki raium ipOsOben odkrili vse naravne in nadnaravne si' le. Sto let kasneje Je itovek res napravil ogromne korake v VScmir, v atomsko Zgradbo snovi, v zgodovino in v organu-me. Govorimo o milijonih svetlobnih let oddaljenosti, o nevidno majhnih delih snovi, o mitijonskih starih izkopaninah. Sa žil os i pa smo Ugotovili, da srno ic vedno na isti stopnji gfede riiumevanja večnojii in vscmiqa. Ljudje Se vedflO iiče mo smisel življenja in odkrivamo naravne zakone, kijih ne moremo spremeniti, Naravo ïiliitntnt na vseli področjih in ugotivljamu. da je v ozidju Vsemogočna sila, ki nas vedno znova ipominja, da je na! razum in M aie življenje samo dar te viije sile. Naše telo je kompjuier. ki ga Boj oživi s programom n kratek čas. Niti za centimeter ie nismo približali Skrivnosti življenji, Komunizem je propadel, ker komunisti niso upojtevali viijega naravnega zakona in so uči-H, da je č to vek vjentogoien in pravičen. Tudi Slovenci smo pri SI i pod jarem te Zgreiene teorije po drugi svetovn i vojni, Medtem „ ko se je zahod ni jve t držal naravnega zakona in napredoval, smo Slovenci ekonomiko propadali in začeli iiumirati. Odkar smo se pridružili južnim Slovanom so mnogi Slovenci morati la pustiti dom in oditi pO svetu. Doma SO ostali strokovnjaki za izkoriščanje in ubogi narod, ki je tanje delat- Močnvjiim je bilo dovoljeno vse, kajti niso upoitevati naravnega ïakona am pak zako-ne postavljali te v svojo kotiil. Delovna in osebna morala naroda jc padla. Voditelji Jugoslavije SO nalagali denar na švicarske banke, medtem ko so ubogi izseljenci pošiljali denar domov svojcem, ki ;o bili v stiski. T u d i J u go :la vija ima tvoje Matkost, ki (O pokradli narodu na milijone dolarjev. južni Slovani ;0 od Slovencev jemali stroje in strokovnja ke, dobičke in podpore, v nalivalo pa so nam vsilili bratstvo in edinstVO. S tem so zahtevali, da Slovenei ne smemo naprej Od njih. Vzeli nam niso k pravice govora ampak tudi pravico iniiljenja. Vzdrževali smo policijo, ki jc parita na nas, Pod Avstrijci, Nemci in Italijani smo se Slovenci vsaj laliko boriti ra svoje ideološke in narodne pravice, v ko«1 un i zmu pa nam je celo tO bilo prepovedano. Politično smo odmrli. Celo mi. izseljenci V Avstraliji se nismo Upali izraziti svojega mišljenj» in prepričanja. Hali smo se roke južnih bratov in naših lastnih narodnih izdajalcev kot so Vidmar, Kidrič, Kardelj, D er m astij a in drugi. Čeprav se je ideji komunizma rodila na Zahodu Je edino Leninu Uspelo prepričati slovanske narode, da bodo imeli raj na zemlji, če se bodo predali v brezverski komunizem. Slovenski komunistični voditelj Kardelj je ¡el v rUíko ÍO* lo, da se Je naučil širili Lcnirtizern. Stilinizem ali ruiki imperializem, S to Vence m v Jugoslaviji se jc kmalu po k a/a I Daminov zakon močnejSe^a, Srbski imperial isti tO nas postopoma zasužnjili. Celo Kidrič, na i slovenski narodni heroj, je rekel med Vojno: "M i važno če samo trije Slovenci ostanejo živi po vojni, samo da so kominisii." Med diujio svetovno vojno 50 se slovenski partizani z značko Triglava na kapah boriti proti okupatorju, Na žalost pa so se v njih vodilne položaje vsilili Titovi agenti ruskegi komunizma, Njim Je bila malo mar svoboda Slovencev, borili so se širjenje ruskega imperija in nadvlado. Slovenci io bili prevarani, sprejeti so morali Stalinovo rdečo Mezdo. Po vojni eo komunisti najprej likvidirali najbolj zaslužne Slovence, ki se niso Strinjali ; komunizmom. Šele po vojni pa se je začelo pravo komunistično klanje. Veliko sliSimu O žrtvah nacistov, le malo pa Te ve o milijonih pobitih po vojni. Komunisti so se vedno borili za Oblast in ne za praviec ljudi. Tudi danes SC ni nič spremenilo. Stovenei smo bili izkoriščan i v federaciji, zdaj pa nas hočejo prevarati v konfederacijo. V anjleškem jeziku je to dobesedno povedano tako le: Thev eonned us in to tlie federation. therefore tt« h ave <0n te d c rallón, Urez moralne Odgovornosti večji narodi iz ko rilčajo manjše še danes. Srbi dobro vedo zakaj nočejo dovoliti da bi Slovenci dosegli svojo samostojnost. Sedemdeset let je vzelo Slovencem, di so pripeljali južne Slovane do Um kjer so Slovenei bili že pod Avstroogrsko. Iz razvitega naio-da so nas prelevili v člane Iretjcg*. nerazvitega sveta. Na desetine narodov, manjših od Slovenije danes uiiva Samostojnost, Zakaj jo ne bi Slovenija? Ves svet uvideva. da nam rdeča Zvetda iz ftusije ni prinesla nič dobrega. Pregnati so hoteli Boga, zanikali SO vse naravne, moralne z ikone,,.ljudje pa spel iščejo refitev v veri, ki pravi:Ljubi tvojega bližnjega kakor samega sebe. ali, česar ne želiš sebi. ne delaj drugemu! MARJAN KOREN ACT-WAMASA Spoštovan,j urednica SLOVENSKEGA PISMA Oglašam te Zaradi trl/tkega programa no SlfS radiu 2 EA, Z (i ne 26, 9, 91- Na oddaji jO ob tajali našega duševnega pastirja /mpeža Janeza Patla II. češ da podpira ugrefijo |f.S'io-eenrj< *'n na Hrvaikem-torej lam kjer Snijd katoličani. Vsi vemo, da I o ni ne/itrra. Boljše viki tli ledu to; bi in Itako bi nas Opravljali na njihovih programih, izgleda, da jih imajo preveč. Smelemu očelu je bil obisk p Jugotlavijo prepovedan. Prepovedali to mu, da obišče tvoj katoliški narod. Srfti ne t^rio frn ko bi počistili irnje napake, nai Slovence imajo za naciste. Malo pa rritrto so sr. širili in rifdi hi l it1 pograbili... Upajmo in Hupa protimo, molimo za to nai v prelepo domovino Slovenijo. Iskrene pozdrave z najboljšimi željami. Protim, 'ta objavite moje pumo V vašem ¿atopiiu. ¡\asvidenje MALEČKAR MARIJA Skupjeinu HeouMikr Slovenije TZTRinr SVET Ljubljana SragorEičova n Tel, : rili ; Cfil ÍS1 224-352, ÎH-32& 0«! ltf-721 Številka ; Dim 1.1.1111 Cofpj Stänke Cri^tlt SJ,ov»T)ilio pi^ao bii»{i3Ajns| Siuittvitatl .amd dne''I sem prejel In da idirc.-, pregledci sadnja ttmilj» SlOVcn skegj ( J u 1 ± j - sçp tiintier 1SÏ1] . ZirllA Vta ^pcroilti »TÇJC iflsuitlfff ifl i:SDiJes urejanje glasili ir. z.ihvalo to in vue itrtijo prLicd uvtnjo v d cid Acpub^ikl ^JflVífllji in S lo Veiucei v Avstriilji- Pr^aríen paulrav; 1 CUJU^ dííOffcilT DL 1 Ae niKIi^LH ZÍ. SM'/EKC K SWïrr ÏK S7tROE\OÎTT v SLOVEMIJI tfi&v&u&g 'Pismo 13 PROGRAM SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA {odobren na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa 28. junija 1991 v Ljubljani) Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu Čutimo kot posebna, s vojsk a skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjer koli Se, prebudi občutje za slovenstvo v njegovem okolju: v domovini, v manjšinskem zamejstvu, v izseljeništvu. Kongres naj premaguje delitve, ki izvirajo bodisi iz dejstva državljanske vojne in njenih posledic bodisi iz dejstva, da sicer strnjeni slovenski iivelj pripada Štirim različnim državam in da so slovenski izseljenci razprScni po več kontinentih. Kongres naj presega in blaii učinke političnih dolžnostnih razmerij, ki veiejo Slovence po svetu na razi it ne driave, kakor tudi učinke tujih okolij na slovensko zavest. Svetovni slovenski kongres je dejavnik slovenskega naroda pri njegovem vključevanju v proces vedno večje svetovne soodvisnosti narodov in tudi njegovega prizadevanja po uveljavljanju mednarodnopravnih jamstev za lasten obstoj in razvoj. Maj gre za razmere v izvirni domovini - v državi Sloveniji in v zamejstvu - ali kjer koli v izseljeništvu, povsod mora Kongres negovati duha narodne vzajemnosti in medsebojne zavezanosti. Da bi se približal tem ciljem, si mora Kongres posebej prizadevati v naslednjih smereh; 1. Svetovni slovenski kongres si bo prizadeval ohranjati slovenstvo, kot to ustreza slovenskemu 5,1 vlju v izvirni domovini in po svetu. Slovenski kulturni prostor in slovenski obČ uick za domačnost naj se brez zemljepisnih omejitev uveljavljata povsod tam. kjer Slovenci prebivamo. Kajti že v preteklosti je bila naša kutturna zavest tista moč. ki je ohranjala slovenstvo tudi v zelo oddaljenih okoljih. Zato lahko vsak izmed nas prispeva k dobremu imenu in vsestranski uveljavitvi slovenstva v svetu. 2. Svetovni slovenski kongres stremi po narodni spravi kot temelju našega sobivanja. Sprava pomeni pomiritev in premagovanje naSe medsebojne odtujenosti zavoljo državljanske vojne in njenih posledic. Vsem Slovencem mora biti vrnjena domovina z vsemi pravicami in Častmi, tako mrtvim kakor živim. Spravna svečanost v Rogu jc pri tem mejnik in naj bo zaveza za poravnavo krivic iz preteklosti. Naravnanost k spravi sloni na spoStljivem upoštevanju razločkov, ki jih je zgodovina vnesla v naše narodno tkivo, V njih spoznava kongres vir naSe pluralistične razgibanosti in ustvarjalnosti, v celostno predramljcnern zgodovinskem spominu pa teme i j novega začetka zgodovinskega bivanja slovenskega naroda. 3. Svetovni slovenski kongres bo spodbujal vzajemno pomoč mod Slovenci doma in po s vem. Republika Slovenija mora imeti enako zavezujoč odnos do vseh svojih ljudi. Slovenci po svetu pa moramo v svojih sredinah varovati samostojnost, saj bomo na ta način najbolje ohranili sposobnost za preživetje v bistveno drugačnih okoljih. Poleg tega bo na£ pogled na domovino zaradi zemljepisne razdalje in civilizacijske drugačnosti vedno dragocen, todoviien vir naie znajdljivosti v svetu. Zgodovinska zakoreninjenost v Sloveniji pa pomeni Slovenccm po svetu trajno duhovno zaledje in vir ustvaijalnih pobud. 4. S ve lovni slo venski kongres bo spodbujal kulturne, gospodarske, znanstvene indnige vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva. V dolgih desetletjih smo se Slovenci v Številnih driavah, kjer stalno ali začasno prebivamo, s svojim delom in svojo sposobnostjo uveljavili v kuttun, gospodarstvu, znanosti in dnigih dejavnostih. Toda vse te na Je ustvarjalne sile so razcepljene ah vsaj med seboj nepovezane Kongres si bo prizadeval, da Slovenci v svetu, ki imamo sorodne interese in skupne dejavnosti, navežemo medsebojne stike, kar je naS skupni interes, hkrati pa kakovostna pridobitev za ves slovenski narod. i.Svetovnislovenskikongrcssiboprizadcvalzapopolnoizpeljavoinohranitevsaniostojneinsu-vere ne dri.ave slovenskega naroda. Le suverena država je i ah ko zanesljiva osnova in jamstvo slovenstvu doma in po svetu. Ta država, oprta na ustavo Republike Slovenije, mora biti sprejemljiva za vse Slovence. to pa je lahko le demokratična, pluralistična država s svobodnim gospodarstvom in prostom ustrezno notranjo ureditvijo Slovenija je naravno duhovno središče slovenstva in slovenska država naj postane tudi njegovo materialno oporišče, ne da bi bila zaradi tega nadrejena rojakom v drugih državah. Ta prizadevanja v Republiki Sloveniji in zunaj nje kongres podpira in bo s svojo samostojno dejavnostjo spodbujat slovenske oblasti pri uresničevanju teh ciljev, S skupnimi močmi moramo doseči, da se bo Republika Slovenija Ta zvijala v moderno državo, ki bo temeljila na Človekovih pravicah, državljanskih svoboičmah in socialni odgovornosti ter jih bo tudi varovala. 6. Eden izmed nujnih ukrepov za uresničitev slovenske samoodločbe je internacionalizacija slovenskega vprašanja. Ta jc nujno potrebna in bo aktualna toliko Časa. dokler ne bo Republika S love ni- PROGRAM 14 j a mednarodno priznana ter uveljavljena država in dokler slovenske manj Si ne v sosednjih državah ne bodo uživale vsaj tistih pravic, ki jih manjšinam priznavajo mednarodne listine in pogodbe 5 plebiscitom in z razglasitvijo državne samostojnosti smo Slovenci potrdili voljo, da živimo y svoji samostojni in neodvisni državi. Državne suverenosti ne bo mogoče doseči. dokler bo svet gledal na naš obstoj kol na notranje jugoslovansko vprašanje. Z dejanji kvalitetnih sprememb v naših notranjih razmerah moramo prepričan svet, da prevzemamo nase odgovornost za svojo narodno usodo. Kongres bo s svojo aktivnostjo spodbujal in podpiral suvereno ter državniško vedenje oblasti Republike Slovenije in s tem vstopanje slovenske države na mednarodno prizorišče. Slovenci po svetu pa bomo to vstopanje o! aj Seval i s svojimi izvirnimi prispevki in s svojim vplivom v okoljih, kjer stalno ati začasno prebivamo. S tem delom bomo tudi prispevali k uresničitvi cilja, da slovenska država postane subjekt mednarodnega prava, kar lahko v polni meri doseže le kot polnopravna članica Organizacije Združenih Narodov. V ta namen bosta Kongres in njegovo članstvo delo vaj a povezovalno, smotrno in organizirano. STALIŠČE O POSEBNEM STATUSU SLOVENCEV V SVETU (odobreno na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa 28, 6, 1991 v Ljubljani) 1.2 državno osamosvojitvijo Slovenije je pojem slovenstva dobil Siri i obseg. Rodovni kriterij je že davno za nami, nismo več navezani le na geografsko področje in ne sprejemamo vet, da bi nam tuje okoliščine usmerjale življenjsko pot. Usodo smo prijeli v svoje roke in pogumno stopili v svet. Končno smo postali državni narod, slovenstvo je ob davni duhovni vsebini zdaj tudi pravni pojem in svetovno politično dejstvo. 2. Za Slovence po rodu ali po državljanski pripadnosti je torej Slovenija postala tudi pravna domovina, kar spteta nove vezi, budi novo voljo in nalaga nove obveznosti vsem Slovencem, kjerkoli žive. Te vezi bodo zdaj bolj radovoljne tudi zato, ker se Slovenija odpira za svoboden pretok duhovnih silnic in svobodno družbeno rast. 3. Vstop Slovenije v svetovno skupnost in njen notranji življenjski razvoj bosta nagibala slovensko manjšino v sosednjih državah, da se bo iz svoje pobude Se bolj neposredno učlenjala v slovensko duhovno skupnost. Odpiranje evropskih meja in tehnični univerzalizem bosta prispevala k poglabljanju medsebojne strpnosti, ki bo po duhu solidarnosti v korist tudi sosednjim narodom. 4. Novi prav no-politični položaj Slovenije je tudi zdomcem in izseljencem dal nov družbeni status, tudi v formalnem pogledu. Vsi. ki so doslej kadarkoli odhajali iz Slovenije, so se z dokumentacijo morali izkazovati za Avstrijce, Italijane, Madžare, Jugoslovane ali kar za brezdomovince. Zdaj so vsi ti dobili domače zaledje: domovina, ki so jo zapustili sami ali njihovi predniki, jim je ponudila, da pri vzamejo njeno ime in se formalno izrečejo k njeni pripadnosti. 5. Med ljudmi slovenskega pokolenjp po svetu se v teh trenutkih prebuja nova sla po vračanja k virom, h koreninam. Domovina je poklicana, da jim Široko odpre vrata. Predvsem naj jih uradno sprejme v slovensko domov i ns t vo s priznanjem državljanstva. Republika Slovenija bo morala pri tem presegati marsikatere tradicionalne kriterije, na primer o enojnosti državljanske pripadnosti, o zapadanjtt državljanstva zaradi odsotnosti ali neprehodnosti državnih meja, 6. Slovenska demografska in politična stvarnost zahtevata, da prične Republika Slovenija s kar največjo prožnostjo urejali državljansko pripadnost tistih, ki so zaradi dolgotrajne odsotnosti izgubili lo pravno povezavo z narodovo glavnino. Razlogi pravičnosti bodo narekovali, da se s formalnimi akti vrne državljanska pripadnost tistim, ki jim je bila odvzela po krivičnem obdolževanju. 7. Reševali bo treba položaj potomcev listih, ki so imeli domače državljanstvo in so ga izgubili, njihovi potomci pa so avtomatično prejeti državljanstvo po kraju rojstva, S ponovno pridobitvijo oziroma razvcl-javijenjem odločbe o izgubi državljanstva za njihove prednike, bi za potomce obveljalo načelo pridobitve državljanstva po rodu. Za to bodo seveda morali veljati kar najmanj utesnjujoči pogoji. Prav tako bo treba predvideti Stroke možnosti za pridobivanje državljanstva tistim, ki niti sami niti njihovi predniki niso izpolnjevali pogojev za redno pridobitev državljanstva, a se prištevajo k slovenski narodnosti in ji po svojih dejavnosti tudi dejansko- pripadajo. ^ S. Mnogo izseljencev, posebno tistih, ki so bi i i preganjani iz pol i lični h razlogov, je privzelo državljanstvo tistih držav, v katerih so se naselili ter so se mora!i_odreči vsakemu prejšnjemu državljanstvu. Ta odrek naj ima učinek samo pred državo, ki jih je posvojila, medlem ko naj Slovenija Se naprej priznava njeno državljanstvo. 9. Dvostransko priznavanje državljanstva i si i m osebam bo v nekaterih primerih lahko povzročalo upravne nevšečnosti. Zato je primerno, da slovenska država zagotovi ustavno načelo o dvojnem državljanstvu, 10. Razseljeni Slovenci ne težijo po pravnih vezeh s Slovenijo samo iz interesnih razlogov. Izseljenci iz političnih in drugih razlogov so vedno čutili klic po dejavnem poseganju v domača dogajanja. Končno je tudi slovenskim manj S i nam v sosednjih državah trebi! prignali veliko zavzetost za dogajanja v Sloveniji. Za kar najbolj Široko priznavanje in podeljevanje slovenskega državaljanstva se vsi ti potegujejo tudi z namenom, da bi mogli biti v tujini po svoji državljanski pravici udeleženi z lastnimi izkuSnjami in pogledi pri dejavnem uravnavanju slovenske usode. Zato pričakujejo, da se jim ustav no-pravno zagotovi možnost udeležbe pri državnozborskih in predsedniških volitvah in splošnih ljudskih glasovanjih na sedežih slovenskih konzularnih predstavništev, kakor tudi polnopravno udeležbo v gospodarskem življenju dlovenske republike, to je pravico do neomejenega lastništva nepremičnin, 11. Tretja, to je razseljena Slovenija, je že dolgo sociološko dejstvo, po zadnji svetovni vojni pa se je razvila tudi v politično družbeno jedro. Njen obstoj se vsebolj dviga v splošno narodno zavest in utrjuje se prepričanje, da je treba priznati več, kot samo to, da je nekak zunanji del narodnega občestva, ki sme zbirati glasove za domača volilna okrožja. Težnji po določeni samobitnosti bi bilo precej zadovoljeno, če bi slovenske skupine po svetu izmed sebe predlagale in izbirale predstavnike za posvetovalne organe pri slovenskih poslaništvih in konzulatih ali pri ustreznem ministrstvu slovenske vlade. 12. Med rojaki zunaj Slovenije je bila z zanimanjem sprejeta misel, ki je bila že pred nekaj časa oznanjena v domovini, po kateri naj bi se pri državnem zakonodajnem organu zamislila posebna funkcija zunanjih snovalcev. Ko je zdaj v teku ustavodajni postopek, pri katerem je v preučevanju uvedba inštitucije državnega sveta, je treba spomniti, da bi to telo, ki ne bi imelo neposredne zakonodajne pristojnosti in bi bili v njem predstavljeni regionalni, socialni, gospodarski in kulturni interesi, lahko sprejelo tudi neposredno izvoljene zastopnike teh državljanov, V primeru, da varianta o uvedbi državnega sveta ne uspe, pa se lahko predvidi funkcija prav tako izvoljenih svetovalcev za državni zbor, ki pa ne bi imeli enakovredne glasovalne pravice. Vprašanje tako zasnovanega posebnega statusa se razteza tudi na kolektivna telesa in organizme, ki so zrasli v tujini iz neposredne potrebe. To so množične organizacije, združenja s specialnimi nalogami, duhovna središča, akcijski odbori kulturnih, gospodarskih, idejnih in političnih gibanj ter krovne ustanove, ki predstavljajo zamejstvo in zdomstvo oziroma izseljeništvo na regionalni osnovi. Gre za družbene pojave, ki so jih priklicale življenjska potreba, čut vzajemnosti, zavzetost za narodne in vesoljne vrednote in neposredna človeška dobrota. Zalo imajo notranjo legitimnost in upravičeno pričakujejo, da jih bo kot take obravnavala tudi domovina. Uradno sicer ne morejo imeti javnopravnega značaja, lahko pa se obravnavajo kot moralne osebe, ki naj bodo z ustreznimi ustanovami v domovini v takih odnosih, kot veljajo med vzporednimi subjekti. V tem svojstvu ne smejo biti samo predmet skrbi slovenskih državnih organov, ampak je prav, da se imajo za subjekte pri sodelovanju v strokovnem izvajanju kulturnih, gospodarskih, vzgojnih, izobraževalnih, raziskovalnih, športnih, socialnih in drugih dejavnosti v korist celotne slovenske skupnosti v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu. Kot inštitucija za javno korist naj bodo načelno priznane, kar naj bo potrjeno z dvostranskimi sporazumi, osnovan i mi na medsebojnem spoštovanju ter na priznavanju vloge leh ustanov in potrjevanju njihove samostojnosti. 13. Slovenci, ki živijo izven meja Republike Slovenije, se ne zaustavljajo pri terjanju pomoči, za katero je domovina moralno zavezana, ampak se predvsem potegujejo za priznanje svoje zgodovinske in občestvenc pomembnosti ter iz nje izvirajoče individualnosti. Tako ponujajo Slovenci v svetu svoj prispevek k skupni rasti. svetovni slovenski kongres world slovenian congress Hi tffoVent&g ■Pismo RESOLUCIJA O DELOVANJU SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA (odobrena na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa 28. junija 1991 v Ljubljani) 1. Udeleženci ustanovnega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa 26., 27. in 2S. junija v Ljubljani pozdravljamo nagel in Širok razmah kongresne zamisli ter kongresnega delovanja in povezovanja. Pognal je iz prelomnih časov, ki so tudi na Slovenskem odpravili monopol oblasti ter utrli pot parlamentarni demokraciji. Nenasilni prevrat je med Slovenci doma in po svetu razparal mreno odtujenosti, sumničenja in izobčenosti ter sprostil dotlej zavrte povezovalne silnice slovenske svetovne razpetosti. 2. Poti nazaj ni. Toda dosežkom demokratične spremembe na Slovenskem ni vnaprej prizanešeno s siceršnjimi nevarnostmi in pastmi. Svetovni slovenski kongres se do svojega naslednjega zasedanja čuti poklican, da svoje razvejane moči usmeri in osredotoči v izviren prispevek k obvarovanju dosežkov nove slovenske demokracije pred tremi osnovnimi nevarnostmi: ■ pred krhkostjo doseženega nacionatnega soglasja o skupnih osnovah demokratičnega tekmovanja strank, idej in interesov: demokracija terja napor in vztrajnost, privid in skušnjava bližnjice pa utegneta biti usodna; - pred gospodarskim in socialnim zlomom: na izstrada nos t slovenskega gospodarstva že odkrilo računajo listi tuji krogi, ki bi iclcli Sloveniji vsiljevati bodisi stare kol nove oblike podrejenosti in odvisnosti; - pred mednarodno osamitvijo: na poti do mednarodnega priznanja Republike Slovenije in do polnopravnega priznanja narodnostnih pravic njenih manjiin v sosednjih državah, sc Slovenci moramo sklicevati na najvišje oblike samoodločbe evropskih narodov v dobi imperativa soodvisnosti in koleknviic varnosti (multilateralni proces Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi s sklepnima listinama iz Helsinkov in Pariza in OZN) bodisi na uravnovešeno upoštevanje evropskih interesov, ki sc tkejo prek slovenskega prostora. 3. V ta namen se bo Svetovni slovenski kongres strogo držal na ustanovnem zasedanju izglasovanih programskih smernic ter statuta. V tem vidi Kongres pogoj lastne kohezivnosti in organizacijske trdnosti. 4. Kongres ugotavlja, da pomeni obstoj matične, zamejske in izscljc ni ško-zdomske S io ven i je neminljivo danost. Sredotežna navezanost na matično domovino pomeni Slovencem trajno, nepogrešljivo obliko narodnostne zasidranosti. Ob tem pa postaja vse pomembnejše - in v tem je specifična naloga Kongresa -mrežasto tkanje vezi med izvirno domovino ter ozemeljsko mnogovrstnimi žarišči i zseljeniSko-zdomske Slovenije ter med njimi in žarišči zamejske Slovenije. V ta namen bo Kongres pospeševal krožna gostovanja slovenskih vrhunskih umetnikov in strokovnjakov, izmenjave, sodelovanje in pobratenja med slovenskimi organizacijami v Republiki Sloveniji, v zamejstvu, izseljeništvu in zdomstvu. 5. Kongres si kol posebno nalogo zastavlja prizadevanje, da pri jezikovno in narodnostno odtujenih generacijah slovenskega izseljeništva spodbuja odkrivanje lastnih korenin z najsodobnejšimi medijskimi sredstvi in prijemi. 6. Kongres je mnenja, da velja spodbujanje vzajemne pomoči med Slovenci doma in po svetu zasnovati na primerjalni Študiji o kakovosti življenja pri njih, na popisu obstoječih oblik socialne vzajemnosti med njimi ter prednostni lestvici po merilih socialne in narodnostne ogroženosti. 7. Kongres ugotavlja, da bo svoji nalogi kos le s pomočjo osrednje kongresne pisarne, ki naj temelji na najsodobnejši tehnološki osnovi ter na najstrožjih zakonskih predpisih zoper zlorabljanju tako zbranih podatkov. S. Poseben poudarek bo Kongres namenjal sodelovanju med strokovnjaki, ki v različnih državah delajo na istih področjih. To delovanje, v okviru tematskih sekcij in zasedanj, kot tudi sodelovanje univerzitetnih profesorjev pri pobudi tretje slovenske univerze bo dalo Kongresu resnično vsebinsko osnovo. Vendar pri tem Kongres noče nadomeSčati organizacij, ki že obstajajo in uspešno delujejo doma in po svetu, ampak želt bili pobudnik novega sodelovanja in koristno dopolnilo delo, ki sc že razvija. s RESOLUCIJA 1 tffm'em&p PUmo 17 9. Kongres bo moral skrbeti za svoje člane in v dogovoru s slovenskimi javnimi in zasebnimi organizacija-mi omogočiti svojim članom, da se bodo povsod, kjer Slovenci živijo, počutili kot doma in bodo lahko povsod našli prijatelja, ki jim bo v stiski ali v potrebi priskočil na pomoč. 10. Pri svojem delu v tem prvem obdobju bo Kongres namenil veliko pozornost prizadevanju za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Kulturniki, znanstveniki, politiki in drugi člani kongresa bodo v svojih državah, pa tudi pri mednarodnih organizacijah in ustanovah posredovali, da bi Republika Slovenija čimprej umivala popolni status mednarodno priznane države. g SKUPŠČINA nEPUEUKE SLOVENIJE fZVRSWSVET Ljubljana Gregorčičeva 27 Tel,: 061 224-353, 061 224-323 Fax r 061 224-328 Številka: Datura :6.12*1991 SEJA GLAVNEGA ODUORASSK V zaiefku novembra je bila v Sloveniji Sija glavnega odbora SSK in Častnega razsodišča, v katerem je llidi g. Alfred BreKtiik is Sydney a, Predsednik Avstralske slovenske konference, Marjan Kovač je po svojem položaju tudi član Glavnega od hoja SSK, vendar sla ga tokrat nadoraeirovala Cvetko FaJež in Alfred Urcžnik, ki sta se prav takrat mudila v Sloveniji. Na »jI odbora so razpravljali o programu promocije RSIovenije na področju turi ima in sicer v povejavt s slovenski mi turističnimi podjetji v Sloveniji in izven nje. Naslednja pomembna totka je bil program sodelovanja na področju financ in bančništva. Razpravljali so tudi o zakonu o državljanstvu ter o Razvojnih pa-rmcijih-gospodarski povezavi med slovenskimi gospodarstveniki in Slovenci po svetu. Srage roja.kir.je in rojaki v Avstraliji! Slovenci doca i a po svetu te dlli z pričakovanjih: s tradicionalnim prikovani«* novoletnih prasnikov prepleta enkratno živimo v velikih In veselih božičnih in zgodovinskega dogodka - mednarodnima pirzn^aja Sie diKvS Republike Slovenij«. Ko vata sporočata praznična vodila, se vam hkrati zahvaljujeta izredno veHi[Q in politično, moralno materialno podporo, ki izkazovali svoji stari domovini' brez trenutku najbrS še ne bi bili " tako blizu aotovemu meonarodnemu priznanju, kakor sne. učinkovito ste jo letos katere v tea Ko bomo v družinskemr prijateljska, cerkvenem ali kakem arugem okolju obdali božične in novoletne snUte ter se veaelrli mednarodnega prizna*}*, si vtisni gj.oboko % spomin spozn^e, da tudi slovenski naro$ imore zgodovinski oe3ahja, če se njegovi pripadniki enotno lotilo uresničevanja skujmih načrtov. Takih načrtov ia enotnosti, ki pa ne pomeni popolne mi iformira™os vam in sebi ter vas prisrčno pozdravljam! take , želim Lredništvo:Sporočilo dr. Dularja je prispelo dobesedno nekaj minut preden smo poslali Slovensko pismo v tiskamo, zato se je znašlo šele na 17. strani. Na žalost smo mornli zato izpustiti objavo g, Ljenka Urbančiča. pri kateremu lahko naročite slovenske zastave in grbe. Cenik objavimo dnigič. Naročite pa lahko na telefonski številki:!02)3N9 9517 ali na naši o v r L. U. P. O, D ox 70, \Vaverley 2024 NSW. z Dular V ___ MISTSTER ZA SL0V5NCS pO SVETU r;- HAaOCuoa^i V SLOVEHIJI 1» tffevent&Q Pismo - 1Í[TKA ZA SLOVENIJO - V AVSTRALIJI IN NOVI ZELANDIJI DUŠAN LA JO VIC-FOS REDN l K MED SLOVENIJO, MALEZIJO, INDONEZIJO IN S IN GA PUR JEM Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel se je v posebnem pismu zahvalil Dušanu Lajovicu za pripravljenost, da pomaga pri navezovanju si i ko v in razvijanju sodelovanja med Republiko Slovenijo in Malezijo, Indonezijo in Siugapuijem. Vse dejavnosti Dušana Laj ovita bo do namenjene vzpostavljanju stikov z državami in drugimi uradnimi institucijami kot tudi s predstavniki političnega in javnega življenja omenjenih dežel. Dušan Lajovtc bo deležen vse podpore slovenskega zunanjega ministrstva, kakor tudi vseh akcij, ki bi jih v te namene organiziral skupaj z drugimi Slovenci. Dušan Lajovic je, kot smo že poročali tudi posebni svetovalec slovenskega zunanjega ministrstva v Novi Zelandiji. ALFRED BREZNIK VZPOSTAVLJA STIKE MED S LOVEN S JO IN A VSTRALtJO_ Zunanje ministrstvo Republike Slo venije je poslalo 7. novembra 91 Alfredu Brezniku pismo, y katerem dr, Dimilrij Rupel izraza Zahvalo za pomoč pri razvijanju stikov med omenjenima dvema državama, V tem okviru so dejavnosti Alfreda Breznika namenjene torej vzpostavljanju stikov z Ministrstvom za zunanje zadeve Avstralije in z drugimi državnimi in-stilueijami in predstavniki političnega in javnega življenja Avstralije deležne vse podpore in pomoči Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. V tem svojstvu je dr. Rupel obvestil o zadevi tudi avstralskega ministra za zunanje zadeve senaluija Garctha J.Evansa. Slovensko zunanje ministrstvo pa prav tako tudi podpira vse akcije, ki bi jih Alfred Breznik organiziral skupaj z drugimi Slovenci v Avstraliji ter v okviru deja vnosi i slovenskega informacijskega urada. V ta urad namreč prihajajo redna dnevna poročila iz Slovenije, tako iz raznih ministrstev kot iz Slovenske tiskovne agencije STA. Alfred Breznik jih, kljub prezaposlenosti s svojim podjetjem redno razpošilja slovenskim organizacijam. radijskim postajam, posamez-n ik omiko t n.pr. Marjanu Persiču za Tedenske novice, urednišlvu Slovenskega Pisma in drugim), seveda pa tudi avstralskemu zunanjemu ministrstvu, že skoraj 12 mesecev. Poudariti je treba, da vse stroške pokriva Alfred Breznik sani. Pri delu mu pomagata tudi sinova Mark in Fredi, še posebej v očetovi odsotnosti. Spoštovanja vredno žrtvovanje za dosego le enega cilja:neodvisne,samostojne Slovenije! Republiki Sloveniji in njene težnje po čimprejšnjem mednarodne m priznanju. Razgovor se je v glavnem nanašal na priznanje s s (rani Nove Zelandije in tesnejšem ekonomskem sodelovanju. Dogovorila sta se o ponovnem srečanju v nekaj dneh, kar dokazuje izredno zanimanje zunanjega ministra za Slovenijo. Oh slovesu je g.Lajovic podaril g.MeKinnonu knjigo SLOVENIJA, Dušan Lajovie se je srečal v Novi Zelandiji še z drugimi pomembnimi gospodarstveniki. OBISK PRI PRVEMU MINISTRU AVSTRALIJE BOBU HAWK U II lllllilHIÜI'llillllllililUIIII il1il!IIJI!!l l!iiilll r i iil'ill1''' : ■!' Dttfal Lajovic in Alircd Elrežnik SREČANJE V NOVI ZELANDLU V četrtek, 26, septembra je minister za zunanje zadeve in Irgovino Nove Zelandije, g. Don McKinnon, ki je takrat nadomeščal predsednika vlade, sprejel Dušana Lajovica G.Lajovic je ministru najprej predstavil Slovenijo, o kateri res ni bil preveč poučen, nato razmere v i 0,10.91. je obiskala prvega ministra Avstralije Boba Haw k a slovenska delegacija Avsiralske slovenske konference. Delegacija v kateri so bili Marjan Kovač, Elica Rizmal in Cvetko Ealez mlajši, je ponovno za prosila g. Hawk a za priznanje Slove nije.Opozorili so ga tudi na ekonomske težave, ki jih je povzročil vojaški napad na Slovenijo. G.Hawk je bil mnenja, da bi pre-uranjeno priznanje lahko škodilo dokončnemu razpletu celotne krize v Jugoslaviji, čeprav je izjavil, da je nagnjen k priznanju, saj je Slovenija v glavnem zadovoljila mednarodne kriterije za priznanje. Povedal je, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo. Marjan Kovač, prvi minister Avstralije Bob Jlawke, Elica Rizmal in Cvetko Falei-mlajši tffovetidkg P farno li) AKTIVNOSTI SLOVENSKEGA NARODNEGA SVETA VIKTORIJE AKTIVNOSTI Slovenski narodni svct(SNS)Viktorije ni prenehal s svojimi a k ti vnosi mi vse ud vojne v Sloveniji. Tako je sodeloval v akciji ¡¿bi-ranja denarne pomoči Sloveniji, kjer je blagajnik Štefan Merzel ponovno pokazal vso svojo požrtvovalnost in pripravljenost delovanja v slovenski skupnosti. Prav njemu sc je zahvali ti, da je akcija uspela, saj je marsikako noč pn:bedel, podnevi pa izgubil marsikatero uro ali dan svojega biznisa, ki mu prinaša vsakdanji kruh, Štefan se odlikuje po svojili idejah, izmišlja razne načine kako prislužiti SNS-ju finančna srcd-stva(pripravlja video kasete, prodaja posebne slovenske suvenirje-priveske, grbe, zastave, pri si tke z znakom slovenskega grba itd), V pisanju pisem, vzpostavljanju stikov z avstralskimi polili ki in mediji pa se je tokrat posebej izkazala tajnica SNS-ja Eli ca Riz-mal, ki ob vsakem rednem sestan-t»dbora SNS-ja(vsaki drugi torek) predstavi vsa pisma, ki jih je napisala in pisma, ki jili je sprejel SNS, kot odgovor. Sestanki seveda največkrat trajajo tudi po Štiri ure. tako, da večina članov odbora naslednji dan komaj preživi na svojem delovnem mestu. Pri pritožbah na avstralske medije ob nekorektnem poročanju vojne na Hrvaškem sc je posebej pokazal Vinko Rizmal, ki je razen tega in svojega biznisa še deloval kot predsednik viktorijskih gosji odars t ve 11 iko v, Seveda to še zdaleč ni konec vsega dela, ki so ga opravljali člani SNS. Na širšem sestanku svojega članstva je organiziral prihod dr. Andreiva Theophanousa, predsednika posebne skupine avstralskih parlamentarcev za priznanje Slovenije in Hrvaške, sicer poslanca v vludajoči Ha iv ko vi vladi, kije tega dne postal tudi častni član SNS-ja. 29,11, pa so se odborniki SNS-ja sestali na prijetni večerji z drugim članom parlamentarcev za Slovenijo in Hrvaško, tajnikom te organizacije, Paulom Filingom iz Pertlia, Sicer liberalcem, članom (akoime- novanega HOUSE OF REPRESEN TAT1VFS in zveznega poslanca,ki zastopa okraj MOOitE v Zahodni Avstraliji. Več o teh srečanjih preberite v izjavah za tisk. Člani SNS-ja so se udeležili tudi hrvaških protestov in demonstracij na katerih so nastopali govorniki Sveta. Kot že omenjeno, so bili sestanki SNS-ja dokaj naporni, saj so trajali dolgo v noč, nabiti so bili s točkami v dnevnem redu. ki jih je bilo treba obravnavati in potem seveda tudi uresničiti. Idej pa je bilo vedno dovolj. Dokaj uspešna je bila kulturna prireditev, predstavitev pesniških zbirk, predstavili so 6 knjig in 10 pesnikov ter delo umetnika, Vasje Komana-slikanico DREAMS Več o tem v tej številki S.P. JO I NT COMM1TEE ON MEDIA MATTERS _____ _ Na pobudo Stanke Gregorič se je 10.10.9!, ustanovil JOINT CO-MMITFEE ON MEDIA MATTERS, v katerem so sodelovali pripadniki albanske, hrvaške, makedonske. muslimanske skupnosti in seveda Slovenci. Čutiti je bilo namreč, daje treba stopili na prste tažem, ki so jih širili Srbi po svojih radisjkih oddajah. Poseben pritisk so izvajali tudi na same avstralske medije, tako na dnevno časopisje, kot na T V in radijske oddaje. Nevenka Clarke in soprog Gerald, Sicer Avstralec, sta prevzela levji de^ lež napornega dela. Omenjeni odbor je Slovenec predstavljal skozi Avstralsko slovensko konferenco in tako so v njem sodelovali še Eliea in Vinko Rizmal, Draga Gelt in seveda Stanka Gregorič. Slovenci smo bili vcekral napadeni tako na Radiu 3EA kot na javni etnični postaji 3 ZZZ. Bili smo negativni nacionalisti in separatisti metali so nas v isti koš s fašisti in nacisti, slovenski minister za obr- ambo, Janez Janša pa je bil nasled-nik"svojega germanskega predhodnika Hitleija". Precej žalitev, dovolj za sod išče Je bilo namenjeno dr.Thcophanousu, ker se bori za priznanje Slovenije hi Hrvaške. Delo odbora je potekalo tako, da so se nekatere srbske oddaje na etničnih radijskih postajali posnemale, kočljivi teksti so bili prevedeni in poslani vodstvom postaj, pa tudi ministru za komunikacije. Tudi na nepravilna poročanja v avstralskem dnevnem tisku, na T V in radijskih postajah je odbor takoj reagiral. Napisano je bilo veliko Število pisem, posredovano raznih informacij in zgodovinskih dej-stev-kar za celo knjigo. Delo je zalite val o precej časa, neprespanih noči, sobot iu nedelj, kakor tudi živcev in stroškov. Srbska poročila na etničnih radijskih oddajah 3EA in 3 ZZZ v Mel-boumu niso bila nič drugega kot verbalni terorizem, saj so svojim poslušalcem servirala laži in pri njih vzbujala neverjetno sovraštvo proti vsemu in vsakemu, ki ne misli po srbsko. Celotna zadeva ni tako nedolžna, če je po takem ''pranju srbski!i možganov" pričakovati nemire tudi v Avstraliji. Tudi poročila avstralskih medijev so vnašala posebej pri Avstralcih zmedo, saj so bila in so še precej nejasna in gledalcu oz. poslušalcu predstavljajo vojno na Hrvaškem kot obračun dveh sprtih strani, premalo pa je poudarjeno dejstvo, rta so Srbi napadalci in okupatorji hrvaškega ozemlja, torej so Hrvati braniteljt. Tei.ko je reči kaj je dosegel odbor Joint Committeeon .Medin Matters do sedaj, vsekakor pa ima svoj delež pri ukinitvi poročevalca iz Beograda in prepovedi branja Tanju-govih p uroči I na Radiu 3E A v Mcl-bournu, na žalost so "zaradi ravno-teže" kaznovali še Hrvate, katerih oddaje niso vzbujale nepotrebnega sovraštvu med poslušalstvom. Hrvaški napovedovalci pa so se ludi izogibali pridevnikov, ki so s srbske strani sicer kar deževali. Na srbski oddaji Radia 32ZZ v Melboumu se primitivni izlivi na vse kar ne diši na cirilico vrstijo že dolga tri leta...kako dolgo še? 20 tffisvenó&g Piimö ADELAIDE SOUTH AUSTRALIA Dragi rojaki! Pričujoč dopis je namenjen seznanjanju o obstoju najmlajše slovenske organizacije v Južni A vst ralij i-SLO V E NS KEG A NARODNEGA SVETAtSNS), Čeprav obstajamo scle nekaj mesecev, moramo že sedaj usmeriti svoj p ogled v preteklost, ki tej mladi organizaciji nikakor ni bila naklonjena. Prepiri v bližnji preteklosti, ki niso nikomur prinesli nikakršne koristi, so hote ali nehote vpotcgnili v kalne vode tudi SNS Južne Avstralije, Pripisovala se mu je vloga, kije ni imel, s^j takrat ni še niti dodobra zaživel in začel z delovanjem, kaj šele, da bi lahko aktivno posegal v spore. Kai je SNS Južne Avstralije? To vprašanje se je verjetno že marsikomu zastavilo, pa ni našel pravega odgovora. Je del organizacijske strukture Avstralske slovenske konference, kije ena izmed konferenc Svetovnega slovenskega kongresa. IZ STATUTA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA: Člen 1, točka 1; Svetovni slovenski kongres je vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovence doma in po svetu na temelju zavezanosti slovenstvu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike. Člen 2, točka 1: GLAVNI PROGRAMSKI CILJI KONGRESA SO: -ohranjanje in krepitev slovenstva; -narodna sprava; -vzajemna pomoč med Slovenci doma in po svetu; -spodbujanje kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi; -uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države ter prizadevanje za njeno mednarodno priznanje; -internacionalizacija slovenskega vprašanja. Torej, sns sirom avstralije so bili ustanovljeni iz nekaj zelo preprostih razlo gov in iz povsem enakih izhodišč kot svejovni slovenski kongres, -predstavljati avstralski iivelj v matični domovin ¡(institución a! no in preko SSK; -podpirati slovensko zavest med avstralskimi Slovenci; -seznanjati avstralsko javnost o Slovencih v Avstraliji; -podpirati slovenske kulrume in družbene ustanove v Avstraliji; -podpirati slovensko šolstvo v Avstraliji, vključno slovenske univerzitetne lektorate; -podpirati kulturno in gospodarsko sodelovanje Avstralije s Slovenijo; -podpreti napoie republike Slovenije, da postane suverena d ržava( Slovensko Pismo, julij-sept.91.^ Bralcu prepuščamo, da sam presodi o namenih SNS in o vlogi, ki bi jo lahko odigral, Za sedaj lahko rečemo, da smo po svojih močeh vendarle prispevali nehaj k ugledu slovenstva v Avstraliji-če omenimo samo naše aktivnosti v zvezi i priznanjem Republike Slovenije (sodelovanje na demonstracijah), pošiljanje apelov avstralski vladi v L an berro, da pnziia in podpre neodvisnost Slovenije, zbiranje sredstev za pomoč Sloveniji informiranje, oz, posredovanje uifonnacij iz domovine preko radijske postaje 5 EBI FM. udeležba pri 'media rele ase , zbiranje kand i dat o v za sm d ij si o ve nskega j ezika na Macquari c Un i ve« ity... Seveda so nase ambicijc mnogo večje! Ravno za to potrebujemo vaso pomoč in podporo. Skušali bomo nare dib vse, da se premostijo tradicionalne delitve v nasi majhni juznoavstralski skupnosti. Zavedajte se, da si Taksna majhna skupnost kot smo Slovenci v Južni Avstraliji, delitev ne more privoščiti, ce želi o It ranili svojo kulhimo identiteto in ponos Za t o naj bi bil SNS pojmo van ne kot konkurenčna in ne kor opozicijska organizacija klubu ali cerkvi. Zal pa so se tudi znotraj nase organizacije dogajali nesporazumi, zaradi kaierih s ra iz upravnega odbora SNS izstopila gospoda Janez Ritoc in pater Janez Tretjak; eno pralno mesto je že nadomeščeno z gospodom Ignacom Ahlinom, drugo je še o dp rt o-za interesi ran i vabljeni! Nadaljuje se tudi akcija zbiranja sredstev za pomoč Sloveniji, Doslej smo zbrali že 23,125. oo austral .dolarjev Nekatera slovenska društva ali organizacije v Avstraliji so zbrana sredstva že poslala v Ljubljano, kajti Slovenija že razpolaga s svojimi lastnimi deviznimi sredstvi. Tudi mi bi želeli zbrana sredstva odposlali čimprej. zato vse, ki bi še želeli prispevati svoj delež za obnovo Slovenije. prosimo, da to storijo čimprej. Dragi rojaki, naj vas šc enkrat povabimo k sodelovanju in članstvu. SNS bo lahko opravljal svoje poslanstvo samo, če bo naletel na odziv med Slovenci. Potrebujemo vašo podporo rn vaše sodelovanje. Samo tako lahko tudi kaj ustvarimo. Za SNS Južne Avstralije Janez Zagorc $tes>en&Q PUmo 21 BRISBANE Glasilo Slovensko avstralskega društva PLAN IN Kil ti Hris-bana v Quecnslandu izdaja upravni odbor druitva, V oktobrski številki, ki jo jc uredila, potoCa Anica Cudennan, da je razposlala i 20 izvodov, Anica poroča, da so po neuspelem prvem obenem zboru, na drugem le izvolili novi upravni odbor: STANKO HERlC-ptedsednik, FRANC PEN KO-p odpre dsed-nik, ANICA CUDERMAN- tajnica, ViNKO ČOPBR-blig^fllk ALBINA V AH .pomočnica, ALOJZ KOLENC-gospodar. Člana od|>ora sta Se EDI ANDLOVEC in MARICA PODOBNIK, Nadzornik pa je FRANC HARTMAN. Dalje piie Anica Cudennan, da je velika pridobitev za njiho-vo druitvo Vinko Coper, kakor tudi njegova druiina, saj so svojo spretnost ie pokazali v kuhinji in baru. Tončka in Stanke Heric sta iz Slovenije prinesla in podarila dntStvn novo slovensko zastavo. V soboto, S, oktobra je imela brisbanska radijska postaja 4 fcB radjothon-denarrto zbirko za pomoč in vzdrževanje radijskih oddaj. Nabirka je bJa za majhno brisbansko skupnost kar uspešna, zbrali so 1,021 dolarjev. GLAS PLAN INKE sporoča, da je dvorana druitva Planinkc na razpolago vsem-na osebne in drui.inske prireditve. Zi tla-ne druitva je cena 50 dolaijev, za tlečiane pa 100 dolarjev. Samo pokličite predsednika Merica ali dnige odbornike v Brisbanu ali na Gold Cottsia. Tudi brisbanski Slovene i so odprli sklad za poinoC Sloveniji, v katerega se je nateklo do oktobra letos 2,680 dolaijev. Seveda ie ie vedno odprt, V soboto. oktobra 91 pa so Slovenci iz Queensland a priredili veliko slovensko zabavo s plesom. Ves dobiček zabave jc bil namenjen Sloveniji, nabralo se je kar 1,460 dolarjev, Lepo tjuecnsiandski rojaki! Člani druitva PLAN INKA sporoCajo vsem rojakom in prijateljem, da pripravljajo vinsko trgatev, ki bo 18. januarja 92 pravijo, da bodo takrat brajde pol rte pravega in ne Jtm ranjenega grozdja. Slovenski rojaki v EJrisbanu so zelo povezani tudi z Litvanjei, saj je njihova društvena sodelavka Edit a Pen ko litvanskcga rodu, Slovenci so se srečevali z Litvanci predvsem potom duhovnika fr. Rutinskega. Slovenski hribček v Brisbajiu vabi vse rojake vsako prvo nedeljo v mesecu na redne piknike z domačo postrci.bo, Vsako tretjo nedeljo v mesecu pa se srečujejo balinaiji. MIRKO CUDERMAN poroča Prilagam dopis mojega irskega znanca, ki si (udi po svoje prizadeva, da bi bila Slovenija priznana kot samostojna dri.ava. Jim Fairell Živi tukaj v U ris banu. v avstralski dr/nvici Queensland in budno sledi vsem dogodkom v Si o veli Iji in zdaj tudi na Hrvaškem. Večkrat sc pogovarjava. Izročil sem mu Uidi revijo IN v angleščini, ki sem jo dobil iz Ljubljane. Razmere v Sloveniji in zgodovino iz časa, ko seje Irska osamosvajala g.Farrtll dobro pozna. Z veliko hvaležnostjo ni i je pripovedoval o moralni podpori, ki so jo nudili Slovenci v času priznanja nove irske države. To tudi lepo navaja v svojem dopisu. Čudil sem se, da Irci poznajo ta del zgodovine bolje kot mi, Slovenci, Slovenci smo po pravici pričakovali hitrejšo pomoč oz. priznanje Slovenije, vsaj od Zahodnih držav. Verjeli sin o, da ie ne bodo dovolile tako krivičnega nasilja in brutalnega napada na Slovenijo in zdaj na Hrvaško. Zdaj se vidi, da ne moremo zaupati voditeljem velikih držav, saj imajo za male narode druga merila kot za velike in boga le. Zgodovina tega stoletja nas uči, da ne smemo biti naivneži. Zaupamo lahko le Bogu, ki vedno brani zatirane. Članek mojega znanca Jim-a Farrell-a je iz irskega tednika MEATH CHRONICLE, ki je bil ustanovljen zc leta 1898(severno od Dublina>. Objavljen jc bil 7Lscpteinbra 91, Recognise Slovenia's Independence 11: Ji tor. "Meath (."hronide"! Dear Sir - The Govern, men t at the Republic shouid at once recognise the independence or Slovenia. There are. of eourse. weighty reasons why Ireland should not give a lend in this ma tier. For instance, us a member or the EC", we have to, at all time*, consider our position However, Juring the period from IVI6 to I92L Slovenia ilself was one of these "ga Hani friends in Europe' 1« whom the founders of National Independence mads thcLf appeal for assistance, an appeal which did not go rnnrdv unheeded. When Mr. de Vatera and his friend* he Ture I tie civil war were making the founds of the capitals of Europe and \ m erica in a desperate hid for assistance of any sort, among those who offered their support wtie represent a lives front Slovenia The«, through a LORtbina-tion of brave decisions and fonuilioiis circumstances, tre I ant) was enabled to, in part ai Least, throw off ihe yoke of I he foreigner and go on to achieve greatness in many lie I Us of human endeavour Today. Slovenia is calling, It is a small nation which has maintained Lis identity through the ccnturics. Ill borders are recogniscriand it has no claims upon any of the territory of its neighbours: neither has any of its neighbours got a el aim upon any of the territory of SioVcnia. Slovenia IS a small country about a quarter of the ii±e of Ireland and with a population of about two millions, most of whom are Catholics. It is a pleasant, civilised country which has suffered under Communist dictatorship for nearly 50 years and now sees an opportunity (o he free. In IS IS. Ireland took advantage of a conjunct ion of passing circumstances to go jis dufn way. It was a small country racing gteal odds and begging for support bom arty quarter- Slovenia today ii a small country begging for support The least we should do is recognise iis right to he free. Yours faithfully. J.P. FARRELL, Lioiistlen, Longwood 22 ¿ftta&uJfe Pimío BITKA ZA SLOVENIJO < SLAVNOSTNA VEČERJA Z AVSTRALSKIMI POLITIKI Slovensko avstralsko društvo v Canberri je v torek. 26. novembra 199] pripravilo članom avstralskega parlamenta, senatorjem in poslancem, ki so združeni v organizacijo PARLIAMENTARIANS FOR CROATIA AND SLOVENIA slavnostno večerjo. Ti ljudje se zavzemajo za Čim prejšnje priznanje o-beit republik. Na ta večer so bili povabljeni tudi člani hrvaških organizacij, nekaj je bilo tudi predstavnikov slovenskih skupnosti izven Cauberre, kot npr. podpredsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije Stanko Prosenak. Večer je uspešno vodil mlajši Cvetko Falež. Najprej je pozdravil goste predsednik Slovenskega društva Alojz Kavaš, sledil pa je govor Marjana Kovača, predsednika Avstralske slovenske konference. Govoril je tudi predstavnik fako-imenovanega Australian Croatian Community Council, g. Ante Cri-vec iz Adelaide in Stanko Prosenak, Cvetko Falež straješi je prikazal današnjo situacijo v Sloveniji, saj se je od tam šele pred kratkim vrnil. Dejal jex da ima Slovenija vse pogoje za mednarodno priznanje, seveda vključno avstralskc-ga.Govoril je se predsednik hrvaške krovne organizacije v Canberri g.Drago Ljubic. Od avstralskih politikov so spregovorili senator Haradin, g.Jim Snow in g.Bernard Col 1 aery. Dalsi govor sta imela: poslanec Ken Aldred in poslanec Paul Filing, ki je sicer tajnik organizacije parlamentarci za Hrvaško in Slovenijo. V svojem govoru je g. Filing pripomnil, da mu ni v veselje, ker avstralska vlada še ni priznala Hrvaške in Slovenije. Bil je to še en večer poln govoranc in brez nekega posebnega uspeha-priznanja Slovenije. CVETKO FALEŽ-starejŠi SPEECH BY MARJAN KOVAC Canberra, 26, II, 1991, \ want in t*(wees a lew points of view in regard to the Slovenian siiiuiionin the world political art;nil and how we as member; of the Slovenian community should react to die worlds harsh an [I uucommitlal standing in ¿m all i m< si joyful observance of die destructive war that Is devastating historical won. hIcts and U'e very economic survival of the Slovenian and Croatian nations. Indeed it seeing to me a; If the wodd political leader« enjoy observing the tr^edy thai is taking place in Duhrovuik as if they were silted lo watch jnsl another Shakespearian drama, being performed fin (he steps of the ancient walls of Dnhrovnik. I'he Australian Government is taking exactly the tame stance as other 1H1J political leaders, A number of Slovenian delegations went to see the Prime Minister, Mr.Ilawke, the Minister for Foreign Affairs, senator Gaittli Evani aiid_ other ministers ami parliamentarians to demonstrate to them llml Slovenia meets ¿ill tlie international criteria for its recognition as a sovereign stale. Senator Evans, who is a brilliant lawyer when lit wants lo look for excuses claimed dial Slovenia at the lime was very close lo meeting the neee ssary criteria for the international recognition of its sovereignty liui for it.-lack of territorial control hecause pockets of the Yugoslav Army wen; still manapng to survive in Slovenia. The Australian Government is taking exactly the same stance as other world political leaders,... These same issues were subsequently discussed with the Prime Minister wlien the YugO-Ariliy practically withdraw from the Slovenian territory and lie w'jei personally convinced that Slovenia, after liic arm* pulls out, would meet all the criteria necessary for the recognition of its imfipendence and that Australia would he amon^t the tirsl countries in recognising its nidipeu dence. lie undertook lo discuss the matter personally will; Senator Evans. Fills was over a month ago, the army is completely oul of Slovenia; yet, so f-iir nothing has fiappetied. Iats gú further and look at other *rorid leaders ami their double standards particularly those that Mr. llahvkc likes to copv so much. At tliin most recent meeting with ilie Enropian Community leaders Mr. Hush ¿aid, when referring lo the Croatian war and tlie devastation of Dubwvnlkj that US will on henalf of the European Economic Community sponsor the United Nations Security Council to consider a possible oil enhinio to Yu"o-sliivra. rile oniy time Mr. Hush could have indeed ad de d..' "Watch my lips", because what lie sard menl ahiolnlellv nothing, despite the facl that Úubrov mk is on the U nited Nations international heritage list for its licautics: but of eours that factor does nol produce oil. Lord Carrington who as you all know was ironically elected to solve the Yugoslav crisis because England was The least interested to solve that crisis... Why did they drag Lord Carrington out of tlie ge-rialric ward... Lord GirririgtOu, whu as y On all know was ¡mnicaly elected to solve the Yugoslav crisis because England was the least interested lo solve that crisis, keeps saying that lile War in the regions is of their own making and unless the parties involved in the dispute come to a peaceful resolution he can riot do anything. What a fa reel Why did they drag Lord Carrington oul of the geriatric Ward to tell US lhal? If the parlies Ccrnd come to a peace ful resolution who would need anyone to resolve ille problem and leasl of all a person from a geriatric ward. History will eventually demonstrate that Lord C.irrin-gton's al ti lude to die situation is similar to that of his friend Macmillan who after the Naay Germany was defeated, look the liberty lo rcltim some 2U0 tlOU yotmg Yugoslav refugees from Austria to Tito's thugs. ttetu&g 'Pii>m& In all western civilised countries ¡1 is accepted and lawful dial a marriage can lie rtisnlvcri, whether both part nets agree in it or nol. There art sever* penal-lies if one. partner who may be disagree with tile idea of divorce, dares 1« cause bodily harm or commit murder of his or her ex partner What a hypo-eracy? The unhappy marring? lhat involves nations, like southern Slavs, liiat principle dries not apply. The aspiration for .separation of these nations, which was ovcrhelmingly expressed in their democratically held referendae is nol being tolerated as if these nations are not made up of human beings. James Baker who should never be allowed to speak even on tiling that lie thinks he understand? well, went to lid grade and told "the peoples army V generals with the reel star on their helmets that America will not to!rxate secessions of nations which then still formed Yugoslavia, The Belgrade generals never had a letter lyjcepy for blood making than that and immediately darted to devasle and kill, firstly in Slovenia, now in Croatia and who knows what next. May be thai James Uaker wanted to secure a new export market for the US arnut particularly as that type oi practice is die only way 1« become a hero in the US like Oliver North. James Baker who should never be allowed to speak even out things that he thinks lie understands well, went to Belgrade and told the "peoples amiy,s" generals with the red star on their helmets that America will riot tolerate secessions of nations... the Belgarcd generals never had a better raeepy for blood making than (hat and immediately started to deva&te and kill, firstly in Slovenia, now In Croatia. 23 I wanted to demonstrate as clearly as I could to you that the world does not j-ive a damn about as. The reason is simple; we are different to Kuwait which has oil and different to Israel which is infuculial to the extreme throughout die world Tn be influential the community needs to be properly organised and have a common goal. It is of eoursc wondertul to see that we feel proud to be members of the Slovenian Community, That in itself, boweevcr, is nol enough. What good does that do to you, wlien no one wants to rceogni-w you as a Community. An organised Community however witli its i'Din men goal can be persuasive and intlue ritial and as such win respect and recognition globally. These friends of ours from the Australian Parliament, who have piven us a great pleasure in accepting our invitation to be our guest* toni"hi have arrived at iheir conclusion that Slovenia and Croatia deserve their indipendancc. Another parliamentarians who have not yet been persuader! must realiBe thai their re-election will also depend on the vote diat you and J arc prepcrcd to casL and ou the voles of the friends that you and 1 can influence. More we are organised more influential we liecumc. I wanted to demonstrate as clearly as 1 could 1o yoEi that the world does not give a damn about us. Parliamentarians who have not yet been persuaded must realise that their ne-elction will also depend on the vote that you and I arc prepcrcd to cast and on the voles of the friends that you and I can in flue ncc... lu the last 18 months or SO, there have been a lot of vigorous activities in organising our community member* outside Slovenia with the pnrpouse of becoming tnore influential. We have successfully formed The World Slovenian Congress in Ljubljana last June Just at the time when liieso called YgosJav Peoples Army started to vandalise indiscrimiuatly our beautiful country, its export industry and ¡Is other vital economic and airaIcgic points. The Worid Slovenian Congress is nude up of Slovenian Conferences in countries artound the world and Australian Slovenian Conference is made up of Slovenian National Councils like the Slovenian National Council of the ACr, N.SW,I)I.D, VIC, SA and my hcW Asnou, More recently we have establish«! a husiuct» promotion organisation called Slovenian Development Partners which principal objective is lo operate within ihc ambit of the World Slovenian Congress to promote development and traoc with Slovenia, All these organisation* have been established with the purpose that our community becomes more organised and of eoursc more influential wberewer Slovenians live. However, these organisations are only as good and influential as the rank arid file of their constituents. In Australia overall, we are not doing badly inut we need more members; wr nceil you who feel lo Slovenian lo join onti of the Slovenian National etu$£ 'Pismo oglasa se francka nekrep-smillanic Slovenski narodni svet Victorijc je imel svoj redni sestanek širšega članstva v nedeljo, !0.1L 1991. Prisotni so bili tudi geelonški kulturni in javni delavci. Med njimi tudi jaz. Spregovorila sem nekaj Naša slovenska radijska oddaja je registrirana na □roadcashng Council, tako kot vse druge v Melbo-umu, Oglašanje s te postaje je v teli, za Slovence tako pomembnih časih, zelo važno, saj s tem pove-mu da obstojamo. Delo na postaji je prostovoljno, da o ostalih, nevidnih stroških sploh ne govorimo. Potrebujemo pokrovi te Ije-fi na nčne podpornike. Zato bi se rada ob tej priložnosti zahvalila za darilo Slovenskega narodnega sveta Vietoria-čck na 50,-doIarjev, kakor tudi za povabilo na sestanek. Zahvaljujem se tudi Mileni in Štefanu Merzel za poslanih 150.- dolarjev, H va I a g. Simonu Spacapanu, predsedniku Slovenskega narodnega svela Vic. za prispevek naši slovenski oddaji, kakor tudi Jožetu Golenko-oba sta podarila postaji po 150.-dolarjev. Hvala! Jaz in moji sodelavci pa se h orno trudili še naprej, da bi Slovenci v Geelongu bili kar sc da dobro obveščeni o dogajanjih doma in tukaj. NAJ ŽIVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA Sedem let je odkar je v Sydneyu Odbor za obrambo slovenskega jezika predložil navzočim na sestanku, naj bi sc ime organizacije spremenilo in naj bi ustanovili bolj trajno zvezo ljubiteljev slovenskega jezika in braniteljev človeških pravic, ki bi se imenovala ZVEZA SLOVENSKE AKCIJ IZ, skrajšano ZS.-V Takrat so, zdaj že pozabljena 'programska jedra* tako razburila slovensko javnost, da je val ogorčenja dosegel tudi nas v Avstraliji in drugod po svetu. D čine k programskih jeder pa je bil povsem drugačen, kot so načrtovali beograjski jugoslovenarji. Predramila se je duša slovenskega naroda, ker je bil napaden jezik, njegova nedotakljiva trdnjava, Slovenci smo zapisali v zgodovino in v obraz povedali tujemu gospodarju: *To je pa dovolj in že preveč!" V Novi reviji št.57 je bil izdan SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM, s katerim se je zarisala črta:ali se osamosvojimo, ali je po nas! Po nas bi že bilo, če bi slovenskim pisateljem doma in Zvezi slovenske akcije po svetu ne prisluhnili vsi Slovenci in skočili no noge, pripravljeni lirzi-niti svoj jezik in svojo deželo. Pisatelji okoli Cankar jevega doma v Ljubljani so tvegali svojo prostost, kakor je napisal eden od njih v NR 57: danes vemo, kaj pišemo, za jutri ne vemo, kje bomo. IS'adaljcvanjc nt drugi urami PERTH Poroča FERDO FESTOTNIK V Klubskih Novic ali iz Pertlia poročalo, da je bil občni zbor S.K.P. 8, septembra, izvoljen ie bil novi odbor: FERDO PESTOTNJK-predsednik ANKA FURLAN-podpredsednica DARINKA LANGRISH-tajnica iVANKA CiREJ-blagainičarka VILI FRAS. VINC MULEJ, MAKS NAMESTNIK- odbomiki MAKS KOČAR in POLDE MUSTEN-zaupnika. Statistični podatki v Zahodni Avstraliji kažejo, daje v Perlhu in okolici okrog 300 Slovencev, od teh ic včlanjen o v si ovc nsk i ki u b ! 5 1 £1 an ov, 12. oktobra so v S.K.P. priredili zgodovinsko proslavo, v čast slovenske samostojnosti V čast slovenske samostojnosti so v S.K.P. priredili 12. oktobra zgodovinsko proslavo, S ponosom v srcih in s solznimi očmi so ta dan dvignili novo slovensko zastavo, zapeli novo slovensko himno in nekaj slovenskih pesmi, ki jih jc zapel j>evski zbor kluba. Proslavi je prisostvoval tudi častni gost g. Peter Ceka nauskas, poseben govor pa je imel g.lvan Zigon. Tega dne so v klubu Eudi zbirali denarno pomoč za Slovenijo. Slovenski katoliški cerkveni svet Perth je imel 3.novembra svot redni letni sestanek. 16. novembra so Slovenci v Zali o dni Avstraliji pripravili posebno prireditev, katere dobiček je bil namenjen Sloveniji. Tako so Slovenci v Zahodni Avstraliji zbrali za Slovenijo do oktobra 91. kar lepo vsoto 4,585.00 d. Klubske Novice iz Pertlia poročajo razen o svojih dejavnostih še o dogodkih v Sloveniji in o svojih rednih letnih plesih, sestankih in drugih prireditvah. Naslov Sslovenskega Kluba Pertli: 131 James street, Guildford W.A. 6055 Tel.: 279 468S tffeven&ßg Vibtiio 25 Se n a J a tj u je ji-gjjL^ŠiJhŠii!L1ŠJLtiJLižJLid!LŠiJiiij!!S~!!MlijŠžjthi NAJ ŽIVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA Člani ZSA po svetu smo (isti čas požrli marsikatero neprijetno obtožbo, češ, kaj se mešamo v tujini v slo vensko politiko. Kdoi jc razumel in gledal naprej, pa sc ni dal motiti. V srcu Slovencev je vzkliknila parola: slovenija, moja de2ela! Gesli) ZSA je odmeva]» iz najbolj oddaljeni!] krajev sveta, kjer bivajo Slovenci: ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA! Programska jedra so šla v koš, rdeča zvezda na oskrunjeni slovenski zastavi jc izginila. ZSA je razglasila svoje zahteve za slovenski narod in izdala dve številki MOJE SLOVENIJE. Medtem je prišlo do plebiscita, omahovale i so sc opredelili in Prešernova Zdravljica je postala slovenski narodni manifest. Pripravil se je Svetovni sloven ski kongres, proglasih se Je samostojnost Slovenije, in cd zasedanjem kongresa je Slovenijo napadla JLA z nepričakovanim rezultatom:premoč sc je morala umakniti odločni volji neoboroženega naroda. Iz Slovenije je JLA pobrala šila i it kopita in slovenski narod je zadihal v novi dan, o katerem je sanjal Prešeren in vsi Slovenci za njim. Na Triglavu je isplapolala čista slovenska zastava. Po ccli Sloveniji. v Argentini. Avstraliji, Kanadi in drugod kjer bivajo slovenski sinovi in hčere, se je zapela zahvalna pesem. Hvala večnemu Bogu! Zares, hvala Bogu in vsem Slovencem, ki so vendar enkrat pokazali, da morejo biti enotni, ko pride skrajna sila. Ali ni tako prav? Prav jc: hvala Bogu, Mariji Pomagaj in tudi vsem članom ZSA, ki so na neštete načine sedem let vpil vali na ljudi in dvigali slovensko moralo. "Ko nas bo podpisanih dva milijonarje izjavil tajnik ZSA leta 198S, "bo naloga ZSA dopolnjena," In tako se ie tudi z vodilo! Cilj ZSA jc bil dosežen. Molitev, ki je bila objavljena v drugi številki Moje Slovenije pred tremi leti, je bila uslišana. Plebiscit in kongres sta pokazala, da je slovenski narod sposoben skupno podpisati in kri slovenska je podčrtala, da smo dozoreli za samostojnost, NAJ ŽIVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA! Ivan Kobal DUltA Kako rada Iti z veseljem napisalarTozdravljenisvoljodni slovenski rojaki po aimi Avbtraliji!" toda,., ali tao res svobodni, ko nad nami še vedno grozi viseč oLlak ncaigurnoslt, strahu in sovraštva? Ogrožajo nas gospodarske težave, obupno trpljenje naših sosednih Hrvatov in obenem tudi grožnja Sloveniji, zalepljeno sprenevedanj« ¿ali od nega sveta in povrh se nepotrebno preklanje med nami, Tako hlizu jinio mišim ciljem in željam, obenem pa se mi zdi, iia še zelo daleč, Z razočaranjem beremo in poslušamo novice o nenehni It mirovnih kunferencah, ki so vse kaj drugo, kol mirovne in moram se strinjati x mojim 03-letnim očetom, ki mi piše iz Slovenije; "Lord Cairington jc prevzel vlogo Poneija Pilata,,."jaz pa lahko »c trpko dodam: "Upam tu želim, dl bi se izvoljeni v Ilaaikemtonrt of Ju-stice1 kaj k ni al" «aveduli. da ic se višji T^ourt ofjti rtiče' nad njimi, ki lllll predseduje Sam Hog", Kuje h i In naša .Slovenija napadena, sim> bili vsi Slovenci doma i u po svetu čez noc združeni, Slovenci po vsem svetu smo trepetali za našo domovino, vendar snio hi]i obenem ponosni in občudovali smo našo mogočno Slovertijo in rojake, kako so so močno in zdpizeno Uprlt nasilju okupator- J** Na Žalost pa se nas pomis in ljubezen počasi kali, Z razočaranjem beremo o vtevrstnem nasprotovanju premnogih Strank in brezupnih stavkov doma, v kritičnem času, ko je najia slovenska demokracija še zi:lo na šibkih nogah in skeleče rane vojne še niso prav iaceljene. Kakor v domovini, razprtja zopet nastajajo nted različnimi slovenskimi organizacijami in rili akt po svetu, pa Čeprav imamo vsi enaki končni eilj in ¿elit,: SREČNO IN USPEŠNO BODOČNOST domovine Slovenije ik vseh naSih rojakov po SVETU' Potrudimo se vsi in pokažimo, da amo zreli in vredni demokracije, Vsem nam je potrebno več razume Vanji in strpnosti, več ljubezni, vere in zaupanja. Za Božič in Novo loto 1993 vam vsem prisrčno ielinr x "SLOVENCI VSEH DCŽEL ZDHUŽJTE SE BODITE SREČNI, ZDRAVI IN VESELH" V junijskem in vodu MISLI je hi| o objavljeno moje pismo pod naslovom "Doma na obisku". Ker je ta članek izšel rav. no v času vojnega napada, so gu mnogi bralci spregled ali, Vsem dobrotnikom se prisrčno zalivatjujem, Če pa kdo še že h finančno prispevati, je še vedno čas, Zdi se mi, du je cerkvica Sv Jožefa kot nekak simbol svobodne Slovenije i n no. ve, xdravc generacije. iz junijske Številke ".misli": ... V nedeljo 17. marca mm. ie po dtteli maii o Trebnjem čil to nenačrtovano odpravita na uJaA ler le odpeljala rta pbhk k moževi družini v Ivančno gorico. Po poti ii postaje ietn videla polno odraslih in še več otrok, ki to pri. hajali k farni mori. Med ljudmi «eni opazila tudi našo Staro mani O rer ie ji pridružila z rtortlenom, da se Cflo nedeljska maša ne l>o škodovala. A numo odšli proti cerkvi, ki je št m: zbrali smo ae P navadni hiši, na glavnem križišču r Ivan-čni gorici. 7"cr i-eija za farno cerkev, dokler ne dozidajo primerne in ¿enojne cerkvene staibe. Do takrat pa bo Cerkveni proitor preurejen is "hm", "stibeka" in polovice veze te običaji te hiše..."Cerkvica" je bila za enajsto mašo natrpano polna in največ je bilo maldine...Molili rrno za Hft Jožeta l'n j ožite ob njih godu in za Čudež, da ¿i ¡up. nija zbrala toliko denarja, da ii /sftfto čim prej začeli i iidavo nove cerkve tvetega Jožefa v Ivančni gorici Duhovnik Jože pa je še naročil otrokom, naj pišejo vsem Jože. lom jjt J oziram za eod ter poproiijo"vte ljudi dobre volje" za pomoč pri gradnji nove eerJtue,,. Ker (trm Jožica tudi jaz in obenem rojakinja, pa še popolnoma "ur oče na" od tako prur ¿nega mašnega vzdušja v Ivančni gotici, jc čutim dolžna, da obvettim u« dolcnj- Metu in Jožice TI Avstraliji, no. pa tudi druge rojake m vse "ljudi dobre volje", da pomagate , kakršnim koli darom novi razvijajoči sr fari... Financ tla pomoč je nujno potrebna. Prepričana sem, da bodo naši tukajšnji duhovniki preko tiproi-e rtfuJi o Ji oici-no radi pomagali t ¡prejetjem darov JO zidanje cerkve v tvanem gorici. Kdor želi, lahko pošlje dar tudi na moj na* rtov-Jožica Garde n, 1 Choriet Ct. StUdu nr, VieJSOO, pa ffl» bo"1 takoj poslalo potrdilo. Za darovalce, ki želijo oddat! dar brez posredovalca, pa je tu Številka '¿iro-računa gradbenega sklada na banki:Lil Crotuplje 50100-620-107-OS 102211^8071. Dodajte pripivZo novo Cerkev. Vtem iku/taj srečno'. Pozdravljeni! iz M itd ure vaša JOŽICA GERDEN 26 tffc&enó&g Vi&mo Slovenci v Sydneyu svečano proslavili rojstvo slovenske države Siovwwko dniitrO Sjfdne* [• * »obeto 1S. (mambfs 1»t. v »volih dmilrtnli proalorih priredilo (»pO »lonaanost pod PRAZ- NOVANJE ROJSTVA SLOVEHSKt DRŽAVE I Tej lapl »iDvetnodi ss > odrralo r*a F*po Ita vHo ro|»kov u* »amo Is Simmy», pri*4tnb to bili tudi Hetflnl roJ*H li oddaljenih kraj»». C»praTdrui1t»nlpras1ort niso malini, t* Ja lnmi| n,iHI prostor H ■** SOJ t». Si»i»noil( J* prlaoiiMelo l*po ittill-j issinlh goelenr pr*d»l»mlkl mifiltl elnlinlb sKupI n, poli M ki, kal nI lidnajil kuituml indraitrtnl Selewl vseli ilrnMHh otgsnliselj Iz Sytinays. Wrihjrttfsnfli In Csnbvrn. ie ob vstopu v dvoreno (mi Until kuj vlilatl, okusno In razhoino okraiena dvorana. Kad mli»ml kot baldahln v vodoravni legi velika trobojnlca, topi bo Ion i kov v )lo«inaklh irtJcolorah, na slenan «like iz Slovenijo, Okusno napisan» slovenska flosla, plakati s slovenskimi emblemi, povsod OblJO ivstJS- 5v*tenos1l primarno Je bil okraien oder z napisom In dvom* iMliHffl» tn C^ljflm- fies Dki.ar.fl dskaracljs po zamisli lit li-idid&l Ivanke In Toneia Burovee. Amblent kol tezatako slovesnost spodeu. Praznovanje In srtiSftOSt J» odprl a kralklm nagovorom In poz-drtvom p™jwdn!k dfuilvaSietan Serns"-. Kgl se za tako svečanost spodobi sta blN Pdlavni aho himni, s lova t s ka 1n avsl mlaka. Z dvominutnem molkom smo potaallN In se spomnili vuh pmjllh. ki »o doli nvoia Jnt|ffnju v minuli vojni ja mlado aovsrsKo drinvO. Spomin jSv0l|a1 ivdl iMU, KI Ss umlrafo v sosednji republiki H rvalk I od I atoge napadalca, ko la brezumna vojna larji mlada ilvl-Jenjs. Kulloml program Jo bil peslir, na odru so aa zvrstili kar trlle moikl prrrakl zborf; Ibor kluba TRIGLAV, 3lovenekega druilva UPA in sekatel dfuiirt P LAHI CA II Wollongonga. Vut zbor J« zapel dve pen ml. primemo » slovssnojt, le da bo pevci li Wollongonga morali dodali 1* *no pesem, kajll polell ao buren aplavz Kol slutslon m dobrodoisl g ojt iz domovine Zvezdan Zlebnlk, nem Je inpel sol P: En hrtbiek t»m kuplJ...OmanJanl gospod |e sluia-|no V 1 LLlI 11 ns poslovnem potovanja, posloveof In direktor 10»i rne IM POL alumliiljaallli Izdelkov, za Dobi pa rad poje In [O ¡l»n Maflfrorskegs Okteta in Ima krajan berllon. PojaMn.a Stana Coput nam Je re^airela avojo pesem: Zgadovinaki lrenulok, rat pri m« rna za ta va£ar. na odru aa Ja zvrnilo tudi n^ka) govornikov, val "so vei ali man) povdarlejl pomen o**moMio|l1va In ntddvienoal naia domovine In naglataii tranulnO At*nj4 ko mlid* drtam Slovcniia naatrpoo pričakuje mednarodnag« prljOAA, ]*, Pr^dMdnlk Narodnega evala za N£W Ouian Lalovlo Je pOvdfll jamotiojnoat In pradvaem dogodak^tS-ti oktober, kPj« UdnJJ tuji vojak zapvalll »loven»ko ozamlle. S tem ie SJovePlJ» prvli t ipailovlnl po&tBla gospodar na tvofl zemlji, WjirJ|in Kovai, predsednik jlpvenake avatralaka konfereni« JOfilMflC In Jasno pov. daril, da vkJJufno avatraiakl pomiki z miniftnuim prads+d' nlkom na ielu ne naradl|o nič, kPl ne naredijo nI C JOlI fivropski akupnoati, niti Organizacij« Stkttel ti Woliongooga, prankl zbor drullva PLANICA idruie narodov, kPl ne iiftlma prtdtednika ZDA kaj ne danaa dogaja na Bal ha m. Vsa illulomael-Ja iahodinga bloka nI zmotna poiotl vmea In kPnieil mon|o in upojicieaje na Hrvaškem in priznali Slovenijo, ti Ijuolnufü vso pOflQja z* madnatodno priznanje. Senator Tod Graw, ja po rodu Fr«c, zata dobro pozna nacipnftln« lelnjo poia m« J nI h narodov, ao vedno za^zeme ra Slovence In Hivtie, Jo dojal. da ta trenutek, ko alo|l na govornici prod slovtnska srtnJP nI prtv nlC ponoian na svojega leía Hachee, xo-1 Je vso oa!*IO It pri obljubah, ne diplomatskem nlvov p* oo nI ukrenilo in utrudilo nlC, Predstaii-alk organlzac!|a Caplive hfatiPna Jo bil ludl zanimiv govornik, a svojo govorno epreinostlo ie znel nav-duilll vse pOJluialce, da sem Imel ob£u!ek. da smo na proiomsrn ahodv. Kontno Imel ja prav, aaj io praznavanle |a blil nal skupni marllosi, ko as £ioveni|a (ritdl, da »I Izbod a*«Je prtvict, ki JI gr^do, dt vstopimo v areno avobodnlh diiav, enaki mod enakimi. V4itr |e [»peelrila folklorna akuplna SO.S„ ki nam |e dvakrat /Spletala in pokazala ka| znalo ob spremi lavi mledng* In nadar. j4Aoga harmonika ta Hudi|a CrnCece. Mod go»tl tmo videli ludl vat nerodnih not, ki 10 dtla ledi evot poiol votoru- Za zakl-lutek nam Je druilvD pripravilo avo|evratno pr4t4nettn)e, na bAlinJJtu ao priredili vellieslen ognjemet, ki Je dalo piko na I stav. nosmem praznovanju. Posebnost ognjomoie Id bil* v tsm, da aa |a oa na ti j pokazal napis SLOVENIJA In na J novi slovenski grb. Has veilCaaten pogled. Ob tam som ss spomnil na ognjemet v IJufclLanl 25. junija lega leta, ko se te pred Hov o na k o tk upi 11 no zbrala atollaatglava množica, ko |e bile proglaioft» osodvljn» Republika Slovenija, kaleri zgodovinski slovesnosti sam im«i piiiiko pri gostovati. Poroillo nebi bito popolno ¿e ne bi om«nill tudi lega, da ara vas program spre I no napovedovala In poveipvftla Lolit* iiJok In Dsml|an Hemei. Ne| Omenim io 1C. da ,■□ pO kvlturnsm delu vefera za pres m razvedrilo dclgo v no£ igrala godb« priljubi-|enoQS ansambla VESELF SOFlEH-JCl! Naslednji dan p* Je bil piknik In prsd protsllsm ponoanefa Doma zasadili slovensko lipo, ki bo r*sls In nas In nale ianamee spomln|ala na ro|stvo slovenske diiavo. ko 44 Je pisalo lelo i33i. LOJU KOSOROK NA PROSLAVITVI ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE JE SPREGOVORI L TUDI predsednik Slovenskega narodnega sveta NSW, DUŠAN LAJOVIC-skrajsan govor: On behalf of the Slovenian National Council of NSW, 1 welcome yon tn this oetebratitm-THE RIRTH OF REPUBLIC OF SLOVENIA. ...Republic of Slovenia has complied with all conditions retired by inleninlional standards to be recognised as a State, which includes total control over its territory, its own currency, aroiy and passports. Slovenian nationals can travel(at this time) on their own passports through 15 European countries, including Germany and Switzerland, which means de facto recognition of the Republic if not rle jure... Slovenian government and we Slovenians abroad are hopeful to receive official recognition from Western democracies and first of all from our adopted country. Australia, very soon... We also arc vety concerned and disturbed by the events in neighbouring Croatia with whom we sympathise. As good neighbours wc suffer together and we enjoy together lonight-in I his case, the birth of a free independent Reyub! ic of Slovenia.,. We hope to welcome a Trade Mission to Australia, led by a senior Minister or even Prime Minister, in Frebruary/March next year to strengthen economic as well as political tics between Australia and Slovenia...It is also our hope (hat such a powerful delegation will be able to travel, as fully fledged citizens of Republic of Slovenia, with recognised Slovenian passports... We Slovenians living here are doing our utmost to that end by representing our case to the Australian government. New Zealand government and shortly to Malaysia and Singapore. We all hope that this will meet with success in the near future....As important as recognition is the importance to support Slovenian economy. Mo government has survived dramatic events such as high unemployment or hunger of its citizens...To Ibis end we have established the Association of Slovenian Development Partners and in that context i proposed to Slovenian government 1o send a Trade Mission to Malaysia, Singapore Australia and Mew Zealand, .suggesting that the leader of I he mission by a senior Slovenian Minister, maybe even the Prime Minister with the president of Chamber of Commerce and a representative of Industry and Commerce...! have received in writing from the Minister for External Relations and Trade New Zealand government acceptance to my proposal indicating that it is indeed a positive step... tffetíenófíg 'Piorno 27 SLOVENSKA GIMNAZIJA V SYDNEYU LETOŠNJI MATURANTI SE PREDSTAVLJAJO Poroča MARJZA LICAN ^\ im .. Sem sedem r^jsl-letni ROlSERT ÜASPKKSIC. Sem sin slovenskih slarèev. Mama pribija tz Kopra, oče- pa Lp Dolenje vasi blizu Senile. ...sponrirçam «t, da iiuem hold govori ti preko telefona s sorodniki v Sloveniji. -Siajri meje hilo, ker se nisem z nal iz wilt in lako bi bil po-üovor nemogoč, S easom in 7 učenjem sem izboljšat sifoj o zmožnost porov ora v materinem jeziku... ,r.Pnijile|ji nit ipftïlijejo, nakij WD si iztiril jlovenščino za malim, letni predinelm mi pravijo, d.i bi lahko ob sol lolali dr^joldne ipaJ. Jaz pa Jim odgflvojfid ^'Ponosen «m, da ji m aterí" jezik slovenščina- priman nia Lu rite mi prcdmc I r Avstraliji In celo enakov reden slovenščini, Euiki, kemiji i» drugim probation, ki si jih Iabko «luden! izbere za intenzivni dvoletni iludí ki oh kontu talitev* oprav-Ijmje ustnepa in pisnega dela malUft. Moji želji je, hotelo težko, ker bom m Mal i bipolnjev a-ti tab leve kol jih im^jO mlajši učenci, kljub razlikam v telili in vzua-ijju. Su ie veste, da M pWatUl uífnka. po rodu AvslraJkj in porn. čerin a ïiloi'encem iz Maribora že lel.-. ...Ko je oLiskal naüo solo niinjAter dr, Janez 1 lu lar iz Sloircrtil f, sem ga eii srečanju pozdravila z btMdimiltlll mi je, goipod llnlvl" Oh tej priliki sem ugotovila, k ab o p riv p ride znanje, ki nou« pi je ilala na. spi LiK ki je poleni z^juslili niia šola,„.Srečala sem se Z novo uëi, leljico gorpodicliui Pinleo GrteU, ki nas je poučevala dve leti in pol. bili je odhèna učiteljici,,, V nantnjcni dvanajstem razTedu iiuamanišo čudovito in iskreno učUiljifo go® o Ličan...Rada bi povedala, da sem Slovenka, kar mi p nm eni velika, Ëaine_je krasno ^HViianjc.di meje slovmskfi skupnost .-prejela, To sem občutili ob obisku pana Valerija, na Jenka, ko Stm hiti v bolnišnici, p.i ludi v slovenskih kbtlrili in v vcrikeiU središču, da o slovenski šoli nili ne govorim... Včasih ludi napišem piano moževim soroilnikoiti v Slovenija, l'resreéna sem, da Kin po več ko triHerttib letíll lahko p rf brala i n razumela pisma, ki nam jill ja pi'-nl.T iipíHj ie pokojni tašči U Maribora..J» stj» ^elo ponosna iiiilurintka v/, slovenske^ içzika in SÎOvenija je de! m ojega irea. zalo ji klic enr "Živela Slovenj 4-1 ...Potdravlja vas sedemnajstletno dekle VA^ES5\ PAllJANClČ. Sem ličerka slovenskih slariev, ki sta lira) tridesetimi leti izustila vedno Jjutdjrno Slovenko in a naselila v luli deieii Av^trilLji, ki je danes dom njunih otrok,,.Hvaležni sem jima, da Ha obdržala -v oje mrade in oh rinila miterin jezik. 7. obemi iti me branili odkar sem se rodila... Iz Olroškili d m so mi najbob ostali v spominu trenutki il sloven&e dopolnilne šole, Stirn Semlnla le tri leli in pta pilila Z željo po boljšem in svobodnem Qvfenju. ^is^i seiave. dala, da sta kar lutro poslati avstralska Slovenci..,.Takoj, ko stopiš v našo hiLo, veš, da tu ne živi avctT^lska Hružbta. K o posedaš okoli selie. vidiš ^ oni Like, okraske in slike iz Slove njje, ll ku hinj e p ribaja prijeten voiv po fkvenskt potki, jabolčneniu zavilkn in knivtcah... Xo smo se začeli p rip ravlj a ti za dopu*t v Slovenci, Sla me oče in mama strašila, da bom žejni in lačna če ne boin govorili slovensko, saj stari m ima ne razume an^eakega jezika, V strahu, da se bo tO zgodilo, sem se liitro najueila besed kol sojaz sem lačni, ¡w sem iejna. In kj* jf stranišče? „.Mislim, di otroci, ki uporabljajo dvi j™ka, so se bog bistri in ^»MObru... ...Toalu^jte Ihe, da bom ju/, poslušala vu! MoJe im e je V] L A ISTE. NIC. Stani sem sedem najsi let in živim V PetenilamU. Maja niaiui ui Ha sta Primorca. Hodila Sla it v Cmem vriiu nad Idrijo... Letos bom ponosni maturinla iz slovenščine pO štirih lelih učenji,.. ^lominjain se mojjega prvegi dne v slonenski sfili. Tisti dve uripou. ka sla bili najdaljši. Cleilali sem ni uro. toda urina ksalci ati se mi zdela nepremakljiva. Mislili sem si:kako "rpmvieno je, da ne bom več imela prostib sobot Čeprav sem se upirat*, da ne !>oru šla v šalo, nisem rute.'ar dosega. Moj i min» se je od lotil a, da moram iti v slo, vensko šolo in kadar maja mama kaj odloči, nbnz im isla reč i "ne." Danes Sini ji hvaležna... Avstrijska vlada podpira delovanje skupno, id, ki oliram^o Svojo kulturo in navade preko -SHS radia in televise soli omili šol, veri kili središč, kjer imajo maše v FtoliOnill jaikih, kll-bov in reslavraeij, ki nudijo pestro izbiro jedil hr. vsegi i»et», 'Mn moramo bip ponosni di smo Slovene!, Mi smo n^sreenejši ljudje na svetti. ker imamo n^jltpšo deželo na svetu,,, -Ja* sem MOJCA DEHEVEC. iMaši dmžina, stiiša inšlij^e olreei, živima v ajdnertki občini Etjrde-n. Mama je domi t Prem» pri Ilirski Histriei, oče pi je iz Jliairu pri Cerknici, Slovensko šolo v Ihuikstoivn u sem oliiskovali štiri leta. Isto šalo oblikujeta ludi maji sestri..,Ob koncu šolanja na sredtiji Stopnji lii se radi zalivalija svojim slabšem ia skrb inpaHpljenie kol tudi učiteljicam siovenskegi jezika Daniti Grželj, Liai Rril l)i Manzi Ličan, l^pj livala d nižini Gašper-ki ini je omafajčii« prevoz, posehnoše 11 členi in Roberlu, ki sta 111 d L obiskovali slovensko šolo. fi^ zaključim svej pivgr i. dejslvoni. da ijiLiuio Otroei slovenskih staršev dve domovini in iz obeh moramo ujeti vat najboljše »a nišo prihodnost, ...Moje ime Je DENISE, pišem se HATI& Ronr j|t> venske driive. Po de^ju pri Je sonce! "loionee nm ihOino ilefnopri-nt-li tudi mi, miluiiiitje nt tiin^j.-iern miturantiktiu pltsu, ko bomo kol ponosni niiledniki ilovetiikt: <|idi«ine predilivili gi^toni novo slovenrJtA Jrino. ...SAŠA ČAVELpnd dohrim Inlom, ko sem prispeli \ Avstralijo,stm se morala ^ppjfctntti ■/. ioisljji>. di mdj priliml ponitni 1ndi soočit(v y Tununi spremeni Sum i všolsKem in dnulientrn okolju. ]n it*, r.r p» prvem piriivelein dnem v šoli atm opnili, kiko jelo IvličtnjtioUd »istem tik^j. od lisle^i, ki sem ri l>ila ntv j^jem doim Ttije je ifclfoiti trdne vrii s sošolci, kij [i pri vsikein r**ličnem pred. mtm aeni roLirila mrnjiti rured in sem *pet tiiij nitliuro obkrožena s čislu ilrupmi sošthki in s ošol kini L.. Tukaj si vtčinn dijikov nt pridobi nohtne» aplošnr.|;a jnajji rt» p od ročju itiipr*fi i*. bi ologijt, iujt|» jniki in iimidli, ktr ji«" ptč ni potrebno L^irpli trii predmetov, b it-Ki sledi, d a doiti tlijikov. Vi bo letos kontil o arednj o i ol o. ne bo vedelo kje se nihaj j Kvnpi ili Ameriki in tO je itio žil os m o..., Čeo mi je bilth laiko vstopiti * in ¡deško piftrttio dnriho, stm si nunlovnt olw.orjt in Utrdila »nanje an([JtiCirtr. ki bo poinembno pri moji nuljlj-ni pol i ri a u n ivery o. ...Inte mL je L AUHA GRENFELL in stan sem Mcdnrin^jit let. Ko s*io bila mailina, atm živela ne kij oisi v Sloveniji. Iz (c^i fn izciun nll, k» lepili -pnimrioL- tak rit sem bili nijhoij vc«lnrtlJi srin povpnt: iluh ejLikik in počnlili «in st kol slovenska deklioi, Kamejc, ko redme li soj matematika, pn£|r^čina,7.codovini in tjnip -ptoriii študijski predmeti, med kitare spati* Ml slovtnščiii» Veseli sem. da se in st vsij niučili jeiikn svojiii «lariiev. Itidi bi v*m povtdalji o mojLh mčrtUi II ^like pbilMflt, ki if bodo pri£tfe on konoimli u.pmli. Najprej bom MTcd« pnpnvlU in očisUii m njo so-ho, t sliko knjig bom vmd* v šolsko knjižimo in « pod ovil n od jvojili UCiteljti. Nekatere iiLOgoče nt bom več videli. l\trpi bi ra&p VUmo 29 13. MATURA! irr PLUS V soboto, 30, novembra 1991 smo v Sydneyu slovesno proslavili 13, maturantski ples pri Slovenskem društvu Sydney. Nad 500 go stoM jt z zanimanje ni, smehom in solzami spremljalo kulturni program, posvečen slovenski besedi in Sloveniji, katerega "zvezde*1 so bili maturantje. Šestnajst dijakov, trinajst deklet in irije fan (je, je opravilo zrelostni izpit iz slovenskega jezika v državi Novega južnega Walesa, V štirinajstih letih je maturiralo 124 dijakov. Za Marizo Lic an, ki je vse dijake pripravila na maturo, je že čas, da bi sc upokojila, tako je namreč njeno osebno mnenje, s katerim pa sc maturantje ne strinjajo. Večer slovenske besede, ki je največja kulturna prireditev v Sydney u, se je pričel s petjem himn; slovenske, avstralske iušttidcn-tovske Gaudeamos igitnr v izvedbi moškega pevskega zbora Triglav pod vodstvom sestre Frančiške Žižek. V dvorano, okrašeno s slovensko zastavo je ponosno vstopilo 14 maturantov, S pozdravnim nagovorom se je predstavila podpredsednica Slovenskega šolskega odbora za NSW, Nato sta povezovalca večera, lanska maturama, Helen Cašperšič in Roger Toni prebrala smisel gesla večera. Sledil je nagovor ravnatelja Srednje sole v Rank stow nu g. Toni-ja D'Abrcrc, ki je požel največji aplavz, Potrudil se je in navzoče nagovoril v slovenščini in podelil priznanja najboljšim dijakom, Margaret Hatezič. maturantka Iz leta 1987, ki je dokončala študij na Sydneyskem ko nserva toriju je podelita spominske plakcle-darilo Slovenskega šolskega odbora za NSW in knjižna darila Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane. Nato so dijaki 12. razreda, po stari navadi, predali ključ znanja, pa tudi si bo dijakom 11 razreda. V zalivalo navzočim in ljubljeni Sloveniji so maturantje ob spremljavi ansambla Lipa zapeli pesem Moja Slovenija, kije fanila ludi goste iz avstralske družbe. Najboljši maturantki Saša a ve I in Wendy Trd osla vič sta prejeli darilo lektorice Aleksandre Bizjak, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen znanja jezika in jih pozvala k študiju na Macquarie univerzi v Sydncyu, Zeljo, da bi ohranjali znanje materinega jezika je podprl tudi predsednik Slovenskega društva Sydney g. Stefan Semek, 2a popestritev programa so poskrbeli mladinski zbor Nove steze in verskega središča ter moški pevski zbor Ltpa-SDS. Program so zaključili člani folklor ne skupine Planica SDS. Učiteljica m a tu ran lov seje od njih poslovila z besedami: Ostanite z ves d in ponosni dediči slovenske besede Oznanjajte lepote in kulturo Slovenije, ki si utira pot v svet, hodite vi njeni glasniki! nagovor g.tonija d'abrere Spoštovani gostje in dragi slovenski prijatelji! Letos je že desetič, da ¡¡cm vas nagovoril na tej posebni prireditvi, Vsako leto naprošam starše in člane skupnosti, naj bi podprli zanimanje za slovenski jezik in vpisali otroke v sobotno Šolo, Vem, koliko sle prizadeti vi študentje, ki posvečate sobotne dopoldneve učenju jezika, medtem, ko vaši prijatelji počivajo. Da, potrebna je vztrajnosti Vztrajati morate, ker ste Slovenci. Vztrajali morate posebno po tem, kar se jc dogodilo v vaši domovini. Vztrajati morate, ker kultura in jezik sta dragucena. Po nedavni tragediji vojne sc morate zavedati, kako boleče jc dejstvo, če sta kultura in jezik ogrožena od napadalcev. Vojni napad ni največja nevarnost za kulturo,,,kaj ti dokler bo živel Slovenec, se bo boril proti tistemu, ki bo skušal zbrisati kulturo Slovenije. Veliko večja in nevarnejša grožnja za si o ve n- seznam maturantov tanya brežnik dennis cesar mojca debevec vanessa fabjanč1c robert gasperseč linda hren vida istenic marianne kos betty lovrencic karlluke2ic vesna ldkež1c denise matus wendy trdoslavic ingrid ž arn s as a Savel laura grenfell NA$A SLOVENSKA DOMOVINA -NAS A BESEDA MATERNA Naša tloventha domovina je v tem zgodovinskem letu 1991 postala ivobodtta, neodvisna, Pot do lega je bila dolga, lrrtjciw in i(r/na in J*e flliJ Hi i prcfiiiienii lit? konca. Le noin neomajna trdna volja 'ia»> more zagotovili, dg bo tlOŠU neodvisnost postala resnična Stvarnost. Tako to fe izpolnile želje ki nam slovensko srce bije v prtih. Končno tmo Svoji gospodarji na tvoji zemlji, Naše matere so rifit llčtfe izgovarja fi f/oLTnifce tefedc, zato ip nas ježih imenuje materina beseda. To je najdražji zaklad, ki je prehajal po naših dobrih materak od roda a O roda do današnjega dne. Materina slovenska beseda je naš spoznavni znaki ki nam daje iioiflnrJfo jrfenirle-tO. Naš jezik niti pa titdi povezuje med teboj. Naj človek jrtn še toliko tujih jezikov, materina beseda je najslajša beteda. sko kulturo je vase lastno ugodje, zaradi katerega niste zmožni predati kulture in jezika mlajši generaciji, u čakal i boste čas, ko bo slovenska kultura izginila s te eeline. Ne zaradi napadov drugih narodov, ampak vsled zanemarjanja vaših dolžnosti do nje. Usoda jezika je odvisna od vas! Naša posvojena dežela potrebuje ljudi, ki jo bodo obogatili s svojo kulturo in jezikom i/, rojstne domovine. Ukrepajte zdaj!, sicer se zna zgoditi, da še pred iztekom tega stoletja ne bo več slovenščine v tej deželi. Nocojšnja čudovita prireditev bo lep spomin! 30 tffeven 'Pismo Sydney, 30. H,9i, ii maturantskega plešo... Slovensko društvo Sydney, ¡7.11.91. Slovensko društvo Sydney, J f, J 97. Z Jei'c: iipe Aufrraitfci politik le.d Grow i ft Marjan Kovač 31 I Na SBS Radiu 2EAv Sy, da ga posreduje organizatorjem v Sydney u in Canberri. Na ustanovnem sestanku za 1.A.5.D.P, 14, (0,91, vSydncyu,se teh sptemenih ni upoštevalo, niti debatiralo o njih; dva ud treh predstavnikov viktorijske podružnice sta, kljub opominu Tretjega predstavnika Viktorije, brez pooblastila volila za dokončen pravilnik in ostale sklepe in pogodbo z dr. Cizljem, s katerim vik-torijski odbor ni bil predhodno seznanjen. Na drugem sestanku upravnega odbora viktorijske podružnice £.10,91, je upravni odbor ponovno preučil realne možnosti in način p osi oranja in odlofQ, da zaradi težke ekonomske situacije v Viktoriji, ne m nt prevzeti odgovornosti vzdrževanja ljubljanske podiužnice, s čemer se je strinjal rudi Slovenski narodni svet Viktorije. Zato je upravni odbor S,B,A. A, sprejel naslednje sklepe: 1. Viklorijsko združenje bo odslej samostojna organizacija, ki bo poslovala pod imenom Slovenian Business Association of Australia, Melbourne. 1. Letna članarina se porazdeli v tri skupine: a/poslovne£jj(do štirje zaposleni) naj bi znašala I00.Q0 dolarjev b/srednji podovneii 150.00 do! arjev {od štirih do deset zaposlenih) c/veliki pn;lovneži(nad deset zaposlenih) 200.00 dolarjev, Viktorijsko združenje bo registrirano V Viktoriji na osnovi pravilnika S.B.A.A., ki je v konem lali formuliranja. Slevilo članov, med katerimi so poleg Slovencev tudi Avstralci iu Italijani narašča. Navezali smo stike z že obstoječimi trgovskimi zbornicami v Ljubljani in Maribom, Prepričani smo, da bomo z lastno domiselnostjo in trdim delom, uspešna poslovna organizacija, ki ima že zdaj med člani poslovneže, ki že dolga leta sodelujejo s Slovenijo ter ljudi, ki v zadnjem letu vlagajo ves svoj prosti čas, pa tudi delovni čas in velika finančna sredstva za priznanje Slovenije. Se to: viktorijski odbor S.B.A.A. jc preveril članarine sličnih organizacij, kot že rečeno italijanske trgovske zbornice in ugotovil, da je edina sprejemljiva vsota člana iaa v zgnmj navedeni tabeli. Vsaka višja vsota odbija zainteresirane in postavlja organizacijo na ne »Jna tla. Predsednik S.B.A.A .Melbourne VINKO RIZMAL Tel 03 755 26 26 B/H Fax: 03 755 1746 SPOROČILO OB KONCU LETA Skoraj je pred vrati novo leto 1992. Poslavljamo Se od stare ga-verjetno najpomembnejšega leta v našem življenju. Minulih 52 tcdnov-365 dni nam je prineslo veliko pričakovanja, upanja, ponosa, sreče, strahu, rojstev iu smrti, žalosti in bolečine, veselja, prijateljstva, sovraštva, poguma, ljubezni, pokončnosti, dobrote in hudobij. prevar in še kaj.,. Ne morem si predstavljali človeka, ki bi se ga to leto ne dotaknilo. Naša rojstna domovina še ni nikoli visela na lako pomembni zgodovinski nitkl-med biti ali ne biti-, Za nas avstralske Slovence jc bila še dodatna zaskrbljenost usoda naše Slo vtnije. njena ekonomij a-preiivetje. Lepo bi si bilo zamislili čudežno palico, ki bi rešda vse tegobe.naše tukaj in tiste tam-osebno verjamem v čudeže, saj vsega kar se je tam dogajalo si nismo mogli predstavljali niti v sanjah. Prepričana sem, da je pred nami lepa bodočnost, toda lamo tedaj, ko bo sleherni izmed nas spremenil sovraštvo v ljubezen in našel toliko poguma, da bo segel v roke včerajšnjemu sovražniku in mu iz srca zaželel dobro, DRAGI MOJI ROJAK SLOVENCI, OB BOŽIČU VAM VSEM SKUPAJ iF-LIM VSE IJOBRO, OB NOVEM LETU PA -NOVEGA ZAČETKA! Helena Leber Wan Ii ero o| ■ ■Wann Voice $ffovení>&g Plumo 43 A! rivui rjimg S you read mis column, on ihc continent of Europe a dirly untj bloody war is lacing, apparently beyond the control of the rest of Ihi world, In the republic of Croat la, Tltr people of Croatia, along with thi Slovenes. choie to live in thiirown democratic and free-enterprise nations »fter 4« years qi Com-munin domination in die former Yuioflnv tSCerilWlL After its snack on Slovenia the Vu£OElav federal army, supported by Serbian irregular lorces, his ded jum attacked Croatia in prevent it from moving to independence and freedom. As tecreiary orp»rtlBne®larf«ji Ji* Crwitt and Slovenia, eomprisinfl 34 members and sen' atnrt of the federal pari i a men t, J vent to Croatia and Slovenia early Sesi month. When 1 arc ivea in ¿agret> the war was escalating ai attacks were made on the world heri-taje-ljitcd (own of Dubrovnic. Heavy battles rajjed in east and south-east Croatia and there on ¡ncreata In air.attacks on ¿aereb-On October ). folio^int a meeting wiih president Mesic of Yugoslavia, r travelled with Tony Ashby, the courageous w^ji Austral inn newspaper plmi[>j[raphcr, to the front Une near SUilc, aboul JOkm south-east of tiie capita]. As Tony took photographs clo avttraltko naravo, tkrbeta je za srečolove. Same člaaice SDM, pipe bit o odbora, tO žrtvovale mnogo ur za nas upokojence, is posebej ftufttirice, ti so nas vedno postregle Z dobro hrano.Cotpod Mandelj in in drugi rojaki so večkrat poskrbeli ¿a naš prevoz. Vsem dobrotnikom tisočera hvala. Naj vam povem še to svojo skrivnosti t težkim irrcppi jpm je pf((irii;ilfl upokojenski družini, Saj Iti rada Ostala večno mlada-a življenska eetlti pelje naprej in nič ne vpraša... Kljub vsemu pa sem otebno p upokojenski druži' ni že od samega začetka jrečna. Odprl je i-min (udi mojim verzom. Najprej jim je prisluhnila na KuJm 3 EA Helena Leber, k i je "prilila olja u mirujočemu luminčku, hi je celo življenje tlel, ob tončnem zahodu tiii vi i". Hvala vttPt dotedanjim predsednikom i rt fiCilefyi-cnrn društva v Elthama, ie potebej Dragici Geil, ki me ob vsaki priliki vpraša, če sem kaj napisala. Mladi upokojenci, pridružile se nam. Soiiti ae bo i te prepričali, da je pri noj rej lepo. LJUBOSUMJA MED NAMI VEČ NI-NOBENA ŽB NA OD MOŽA NE ZBEŽI. LE PRIDITE MED iVAS, IZOBRA¿ENi IN.......... V ISTO CESTO SMO ODBRANI. IZ ŽIVLJENJA VSAK RAD GOVORI, ZRAVEN POTOŽI KAJ CA BOLI. M AL SE POGOVORIMO, VČASIH ZAVRTIMO, KDOR ZNA PETI IN GA PETJE VESELI, TAKIH UPOKOJENCEV S! NAS KROŽEK ŽELI! Marcela Bole h pesmi "Božič doma pred tlrngo svetovno vojno' Bo Žic nas po/udje i' domači kraj, kjer je o Božiču na zemlji raj. Ko advent ie je Oznanil, na ples ni več nobeden vabil. 1Sr.'e!rt noč, blažena noč," vse je pelo, sOcrglc bučale, »c n svetlobi žarelo. V veselju in tprmi s¡7 vtem oči žnrelc tprte sosede so Je včasih objele. Božje dete je čudovito milost lilo, da seje po družinah |i radost spremenilo. Prehitro je minil tveti večer, lepši kot doma, ni bil it i kjer. DRAGI UPOKOJENCI, KJERKOLI STE.. Vsaka jesen je lepa- vaša pa naj bo uajVcpša med Vsfcj slovenskimi prijatelji, sorodniki in znanci. Naj vam i^ej mladi, srednje mladi in ne več tako mladi Se naprej lepijo dneve vaSega življenja. Slovenska molitev pa uaj va$rpod kroinjami avstralskih evkaliptov, popelje v sveto BOŽIČNO iN NOVOLETNO PRAZNOVANJE Tq vam iti j uredništvo SLOVENSKEGA PISMA Upokojenci! Ogtasite se 4e v|, karknrajžno naprej. Menda ne boste prepuščali besedo le Marceli? I Appeal for aid iff&ven óftg PUmo VINKO RIZMAL v opereti "orpheus in the unerworld" Človek skorajda ne hi pomislil, da se tam daleč za liri hi Dandctifeqga, izven Melbounta, točneje v Mon-Inilkti ukvarjajo z operetami;. P:i se! Komi eni opereti "ORPHEUS IN THE UNDERVVORLD' Žnka Ofenbalia, ki so jo uprizaijali otl II. do 26. oktobra letos, se je pridružil tudi naš Mariborčan Vinko Rizmal. Pravzaprav je začel peti pri Ranges Music Theatre, kije to opereto tudi uprizoril. Omenjena opereta rahlo sloni na milu o Orfcju jn F.undiki. pa ludi nekaj glasbenih vložkov vključuje parodijo na Clukovc ¡irije iz »pere Orlej in Euridika Vin ko je pel v vlogi Vulkana-Boga ognja. Na fotografijah spodaj si lahko Vinka ogledamo taksnega kakšnega še nismo poznali... with clolhr.i people have donated ready fu tie thipfied tip ti-ar-ioírt (irnalin AKALLISTA man lias appealed to residents lo donate warm clothes and food items tube seal to Croats. Slovt man-bom Vinko Kiimal »id hi believed Yugoslavia was heading Tor economic disaster as fighlinj ill (he country continued. Mr Ri/mal, a member of 1he Slovenia National Council in Victoria, and bis wife Eli, a spokeswoman for the Slovenian com-muniiy ill Australia, were 1 rapped in Slovenia in June when fighting ^SS fleece, Knowing the horrors of war lint-hand. Mr Rizmal now holds grave ieari for thecountry's thousand! of refuge« who face a cold winter with temperatures dropping below zero. "Hundreds of thousand! oi" people arc emt of homes and ur.cmploy-menl could he as hifli as 20 per cent," be said. "There are Í00,000 people with nothing and Ibe country is broke. "Eitu yesterday those people were jus L as ^ ell ofT as y ¿Hi or me." Mr Ri/mal Slid it was a dcipcraic situation which would worsen if the fighting continued as winter sei ill. tf you have any warm elothcs and other goods to donate thcj- can he dropped olf at Sherbrookc Moiots. Chureh Si, kal-lista. FREE i'RESS Local newipaper 46 PUmo REPUBLIKA SLOVENIJA IKA SLOVEMIJA MIHISiTRSTVO ZA ZUKAHJE KAD EVE LJtTBIiJMiA Koordi na ci j a pred atuimi£tev Številka i 9 21-Ljubl;Jana, 25.11.1991 Na Kolegiju Ministrstva dne l 8. novem Lira 91 je bila obravnavana informacija o Medan rednem združenju slovenski razvojni partnerji( MZSRP). Sprejeti so bili sklepi in stališča o pomenu in koris-riosti Združenja ter ukrepih in dejavnostih, s katerimi naj sto venska vlada, oziroma Ministrstvo za zo~ nanje zadeve sodeluje in pomaga v razvojo Združenja v državah z večjo slovensko skupnostjo in v orga niziranju Biroja Združenja v Ljubljani. Sprejeta so bila naslednja stališča in sklepi: 1 MZSRP je zelo pomemben mehanizem povezovanja R Slovenije s slovenskimi poslovneži in strokovnjaki po svetu, mednarodne promocije RS in krepitve bilateralnega gospodarskega sodelovanja R Slovenije t zainteresiranimi državami. 2, MZSRP je dragocena za R Slovenijo kot samostojna, nepolitična organizacija, katere dejavnost je zasnovana na obojestranskem interesu pri uspešni realizaciji razvojnih projektov v Sloveniji ter njenih ekonomskih odnosih s tujino. V začetni fazi jc potrebna določena pomoč(tudi materialna) pri konstituiranjo Biroja v Ljubljani. 3. Ministrstvo za zunanje zadeve bo zagotovilo MZSRP naslednjo konkretno pomoč: -vodilni delavec v Ministrstvu *a zunanje zadeve bo posebej zadolžen za MZSRP in bo skrbel za koordinacijo z ostalimi vludnimi resoiji in drugimi dejavniki v R Sloveniji, -sodelovanje v razvoj no-razis ko val ni nalogi "Gospodarsko povezovanje s Slovenci po svetu" (financiranje nekateri h pripravljalnih del, strokovno sodelovanje slovenskih diplomatov, ki so se nedavno vmiii iz držav, kjer se nahaja večja slovenska skupnost kar bo pomagalo pri oblikovanju strokovno-metodoloških in informacijskih osnov MZSRP), -obvestilo bo Biroje in pooblaščence o MZSRP in dalo navodila, da pomagajo prt ustanavljanju Združenja v sprejemni državi, -zagotovilo vodji Biroja Združenja v Ljobljani dr. B.Ctzlju drugo pomoč, v okviru možnosti in po predhodnem dogovoru, Zvone Dragan Koordinator MEDNARODNO ZDRUŽENJE RAZVOJNIH PARTNERJEV Medanrodno združenje razvojnih partnerjev je nastalo na pobudo Avstralske slovenske konference Slovenskega svetovnega kongresa. Refenl, ki so gA gospodarstveniki v Konferenci pripravili je bil predstavljen na letošnjem SSK v Ljubljani„ 27. junija 91. V Celju pa je 2. in 3. novembra tfavni odbor SSK to pobudo ie enkrat pozitivno ocenil. Tako bo priflo med Združenjem in SSK do sporazuma, v katerem bodo definirali obveznosti m pravice, Združenje pa bo kot pravna oseba; delovalo v okviru SSK. Združenje bo sivetovna mreža poslovnežev, izvedencev, strikovnjakov in drugih zainteresiranih Slovencev in prijateljev Slovenije, ki imajo vpliv v poslovnem svetu in katerih izkušnje, znanje, stiki in kapital bodo spodbujali in krepili sodelovanje v obojestranske korist in s tem pomagali pri nadaljnjem razvoju R Slovenije. Združenje je registrirano v Canberri-Avstralija, na temelju Zakona o združenjih v ACT \z leta 1953, Združenje je odpri o v Ljubljani svoj biro, ki ga vodi biv- Si jugoslovanski veleposlanik v Avstraliji dr. Boris Cizelj. Pričakujejo, da se bo v mrežo te^ Združenja počasi vključilo 15 držav, kjer živijo Slovenci. Članstvo pa naj hi naraslo na 2-3 tisoč. Predsednik Narodnega sveta Avstralskega zdiuženja slovenskih razvojnih partnerjev je g.Duian Lajovic iz Sydneya, Na nedavnem zasedanju Glavnega odbora SSK jc več delegatov potrdilo interes i:t ustanovitev Združenja v njihovih državah(Avstrija, Nemčija, ¡talija, Velika Britanija, Kanada, ZDA, Švica). Pričakovati je, da bo do sredine prihodnjega teta tudi stekel postopek ustanovitve združenj v Argentini, Novi Zelandiji in Franciji, Do konca prihodnjega leta pa naj bi se konstituirala Se združenja v Švici, Švedski, Izraelu, Bdgjji in Danski, Za nadaljojc informacije kontaktinijte; Dr. Boris Cizelj, direktor, Biro MZSRP. 61 000 Ljubljana, Cankarjeva 1 /IV. Telefon: 38 ii I 219509/216121, Fax: 38 61 222 (25, íffovenó&g Phivo 47 Press {J\ekase 'Ne. dajte, se, Sto yen cH (Mpfla Hhu ivsbilsUi Iknarcav. Slpnmm . dim««) Slav(i«dl MI, tnlrilski SkhiikI í* d,a iLm tuina ipMmljtA*, vi!« fliqjít ln ewi:n£b* m fiajn ilaviaiko '.jj,:4 lj v¿i /4b p-ínvi.i'i v iwxhiiiuif. Htàjy Hi uhrtivij m iiltnndumu îî hc*ntb;il vu mpulanjlui vriil» In malndo pridvtim ai ■ kpnnm^tam, monatmnun In lur»nn|»rr. poli ïiin dit I11 vejiïk.m nflflmflu. S kamtilnitl|o riintli micprv v sodglpvgn[u 1 vu Ait fMi arbi*t kn>llcl|t (n :ril> Ai|k»|mg|pg ikanomska litrpmi Sujvgninj Hn jp ni ti màln nhillil, m in ndppvt r*¡ Jiuiiivl. Pri »m I» Irtftt mnlpulliiN 1 no vrfjim idgUni« r r!idsvpl|fivtm pr,;i.,h!., In ji uirniilN prgil pHisll. Tg btsnd» nu -ma MAna v uituA m ntj v»m dijn íucsü. di j± std*A|g gkOAniAíH; llíi-,» Stwnnr» Al VllVp H(™|nfkt .1(0.1 VJÍ |KDtt» LU« jiltqidvll u>ri'|ini pron Srbt * it pi pn.mia p*mtni|r.ii¡ v Hna^ pian pilvjrjaApih ivjgpiki SVupiwiA! im ra,* pi SI videli, dt itnjilu îVupah kgi îiTta 11 H parnajjle r td s gbo| v 1th îaJkih iljln, ¿avgdj- mmJihUj pntiMAU r* 6® nf ur»aa n j Wi M.i fi1*il txgpn s*upngsl kgf| m uoij lui ^ gb«i m ri kjlm dm (o v »j viï^ io C«npi i Y:«ik m.Sll I VllMld.l. pi ■^DC-V d J . ™ .f ¡Oski ,1)1- : rr.iel Lpi r.: nimfihi Hu.^jij; i* b*4t.n|nf] dn^vmosli ¡n pc^.niirccil. » dnHlüwci fvVi"! 'Jiguhi.tn^ v naSilkMlft ^Aj i ¡i hrvifknm v lq inwk ¡i rv»|(i fim-m aiaa^i píijkkíhj., u » fi<«i «itd n* jn#4> «g» mluvi j Aívi dtiMkJíiiiH virtNi SVivrnijt S (*"A mk na Moaksig. kj íinjij ¡V.4 A^ ÍWnfi». ni) «4» g«t(it iWiaupi»« Híhajii tUd IMO ifi ir i ¿hk-n vW. as4 ¡« »11 Skritni¡a dimi OaruSAji .1»* jï «HU rtaffi k> Vil K, PüiiH.i .l . AuCíviUUH ¡A ™ piWJll P4v4iifk4ja iiJiWj r.i rtrtt D30C-.D kmisli ±1 líutlfl lidj íj ri pmthvfic i^vi^i podsarí Harpa, kl lTd> ("kp vlùdp. nI .'«¿«a, «4 bl ir it vJadt íflriri (•■Il ij .vega Ippa v ia, d'agi &kw*nci, upal« ka¿ii> s p4slgm aj ddnafnj* [i^Li.k* ipi ií. « ttg kAel TSUo «i siíí-, üfm, r^oía-am, da ni Mu >um i«b Atjlei.Á J.iíkJJí" A». n*--A v lupr. ¡> üFa nava"1i WIWI. ü -(o ¡> r\dm. Imaki daljiiuv ln P«II14>4 » Air Pi m lihi. Tu« m nn.llAt- mq• IbÜ, ú "M* AtlA FM mil *íií J IA IAIH4 A-liJUjt jt luí» . rtciup, f AikiKAh IVMI |a Xiï j taú Mt HM, iwlrpnl ti i-.n-ulik» Slí-IrvJ pl04*J iT« Dut) Ir- Ivíto.« II f.4J Mtlftv |!cj'|w|. U ; n toda rl^;rti|Ar.. ft |> 4Wf|t r.ùAdvIsn £Lann(Ji, 7avúi;.|:i m, nlmj., nlll i.rrníki Oiippttl, vit p* lApu píi.nicilr. riiin linMhld UL nitAip hpnlU Ip ftlirdi v nob*n¿ ilrinhl, nasa *dlni sliinki |p SLOVENIJA ln ifek» ti nurili PII ludí vi jal K.ikÍAú ij^ivd p/'jf l^riKiotu Knii^i, da h j» družba ped .od^lo^i Oamcii in.i^li v pjiclndjKtyffci It ilDiDlia, da » ni» l.a -od'i iS lui niSl iam_n ^m^i^Hdlkdl, ki SD ¿»k PI liöin d-UÍHuru LiMr.n, Ln pnlpvi'L ! .Hk^ Chi r'Bd pu Hih midlani, Xu m£ i*dSA;i peink. ¡nmitfi p« Wlu i isKr skjDmmn. srtditirt. kl iai p>n«hjr A4 IBPI*^ linrtrt miintiKiDin, dl H Ava r.okdo rnkí| «|.1||. po Ip (rljvj (durbLj m kal it le t>» . kaAitpm iHWillii» ab Pi Zunanja madujadnt ptAni. ini « Eaavtinö pu ¡P»;«" IkiHd fan Tuflb iadrt|a ^ p^sipp üviii mir-.-, MnjiO-■lj^ii.v - '.'r^ yr^g^vt. ,■ fi n .vk jL ï'ulVJ ■jï!vJ(i.1'' d'L.Oíi. k> Li lahka JkiPuli lirto |.t;à 7jdhiTr iiíiii Svají lAsma n'5Í nana ln na panl£u|ta ib v i.iIit? ¿-viaii-j i_lr", vPvanski l7iîú:■ m v mil Jajn-h daP'ih j* skiijt slrah, da na^ b v Uanbaiu pníiadQ na^ lakral di Ja^aniï» ^H. . kalnn h n rizpi^iit. i.i'Imi b^tigasair. ítbii ipbí'-.oi s ibnhirikia atHimbp ip pú¡ lio Üragi '/.i'pcri.ir-.' Akasi rts p-,c^-: da sa vam iz Sraqrida Pivilca u:ln innrP ÍJi ü:g,v"i:i ïw sa iibpk man il-Imi. ík laf-i st« sa ju^Bsia*ia. pa san. z irbai ng AWkit 2iv*i> mis Jaha i:mjmi. da b"ai Ju40s;av_H Skivanp, iu^ ng marrra, s* luí!- avsirüski ün. fe na vglka pacora ni^waiíi rrt Él'nít h sa -ías- AD,. SvjiCi trnKl-flJU. (U VBiAtlta vurOn,-. St.11141 Ainada nuil Pria ci tviifAik «udi Pu, ^udt KL¿IM £ma dü si pighrana, nj Ynijla-í, nufe plp ngt ga ton "ffitï • T« Dlntt s* II (Hidruíiii Ubiku-w p<»tku ni Slovai-iiü ímS avipjs-t stuç^jsl " »I lunirfi^ea. da bi ït Jd'vjtAA [tüiLfewlll lu s.aja Jislnn nago. ifl ipdlAdll In blll (Iilsravi|tn' stalh la slav«isklml vod lc>|>, kl du-t|s dan 11 «af la parsd, sa apnasaia sk¿a|io raadgr.prnp dp a^Ailh vaba. lastra svpbpg* ir dp bpddí'il arevanikln na«. Vil* aïntttft vtt libkg pup,:i0 da li^uba tvabodt il .-jJ'AtAl m r„ k4AlKdVtLi»i* iftdn«. Uitlh rd2la hat luid drfa rj Ij n»™^ äipk k(AltOiA(»r valkn vti> pd ïinmnlh ngub h b^ti^t. Zitanh vxbijDW 5iAkçl|# «piiiliia mwjfnt pifli Sbnnl|L Ut*o otnim) nun * prta. gipnUü b« pr rtaitíj iit>4d imrffn naHani* ppsfodiri;« ki pestit, u nI it da b AiUKtim«. Last 1 iitiAHitA|t Hlni^ga gmpririii n k™;;,vi Soda kai^ ugniiiia Ma.^a|j /t t" JO avrtoviK >T|n| dugo uto^ doetfe uxlriii. Z rat^)|tm ui:n»jr «ttAAOvtiva K n^ñyjKtJIlli Al« ni fvthi. 7ii*lvi ta, di a ippHltnim dt«*i)tAl (tt marilp riY«i;ii: IntnAia modilinoEtiï Stamihu ,Mdi rat išb pun^na je n»di,-wo In, 4 ph basla padprt, nal bada tredaú T>:-:J.-1 IwiuJ^i. Šm fiikdi SkMaj n HiVii, U m n lukij, v 4vu.ii., o ía." ürtl iamu. In dirnonspkdi zi mir na Hrvitliini In ia v>b prtimnli. Kjp pa la vita danujr sliadj»' pnkijl n smo H tttHfk (a ^ k A1A(ilfrfl prflMhll pml im^iiitv kmflu vif.1 «.un-,m ipfav La ti v.iíü pejnAAja rvjmu-Jn lom inv aiijkl it OrjEvp IttAih 40ÜA«. Da 41 Al inH Tudi maaal und ms «uia d*AV -nl«ii»A v vaj t ïjakin. piü ¡íífívr«. 4« M v4|nl áü In uiika I« udarni), di 14 tí imkcí Jit^'k) It .sa .il In Hit dof» U¡4*ia. Slawnd lauta A4», na' büiio. Ur Imatt dtmgkrt«^p 'i ni ntl Tg kf pdfnnn |a AtiAMiptr JA nidl'tlltr m >•■ da.Tiak'jLi|t 1 vjilm rtlvaatrinitlh [n*íajmAi4.aAitiA( íanukrtcijt Sil ta«i fligitu imn Hb ZiiaHA|. dragk Slavantl ln dr*n: slovanski pailllklt Prailma vas, da dpriMidama pranahil» s kikrïnlml^ail jiropirl In da akuptl jiatagant* ■ ampork |o ikavanskp ntpdvlinpilil. r'nbtr.ga ni, da upan 1 Yilrtjnaslle, larumnaalK la *n4hiBi(Jp pHHt dp í|I|. A.gi tl||i. Mi palt da prlinarja val *vll jidlltvljt pitd ildp|d lik nitrite prpiniitnja, pr*likij-ín|p .»št Tttjt ln pdntu ¿1 Slovtnslu Muid-, &-K VMp^t Sllnki kj Cra^HÉ Hflv«nika G-olc-Clu-k* Odprlo pisjiio NE DAfTE S£, SLO VEN CJ je hjJo poslano v Slovenijo na uredniitvs nckatenh časopisov in revij,Zaenkrat vemo, daje bil takoj objavljen v dnevniku SLO VENE C, Tukaj je odmev enega izmed bralcev..... PREBERITE ČLANEK "Ne daj le se, Slovenci" Ob pomanjkanju časa časopis neredko zgolj prelistamo in kak važen članek v njem preziemo, Skoda bi bilo, če bi se podobno zgodilo s člankom "Ne dajte se, Slovenci L", k L ga je prinesel SLOVENEC v svoji 127, Številki v rubriki Tako mislim, Cc ste članek prezrli ga nemudoma preberite in ponudite Je svojim sosedom in znancem. V njem namreč rojakinji iz Avstralije naslavljata nam, Slovencem v domovini, resne besede za nale tesne čase. Naj navedem nekaj stavkov:"Na vlado, kot jo ima Slovenija, smo čakali I 300 le t.. .Narod, ki izda tako vlado, ni vreden, da bi Se ta vlada borila zanj,,, Zavedajte se, nihče, niti Evropska skupnost vas ne more premagali, razen vas samih ,.,Nekateri se k ar ne morejo otresti miselnosti, da jim mora nekdo nekaj dajati, kot, da Slovenci niso sposobni skrbeli zase.,.Začnite uriti Svoje lastne možgane in ne ponižajte se več." V članku je le dolga vrsta pomembnih priporočil nam vsem. Hvala vam rojakinji za opombe in spodbude, Skoda je, daje premalo i en a v svetu na odgovornih mestih. Tudi v armadah bi smela pripadati poveljujoča mesta ženam, pa bi bilo na svetu komaj kaj vojaških spopadov, ne bi bilo toliko mrtvih, toliko obupanih beguncev, toliko prezgodaj osivelih otrok, toliko raz-ruienih domov, cerkva, spomenikov. Pob v,tli t i je treba tudi bivio britansko premterko Margareth Thacher, kije spremenila svoje staliSče do Slovenije in HrvaŠke. V svoji nedavni izjavi seje odločno zavzela za lakojlnje mednarodno priznanje obeh republik. "Vrlo Zeno, kdo jo najde? Njena cena visoko presega bisere !"0'reg 31,10). Besedam svetega pisatelja bi dodal, da ima na sveiu večina iena glavo in srce na pravem mestu, podobno kot ieni Stanka Gregorič in NevenkaColc-Clarke, ki sta v imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije(Avstralija) napisali imenovani članek. Franc Temen t, Creniovd 4JI tffm-e/ußp Visrno THE SLOVENIAN STUDIES FOUNDATION TRUST II NulfjhurfAKJ CARiNGBAH NSW 2329 AUSTRALIA T{] (Iljj 523 »10 Fnjc (00) $44 W40 iS, JUNIJ 1991 pri SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY Končuje se i «o 1991 in potrebno je narediti obraCun in se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k finančnemu uspehu zbiranj a denarja za slavenski lektorat na MäCQuarie univerzi v Sydnsyu. spomnimo se 15, IU NJI A 1991 - prave SLOVENSKE NOČT pri SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY v WETHERILL PARKU, kjer smo ta wrier v nabito polu! dvoiaui (jicilvdi lepe Lnsnuft^ in izžrebali deset srečnih dobitniku v naše prve velike LOTERIJE, JmeSi ¿mo tudi tri velike licitacije, posebno nagrado za tistega, ki je prodal največ srečk in Lucky door prize. Seveda brez kulturnega programa, petja naših pevskih zborov ter plesov folklore naših najmlajših, nekaj gostov in govorov ter ansambla *'VES ELI GORENJCI" s prikupno in dobro pevko Olgo GOMBOC, b> večer bil precej pust. Vsi, ki smo bUi na ta ali oni način povezani $ tem dogodkom, od prodaje in nakupa srečk, organizacije celotnega večera, poklonom vseh nagrad, prostovoljnih prispevkov, peeiva. ur neplačanega dela, smo I ab ko ponosni. Stisni mo si roke in si Čestitamor USPELI SMO i Kdo je loteriji} organiziral in zakaj7 Kot ie vsi veste, poleg registriranega Sklada na Macquarte Univerzi, imamo Slovenci äe TRUST STUDIJSKEGA SKLADA, S tem lažje kontroliramo vse dohodke in izdatke. Skratka - smo sami svoji gospodarji, kajti kljub obljubam raznih politikov, se moramo Se vedno sami vzdrževati. Skupaj s Ukrajinci se borimo, da bi bil lektor slnvthsktga jezika na Macquarie univerzi platan s strani avstralske vlade oziroma grama, ki ga ta vlada vsako leto podeli univerzi v take in podobne namene. Seveda pri tem igra veliko vlogo Število vpisanih Študentov, Zato, vsi na univerzo, mladi in stari! Naj nas ne bo sram znanja in posebno Se našega lepega jezika! Vsi vemo, da avstralski politiki nimajo nobenega posluha za mladino in za starejše, ie manj pa jih zanima njihova intelektualna stopnja, Ker pa smo Slovenci trmasti narod, smo vztrajali in tata j bomo v letu 1992 ie četrtft odprli vrata slovenskemu lektoratu na Macquarie univerzi v Sydiicyu. Ne smemo pa pri tem pozabiti velike, enkratne pomoči iz Slovenije, kolektivov podjetij "EUROFURNITURE* (Juie Ž A VEL, Matevž BAMBIČ), " PACIFIC GORENJE" (Martin PUH), Štefana SERNEKA, ki je lastnoročno izdela! in podaril veliko zidno omaro, Iva LEBERJA, ki se je s težkim srcem točil od oljnate slike Romane FAVIER-ZQRZUT, Franka JELOVČANA in njegove ure z reliefom Slovenije, Ivana ŠKRABANA, ki nam je spet podaril pet enega prašička. Marijo REDE, ki je svojo nagrado (prodala je največ srečk), lesenega GUGALNEGA KONJIČKA, ponudila za licitacijo. Leon ROG AR nas je ta večer izredno presenetil s svojim darom S 1,000.00, Janko ŠTEBEJ od "KOMPAS TOURISTIK INTERNATIONAL" pa je v prvo nagrado loterije vključil Se 6 plačanih noči v hotelih na Bledu in v Portorožu. Ana ŠERNEK in ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY sta kupila zelenje in cvetje ter okrasila dvorano, To je samo bežen pregled. Kje je tu Še Marija MESARIČ. kije naredila potico za naše gosta. Francka DEJ A K je ves veter presedela pri denarju in ga preštevala. Se preje pa je napekla flincatov za naše goste, Lojzka KOSOROK tudi ni zaostajala in je prinesla poln krožnik biskvitnega peciva, Ivanka ŠIMEC je uspeSno prodajala srečke In za vsako kupljeno srečko ponudila svoje krofe, Celo nekaj prostovoljnih prispevkov je s tem nabral a..-Marij a REDE se lahko pohvali s svojimi ocvirki.,, itd. Brez Gabrijele SMUK s t tega večera kar zamisliti ne moremo. Poleg neumorne prodaje Srečk, je organizirala celo ekipo mladih, ki so s hrano postregli naSs goste in ostale. Kdo ne pozna Denisa in Sonje CESAR, Vesne LUKEZLČ, Damjana NE MEŠA. Tomaža PETRJČA, Fantke in Terezije REDE,., Fri vratih je poleg Vesne, ponižal tudi Joiko ER2ET1Č.,, pri pripravljanju prodanih srečk za loterijo je delala vsa MLADA EKIPA dre?,„.■.'-' REDE: Jože. Terezija in Panika» da mame Marije in očeta Jožeta za vnemo pri prodaji srečk in vse mogoče US tage tekom eelega večera niti ne omenimo, Študentka slovenščine in naša blagajničarka Mary DEJ A K Se nikdar v iivijenju ni bila tako 'Pismo 4i) zaposlena. Vso podporo in pomoč ji je dajala njena mama Francfca DEJAK. Ivan KOŽELJ je neumorno tekal sem in tja, virmozno izvajal licitacije in žrebanje glavne loterije. Stefan ŠERNEK je s SKUPINO MLADIH POMAGACEV izžrebal dobitnico "Lucky door prize". Martin KRANJEC je skrbel za pijaCo gostov in Se pred tem, je dežural in vskladiSteval predmete za loterijo, Marjan CESAR je brez besed že mnogokrat kot tudi sedaj, pripeljal dobitke, ravno tako tudi Štefan SERNEK mlajši. Pri prodaji srečk same loterije bi rada omenila še Cvetka FALEŽA in njegovo družino, Franca ČULEKA, Tva in Heleno LEBER, Marico PODOBNIK, Mirka ClMERMANAf Jožeta V AH A, družino HERIČ, Iva KLOPČIČA, dr. Stanislava FRANKA, Cilko ŽAGAR, Marico KRČMAR in ostale iz WOLLONGONGA, Jožeta KOM1DARJA..,, v Sydney^ pa poleg že omenjenih ic: n0 tff&tmu&č PUmo skladateljev in podoživljali in uživali njihova umetnika ustvarjanja oziroma izlive njihovih, to je slovenskih Ad. Verjemite mi, samo s kulturo se premostijo najnižja tustva kot sovraitvo, jeza, nadutost, oholost, nevoStljivost,.. Mnogokrat smo ie slišali in 5e bomo, mi in generacije m nami: "To je pu kulturen Človek, kulturen narodi" Kaj to pomeni, mi ni potrebno razlagati. Naj se na koncu leta vsak sam zamisli in vproSa: "Kaj lahko naredim, da vsukcimiir po svojih močeh pokažem, kdo sem, od kod sem in kaj bom stnrii v hodote, da bom sehe in vus sviy slovenski rod pre¿slavil svetu kot kulturni narod?" Na krjju Eti nekaj številk. Prodali smo 3653 sretk, to nam je prineslo $ 18,265,00, vstopnina S 2,910 00, za uro, praSiika in lesenega konj lika smo dobili S 500-00, razni prostovoljni prispevki S 1,512.90, Vse skupaj: % 23,187.90, Plačati pa smo morali muziko i 500.00, pijačo za goste £ 187,00, hrano za goste S 373,50, bucike za nageljčke S 2.50. Na banko smo dali i 22,124.90. Od tega bo potrebno odšteli stnoSlce prve nagrade. Upamo, da bomo z VaSo pomočijo dmgič naredili Se bolje. Prosimo tudi, da postanete nail ttanl. Mnogo Članarine za leto ]9S>1 je £e neporavnane. The Slovenian Studies Foundation Trust tudi prvit razpisuje tri Štipendije za Slovenski Študij. Na koncu pa samo £e to: Vsem rojakom doma, v Sloveniji, vsem darovalcem radiothonn, prostovoljnih prispevkov, loterije, licitacij t peciva, cvetja, prostega časa in dobre volje Sirom Avstralije in po vsem svelu, na koncu leta: "ISKRENA HVALA f Dragi SLOVENCI, kjerkoli ste ¿c. Vi srca kličemo: SREČNE in ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE ter ZDRAVO, MIRNO, MEDSEBOJNE LJUBEZNI POLNO NOVO LETO 19921 PA OGLASITE SE KAJ! Za Sloveniati Studies Foundation Trust Marija A. Senčar, predsednica Pismo SLOVENSKI JEZIK ALEKSANDRA BIZJAK, ki poutujt Silna m iydimyilii MKquitit univerzi, nam I* poilgli t« ilsnik, i a nam vism v nu» pro-mliltk, n* lama v*bile k liviliju ilgmniiint S temle zapisom se obračam predvsem na starejšo generacijo Slovencev, živečih v Avstraliji, saj slovenski jezik le ie redkokdaj lahko nastopi v Svoji osnovni fonkciji občevanja pri mlajšem rodu. Moje sporočilo bo torej dospe to do mlajših rodov te preko vas, otragi bratci, preko vaše naklonjenosti in privrženosti slovenskemu jezfku, preko vašega posredništva in pripravljenosti prenašati informacijo mladim rodovom -Se več: prenašati nanje ljubezen do slovenskega jezika. Če je bita moja vera v vas kot posredovalce prvo teto po mojem prihodu v Avstralijo neomajna, je postala po dveh tet i ti bolj podvržena dvomom. Verjetno se boste vprašali, katere izkušnje in dogodki so mi vzbudili dvome? Naj navedem le en primer, z rahlim upanjem, da to ni odsev realnost'. V šoli v Merrylandsu, kjer poučujemo slovenščino otroke od prvega do šestega razreda, nam je eden od staršev, ki pripada že drugi generaciji Slovencev in ki bi tudi svoje štiri otroke rad naučit slovenščine, potožil, da od svojih slovensko govorečih staršev ne dobiva prav nobene podpore. Ne le da ignorirajo nastope otrok v sto venski šoti, ceh angleško govorijo s svojimi vnuki — ob tem, do So bili Izrecno naprošeni, da bi za dobro otrok občevali z njimi v slovenščini. Da je ob takem ravnanju staršev razočaran, ni nobenega dvoma. Še več; začenja se spraševati o smiselnosti svojega truda. Če še staršem, rojenim v Sloveniji, slovenskega jezika nI mar. aH ni bolje potem kar odnehati? Komentar je kratek. Govoriti, da smo za slovenstvo, da ga čutimo v srcu, je eno, dejansko žrtvovati čas in še kaj več pa je drugo. Ne prenašati slovenske kulture in jezika na mlajše rodove pa je sebičnost. Otroku so namreč starši dolžni posredovati vsa svoja notranja bogastva in znanje jezika je gotovo eno največjih, Če pa nekdo zanika slovenski jezik ali katerikoli drugi jezik kot bogastvo, potem lahko zdvomimo rudi v njegove ostale notranje vrednote. In od idi ni daleč do misli, kise vedno bolj uveljavlja v Slovenskih kulturnih krogih v Avstraliji, in bi jo na kratko lahko povzeli: slovanski jezik na tej celini je zapisan smrti, počasni, a vendarie dokončni. Slovenski jezik v avstralskem kulturnem prostoru in njegova zap i sin ost smrti je teta, ki me kot pred-stavnico tiste plasti, katere namen je poučevanje slovenskega jezika, globlje vznemirja in prizadeva. Slovenski jezik je zapisan smrti. Zveni kruto, a velikokrat izrečeno v pravem času in pravem mestu prav pre* prlčtjivo- Na primer v sto venskem klubu, kjer le težko najdeš mlade, kf bi govorili slovensko. In kolikor bolj me skušajo prepričati, nekje globoko v meni je upornost in nasprotovanje- Navedla bom samo en dokaz, ki naj podpre moje zoperstavljanje. Nekaterim se bo mogoče zdel bolj oddaljen in zato neprepričljiv, a za vsakega poznavalca slovenske kulturne zgodovine dovolj zgovoren in trden. Koliko je bilo namreč pesimističnih nspoved i v naši kulturni zgodovini o izginotju malega slovenskega in njegova prihodnost v Avstraliji naroda z zemljevida Evrope, pa še vedno obstaja. Ali niso že Prešerna skušali prepričati, da se za šeststo bralcev ne splača pisati, da se mora kulturni jezik, ki hoče v Svetu kaj pomeniti, opirati na ljudsko množico, ki šteje najmanj pet do šest milijon prebivalcev. Prešernu niso s tem povedali nič novega in kot pravi B. Paternu v svojem eseju na simpoziju o slovenskem narodu in slovenski kulturi: "Položaj obupa je bil Prešernu enako znan, samo reagirat je drugače, čeprav ni bi'1 udarjen z nikakršnim optimizmom. S svojo notranjo suverenostjo je enostavno vztrajal. Vztrajat je i ,.} in na lastno pest ustvarja/ slovensko pesniško kulturo svetovnega formats". In čas je dal prav Prešernu, danes o tem ne more nihče dvomiti. Se vedno pa imajo dvomljivci možnost dvomiti o obstoju slovenskega jezika v Avstraliji. Dvomijo kljub dolgoletnemu obstoju šote v Merrylandsu in Banks-townu. Njima se je pridružilo še poučevanje slovenščine na Macquarie univerzi. Na univerzi smo resda začeli s petimi Študenti, a že naslednje leto jih je bilo petindvajset. Ravno toliko jih je letos in v prihodnost gledamo še bolj optimistično. Vztrajati moramo z notranjo suverenostjo, S kakršno je vztraja! Prešeren. Mogoče je moj zapis nekaterim izzvenel dateč od vabila k vpisu na univerzo. Potem naj poudarim: bik> je mišljeno kot vabilo v Širokem pomenu je besede, kot Izziv k razmišljanju, KakSen odnos imam jaz osebno do slovenskega jezika? Ali svojo narodno pripadnost izkazujem s svojimi dejanji? AH podpiram šolstvo? Kako ga podpiram? Po vseh svojih močeh? V tolikšni meri, kot ml jo narekuje ljubezen do slo venskega jezika? Ljubiti jezik je enako učiti se ga. In ker so korenine vsakega naroda začnejo pri otrocih, je edino upanje za našo prihodnost učenje jezika-Kdor namerava to storiti v letu 1992. naj se v informacije o študiju slovenščine na univerzi obrne na naslednji naslov: Aleksandra Bizjak Slavonic Studies School of Modern Languages Macquarie University Sydney, N-S.W. 2109 Tet. ¿02) 805 7042 / (02) 805 7015 Za informacije glede vpisa pa pišite na naslov. The Registrar Macquarie University Sydney, N. S. W. 2109 Tek (021805 7111 íf?&t>&ti.ft£ 'Phmú IZ 'tedenskih novic mariana persica Ko t* J* V Slovanljl micm JsolHJina tnlh moinosH (? dolfa lata ob^tojailfr Hovenaklh drutlav, E4 |o poiJapalo kol, da ja drvi (vam po1n»t>na nakakp krovna eroinizaclja. - 1alo, ki naj predal avlja Avstralska SlOVmoa v AvatraJIJF Jn pa tutfi prad obtaalmi v Slavoniji, itvoia 14 po tam nI ¿udi ti. da ao poalodje« t*ra bili i pori In naapcraiomi mod atabaml fii (od) dfuttvJ, fiajpfivJ^aU o tiffl 6f sa (3410 1* In ¡4. Prav lahkd bi (* dala fzpo^ltl miHAj«, d» *| p*tv< f r* ako »♦ podradll samo »nI dolaiaf.i strani. ki U |a prUvoJUa n* to n*ksk rnOOOpOl, MifllO bi (« prlTiar|aLL 10 a al aro Komuni al li no pirolor kdor nI znaml ja pratJ nsfli. Toda vaaka tak« palftffllk* dandvtti V*i 4kodl kol korlall rovunskJ alvarl. Jato puatlmo bauda, k« ji I t* lahko pitnartlo tam« va£ zdraha. Pustrmo naj vaak prJapava 1$. Slovanljo v »vojam obmaiju, Slovanski Peaanvamlkr In nata druitva two> varjotno vol IXo tol| koristno dalovaJa braz krovna organJiariJ*. Potrebna Jim ja taka orpanliatila, hI Jih bo znala Dovoza M ln vEtloiimrltt njth dalCvafl|*, VJktarl|a |a bra: dvam prlmar, k|*r t» droilva bita ntkako Pdrin|«fia na atran. v nakako sekundarno vlaga, Toda £aa I* pokazal, da aa prav a eodalovanjam druitav lahka daaolaja T»llka loyJI utpabl, Razultat Ufkke ta oomod Sjovanljl pa ja dakaz za (a. Sij Ffl tura a kopni C4dvl3 V.ph orew>lltol| V Viktoriji. Na.vail so 92,650.00 ALiirsInih dafarjav. ODGOVOR NA TA ČLANEK MARJANA PERSICA PREBERiTE NA DRUGI STRANI SLOVENSKEGA PISMA JEZIKOVNI KOTIČEK Marta Skrbiš Profesorica slavistike Addaide 10. stoletje je lonij tisto obdobje, ko že lahko govorimo u posameznih jezikih, med drugimi tudi n slovenskem jeziku. Takrat so razlike nicd posameznimi slovanskimi jeziki namreč že prevelike, da bi bil to se vedno en jezik, Slovenski jeiik gre od rod dalje svojo pot. Govoril se je na ogromnem področju severno od Kolpe, do Furlanske nižine, do reke Aniie, ki je danes globoko v Avstriji. Kako je izgledal slovenski jezik v 10. stoletju zelo dobro vemo, saj Imamo ravno ii tega Časa ohranjen prvi zapis v slovenskem jeziku, To so trije na roko napisani slovenski verski teksti na pergamentu, ki jih imenujemo brižinske spomenike. Nastali so okoli leta 1000 v okolici Vrbskega jezera rta današnjem avstrijskem Koroškem. Našli so ji It v mestu Brižinj fFmising) in od tod jim ludi ime. Napisani sov pisavi latinici. Jezik brižinškili spomenikov ijiicnujenio tudi alpska slovenščina. V tem zapisu so še vidni ostanki praslovanščine, saj jezik še ohranja nekatere izmed praslovanskih glasovtrdi i) in druge....v kasnejših zapisih tega več ni. Temelj slovenskemu knjižnemu jeziku je postavil protestantski duhovnik Primož Trubar leta 1550. Tedaj je namreč napisal in izdal prvi dve slovenski knjigi. Katekizem in Abecednik, Ker do takrat slovenščina še iti bila zapisanat razen brižinski spomeniki), se je Trubar odločil, da bo za podlago knjižnega jezika vacl jezik tedanje Ljubljane, da ga bodo raiti-meli vsi Slovenci, saj se je zavedal razlike med posameznimi slovenskimi narečji. Obe knjigi je napisal v nemški pisavi gotici, Je/.ik, ki gaje Tin bar uporabljal v Katekizmu in Abecedniku je torej začetek slovenskega knjižnega jezika, ki sc je potem skozi stoletja razvijal do današnje oblike. Jezik je namreč živ proces in sc nenehno jrazvija. Adam Bohorič, Trti barje v sodobnik, je priredil posebno pisavo za slovenski jezik, bohojfičico. Ta pisav,i ima posebne znake za glasove, ki jih nemščina nima(š, ž, č), Bohoričico so potem uporabljal; vse do polovice 19, sloletja, ko pride v veljavo današnja obiika latinice. V 19. stoletju se je pojavila težnja, da bi vsi Slovani znova govorili en jez i k{i I irsko gibanje), zato so predvsejii nekateri pisci( Levstik, Jurčič) uporabljali v svojih delih mnogo hrvaških izrazov. Ta poskus jc seveda propadel, kajti razvoja ne moremo zavrteti nazaj. Veliko tujih besed pa se v slovenskem jeziku pojavi v dvajsetem stoletju. O tujkah, o besedah tujega izvora pa bojno zalo spregovorili drugič. tffovetu&g 'Pismo 53 Lepo je bilo v 'Tedenskih novicah" p reči t a ti zahvalo dr.Dimitri- fcf QIUI C KJ T A D ja Rupla, slovenskega ministra za Ei Bi ■ zunanje zadeve, ki jo je naslovil na odbor ta nabirko za Slovenijo (Australian Slovenian Relief Ap- NA «SANJE MARJANA PER&tCA V peal), sc lepše bi bilo, če bi od- ^ bor za hvalo, kot se spodobi, najprej poslal tudi nam, kot so- 'Tedenskih novicah" delujoči organizaciji v nabirki, ne pa, da smo jo morali najprej prebrati v časopisu. /¿g®* z" v / Začudile so nas uvodne besede Marjana Pcrsiča. Kar ne moremo veijeti, da so njegove! Kajti poročati o neki organizaciji, ne da bi sc prej prepričal o pravilnosti svojih izjav, gotovo nc more biti delo človeka, ki se žc tako dolgo ukvaija s časopisi. Sprašujemo se, zakaj g. Pcrsič meni, da tako dobro pozna situacijo, da sc mu ne zdi vredno potrditi resničnost svojih trditev? Kateri so viri njegovih informacij, ki jim tako slepo zaupa? Ker se je ob razcvetu slovenske demokracije ustanovila le organizacija "za Demos", iz katere so zrastii Slovenski narodni sveti in Avstralska slovenska konferenca, ki jc KROVNA organizacija Svetom, veljajo licscde torej nam:Slovenskemo narodnemu svetu Viktorije, Hvala g.Peršie, da nam vsaj ne oporekate plemenitih ciljcv in priznavate, da smo že storili nekaj dobrega za Slovenijo; čeprav nas najprej okrcate. Kar v isti sapi nas obdolžite, da smo komon¡stični diktatnrji(pred nekaj meseci nas jc nekdo obsodil v svoji študiji, da so v Avstralski slovenski konferenci Skoraj sami desnic a iji-para-noični desničarji, op,u.), ki so hoteli prevzeti oblast nad obstoječimi slovenskimi društvi, malo kasne- jc pa, da so bila društva nekako odrinjena na stran, v neko sekundarno vlogo- Pa to ne drži. Viktorij-ska društva niso bila odrinjena (ja, kar zadeva politično pomlad Slovenije, temveč so se nekatera s svojimi izjavami, da se nc v ti kujejo v politične zadeve sama postavila na "drugi tir". Ves naš trud, da bi sodelovali in da bi jim prikazali, da je narodnostna politika nekaj čisto drugega kot strankarska pripadnost, je naletel na gluha ošesa ljudi, ki v svoji nezaupljivosti do besede politika, niso doumeli tc razlike; zato so nekateri zavrnili sodelovanje z nami kar pričajo njihova pisma, ki smo jih sprejeli. Morda so imeli isti vir informacij kot vi, g.Peišič? Vprašujemo se tudi, kdo so tiste osebe, ki so zaradi svojih ambicij povzročile ta nesporazum? Mimogrede pa se poraja tudi vprašanje, zakaj je šlo to pismo na Ministrstvo za zunanje zadeve, ko pa se društva s politiko ne ukvarjajo...ali ne bi bilo bolj primemo, ko bi šlo na Ministrstvo za Slovence po sveto? Sicer pa čisto"očctovsko in na osnovi dokazov" ugotovite, da smo nepotrebni! Morda pa le. Ker ste dali kot primer nabirko za Slove nijo( Australian Slovenian Relief Appeal), bodo številke blagajnika A.S.R.A. g. Štefana Meizela najboljši odgovor na to: JME ORGANIZACIJE PREKO KATERE JE TEKLA NABIRKA: SteoUo darovalcev: Nabrana viola: Svet slovenskih organizacij Viktorije 8 l, 920.00 dolarjev Slovensko ven k v ia fcuiiurvru središče Kew.................... m 24, 228-00 Siottenika društvo Metboume,....................................... 12 2, 730.00 » Stovenjfcii zveza "¡van Cankar" Gcelong,.................... 57 8, 239.00 STOMIÜIO (frnitod /Kojiice-Sprtrigw/í......-........ 22 2,, 200.00 Sfotiefli^j' Frimoriki socialni kiub Jadran........................ 2S 3, 510.00 Športno društvo St. /1J¿ííhi*............................................. 52 4,450.00 " ■SloiíiííuJfí) društvo Snežnik Albury ¡fodonga.................. neznano 570.00 Skupno organiziraniplet odbora za A.S.R.A in t reč ulov v ilavenikenI društvu Plan iea-Springvnlc......................... 6, 439.00 Upokojerfci, versko središče in SiouertfJfi nerodni tu«t Viktorije (nabran o pred uradnim začetkom nabirke)...... B, 124,00 Sforerufci Mttdnf tve t Viktorije..................................... 101 30, 769.00 Se nadaljuje ^ 54 tff&vens&g PUmo Naj omenim še požrtvovalno de!« g.Blatnika, ki je sam, osebno nabral 4,449,00 dolarjev in daroval v imenu Športnega društva S t. Albans in Štefana Merzela, ki jc bil blagajnik odbora A.S.R.A. in je s svojo podjetnostjo in domiselnostjo pripomogel k uspešnosti nabirke. Zahvaliti se je tudi slovenskim radijskim programom: Etnični radio 3EA, Javna radijska postaja 3ZZ in 3YYR v Geelongu. V Geelongu sta med drugimi veliko pripomogli k uspešni zbirki J usta Pobežin in Francesca Deželak. Ampak, g. Peršič, morda bi morali vi sami poslušati svoj nas ve t: "...vsak a taka polemika dandanes več škodi kot koristi slovenski stvari. Zato pustimo besede, kajti te lahko prinesejo samo Se več zdrahe". V imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije Simon Spacapan-predsednik Elica Rizm ah tajnica AVSTRALSKA mmn ZA POMOČ SLOVENIJI Geelong) 99.6 50. o o ACT(Canberra) S3. 000. o o WEST AUSTRALiA(Perth) 4. SOO.oo SOUTH AUSTKALlA(Adelaida) 23, 12 S, o o QUEENS LAN D(Brisbane,C old C.) 9,104, oo Skupaj..........................................................................................266,S75.oo AU dolarjev Brisbane Denar je bil poslan h Avstralije na različne naslove. Največja vsota je bila poslana Mohorjevi družbi v Celovec, Iz nekaterih krajev Avstralije bodo denar, ki so ga zbrali za Slovenijo šele poslati v Celovec. Tako, dragi avstralski Slovenci, s ponosom naznanjamo, DA JE VSOTA 266, 875,oo dolarjev, zbrana za pomoč Sloveniji v Avstraliji z ozirom na število slovenskih priseljencev REKORDNA VSOTA, KI JE SPLOH POSLANA SLOVENIJI PO LETOŠNJI VOJN S. SLOVENSKA iAWKABJeYi isll JJMl I il.'Wf.lJtWt amMMt i lovj!H[;JI ' «nitnji • i.M(l 11*111 Kfhfk Itu FtJi +■ u »um tu SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA SPOROČA, DA JE IZŠEL "SLOVENSKI KOLEDAR 92" Cena 15 A UD Obenem SI M Mi vsem Slovencem v Avstraliji vesel Boitč in Srečno Novo leto 1992 iftcvetu&g 'Pivm Državljani Slovenije, Republika Slovenija je zdaj svobodna Zbogom, armada Štiri mesece po razglasitvi slovenske neodvisnosti je zadnji vojak zapustil naga tla — &C0DENEC - Koper—IV.i koprski slovesno-iti «je po dokončnem umiku jugtMtoYatKl<£ armadi» /1h\l1« velika množica ljudi iz vse Slovenec in tudi ves slovenski pufiLifni vrli. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je po pregledu častnega voda v gty voni poudari I, da je zdaj formalno vsa oblast v rokah organov Republike Slovenije in da je zdaj prijel čas. ko se bomo morati posvetiti gospodarstvu. Govorila su ludi ministra sta obrambo in notranje zadeve, Janez Janfii in Igor Bavčar. Janša se je Kahvatil vsem pripadnikom ce riloriaine obrambe in drugim, ki 50 prispevali k iimagi nad okupatorsko vojsko. Igor Bavčar je poudari I vlogo slovenske policije in dejal, da jc napočil Čas. ko seje .Slovenija spremenila v sodobno evropsko državo. Koprski župan Aurctio Juri je v slovenskem in italijanskem jezikiu dejal, da je zma^a Slovenije predvsem zmaga ra/itma. SlavrloMi Milan Kittun - Ko je V nočiod -S. in 26. oktobra 91 odšel še zadnji vojtttk Vngo-armije, 10 ie po S l o v e n i ji ogla tile nmi*L, 56 ffiovens&g Pismo - J nt en/ju - »V NASLEDNJEM MANDATU BI BIL NAJRAJE V OPOZICIJI.« * Pred {asom ste 4»! i neluu in ¡en1 j ujev hrvaškim med [jem. V njih ste bili velika radikalnejši od hrvaških obtastl. Mislite, da ste s tem vplivali na potek vojne? Ne, mislim, da ne. Kolikor vem, se je večinsko mnenje na Hivaikem zavzemalo la podobno ukrepanje. Stališče javnosti na HrvaŠkem je bilo podobno stališčem, ki sem jih izrekel v svojih intervjujih- Prav uho je veliko strani: na Hrvaikem že prej pokazala, da so enakega mncojA. Nekatera logična dej Siva so se ponavljala, vendar v uradni hrvaški politiki niso bila prisotna. Zakaj, to je drugo vprašanje. • V Hrvaški stranki prava so se hvalili, da imryo neposredne stike s sloven skim ob-ramhniin ministrstvom. Če jt to rets, ste torrj delovali proli in (ene so m hrvaške vlade? Ne vem, kaj jc bilo mi ¡šljeno z neposrednimi stiki. Edino, kar dtii in na kur jc verjetno mislil tisti, ki je lo izdavil, je, da je bila HSF edina hrvaifca strftnka, ki jc ponudila prostovoljce, ko jc bila napadena Slovenija. • Pa ste te prostovoljce sprejeli? Vojna se je na srečo hi no končala, vendar je bilo kljub temu v vrstah teritorialne obrambe več prostovoljcev iz HrvaŠke, t Potem s lo stranko niste imeli več stikov? Po končani vojni stiki niso bili večaklualni-Stranka se je angažiral a na Hrvaškem, ne pa v Sloveniji. Mogoče je zanimivo Se to, da smo med vojno raien s hrvaškimi oblastmi imeli stike samo z dvema hrvaškima strankama, s Hrvaško stranko prava, kol sem omenil, in s Stranko demokratičnih sprememb, katere predsednik Raf an je obiskal Slovenijo, t Farago pa kljub lemu pozna fe že n rt prej ? Parago poznam še iz časov, ko je kot diši-dent Živel v Ljubljani, vendar nisva imela kakšnih tesnejših stikov. * Kako gledate na razkol med HOS-om in urad no lir vaško voj sko? Ne vem, čc gre ¡ta raikol med dvema vojskama. Prvii to niso vojske v pravem smislu, ampak oborožene formacije, vsaj kar si ličt enot Hrvaške slranke prava. Po drugi strani p* je res, da je ta stranka od samega začetka zagovarjala radikalno vojaško politiko, za katero se zdaj odloča tu iti uradna hrvaška oblast. To slranki seveda prinaša loCke v javnosti in v politiki. Ne glede na vso ikonografijo jc Stran-ka prava, kar s« vojaškega vprašanja tiče, zagovarjala rešil ve, ki jih zdaj Sprejemajo tudi sabor, hrvaška vlada in sam predsednik, tako daje težko reči, da je ta si rank a imela napačna izhodišča. J n če se že išče krivca ia tO, da So nastale oborožene strankarske formacijc, so stranke, ki so ustanovile svojo vojsko, krive veliko manj kot hrvaška država, ki obrambe ni O JANEZ JANŠA. Bivši arestant. Edini Slovenec zaradi katerega smo stali na soncu, dežju, snegu in prepevali »Janez, Kranjski Janez...« O ozadju afere J.B.T.Z. danes pravi, da je večina dogodkov že pojasnjenih. Neposreden ukaz je dal takratni sekretar za ljudsko obrambo SFRJ Branko Mamula, za izvedbo pa sta bila pristojna general Višnjic in sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Večji del posla je opravila SDV Slovenije, z dogodki pa so bili seznanjeni takratni člani predsedstva SFRJ, Stane Dolanc in vsi ključni ljudje takratne slovenske politike. Za vojsko je bil in ostal vohun. To drži. Njegovo zadnje od* kritje je ATOMSKA BOMBA. centralizirala oziroma je ni organiziraia tako, da lo sploh ne bi bilo mogoče, če bi država delovala, teb tbnnadj enostavno nc bi smelo bili; v Sloveniji jih na primer ni bilo. * Ali obstaja nevanjost, da se na Hrvaškem začnejo spopadi med strankarskimi milicami? To je resen problem. Mislim, da ga tudi HrvaŠka jemlje tako. Reševanje lega vpraSa-nja st da nji oblasti - glede na to, r!a je kriva, da se jc med voj no sploh pojavilo - verjetno ne bo prineslo pozitivnih točk- Položaj je seveda nevaren. Iz zgodovine poznamo več primerov, da je prišlo dO spopadov jned fonnadjami, ki so branile kako državo. Izrael je oa primer imel tovrstne težave takoj po prvem premirju, lela 1spopadle so se formacije različniti izraelskih oboroženih frakcij, čeprav je bila nevarnost velika, saj je na mej alt stalo pet arabskih armad. * Kako se da temu izogniti? Tako, da država deluje Tudi na HrvaŠkem bo ta nevarnost minila, če bodo obrambo organizirali, kot sedaj kaže, v skladu z merili, ki veljajo v parlamentarnih državah. * Na Hrvaškem prav ¡jo, da se nekateri borci usposabljajo tudi v Sloveniji? V Sloveniji se ne usposablja nobena tuja oborožena formacija. Med vojno je bilo v naših vrstah res nekaj pioslovoljcev, zdaj tega m'več. * Ali pomagate Hrvatom kako drugače? Slovenija je v tej vojni vrednostno opredeljena, je na sirarn HrvaŠke in v skladu s tem vodi svojo politiko, tudi na vojaSkem področju. Vendar so možnosti za pomoč zelo omejene, prvič zato, ker obstaja zakonska prepoved uporabe Teritorialne obrambe zunaj ozemlja Slovenije, drugič pa zaradi prepovedi uvoza oziroma izvoza orožja in vojaške opreme v Jugoslavijo. Še največ jc bilo narejenega na področju izmenjave informacij in seveda predvsem z odhodom armade iz Slovenije. Hrvaška ima sedaj -zavarovan hrbet. 600 kilometrov mejo s Slovenijo je za HrvaŠko vame-Seles tem, ko je bilo lo storjeno, jc bil dosežen strateški premik v ravnotežju sil in od takrat, vsaj po mojem mnenju, za Hrvaško ni več realne nevarnosti, da bi bila popolnoma poražena oziroma okupirana. * Govori st, da Slovenija orodje, ki ga j t zasegla armadi, pošilja na Hrvaško... Ne. To orožje je večinoma shranjeno v Cerkljah in m. Vrhniki, kjer čaka na delitveno bilanco. Lahko si ga greste ogledat. Sicer pa jc HrvaŠka z ofenzivnimi akcijami v zadnjih mesecih vsaj za nekaj časa rešila vprašanje oborožitve . Problem je proti! eialskn orožje, ki ga jnn.ida ni imela. Vseh drugih sredstev in strel* iva je bilo v skladiSčih v Gorskem Kolarju oziroma na Velebitu za malo vojno. Večino sredstev je HrvaŠka razporedila drugam, Sc preden so skladišča napadli iz zraka, * ¡'red časom ste rekli, da bi bilo pametno, če hi Hrvati vojno prenesli tudi v Srbijo; fo w je i obstreljevanjem Šida in A patina po svojezgndito. Ali to ne pomeni še večje bnmagemzaCue Srbije in začetka totalne vojne? Plimo ——- Intervju - Možna so različna staliiča, vendar izkušnje iz naie vojne kažejo, da v Stbiji ne bodo odločno nastopili proti vojni, dokler posledic vojne ne bodo čutili tudi sami. Piolest mater v srbski skup£čini ob napadu na Slovenijo je bil posledica seznamov, ki jih je Rdeči križ paslal v Srbijo in na katerih so bila navedena imena vojnih ujetnikov in padlih vojakov. To jc spodbudilo ljudi, videli So, da Sc V Sloveniji umira in da vojake pošiljajo v smrt. Po naših podat-kJ h S rtisk a obJ as t Z veliko zakasni Lvijo obve.iča Svojce o padlih, vojaške medicinske ustanove so polne trupel, ki jih skladiščijo, pogosta pa trupla celo zažigajo ali zakopavajo v skupinske grobove, Najbolj drastičnih posledic, ki lahko spremenijo javno mnenje, v Srbiji Se ni čutiti. Ljudje niti ne vedo, da so njihovi sinovi padli, • In koliko je po vasem mnenju žrtev vojne na HrvaŠkem? Številka 10-000 padlih, ki jo je posredovala HrvaŠka, je po mojem mnenju realna, samo razmetje 2000 Hrvatov : 8000 Srbom pa najbrž ni ločno. Žrtev jr motdacelo več^ ker jih veliko sploh ni evidentiranih. V Številki 100.000, kolikor naj bi bilo beguncev, se lahko skriva marsikaj, mnogi, ki jih Štejejo za begunce, so lahko umrli. Tako velike številke omogočajo Špekulacije in o« ne z odstopanji za nekaj tisoč navzgor ali navzdol, • Ali bi v razmerah, kakršne So trenutno na HrvaŠkem, osebno pristali na premirje in prihod modrih čelad? Vsekakor, Pod pogojeni, da bi se mirovne site razmestiie na meji med HrvaŠko, S tbijo in Bosno, kot je predlagata Hrvaška. Če pa bi pristali na razmestitev na črti spopadov, bi S tem pristali na formalizacijo položaja, doseženega s sito. • KakSen smisel bi imele modre čelade na mejah HrvaŠke? Ali ne bi to pomenilo nadaljevanja konflikta med srbskimi para vojaški m i formacijami in Hrvati? Pred takšnim posredovanjem bi bilo seveda treba izpolniti Številne politične zahteve, predvsem bi bilo treba urediti Status srbske manjšine na Hrvaškem. Nato Hrvaška pristaja in to je tudi zadnja Srbska zahteva. • Kako lahko Hrvnti sploh osvojijo K nin in ostala zasedena območja? Knina in drugih področij, kjer je bilo srbsko prebivalstvo že prej v večini, nima smisla osvajali. Gre namreč za predele s konfiguracijo, ki omogoča gverilo, to pa bi pomenilo stalne konflikte in ogromne stroške, tudi če bi ta področja HrvaŠka lahko obvladovala s silo. Za ta področja bo Ircba poiskali teSitcv v okviru politične avtonomije- Težava jc vtem, da spopadi sedaj potekajo na obirunijih, Iti so tudi demografsko hrvaika ali pa lam živi le Šibka srbska manjSina, v Dubrovniku, Vukovarju. • Mislite, da JLA res uporablja bojne strupe lo ali iiria res taktično jedrsko orož-& Poznamo več vrst bojnih strupov, armada ima kemična sredstva za nnesposabljanje in jih tudi uporablja, od solzivca do živčnih strupov s kratkotrajnim učinkom. Mislim pa, da ne uporablja bojnih strupov, ki povzročajo smo, vsaj za zdaj to Se nI biln dukazano, Gre 57 za Orožje, ki po vseh uporabah na Bližnjem vzhodu zelo negativno vpliva na razpoloženje javnosti v svetu. S temi Sredstvi ne bi dosegli tikinih uspehov, da bi lahko izničili negativen učinek njihove uporabe v javnosti. Poleg lega je nc glede na to, kdo je v armadnih vrstah, gotovo tam tudi nekaj ljudi, ki teh sredstev ne bi uporabili Iz človekoljubnih razlogov, ker poznajo posledice. Kar pa se tiče taktičnega jedrskega orožja, sem že povedat, da smo odkrili sledi, ki kažejo, da bi ga armada lahko imela. V kratkem bo verjetno na voljo več podatkov o tem, kakšne raziskave so potekale pri nas, da bi Jugoslavija lahko sama izdelala tako orožje. Ta prizadevanja se vlečejo že od petdesetih leL * Kakšen učinek bi imelo to orodje v pri-meijavlz bombo, ki sojo Američaniv^gji na Hi rošimo? Moč teh sredstev je manjša, mislim, da je Slo v HiroSimi za 10-kilotonsko bombo, tu gre za sredstva, ki imajo moč od 03 do 0,5 kilotone, Kljub temu so posledice take bombe »po vsebini« enake kot posledice večje bombe. Tudi če bi armada taki no orožje imela, Čeprav tO ni dokazano, obstajajo samo atgunienli za Sume, je dejansko S e manj možnosti, da bi ga uporabila, kot to veija za kemično orožje. * Tudi Hrvati imajo verjetno bojne Sirupe, Če ne drugače, so jih dobili v skladiščih J1A, ki so jih zasedli. Morda so jih dobili, vendar je Slo po mojem za solzivec in za druga kemična sredstva la začasno onesposabljanje. Mislim, da jih uc bi bilo smiselno uporabljati, Hrvaški bi se to še bolj maSčcvalo kot armadi. Je pa kemično orožje slvar, ki se na obeh straneh izrablja v propagandne namene. * Alt Se vedno obstaja vojaška nevarnost t url i za Slovenijo? Trenutno je zelo majhna. Ne da pa se izključiti groženj z letalstvom in raketami zemlja* zemlja. To, da bi armada Slovenijo spel napadi a z oklepnimi enolami, pa za zdaj enostavno ni mogoče. * Obstaja določena diskontinuileta med današnjo TO in TO, ki jo jc vodil general Hočevar, Lahko pojasnite operacijo Narodna zaščita, s kalem sle bivSi TO sunili več 10.000 vojakov? Vojakov nismo ukradli TO, ampak k1večjemu generalu Hočevaiju in ge ne ralštabu, ki mu je bil Hočevar, po lastni odločitvi, podrejen. 0 akicrjih in ozadju te operadje mislim tudi sam nekaj več napisati v knjigi, za kale to trenutno še zbiram gradivo- Slovenija je bila prisiljena zavarovali prve korake osamosvajanja. Formalna podlaga za to je bil zakon o SLO, ki je takrat ie veljal, V določbah, ki so opredeljevale Narodno zaSčito, jc bila la povsem v pristojnosti republike, TO pa je bila delno v zvezni pristojnosti. Vrh takratne TO se je odločil, da bo služil armadi, in zaradi tega smo pod legalno formo Narodne zaščite reorganizirali nekatera poveljstva TO, povezali Štab« in cnole, razporedili orožje iz občin, kjer ni bilo odvzeto in iz republiške rezerve, ki Smo jo ob odvzemu orožja zavarovali v Kočevski Reki, tako da je btla v Slav eni j i vzpostavljena Struktura, k: je hila v glavnem enaka strukturi TO- Venda: 58 na lo strukturo í Lab, k i jc bi L Loj ale n Kadijeviču, nt ime L nikakršnega vpliva, celo v Hočevarjevem štabu je bilo veliko ljudi, ki » Sodelovali z nami, * Kako vam je uspelo operacijo prikriti KOS-u? Operacijo je vodilo nekaj ljudi in Zgolj njihovi požrtvovalnost se moramo zahvaliti, da jc bilo vse izpeljano ne da bi kdorkoli izvedel za te dejavnosti. Vse je potekalo prek sliko v z ljudmi, ki so ob armadni akciji odvzema orožja dokazali svojo lojalnost Sloveniji. Akcija odvzema orožja TO je imela poleg negativnih tudi pozitivne poskdtce: v vsakem občinskem ítabu seje natančno vedelo, kdo je orožje oddal in kdo nc, kdo je bil lojalen armadi tn kdo Sloveniji. Skoraj ni bilo človeka, ki ni bil prisiljen, da se opredeli- V operacijo tistih, ki so bili lojalni armadi, pač nismo vključili!. Na srečo je bilo takih razmeroma malo, oko da lo akcije ni ovir^lo. Zgodilo se jc celo, da so bili v novo strukturo vključeni celotni občinski aii pokrajinski štabi z izjemo poveljnika, ki jc bil aktivna vojaška oseba in ni vedel, kaj se dogaja. * Kako ste izvedeli za načrt Okop? Cclolcn načrt z vsemi prilogami smo dobili neposredno iz general ¿taba v Beogradu, od ljudi, ki so sodelovali pri njegovi izdelavi. * So U (judie i i v genera Klubu? Na to raje nc bi odgovoril. * le Šlo za Slovence aTi ste sodelovali (udi z drugimi? Tudi na lo vpiašanje ne bom Odgovoril, * Na kakšen način sle prisluškovali oficirjem JLA; predvsem nas zanima prisluškovale, ki Je botrovalo dokumentu, ki ste ga v Kopru ob odhodu armade razdelili novinarjem? V nasprotju s listini, kar se jc zadnje čase pisalo, češ da smo prisluškovali telefonskim pogovorom, tnotamše enkrat poudariti, da ni šlo za nikakršne iclcfonske pogovore, temveč za pogovore prek vojaških radijskih zvez, ki so šifrirane. Tem pogovorom smo lahko prisluškovat 11, ker smo med vojno dobili del atmadne opreme in ker smo skupaj z načrtom Okop dobili ludi vse njihove tajne oznake, šifre cnOL, poveljnikov.,. Signale smo lovili v i raku in - če hočete - nad ozemljem, ki ni pod nobeno jurisdikcijo, se pravi na meji, ■ Imeli smo občutek,da v »koprskem gradivu« niste objavili vsega, kar ste odkrili s prisluškovanjem... Merilo za objavo je bilo, da so v pogovorih sodelovale armadne osebnosti, ki jih javnost pozoa. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi >ffoi>enó£p 'Plimo Intervju Je oče dveh otrok, ni več lastnik nobenega slovenskega podjetja, z avtom se vozi skoraj samo ie službeno, auMi od 3S .000 do 38.000 tolarjev na mesec. Navija m nogometaše viške Svobode Litjui in igra nogomet ar slovensko vlado, objavljali pogovoic med oficirji, za katere še nihče ni slišal, in pogovore, ki se nanašajo na nepomembne stvari. Javnost pač pozna Kašc-to, Avramoviča itd. • Obču tek i ma mo, da v sed a njih rfiznic ra b demilitarizacije še ni lako kmalu pričakovati. Kakšn« specifično oborožitev bi po vašem mnenju potrebovali Slovenijo za obdobje po odhodu zvezne armade iz Slovenije? Najprej moram povedati, da se nc strinjam i mnenjem, da demilitarizacije še dolgo ni pričakovali. Gre za proces, ne enkratno dejanje, in Slovenija je v zadnjem letu na tem področju naredila več kot Številnedragedria-ve v peli h stoletjih, Z odhodom Jugoslovanske armade, z razpustitvijo njenega rezervnega sestava, ki je vključeval okoli 100.000 naših državljanov, in s tem, da bomo uporabo prostora v vojaške namene zelo skrčili, smozma- Vhmo 50 - Intervju --- nj&ali količino vojaštva na sviojcm ozemlju najmanj za odstotkov. Poleg lega smo vojaški tok skrajšali za polovico. Sprejemamo strokovna stališča v zvezi z bodočo strukturo obrambe. Že Sedaj je jasno, da la struktura nc bo vkljiičevala mornarice ali Jetalsm kot po sebnih zvrsti oboroženih sil. Naslednji koraki pa bodo možni šele, ko bo nacionalna varnost Slovenije odvisna tudi od drugih instrumentov, ne samo od lastnih sil in moči; ko bo torej odvisna od mednarodnih pogodb, to pa bo zagotovljeno z vključevanjem v učinkovit sistem evropske varnosti.,, * Tudi v NATO? NATA ne zanima sprejemanje novih članic, * Pa Ee hi ga? Vloga NATA se v tem trenutku redefinira. Gre za inštitucijo, ki je v krizi r čeprav tega ne priznava, kajti temeljev, na katerih je bila ipijens, ni vti, V Rimu so sicer trdili, da je zveza potrebna, ker je mednarodni položaj Še nestabilen. Ne ve se, kaj bo s Sovjetsko zvezo, vendar jcie jasno, da enakih temeljev za organizacijo tega vojaškega sporazuma nI več. S tem dobivajo ptostor zagovorniki evropskega obrambnega sistema, ki so še vedno previdni, ker je NATO edini, ki organizacijsko in finančno lahko obvlada obrambo tega prostora. Nihče se noče zamerit; Ameriki, ki. jc seveda najbolj zainte tesi ta na, d a zveza p reži vi. Z drugačno sliko Evrope, ki Se nastaja, pa dobivajo tudi druge evropske države, ki niso članice te vojaške zveze, možnost, da se bolj enakopravno vkJjučijjo v sistem evropske kolektivne varnosti, ki bo moral dobiti in še nekaj časa vsebovati tudi vojaško kumpont nto. * Kakšno oborožitev bi torej pfltrebflvnla Slovenija, koliko letal in kakšnih, koliko ladij...? Obramba morja bo temeljila na obalni obrambi, Kopenska vojska bo verjetno imela nekaj helikopterskih enot, ki jib potrebuje za več različnih namenov, saj je helikopter zaradi koafgu racije ozemlja v Sloveniji uporabno in učinkovito sredstvo. Imela pa bo tudi nekaj letal za šolanje protiletalske obrambe, za podporo kopenski vojski in morda za preventiven nadzor zračnega prostora v m trn. Nihče pa si ne dela utvar, da je mogoče z letalstvom braniti zračni prostor Slovenije v vojni. * Kakšne tipe letal boste nabavili? Kol sem že rekel, naj bi šlo večinoma za helikopterje in večnamenski letala. To pomeni, da bombniške in lovske eskadrilje odpade-jo. * Ali to vseeno pomeni, da bo Slovenj] a kupila kako nadzvočno letalo? Ne, to ne pomeni tega, * Ali boste v svoje vrste vključiti tudi plačane rojake, ki so se vrnili iz tipske legi-jt? Morim reči, da nc poznam nikogar iz »tujske legije«, ki bi bil zdaj v teritorialni obrambi. * Kakšno naj bi bilo razmerje med poklicnimi vojaki in rekruti v slovenski vojski? Število rekrutov določa dolžina vojaškega roka in številčnost generacije. To pomeni 12.000 do 15.000 rekrutov na leto. gtede na dolžino vojaškega roka pomenu da imamo naenkrat na služenju vojaškega roka okoli 7000 nabornikov, Za usposabljanje lega kontingenta in druga štabna opravila bomo potrebovali nekaj tisoč profesionalnih starešin, hkrati pa bo treba za posamezne vojaške dolžnosti v protiletalski obrambi, mehaniziranih bataljonih in nekaterih drugih službah zaposliti profesionalce. Zaradi zahtev stroke in ker je to, poleg tega, daje bolj učinkovito, rudi bistveno cenejše kot usposabljanje nabornikov za tor da neko dolžnost opravljajo le tri mesece. ■ Ali to pomeni, da bo mzmetje ceh SO prfltiSO? Sploh ne. Posebnih enot, ki nc bodo sodile v, laično rečeno, pehotno službo, naj bi bilo za 10 do 15 omt,%g 'Plimo IKI IN KESEI)! Miklošič spe i med Mariborčani MARIBOR, J. oktobra - Jtol Prek™ ji B SioLtfrtft? pomemben ludi Miklošič. Njegova tlela nam (o dokazuje. Njegoti j^lbCHfl tio ffovcnšCtne jc razvidna iz njegovih pesmi. Bil je moi otjalke delovne moti' jc dejni mi OJvoriffj' spomcorAj velikemu Slovencu Franu Miklošiču član prcdsediivn Republike Slovenije lir, Miljii Kmecl. Fred Univerzitetno knjižnico, pred kitetu m ipamenik odkrili. sc jc zbrala velika mnotica Mariborčanov, predvsem intelek tualcev. ki znajo cenili Miklošičeva delo. (V. V., (bior tioga Čcrin) Radgonska cerkev z novim zvonikom Takole so danei v Ratlgtmi pomnijo velikega dvigali postavili nov vrh z^jjiri.j tamkitjinje cerkvc, ki med junijsko vojno gplrtiiie tilttot JA vrh zvonika tehta 13 ton, sliJ pa je kakih um. OHO dolarje v. Denar so zbrali! tntrijlkii podjetju in darovala. (CR. telefolo: A P) U-K2-157 i t ^m^- • OSSVTKl NOVIII REGISTRSKIH TA ULIC - Na tMicah naj bi hm tudi grhi iknrenskih o>eU, v katerih bodo vozilu registrirani. (Foto: Igor Zaplati!) i ud i 400-lclna l rta čaka na evropsko priznanje MAR [BOH - Miiritnjriaoi t>i culi svop mjvc^jozMfnCflitoOT, 400 It I no Lrto, ti jc luilL najstarejša nsi svniu, predstavili ludi v Evropi. Vpiijili jo v gcnsfco knjigo prt mednarodni brganrtadjl za vino, pripiaviti viJtci k^M!lo, med najveijtrui icljjini njenega varuha, imjstncfiii vmiiarjii mng, Toneta Zafoblikl |>;i ja, Jit ¡it fljcjuvo ViirciVimko vpisali v Gu iuncssovj knjifji tcMun, Pismo 61 Moja dežela TRŽlt-Prihodnje leto bo minilo 500 let odkar jt cesar Friderik povzdignil vas Tržič y irg in so se njegovi prebivalci smeli imenovati triani- ILI RS Ji A BISTRICA-Stamslnild ilirske Bistrice so dobEi lep nov dom v katerem je prostora za 200 oskrbovancev. lJUBLJANA-Titove in dela Kardeljeve ceste ni več. Od križišča Z Aškerčevo do križišča pri Bavarskem dvm& SLOVENiAM ENFORMATION OFFiCt PO Egx 133 Googee TOt 61 f224-340, -r-SS 61 SLOVENSKA i iSKUVNAAiitNOlJA SLOVENIAN PRESS AGENCY POTNI LISTI REPUBLIKE SLOVENIJE Notranji minister Igor Bavčarja povedal, da lahko i slovenskim potnim listom državljani Slovenije potujejo 2t v Avstri jo, Nemčijo, Italijo, Pribaltske republike. Madžarsko, Švico Češkoslovaško federacijo, HrvaŠko, Albanijo, Poljsko in Nizozemsko, Slovenski tolar pa menjajo v obmejnih mestih in bankah v Avstriji in Italiji. NEMŠKI GENERALNI KONZULAT V SLOVENIJI Med pozitivne znake sodi nedavo odprli generalni konzula! Zvezne republike Nemčije. SLOVENIJA S STATUSOM POSEBNEGA GOSTA V SVETU EVROPE Ljubljana, .november-''Včerajšnja zgodovinska odločitev sirasboutikc Skupščine jc plod enoinpolletnega sodelovanja našega zunanjega ministrstva in skupščinske Komisije za mednarodne odnose s Svetom Evrope," jc na tiskovni konferenci dejal namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler. Svet Evrope je prva ustanova, ki jugoslovansko krizo rešuje po metodi1'korak za korakom". Slovenija mora sedaj izvoliti stalno delegacijo, ki bo najveijcuiejše štela šest članov, ti pa bodo že 14. januarja pred strasbour^ko Skupščino zagovarjali pridobitev statusa posebnega gosta, HKRATI JE RAZŠIRJENI BIRO PARLAMENTARNE SKUPŠČINE SVETA EVROPE ISTI STATUS ODVZEL JUGOSLAVIJI Tako je Slovenija prva in edina še ne priznana država s tem statusom, ki dejansko pomeni vmesno stopnjo do polnopravnega članstva, Jugoslavija pa je prva, ki jc isti status izgubila. ZAKON O SLOVENSKEM DENARJU Slovenija je dobita 7.oktobra 91. enega svojih najkrajših, hkrati pa zelo pomembnih zakonov- zakon o denarni enoti Republike Slovenije, ki v Sloveniji prekinja dobrih 70 let staro dinarsko navezanost na Jugoslavijo, Slovenci so dobili tolar in stotine, Kol določa drugj zakon, ki so ga sprejeli, namreč takon o uporabi nove denarne enote, pa bodo v Sloveniji do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev upo. rahljali vrednostne bone. VSE VEČJI PROBLEMI Z BEGUNCI V SLOVENIJI Republika Slovenija bi zmogla normalno oskrbeti 10.000 beguncev Iz HrvaŠke. Številka pa je več kot podvojena, Delegacija slovenskega Rdečega križa je zaprosila članice skupnosti Alpe Jadran in Mednarodni Kdeči križ za pomoč, še posebej so zaprosili avstrijsko organizacijo, naj vsaj del teh beguncev sprejme pod svoje okrilje, Zaenkrat še ni znano kdo bo poravnal vse finančne stroške. SPOMINSKA SVEČANOST NA NOVIH ŽALAH Na novih Žalah je bila konec oktobra spominska svečanost komemoracija s katero so se spomnili irtev vojne za Slovenijo, Odkrili so spomenik, na katerem so vklesana imena 28 žrtev in besede; "Pomni nevarnost, zadah smrti, pomni upanje stoletij, dihajoč vonj cvetja starodavnih sanj." ZA SAMOSTOJNOST SLOVENIJE IN HRVAŠKE Celovec, 20. novcmber-Ptedscdnik parlamenta republike Rusije Ruslan Hasbulatov, eden najbližjih sodelavcev ruskega predsednika Borisa Jelcina, sc je v Celovcu izrekel za samostojnost Slovenije in Hrvaške. Poudaril je, da so pnbaltske republike dobile svojo neodvisnost prav od ruske republike ter da je Rusija kontno prepričala sovjetskega voditelja Mihaila Gorbaeova. da ni smiselno zadrževati republik, ki pod nobenimi pogoji nočejo več živeti skupaj, VIZUMI ZA KANADO TUDI V LJUBLJANI Ljubljana, 28, novembra- Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije sc je z veleposlaništvom Kanade v Beogradu dogovorilo, da ho kanadsko veleposlaništvo v Ljubljani enkrat mesečno organiziralo konzularni dan. Uslužbenec veleposlaništva bo tako izdajal vizume za turistična in poslovna potovanja slovenskih državljanov v Kanado in overjal dokumente, ki jih izdajajo slovenski Organi, uporabljajo pa se v Kanadi. SANKCIJE GOR SANKCIJE DOL Evropska skupnost jc dvignila sankcije za republike bivše Jugoslavije, razen Srbije in Črne gore. ZDA pa so uvedle sankcije za vse enako, ELAN PRODAN UPNIKOM ZA 31 mioin SOOtisoč mark Kranj, 28. novem ber-Na sodišču v Kranju je bila tretja dražba podjetja Elan v stečaju. Kupca Sta bila dva-tri banke, združene v enega(Ljubljanska banka d.d.. Gorenjska banka in Stanovanjska banka), in podjetje Kamel, To podjetje zdraiuje upnike, ki so teijatve "odstopili" za nakup Elana. NOVEMBRSKA INFLACIJA 18,7 odstotna Ljubljana, 27, november.Z a vod za statistiko Slovenije, je objavil da so se cene na drobno v novembru povečale za I S,7 odstotka v primerjavi z mesecem oktobrom. Cene ži-vljenskih potrebščin so se v istem mesecu v prime tj a vi z oktobrom povečale za I S,7 odstotka, Ce primerjamo letošnji november z lanskim, so se cene na drobno povečale za 208,0odstotka in cene življenskih pottebščin za 201,1 odst. NEMŠKI KANCLER KOI IL OBLJUBLJA Trst, 27, novembcr-Nemiki kancler Helmut Kohl je v Bundesiagu izjavit, da bo Nemčija priznala Slovenijo in Hrvaško še pred božičem. Dodal je. da bo bonska vlada to naredila ne glede na to, kaj bodo sklenile drage države Evropske skupnosti, SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES PRIPRAVLJA SREČANJE Z GOSTODAKSTVENIKI Gorica, 21. novembcr-Deželni odbor Svetovnega slovenske, ga kongresa pozdravlja pobudo za vsakršno konkretno povezovanje razficnilt dejavnosti Slovencev pO svetu, pri Cemcr pa nikakor ne bi smeli zanemariti pozornosti do dogodkov v zvezi s problematičnim priznanjem RS. Priprave za Srečanje goriikih gospodarstvenikov s predstavniki Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev, ki iam sedež v Ljubljani in bo delovalo znotraj SSK že tečejo. Piijjio 63 TISK PW:STIKJE MILJJOM! MOLEDUJOČIH ROK-TOTíí Iti Slovenijo jutri Priznala Evropa 11« bi bila tam kjer HIÍ cedita med in mleko. Vse preveč m amo ra neko odrešilno bilko, ki nuj bi d ck reino preusmerila naso zgodovino i» 17, lia naredila droge Ijudi-Evropejce.....mednarodno priznanje ho spremenilo na» položaj, ker bomo i, njim v ključe, ni v mednarodne politične, finančne, gospodarske in druge tokove in ustanove. Vse to smo že imeli, pouduija komentator Damijan Slabe, pa nitmo nikomur p riši i, ker sin o bili kol družba slabo organizirani. Problem jr torej v nas samih in ne v Evropi. Ce tega ne bomo pravočasno dojeli in čelto mo za moledovanje po priznan ju porabili skoraj vso encr"i-jo, ric nam slabo piše. MLADINA SLOVENSKA CERKEV NAJVEČJI RAZLA-SCENEC-Ccrkvi, največjemu puvojneinu razbiščcncu v Slo-vrniji, je bil i iiacionulizacijo odvzel največji del imetja v gozrlovib; priltlii.no tisoč hektaijev ali '¿fi odstotke ilo. venskih gozdov seje po vojni preselilo v državne roke—seveda pa cerkev po vojni ni izgubila Sami) gozdov. Mladina piše, tla je rtted sumijo, kije bila odvzela po vojni ludi 60 odšlo I-kov VSijh nerodovitnih površin v Sloveniji. Vgika fara bo m0 rala zase, v Sloveniji jih jc 7(J<), ugotovili koliko cerkvene lastnine je bilo na njenem Lrritoriju in kdoje bil lastnik, ali je liil to :-lulni kapi i pij, škofija, posamezna ref lovna ustanova ali kakšno ud Cerkvenih društev, ?ri Vračanju naj bi Š5 drža' va dogovarjala z vsakim lastnikom posebej, teh lastnikov, ki io pravne osebe, pa jc znotraj Cerkve v Sloveniji več kot 2.0DO: gre za župnije, samostane, posamezne cerkve in cerkvene uslauove. TISK TISK M S J-.jf.VI cl hou me): -Slove nci so po zanesljivih podatkih Slovenskega ameriškega raziskovalnega ccnlnL(^iovcnian Research Center of Amerika), ki jc letos junija sredi preza-su tasti od dela praznoval svojo 40-letiiico, poklonili Ameriki poleg množic odličnib delavcev, kmetov in obrtnikov št dolgo vrsto izumiteljev, znanstvenikov, umetnikov in vsakovrstnih zuamenitnikov-med slednjimi vsaj dvet škofov, dva federalna senatorja, tri guvemeijc, sedem federalnih kongres mkov^oslancev), šest admiralov in sedem generalov .Majhen slovenski narod je poklonil Imli prvega izseljenskega ilt slovanskega nadškofa Kanadi, Avstraliji pa njenega prvega iz, sclicuskcga in neanglosaškega zveznega senatorja, a Nemčiji Rismarckove^a naslednika in prvega slovenskega državnega kanclerja-načelnika takrat najmočnejše države v Evropi. Tistim tujcem, ki še imajo predsodke do .Slovencev in vsem domačin i umetnikom pljuvanja v lastno skledo" je treba jasno povedati, da vse to p m v nič ne diei po "narodu pastirjev , pač pa-vsem našim pomanjkljivostim uavkljub-priča o viioki zmožnosti in izjemno iin>ih uspehih tistega sJovenskej.ni naroda, ki je o njem angleški literarni zgodovinar napisal, daje ^najben po številu, a velik po duhu NASA SLOVENUAiV SLOVENIJI M1 VEC VOJSKE-S sooročilom(Milana Kučana):'Državljan i Slovenije, Republika .Slovenija je zdaj svobodna", jc predsednik predsedstva l(S končal svoj slavnostni ¿lovor ua prireditvi v Kopru, s katero je RS prevzela popoln nadzor nad svojim ozemljem ter vodami in zračnim prostorom. Jugoslovanske vojske zdaj v Sloveniji indi sares ni več, TISK HI: VSAJ PRAZNOVALI UOMO PO EVROPSKO-Prozuiki, ki jih priporoča država Slovenija so: novo lelo(l. in 2. januar), Prešernov dan, slovenski kulturni praznik(H. februar), dan tipom proti okupatorju (27 april), praznik Hela(I. ili 2. maj), dan državi i osi i (25. junij), dan spomina na mrtve(l. novemher), dan samostojnosti^. december). Dela prosti dnevi pa so velikonočna nedelja, Marijino vnebovzetje^ I-'>. avgust) tn božič (25, december), SLOVENEC: VSE DO URE STVARI 0 VINU- In bouorem dei ct in honorem vi ni-V čast bogu in vinu. V znaku lega gesla deluje Red avstrijskn.gradiščansko-panon-sklli vitezov vina, s sedežem v avstrijskem Eisenstadtu. Nje-Krta osnovna naloga je nega, dvig in širjenje kulturne pridelav« i 11 uživanja vina ler 5 tem povezanih dejavnosti, skratka vinske kul|nre. V oklobru so ustanovili konzulat lega reda za Slovenijo, Sediš konzularnega sveta je v m morilskem samostanu sv.Fetra in Pavla v Ptuju, kje,- jc bil podpisan tudi korttrakl.pisna pogodba in pa Štirje izbranci, povzdigujem T viteze-lo SO dr, Jože Coluarič. redni profesor višje agronom ske šole v Mariboru, pater Janez 1'ihler, gvardijan ptujskega rn morilskega samostana, tilgjani Gone, direktor Vinarstva Slovenske goriee-Halozc v Ptuju, ter Eedor Ptrkmajer, dipl, pipvnik, do nedavna tajnik Poslovne skupnosti jui vinograd-uišlvo in vinaistvo Slovenije. SLO V l:N EC: Ž G0¿ A BEGUNSKA PROIÍLEMATIKA- Po zadnjili pnrla|kill( 15. novembra ) je v Sloveniji prijavljeno več kol 21 listič hrvaških beguncev, okrog 6 ližoč pa je ne prijavljenih. Startu jejo v holelih, pri Sorodnikih, p rija-Mjih i ii znancih. Pričakovati jc, da bo njbovo število naraščalo, saj armada napoveduje šc povečano agresijo, pred voli paje tudi zima, ki preganja vojne brezdomce. TJSK ^ 1'01^1 ACIJE IZ SLO V HV11E "IN PRIOK ÜS G REN- KUJiK-Evropa razpolaga ssrcdsivij i katerimi bi labko pose-gfa v yojrto na Hrvaškem, vendar za tdko dejanje ne kaže prave pripravljenosti. Vztraja pri resolucijah in jalovih pozivih k mini. Evropa in deloma Amerika nosila svoj del odgovornosti za razširi lev vojne na Hrvaškem, INFORMATIK IZ SLO VMM fK POSLANICA PISATELJEM SVETA^kjveniki g hrvaški pisatelji požirajo vse pisatelje sveta, tla povzdignejo svoj glas proti boljše viške..... barbarizmu v Evropi in lako vplivajo na javnost in svoje vlade, naj obsodijo napad na Mrvaško, ki ugroza tudi Slovenijo,,.Pisatelji sveta, brvaiki in slovenski pisatelji vas ob lej priložnosti spominjajo, da zvon ne zvoni le na Hrvaškem temveč tudi v Sloveniji iti po Vsem Svelu. The Economist miii.i 0 A5HlMG_J APAfí S CARS SLUEPÍRWT FOR BftlTAJN -WHQ CAN 0WN A BANK? tl ißilESv unmcri Sujjpiémeni «Festival d Avit¿ ja a £tMmh II tffevensfa Phntö^ -* 1 ^ SPariíki list LE F1ÜAR0 objavlja pismo fTajiCOíkegj akademika Andrea l'rossarda, ki nasprotuje oboisvljar,ju fllKdriarödne skupnosti ' pri reševanju jugoslovanske krize. Frossard med drugi piše: "Sramotno je (lediti zgroienc ženski in otroke, ranjene in mitvu, ' uničena mesta. ki uman čakajo na odločno besed o Evmpe. Sramotno je postu jati Združene narode, ki morebitno intervencijo pogojujejp s S prekinitvijo ognja, kar pa jc njihova naloga. In kontno, neznosen je molk mednarodnega pra^a in monle, ki sla ifiJa nekoč tako zgovorna. * Zardi vsega lega se v nas vjbuja občutek, ki ga tahko upravičeno ime-nujcmo-SRAMOTA!" H DIE WELT plSe. die je samo po nekaj urah tudi Ii. poskus premirja spremenil V navaden kos papila. Caí! Gustav StrOehm ocenjuje. da sc jasno začrtuje vojni cilj jugoslovanske arm ade pod srbski m vodstvom-pripojifiv vzhodne Slavonije z Vukovarjem. Vlnkovei in Osijekoirt in območje Knina z, velikim delom abite, vključno t Dubrovnikom, bo. dočemu vifJikOfrbíkcmu carstvu. V hfvaiklh območjih, ki jihjeosvo-jila armada, pa novoizvoljene srbske obtalli izvajajo politiko množič-nega pregona prebivalcev, kjkrino to v Evropi zadnjič doilvdl I s ¡3 194 i sudetski Ni ruti v Vzhodni Nemüji. POLITIKA LXPRES iz Beograda kot po navadi govori o fašizmu, ko govori o Sloveniji in Krvaáki. Tako tudi piJe.da napovedi posamičnih držav, da bodo kmalu priznale neodvisnost republik Slovenije in Km* ikc oziroma, da je k iii vpraäanje dni, ko bodo |o storile, ne morejo nili najmanj priipevati k rešutvi jugoslovanske krize, ampak jO lahko le le zaostrijo, Mudnarodno priznane so le meje Jugoslavije. pretijo v Politik L iz Beograda kot po navadi, , 1 FOLITiKA EXPRES pa k piše:čepfiv slovenski oblaitaiki odkrito II priznavajo, da podpirajo hrviške "fiJislično" potili ko hi da z orodjem k" pomagajo v vojni prosi irbskrm narodu in JA, pa odnosi med dvtma M državama, vsemu nakijub, ie niso preveč ¡jkieni in prijateljski, p¡5e - Petku Koprivi ca v Politiki. V nadaljevanju trdi. daje najbolj občutlji-vo vptiJanje, tako za eno kot ra drugo it ran-meja v Istri in "razmišlja" fc o tem, kje naj bi bili, po mnenju Sloventfe Oíiioma HrvaŠke, ra meja. Na koncu prispevki. pa avtor opozarja, da ne gre zanemari U tudi"in1e-reiov" iretje Strani. 10 je Unije ÍUdijanov, ki» bili izgnani ii!slre,in ki ie dlje časi Zahteva revirijo Osimskib sporazumov lit vrnitev vzhod, nih meja Italije ni črto pred drugo svetovno TOfuMÍ(l(q«ini - pozabi pristavili, da se ti »hliva nanaša ik le na furo, temveč (udi na Reko, Zadar in K vam irsko otoke, Zaskrbljena pa je lud i za položaj italijanske m inj Si ne. ki izraia nezadovoljstvo »radi tzpns tavitve adffli-nistrttivne moje nt litrskem polotoku, kjer so razdvojeni in prrsdicni živen v dveh novih državnih tvorbah. ■ Srbija si sicer ic dlje časa prizadeva "prodati" liiro Italijanom, cd Hrvaške pi "podarili" ¡koraj vso tino obalo in o toke, kijih nebi mogli Ofta sama zasesti, saj pravijo, daje HrvaŠka tisto kar Srbija noče a , 10 je Zagfeb Z ukclico. RFE-iazmišlja o vprašanju vojnih zločincev v Jugoslaviji, Vse pogo-Sli je se pojavna vprašanje vojnih zločincev, v evropski javnosti pa ro vprašanje ie ni postilo prevladujoči, kajti med politiki rn novinarji vladi nekakšen konsenz, da sprožitev te teme v času trajanja vojne ni primerna, ter Se ni možno izpeljati natančni preiskave. Ct bi s prstom j pokazali na krivia. bi lo v tem trenutku tlhko samo le okrepilo ekslre mjiem v poiamianih okoljih. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi ruprave o vojnih zloiincih popolnoma blokirale iskanje prtitifine reälrve za jujoslovansko krizo, Kot kaže, pi bo vprašanje vojnih zločin«v po končani vojni izredno pomembno In prav gotovo bo evropsko javnost bolj pictUnilo kol sama vojna. Beograjske VECLRNJE NOVOSTI prirtaiajo članek Nade Uahič, ki pravi, di bodo na Dunaju verjetno kmalu razkrili afero, ki ima vdiko «ijc razsežnosti od afire tVatdhiim, V to afero io po Irdjrvah novinarke vpleteni n^jviiji predstav«iid siovmski vlade, z Janezom Janio na čelu, m je pove lana stihoiaptjenjem orožja, mamil in radioaktivn i h snov, ter z vsemi drugimi poti i, ki so bili dtVslovenjkiga poletja", kot v Ljubljani in na Dunaju imenujejo oborofen spopad Slovencev jt J L A zaključuejoVrfcffljenovasti.^liieioLeseenakleVetaBeognida? Zagrebški VJL5N1H se sprašuje ali lahko MUoševič v Vukovarju prehi- ' katero nastopajo Mito&vid in najeli generali. Zaradi rezutlalov rome-se£ne vojne so sklenili, daje treba koncentrirati site in izvršiti predor na liniji Vnkovar-Dutfrovnik(Osijek). Za to so se odločili, ko so spoznali, da mednarodna ikupilOit. kijub svoji počasnosti, ne odstopa eid haaikih načel in formule, kar pomeni, da pod nobenim pogojem ne bo prislata na nove meje. vzpostavljene s silo, odroma, da r« bo jprsjdl lesitirnnoiti"minl Jugoslavije", V taksnem položaju se je MiMcvič Oprijel stare taktike L javnih mirovnih pobud in lajnih vojnih pohodov. Vendar pa se ta taktika ne bo uresničila, ker prihod čet Združenih narodov ne more anulirali haaške fotmule. Haaji tli možno ukinili s silo ultovarju, Dubrovniku ¡Oi Slunju^ali Osijeiiu), Aktivna pripadnika slovenske narodnosti in člana društva Edinost, sicer italijanska državljana Samo Pahor in Primož Saneina sta bila vTis-tu pred očmi same italijanske policije pretepena, ker si prizadevala uveljaviti zakonito predvideno uporabo slovenščini: v irii£ki pokrajini tc dolgo sta mm reč trn v peti drugače mislečim in agresivno taspo-lojenim pripadnikom desničarskih Strank ii Trsta Oziroma Italije. Tržaški IL PIL tOLO je o tem dogodku potvarjal resnieo in obtožil oba Slovenca kol krivca, češ da sta žalila italijansko zastavo, kar ni bilo res. SUDOEUTSCIlli ZEITUNG posveča posebno pozomosi časopisni kampanji v Srbiji zoper Nemčijo. Poudarja, da si generali YU armije in srbsko vodstvo dovolijo vse, da bi prepričali svetinočrndi nemško politiko zaradi njenih stališč do vojne v Jugoslaviji, List pUe,da Nem. ei niso tako naivni, da bi si Vsakdo lahko dovolil pisali O njih karkoli in tudi svet lega ne bo sprejemal, rraneoskl LE 1'iGAKO in LIDERATION zelo natančno spremljata položaj vojne na ttrraškcm.Lc Vigaro poudajja. da bodo žrtve te vojne večji kot v Libanonu ali španski vojni, kajti število iitnn se od republike de republike povečuje kar slokiatno in šc več:v Sloveniji BO, na lir Viškem S.000 ali več, v Bosni in Hercegovini jih bo morda že 80,000. Posebno zahteva od politikov In vseh, ki lahko vplivajo, da preprečijo uničenje Dubrovnika, Nemški R'1'L pa celo pravi, da sc lahko zgodi, da bodo tako kot sn zravnali Vukovar naredili tudi 1 Dubrovnikom. v V uglednem in priznanem mednarodnem slrokovno-manilvenem časniku CEO JOURNAL Jc bil na uvodnem meslu objavljen prispevek "Republiki Slove nija-geogia fske stalnice nove tred n jeevrupsku drtavi", ki ga je napisal akademik prof, dr, Ivan Gams. Katoliški mesečnik JESUS pije, da je pontifekt. proden je odšel na pot, £e V Vatikanu videl Viduo kaseto s pričevanjem o pokolih na Itrva ikem...stotine ljudi so ubili srbski četniki, mnoge po grozljivih mučenjih, z edinim namenomrustvarilj "primer" in HltnfitJ drugi. Reviji JESUS piie. da SO se prtd očmi papeža Wojlyle vrstite podobe ljudi z razparanu>ti trebuhi razmesarjenih. Nekomu so živemu izraknili Oči in ga prisilili, da jih je pogoltnU. O tem priča avtopsija trupla, ko so našli oči v želodcu. Več kot pol prebivjjeev potamitftih llna&ih Vasi jc pokopano v skupnih si0bi{čih.,,,p0 gledanju te kasete je bil papež povsem spfemenjen in S težkimi besedami obsodil Srbijo in jugo vlado,Grozote vojne so torej vplivale na spremembo politike Svetega Sedeža, vznemirjanje narašča ob novicah, dk srbite proitovoijskuenoti cijjajo zlasti ocrkve, ubitih pa Je bilo tudi nikaj duhovnikov. V intervjuju za CORRIERED£LLA SERA iz Milana jc predsednik »tovenskega predsedstva dejal, da Slovenija dela vse kar jc v njeni moči , da bi na mednarodnem prizorišču pomagala Hrvatom, motda stori zanje oeto več kol za samo sebejc dodal Milan Kučan in povedal, di se Slovenci zavedajo, da če bi padla Hivaika, bi tO v resnici spravilu v nevarnost tudi SlOvCniiO. SLOBODNA DALMACIJA piše o Slobodanu Milošcviču, daje iadnji liotyšcvik, star 50 let, oglate ¿1 ave, Š1 Tlečih las. zalitega obraza in majhnih oči, kadi pi simo kobanske cigare, Po videzu sodi v tislo vrsto tifaftOZavrov. o katerib se je mislijo, da so nesmrtni...morje po katerm pluje. Je rdeče od krvi državljanske vcjjii, ti spremlja agonijo dižavu, imenovane Se vedno, kdo ve Iz kakih skrivnostnih razlogovjugoslavija, Miloievič je prvi vuterokomunist, ki recitira po vetcroimpcral is ličnem scenariju s pomočjo ljudske vojske, ta pa ne kraka ob zvokih Intema- M Si1 f ¡I f { i »t i f it 2 n s Í V Haag m tiko uresn,čl svoj strateíkicüj. Razvoj dogodkov na notfan- clónale, temveč po stari kraljevi himni dinastije fendfofdfclM, ki jeni InmeJnaiodnem področju objcklivno ni v prid javni vam«ti. s ""S se začenja z besedami1'Bože pravde", Za človeka, ki Si predstavlja kot ----------, ' JÍX llill U^SÉ^fe?^113-'1 b.Q[Ü<:vikjl<-to-I?d'lii Paj*doks. F JI > IttflL^M PUme lit) REPUBLIKA SLOVENIJA ZAKONI Upajmo, da bo svet 3e letos priznal Republiko Slovenijo kot neodvisno državo. Ali bo Slovenija v Avslialji odpri a ambasado? Od govor: Po pisanju SI ove rtsk e I iskovn e age ncij e STA, bo Slovenija odprla v Canbcrri ambasado ali svoje predstavništvo. Si Sati je tudi, naj bi bile J rad ne ure za Slovence izven Canbcirc dva dni v lednu recimo v Melboumu, dva tlni v Sydneyo, morda pa ho priilo do kakšnega dogovora tudi s Slovenci, ki živijo v drugih krajih Avstralije. Koliko predstavništev bo imela Slovenija v tujini? Odgovor: K o bo diplomatska mreža razvita, bo imela Slove tuja 25 predstavništev v Evropi in na vseh drugih celinah. Trenutno že obstoja Biro R Slovenije na Dunaju, Reprezentativni informacijski biro v Luxembnrgu, v Londonu Sloven ski informacijski urad, v Washirtgionu je Biro R Slovenije ki ga vodi pri slovenski ambasadi dr. Petrič. I'iedslavnLitva že tudi delujejo v Pragi, Bruslju, Trstu, Mun-cfinu, Torontufdr. Zlatko Verbič), Utienos Airesu(Boiidat Fink in dr. Marko Kremžar). V bodoče so v natrlu sle dee a predstavnica; Rim Budim-pešla, Pariz. Slrasburg, Riga bo pokrivala Baltiške države in Skandinavijo, Geneva, New York, Cleveland Buenos Aires. Kako se bodo jugoslovanski potni listi zamenjevali s slovenskimi? Odgovor:Postopek bo postopen, rok za zamenjavo bo dve leti, Z izdajanjem slovenskih polnih listov je notranji odsek R Slovenije f.e začel 21, oktobra 91, Kako bodo prihajali v Slovenijo Slovenci, ki So mji državljani? Odgovor: Slovenija ho odprta država, dosegja bo sporazum s posameznimi državami o prekinitvi vizL Ce pa bo slučajno prišel na slovensko mejo nekdo s potnim listom recimo ZDA ali druge države a je slovenskega porekla ga bodo spustili v Slovenijo tudi brez vizuma. Kako se pravzaprav pridobi slovensko državljanstvo? Odgovor:Prošnjo se naslovi nj naslov Ministrstva za notranje zadeve K Slovenije v Ljubljani, Priloži se it rojstni list oziroma izpisek iz matične knjige rojenih. Naslov Ministrstva za notranje zadeve: Gregorčičeva u| 25, Ljubljana 61 OOO Telefon: 224 141 Fax: 213 357 Ali imajo slovensko državljanstvo Je tudi tisti, ki niso ■rodi jugoslovanskega polnega lista? Odgovor: Vsakdor, ki se ni izpisa! iz slovenskega držav-Ijansiva zadrfci to državljanstvo. Ali bodo morali tisti današnji prebivalci Slovenije, ki so tuji državljani in ki do 25. decembra 91 ne bodo zaprosili za slovensko državljanstvo zapustiti Slovenijo? Odgovor: Tisti, ki do takrat ne bodo mogli ali ne bodo hoteli pri dobi d slovenskega državljanstva, bodo lahko živeli v Sloveniji ne samo z začasnimi turističnimi vizumi, temveč tudi s poslovnimi hi delovnimi vizami ter z dovoljenji za stalno bivanje, Seveda pa ne bodo imeli slovenskih državljanskih pravic(volitve, naktip nepremičnin ali zemljiič i I d). Kaj pa takounenovani politični emigranti. Kakšne bodo njihove pravice? Odgovor; Poti ličnim emigrantom bo slovenska vlada z veliko uvidevnostjo reSevala njihove formalne prošnje za pridobitev državljanstva in sicer v skladu z 41. in 13. členom omenjenega zakona, Kaj se bo zgodilo z deviznimi vlogami izseljencev v bankah R Slovenije? Odgovor: Slovenija bo vse te devize spremenila v javni dolg, banke pa naj bi dale varčevalcem obveznice z odplačilno dobo iO let in obreslno mero 1 odstotkov, Kako izgleda trenutno plačilno sredstvo TOLAR? Adijo, dinarski Tesla - slovo, ki ne sili na Odgovor: R Slovenija je dobila svoj denar TOLAR, vendar so v obtoku trenutno le bo nit na sliki)kot začasno plačilno sredstvo, svoj pravi denar pa naj bi izdala Slovenija spomladi le I a 92, 66 íffovensñg Pismo Odkritje spomenika prvemu mariborskemu Škofu Anionu Martinu Slomšku v Mariboru MARIBOR IN SLOVENIJA STA POPRAVILA ŠE ENO ZGODOVINSKO KRIVICO Mariborski škof dr. Franc Kramberger: »Slomškov spomenik prinaša tudi vero i' prihodnost, kajti njegov nauk gvvorl z enako trdnostjo kot pred 130 tel i. v Odkritje spomenika Škofu Antonu Mariinu Slomšku pred mariborsko stolnica pomeni simbolično plačilo Martinu S!o miku. škofu, ki je ubranil in ohranil slovenstvo na Štajerskem. Hkrati ¡e ftantenilo odkritje spomenika tudi priznanje resnice, o kateri se ni smeto govoriti pet detel let. Izjemno pogumna je bita odločitev Antona Martina Slomška, ki je pred 130 leti prenesel sedet lavantinskc škofije iz .Svcitja Andraža v Maribor: s tem je zakoličit slovensko severno nacionalno mejo, utemeljil slovensko Šolstvo i' Mariboru in 30 tisočim Slovencem, ki jim je pretila ger-itlanizacija. pokazat, kje so doma. Anton Martin Slomšek je postal prvi mariborski škof. + Sesti mariborski Skof dr. Frane Kramberger o svojem predhodnik u: f$bmšek je bil v prvi vrsti duSni pastir. To je rezultanta. ki povzema vse komponente njegove osebnosti in njegovega dela. To so videli i' njem njegovi so-dohniki. sodelavci in tudi poznejši poznavalci njegovega iivlje-nja. Si Čudno, če so mu preprosti verniki tttdi kot škofu rekli .župnik'. In kose je zadnje leto svojega življenja odpravit A papetu v Rim, je potoval kot ,mestni Župnik marihorski Bil je svetniška osebnost z ekurnenskim duhom, Z globoko ljubeznijo da svoje rn tuje svobode, s samostojnostjo k1 pokorščin i in popolni predanosti Bogu, Cerftvt in človeku. Hit je apostolska osebnost. Po naročilu in s pooblastilom papeia Tija IX. je prestopil meje svoje Škofije in posegel i1 zadeve Cerkvi1 v EvrOpi. Kot apostolski vizi-tatnr ,te je trikral odpravil na pot in vizitiral benediktinske santo-same i1 takratni livropi, prenavljal življenja in delovanje redovnikov. Odpravljal posledice prestrogega jimzenizma, uradniško togega jožefinizma in razpuščenosti liberalizma ter vnašal zdravega verskega in moralnega duha t1 nekdanja središča in torišča verskega in kulturnega tivljenja Evrope. Se več: z bratovščino sv, Cirila m Metodu je t1 ckunten-skem duhu posegel t1 zadeve vesoljne Cerkve, saj je kot apostol edinosti vabi! Wzhod in Zahod k uresničevanju Kristusovega fie-ročila: Na¡ bodi> vsi eno,' Slomšek je bil po naravi miroljuben, poslušen in vzgojen v predanosti. Ni kazal prevratnl-Skega duha. Bit je za spremembe t1 socialnem, političnem rn gospodarskem pogledu, toda za spremembe brez prelivanja kna. brez človeških žrtev, zastraševanja in grof en j. Bil jc mož treznega dialoga, prepričan, da more zmaga -ti zdrava pamet, ne pa neprištevne prevratniikc strasti ki so jih vzbujali hujskači. ..* Maribor, 2V. septembra 1991. Ljudje so prišli fjfl odkritje spomenika. A. M. Slomšku iz vseh slovenskih krajev, pa tudi zamejstva. Do druge ure popoldne, ko se je začela slovesnost, se je ¿brala okoli mariborske stolnice večti-sočglava mnotica, med njimi predstavniki slovenskega driav-nega in političnega vrhu (Milan Kučan, predsednik predsedstva RS, Matija Malešič, podpredsednik sto venske vlade, ministri dr, Peter Veneelj, dr. Janez Dular in dr. Dimitrij Rupel. v imenu slovenskega parlamenta Jote Zupančič. in Bogo Rogina itd.) ter visoki dostojanstveniki Cerkve (dr, Alojzij S uit tir, ljubljanski nadškof, dr. prane Krambcrger. mariborski škof. mag. Leopold Standtaler, prebit in generalni vikar, zastopnik graškega Škofa Webra. dr. Angel Kosmač, zastopnik tržaškega škofa LojenaI Bellonija in drugi), Mariborskii županja Magde Tovornik je v pozdravu poudarila, je da je bit škof Slomšek človek za tif narode in vjf čase- Dr, Peter Vencctj /ta je rekel, tla prihaja Slomšek drugič v Maribor - iz javnega, političnega tu kulturnega pregnanstva. Odkritje njegovega spomenika naj bo citando pomladi novega slovenskega človeka. Danes se na razvalinah gospodarskega in moralnega opustošenju Slovencev Shnnško• i'if podoba še bolj sveti. Muri■ borski škof dr. Franc Hrambrr-¡•er je r nagovoru t le ¡tiI, da iivi-mo b1 času, ko nekateri h'tifj'ír in mali narodi podirajo spomenike, ker S O bili spomeniki ideologiji in nečloveškemu totaliteLriz/nit, tu ^ Mariboru pa odkrivamo sj>o-menik, ki ga nista postavila lat in ukaz. marveč 13O-letna hvaležnost slovenskega ljudstva, pa priznanje resnice, rt kateri se M) let ni smelo govoriti. Dr. Franc Kramberger je Slomška pestaríl la najbolj veličastnega S!«venen, />rebiijevalea narodne zavesti. -Zato spomenik njemu prinaša tudi vero i' prihodnost, kajti njegov nauk govori z enako trdnostjo koi pred 130 leti.. Slavnostni govornik Milan klican, predsednik prcdseitstva RS. jc uvodoma podčrtal tole misel: "Z današnjim Spominskim dejanjem popravlja Maribor rn Slovenija Se eno zgodovinsko krivico, Štirje so mejniki, ki c ntiii Zavesti zame ju ¡ejo slovenski in-.' - Oh Gorici Trst in S Celovcem Maribor. Slednji je edini, hi je ir ostal na tleh slovenske driavt, memento obrambnih okopa i ska it stoletja ogrožene írvínie Slovenske meje. Dva velika Slu-vem'il sta nesfittrt!! .simba! obrambe te meje in zaslužna, bol) kot drugi, za slovenski Maribor. Vojak ti in pesniku generalu Maistru Sttili ob bok Anton Martin Slomšek, osrednja osebnost kulturne in duhovne obrambe slovenstva na teh tleb, Z odkrit jew\ spomenika je dolgo terjani dol^ priznanju njegovega delu in vloge končno poravnan.« »Dolga pa dokončno ne bomo poravnali,^ je poudaril Milan Kučan, 'S spomeniki, temveč S MU, da bomo in ko bruna r; ■hi he napravili resnično lep, srečen. /Hjšten, nrsprl doni blaginje V tem domu mora. kljub vsemu, prevladovati spoznanje i> nujnem sodelovanju tega majhnega števila (ji«ii, ti pripadajo slovenskemu občestvu, če naj if, iff da b¡ mlin dr ligi naretili sploh kaj sla-hegti storili, ptc zapremo pati r prihodnost, Zdaj smo Z novimi in bolj samoz/utGlnimi rodovi, upajmo, razbremenjeni more naše neprijazne preteklosti m pur najboljši poti, /to kateri bi najbrž šli še hitreje, če bi se spOtomú pogosteje spomnili m rti vrtali po Slomšku, Prešernu, Maistru in t'jrrJj Ustih, ki pri svojem delu niso mislili Ífff nič drugega kol tla srečno in svobodno prihodnost vseh Slovencev.» * Po slovesnem odkritju sjtame-nika. trak l' barvah slovenske zastave jr s 1700 kg fejfec podobe A- M. Slomšku tnlitranil Milutt Kučan, in blagoslovitvi, te je začelo evharisiKno slavje, ki ga je vodil dr, Alozij Šuštar, ljubljanski nadškof "tri metropolis, k: je imel ttldi poseben nagovor. Slomškov Spomenik je naredil akademski kipar Marjan lirer. Spomenik meri 3.30 metra, sama figura Slomšku pu 2.63 metra. Marjan Drev: *Kol slikovni nisem uporabil edino Slomškom fotografijo iz leta /862, odkril sem ie en o njegovo ¡¡¡¡huelo m u poiítVdf (ItírdrfJ iz časa. ko jc bil celjski opat.,- Manfred Merinli Posnetki: Igor Napast ífíbvenó&g PUmo «7 Podpisana slovenska olimpijska listina Na slovesnosti v Cankarjevem domu postavili temelje Olimpijskega komiteja Slovenije Slovenska smučarsko xvezo je hila sp teje t a v mednarodno snnióarsko organizacijo F1S. ladja velikanka iz Zgornje Velke v San Diego Ladja velikanko, je potovala od Mo rihoro po slovenski h rcstah,,rv Bene, ikoh naj Iii je tlokonilrfi, prihodnje lelo pn noj bi sodelovala no regoli AMERICA'S CUP v Sau Diegu. Mariljorsko podjetji; Yacomo je po ponesrečeni loteriji s katero naj l)i abrali denar z a otroške sklenilo pogodbo i ilidijansko firmi Veelor Manne a Milana, ki ho prevzela nodalj. nje aktivnosti a sodelovanje Yae«nti-M ladje v regati. S slavnostnim podpisom slovenske olimpijske listine jc hila 15. oktobro letos r Cankorjevem dutnti v Ljubljani odprta nova stran v zgodovini slovenskega športa. Listo je podpisal starosta slovenske telen1 aillie Leon £tukelj(na sliki podpisuje), En ven njega je predsednik iniciativnega odbora za ustanaiit** Olimpijskeja komi L« -jo Slovenije, najbrljši slovenski športnik vseli časov, telovadec in nekdanji svetovni prvak v orodju "konj" MIRO C K KAK. Listino je prebrala »ajbolj-30 slovenska športnica vseh easuv. smučarko MATEJA SVEl.Postavljeni so temelji, ki imajo ííi cilj polnopravno vključili1 v slovenskih športnikov v SVC lovno olimpijsko iLnižinu. Spodim dno zanimanje zo ta korak je poka-na) tudi predsednik M cd narodni ga u-limpijskcaa kamittU Juan Antonio Ssnaranch, ki je Ift. nov. sprejel iJo-vrnsku dlegacijo v Uuifflim. Odločili so se, do bo prijavni rok podaljšan in du se ho počakalo i. medanrodnim priiiijinjcm Slovenije. tudi LADJE SO AMBASADOKJ1 MAÍL SLOVENIJE. PRIXC POD slovensko ZASTAVO- Julija 1009 je prificljiili ladjo v Slovenijo ekipa ilvanojülih Avstrolcev, Lidja prevaža potnike po Jadranskem tnorju.Ch izplutju iz Portoroža je na ladji izoltescna slovensko na-stavo.PKIMCE OP VENICE je ena najlepših kolamorana jadrnic, katere laslmk je Kompas. Litijo ima poSeg dveh trupov še dodatno posebnost. Njen pogon je izdelan po Svedükcin sistemu KaMcVa, ¡0 pa je reakcijski vodni pogon.Ladja vozi turiste tudi v Rim, Benetke, Pulo, Poreč, llntag in drugam. 'rinee na puli ií Pereča, Na njegori palubi vihri sKiTen'.kil zastavo. lj dokončen sklep. Velik" vprašanje jc, kaj se jc v vinči V Zild-ujili dveh desetletjih sploli dogajalo. Ko iindo natančnejši podatki dostopni, bi bilo pametno, če bi tudi J ugasla viji> obiskali inšpektorji, ki su naredili sive Lise ie iraškemu diktatorju. Konce koncev, stiki meri Jugoslavijo in pri. jaleijsko di klatil ro So liil i tesni tudi ob tako del ¡kalnih rc-och, kol s« bojni strupi, Zato 11 e Iti Čudilo, ue hi imeli tesne stiki tudi oh jedrskem programu, Ali H.Zefdm 78 tffoventftg VUmo čigava bo ni A? Z DRUGIH ROTACIJ - Z DRUGIH ROTACIJ Kako so odkrili zvezo JA-Gadafí-Husein? ZGODOVINA (STRE Istra je v zgodovini vedno sodda t slovenske pokrajine in jo je najprej-s tih im sporazumom po kapitulaciji Italije septembra 1943-dobila Nezavisrta država Hrvatska, po vojni pa so jo beograjski komunisti kar po tihem pustili o Hrvaški. Zadnja sprememba je bila izveden a leta 19S2, ko je Kardelj v pijanskem iajioiri dal se cn del slovenskega ozemlja Hrvaški. Italijanska pa je bila Istra samo med prvo in drugo Juerouno vojno, torej U kakih 20 let. V fini ¿asa je ta avstro-ogrski južni url popolno obubožat, saj je Italija vse tisto, s čimer je prej Istro oskrbovala >li?-StrO-Ogrsko, zdaj vozita iz svojih južnih pokrajin. nacionalna stranka jc zavzema za avtonomijo Istre v sklopu Republike Slovenije. SRBSKO PODARJANJE ISTRE Ittrn je Zadnaj regija, kjer (še) rte t«fli m-jna, ki je zajela že vso Hrvaško.Potitične razmere na polotoku pa so me prej kot nepomembne, saj so fatn nakopičene močne vojaške sile. Kol računajo pride rta vsakega Istrana okrog pet ton eksploziva, V Beogradu i i trstons predstavljajo, da bi bih koristno podiigaJi italijanski iri-dentizem ti Istri in tako politična desta-bilizirati to območje- Sriifet ¿ctrtiifti "vojvoda "Sešelj 0 irfcjfccm parlamentu zastopa tezo, da je Reka"srbsko pristanišče hrt da bo"fstra pripadla Italijanom1.'1 Na istrskem območju živi slabik 15.000 Italijanov. Istrski "esuli'% ki jo pobegnili ti Italijo so združeni ir TVjju v Unijo I Uranov in pravijo, da bi se radi nemili domov t) Istro, kjer so mnogim odvzeli premože-nja po II. itieroi/jjr vojni Upajo, da. bodo dočakali avtonomijo Istre kot etiropske regije, ter kot pravijo Istre np zasluži niti /Wr/n. ki jp zanjo ni znala iifirtii, ko je bil za fo ena, rtiii Siouefttffl, ker m nrfcoli bila slovenska, Še najmanj pa Hrvaška J Ttojrmr nacionalizmi. Po drugi svetovni vojni pa so bili razen Italijanom is Istre izgnani ladt številni Slovenci in Hrvati. Vsi, ki se niso strinjati Z ideološko Zasnovo komunizma v jisgosla viji jo mornJi oditi, tako, da ima danes Is-tra zelo riJiienc Jfemiurt rif ične korenine. NEG FAŠISTI VSE GLASNEJŠI Nekateri pripadniki slovenske manjšine ii Tržaške pokrajine uic bolj opozarjajo tta stopnjevanje napetosti, groženj in ocreiii?* nega obnašanja desničarskih sil C Italiji, natančneje neofašistične ilratik fliovt-mento SOcialc Italiano. Začelo se je konec ill^uiln, ko so s plakati začel' klicati k vojaškemu posegu i: Is tri, dij čas pa jih seveda moti lf«, kar bi lahko približno dišalo po slovenstvu. Zahtevajo tudi j/jnerrtem&c osim.rkih sporazumov O ntejnh, Sliši sc vse pripomb, da si Istro ne rcitr-reta deliti dve. državi-Slovertija m Hrvaška. Spričo razpada jugoslovanske driave in vojne, ki Sti jo M in Srbija najprej kratek čas bili v Sloveniji, zdaj pa jo z vso silovi' tostjo bijeta zoper itrvilic in Hrvate, čedalje bolj prihajajo na dan njuni itevilni zioiini na mednarodnem prizorifiu. Takim odkritji posredujejo javnosti t iifoftu iiriih političnih dogodkov ob veičeva!ni k.mati ia jih je treba v tej tuti tudi presojati. Potem ko jc svetovna skupnost na zatctku leta vojaSko porazila iraškega agresorja, ki je napadel Kuvajl, hkrati pa sklenila Bt/to-roraii prOieS itiikcga obotoie-vunja in njegovih prizadevanj, da bi poslal regionalna sita z velikimi osvajalskimi ambicijami, ni presenetljivo, da r javnosti Čedalje pogosteje omenjajo ptav jugo-slovansko drtivo, ki naj bi Iraku med drugim prodajala opremo za jedrski vojaški program. Neposredni povod je odkritje SIrokov-njakov ZN (ki sOOa podlagi sklepi mednarodne skupnosti obiskali Irak), da so Argentina, Brazilija, Jugoslavija, pa rrntir Kitaj1 ska poiitjale Iraku opremo, ki mu jc omogočala tazvoj jedrskih vojaških programov. Afera Ljubičičerega sina Istočasno je bilo v reviji Middle EiMI iJifeftii News ffiojjoii prebrali, da je Jugoslavija v okvitu tako imenovane namenski ptoiz-vodnje opiemila Irak S kemičnim oroijem iti mu tfjJ.j ru vtfJ;L> strokovnjake za proizvodnjo liga orotja, pa tudi nkctosnclov lipa orkan. Jugoslavija je odigrala podobno vlogo tudi v Ljfcjji, kjer je v času velikih Gadafijcvih ambicij precej prispevali k razvoju libijskih flJwjwismA irt, dokler jih Ubija spričo ameriSke groinje m razumno omejila, Nismo Sc pozabili m afero, ki je izbruhnila, ko se jc zvedelo, da je sin arm adnigi g ene rala hhkole Ljubičiča trgoval z oroijem v ma-gtebskih (Irtavah, ziniioho pa je ludi tO, da je bfl eden jugoftovaa-skitl veleposlanikov v scvrmcu* ft likih diiavah bras Slobodans Mitoieviča. Videti jt, kot da bi se zgodovini ponavljala, saj je (udi sin srbskega politika Nikole Pa-SiCa (radikalna Siraaka) med obema vojnama JWJjemu oiefu povzročil ncStttO preglavic, kojc pri nakupih vojalke opreme za jugo- slovansko kraljevo vojsko podtaknil vojaSke čevlje s podplati iz lepenke. Jugoslovanska namenska proizvodnja in trgovina z oroijem. ki so ju maOgi hvaliti kol Zgledno gospodarsko dejavnost, da> sc v kriznih mednarodnih okoliščinah skratka izkazali za na atoč Sporni ia politično zelo oevami. Tako v infcu ko; v Uhijije Jugoslavija sodelovala pri razvoju oboroženih sil ia prav it driavi sta kasneje sprožili regionalno krizo Ia ogrozili svelovai mir. V zgodoviao vojskovanja stL bost j Zapisali ¿i?! driavi zekspanzi-onisiiinima bojevitima jjeiJriitfrti-mu programoma, ki si.i ju poskušali uresničili s terorističnim delovanjem . Libija si je utrjevala po-loiaj. tako di je podpirala ali sam« uififfliiiV/ato teroristične or-ganizacijc (palestinske skupine, tujuhmanskc fuadameaialistične skupine, I PA. Rdeie brigade itd.), ki m poštah sredstvo za dosego popolnoma konkretnih političnih ciljev. Irak je posegal po enakih terorističnih sredstvih za dosego svojih driavnih ciljev, seznam njegovih zločinov pa seje podaljSat, ko je uporabil kemično oroije proli civilistom v okviru kurdskega etnoeida in m cd voja-ifco ¡¡ki¡ju fuifjfiJti vihar grozil Izraelu Z mnoličaim terorizmom v zraku in uporabo kemičnega orožja. Samodržci žal ostajajo Libija t« Irak ¡ra ipekulirala tudi z uporabo jedrskega orolja. saj sla si ga v teroristične namene hotela pridobiti vsaj nekaj. Začetna itaika prizadevanji v ro irtitfr v sodelovanju s Francijo je usf a-l il letalski napad na jedrski reaktor Usirak blizu Bagdada v zaiei-ko osemdesetih tet. Zdaj pa lahko na lastna uSesa sliiimo trditve mednarodne komisije, da jc Irak le v precejšnji meri uresničil svoj nafrt izdelave jedrskega orožja z izgovorom, da gre za uporabo jedrske energije v miroljubne na-orene. Opozoriti kaic fuJr mt podobno dogajanje v libijski tovarni, V kateri SO delali nemlki strokovnjaki. Libijei so zatrjevali, da gre za tovarao umetnih gnojil, ko so jo ZDA bombardirale, iei da gte /41 lokacijo, kjer jc tovarna bojnih strupov. Z geostraieSkcga sraHSčs F.iJtu Jugoslavija kot Libija in Irak v ¿¡Triem smjííií sodijo k siirpfli.'-rifrt ijoj'j'iíu, k območju Sredozem -Ija in IJliinjega vzhoda. Te.i oh-ntocje je hkrati stičiiče globalnih interesov velikih sif, ki za ív nesprejemljive ia zelo nevarne, so pa it žal vedno izkaže idr pozneje. 2di se, da je tudi Jugoslavija, Se posebej ajen vojaSkoindustrijski kompleks in JA, se pr.ivi wilt Sfbija. delovala ■ enj/to.' v hm srbskih ekspanziomsličmh ptthlič-aih ciljev so vpregli ¡A ia dcítimi voftíkoindastrijski kompleks, ki poskula uresničiti svoje pcklen-skt načne izključno s terorizmom. V opisanem tortifJtsfu nikrtev ne preseneča, da seje J A Sprevrgli v »razbojniško skupina.., saj kaže. da gre za pravilo. Cas tw /wiaíflf, art jc jvgoslo-vaosko-srbska stran v libijskem in iraftrm primeru igrala dvoj-ao igro. s katero si je pridobila proste roke pri urejanju oottt-njepolitiinega prizoriSta, SliSMti je namreč govoriec. da jc JA prek Obvcičcvalaih JL.tnaJur v okviru Hiti imenovanih povezanih operacij zagotovila proti-iraSki koaliciji *kakovoaoe SW-rrlvic* za izvajanje PuSč.ivskega vifraryj. To pomeni, da ji je zaupala vse fcenJir#rrte fjodihritf □ vojaiki moči Iraka, ki SO bih na voljo jugoslovanski strani, V po vračilo pa je pričakovala odločno podporo svojemu notranje-politiincmv delovanju. Dejstvo, di je Hrvaika iftev posledic takSncga tetx>rizma, morda ni' najpcunembitejSc V roZplelu. ki smo m¡r priča. Po-mcmhnejc je. dn jc miijj Jugoslavija nfj' itJiJia Srbija dejavnik, ki ogroia regionalno varnost in ivííünrí mir, zdaj Z vojno na Hr-Vtlkttm, pred fi m Z vojno V Sloveniji. kaj pa jutri? Brez dmnu ni ipoífhiitfjio. di iij v Libiji ta Inku, po icm ko j 4i ie svtrifvn.i skupnost, predvsem ZDA. pu* razila, ic vedno na obtdxn ot>a samodrica: Gadati m izdam. s spodrezanimi perutmi r.1) sredi ruševin, piSc iujj;. tfiif Btrišic" v iVrifjfínrm Vjesnikn. DELO HI TUDi DE M1CHELIS RAD ISTRO? Ker gospodu De Micitelisu nu oaJfko žalost, predvsem njegovega brata in družinske /trme, flatjfci;u t oseh it im prijateljevanjem z gospodoma Jovieent ¿ji btiiičeii-cem f; Srbije ni uspelo obdržati Jugoslavije t) ertertt kosu, poskuša za svoje rnfc* rese dobiti Istro, Družinska firma aam-retf ne bo mogla gntditi in popravljali eest po Jugoslaviji, njene naložbe V srb- ske firme i rt rteprefliicrtfrrc pa ne bodo flOjric profila, saj Že prej omenjena gospoda izgubljata tla pod nognnii Najlaže je seveda sedaj interese firme (Ji družine prenesti rti! Istro in pobrati kar Se pobrati pač da. Upajmo, ifn V*¡ranI flr-so tako nerazumni da tega rtč bi spregledih. Povzeto ii Deta, Nedeljskega in i/lmi/Kf îffîovetufißi VUnio 79 AVSTRALSKA AjLV MINI KRONIKA £1 Ninho viša temperaturo Zaradi lanjšega ozonskega plašča ¡11 posebnega pretoka zraka nad Pacifikom je v Avstraliji vedno več kožnega raka - Najtoplejše desetletje V »tratosteri povcicvaJa tsc do leta 2005. V tem obdobju se bo ulliavi- — tc bili prrpriism, «In Jt Ivin Lefldl a» liuL-ikern turnirje v AtMmliji uiniili ekjlr«v*£ine* uosd u tinti kapo, ki še nsjl»lj tfOmiiiji d* pokrivala, ki so jih v dmgi srrlovai vojni aitnli jujpumki tajili, nonlr vcidrli, da w ttkinr kape « Avstraliji dil iolske uniforme. Kiipirn * JMilkom, ki nc Spusči dn ramen, ali klobuk no"jn »i utroii po vsej Avrtralijt, pokrivala, pa mlo zaradi mode, vehku bolj p* uradi zdravja, mašijo tudi odrasli, NawtD da bi se veselili Avstralski zd ravnilo vsako lilo odkrijejo 140.000 novih primerov kožnega raka, Leia 19K9 ]e za 10 liHilejjiijo umrlo 10JS Avstralcev. kar jc dvakrat več kot lela I9Č9, ko je ta bolezen leijala 462 žrtev. ifoSenjc pokrival, sončnih o£at, srajc in oblek z dolgimi rokavi ter mazanji obrati s posebnimi zasilnimi srtdsivi je vse, kar lahko Avstralci v prihodnjem desetletju naredijo, da hi prcptciili naslajanja kotnega raka Ln okvaro oči Strokovnjaki zvezne organizacije iJ znanstvene raziskave (CSIRO) napovedujejo, da se bo ultravijolično sevanje H lej celini povc&valo ie 14 Uit Ln sicer kljul) prizadevanjem, da bi zntanjlali uporabo plinov, ki uoičujejo ozonski plašč, V Evropi jc bilo te dni jesensko enakonočje, v Avstraliji pa *C je t. Hpfcmbra začela p«S- vhi ttčctka najlepšega letnega 1», so Avstralci preplašeni spričo sporoiil, da se ultonski plašč nad Anlarkliko nenehno tanjša. Loto» jc za sedem odstotkov tanjii koi v prejšnjih dveh desetletjih. Prav ta oaOOika odprtina je glavni vzrok za povečano ultravijolično sevanje uad AvstfalijO-Raziskavc so pokazale, da se bo ozonski plašč v tem desetletju stanjšal za okoli fiO odstotkov, in tO Celo V primeru, čc bi V (cm trenutku po vsem svelu prenehali uporabljali plin klorolluerkai-bejn, ki je glavni uničevalec ozona. Strokovnjak i oddelka SClRO za proučevanje ozračja dr. Patil Fräser in dr. Willen Bomna pravila, da potrebuje ia plin tri do pet lei, da iz troposfere (nad površjem zemlje} preide v ¡italcs-tefO, Prav zaradi lega večletnega procesa se bo količina tcp.a plina joliino sevanj« v krajih na peli celini povečalo od Slin (Sydney, Adelaide} do sedem odslolkov (Hob ari). Poleg tega sc bo najbri Avstralija srečala tudi z (to zdaj naj-toplejšim desetletjem. Kol trdijo strokovnjaki za dolgoročne vremenske napovedi, bo učinek loplc grede, Zaradi katerega se zvišuje iemperatura po vse al svelu, v Avstraliji it muirijäi zaradi posebnega pretoka zraka nad Pacifikom, ki so ga poimenovali .ciklus El Ninho«. Gre Za močne klimatske turbulence, ki so povezane S povečevanjem tempe nituJC v ekvatorialnem predelu Pacifika, do katerih običajno pride ob božiču. Namesto nad Avstralijo bo dctc-valo ilid Fadlikom. Avstralski meteorologi SO S proučevanjem iglavcev na Ya-smaniji ugjotovili, da je bilo zad. njih »tO lel najtoplejših Sto let v tem tisočletju. Lansko poletje je bilo najtoplejše poletje v 130 letih, kolikor se na tej celini ukvarjajo z mete- orološkimi raziskavami. Povprečna temperatura je bila 2S stopinj. Zadnjih Sest let je bile najtoplejših šest tel V minulih Sto letih. El Ninho je kriv tudi hude suše, ki ie zajela državo Oaeen-siiltld. Število sončnih ur se je v avgustu s (edem povečalo na deset ur dnevno. V Avstraliji se ie vedno spominjajo El Ninha iz Ida 19JJ2, ko jc imelo kmetijstvo zaradi Sufc več kol za dve milijardi (tolarjev škode. /DELO-L.M/ \ PIERRE VICAR Y] POSTA MED AVSTRALIJO iN REPUBLIKO SLOVENIJO Ker je zadnje čase prihajalo pošta iz Slovenije* posebej časopisi in revije )zc I o nered oo i it ker so tudi iz Slovenije prihajala sporočila, da ne kateriii naših pošiljk ne sprejemajo so se članice SNS Viktorije: Ne ven ka Gole Garke, Stanka Gregorji-in Elicn Rizmal pozanimale o zadevi na sami avstralski pošti in celo pri minutni za komunikacijo Kini Beasleyu. Odgovori so bili v glavnem sledeči: dokler ne ho Slovenija priznana kol država o svojih poštnih pošiljkah nc bo mogla odločali sama, Avstralska posta je poslala pismo iz Beograda, iz katerega je razvidno, da so se srbijanski "vi as tod r-žci" že poskrbeli, da mora vsa posta skozi Beograd. Pismo glasi: Community of Yugoslav PIT Mirka T'eiic /lifts (art l iirreelor Gen era! P/A Director General, Belgrade 24.Oel.91 ...The Community of YugOtlav PTT ii ajking your aclrrrrnifirarion tint to accept direct request from Yugoslav cammu.-nin'ei which are not submitted by rfte Community of YugotlavPTT. ...Fully respecting the objeetiivs and principicj of the International Telecomu niratiun Regulation Melbourne 1088, l/ntuifjiH Postal i-'omflitintiy and in ogre i'/nfnil. the Community of Yugoslav PIT OS the lignalory of the mentioned above on behalf of the Government of Yugoslavia and as the authorized PTi fjJmiJiijtratiiiJi higly appreciates mutual understanding and uiithet to exprent tJJ particular satisfaction with lite results rteAicLJed so far in cooperation by the turo Comtnuniliet, ln to je Pierre Vicary- sialni dopisnik avstralske A.E1C.' radio in T V mreže in sodelavec BBC-ja, ki ga iliJimo vsakodnevno iz Zagreba, Pierre je poročne v Zagrebu in za silo govori hrvalki jezik, Avstralce, ki diha & hrvaiko vojno.,, TUDI AVSTRALSKI MEDIJI POD BEOGRAJSKIM 'ŠKORNJEM? " Oktobra letos je prispela v Avstralijo posebna ekipa T V Beograda z dircktoijem za inozemstvo na celil Obiskali so ABC in SBS televizijo in radio, kjer so zahtevali, da mora biti tiskovna agencija Tanjug edini kompetentni poročevalec jugoslovanskih razmer in vojne na Hrvaškem. Zahtevali so tudi naj bi imeli Srbi u a SBS T V vsaj eno uro svojega programa. Pristopili so torej k avstralski mediji kot vlada k vladi. 80 tft&vetw&Q 'Phmo Patov NI KO VOJNA NA HRVAŠKEM SE NADALJUJE o?.. CELO STOPNJUJE. Sani» na hrvaški strani je preko 300.000 beguncev. V Srbiji je na tisoče mladih fantov, ti sc skrivno pred pozivi v rezervo. Ne, ter bi sc hali smrti ampak, ker nočejo sodelovati v krvavi bajki jugo-genftralov. Veliko fantov pokopavajo s kroglo v hrbtu, ker bedijo kol dezer-lerji iz le morije. V ljudeh se rojeva sovraštvo, ki ga do včeraj iti bilo. Morda smo se na taka in podobna dejstva vojne na Hrvaškem že navaditi, podobno kot politiki in generali na podpisovan jc premirij. Ljudje, ki rešujejo svoja gola življenja in bežijo iz opus rosen tli mest in vasi pa sc ne morejo, kajti v njih ostaja mora bombardiranja, rušenja, požiganja in klanja. Več kot 25.000 beguncev jc poiskalo najbližjo pot na rllra|i U Siotumjo. L ju ri/e to odprli tvoja trta in lUie. ker jim prihajajo sosedi, ki t o t? stiski. Pomoč Jie prihajti iz Evrope, ali Amerike, naši rojaki doma, i; mojih krepko ožetih denarnic potkušajo svoji} revščino delili s Še bolj revnimi. To je pot t»etoili, kajti ljudje odkrivajo tmi-tel Jezusovih besed: LAČEN SEM BIL IN STE Ml DALI J£$11, ŽEJEN SEM BIL IN STE .1II DALI PITI. NAG SEM BIL IN STE ME OBLEKLI. POPOTNIK SEM BIL IN ŠT t ME SPREJEL! Dragi rojaki, uJi ni ivctntr cai enkrat že okušala resničnott teh Kristusovih beted po odprtosti drugih ljudi, v drugam času? Zbirka za pomoč. Slove.tuji je zaključena. Nekaj je torej zopet Za nami, Vrnili ti bomo roke in naprej skrbeli zase trt za svoj kruh ter upali, da se ¡a ne bo zopet kaj naprtila naši jfarr domovini in rrtmr bo zopet kdo :frst, da smo dolžni pomaguti. Mordu se bo t' kom pojavil očitek češ, mi SSBO i ji kaj zbirali za Slove n ijo. oni pa tedaj delijo to hrvaškim beguncem e>j še izgleda, da imajo Vtega dovolj. Dobrota, Jfj ii, linja i- naše vere i n ljubezni nikoli ne mine in povrhu Vtegp je Še iznajdljiva. Poglejte domo po omarah tri predalih in jth boste n«E fcirr ze. dolgo nit le potrebovali, dajte r ijfftfflteo, ali Sami operite., zašijte ter prinesite v naše vertko iredišče y KcvfMelboitrnr), da to posredujemo za begunce iz HrvaŠka, kajti zima jc pred vrati. Če mislite, da lahko prispevate večjo količino živil, moke. sladkorja, ali konzerv, ne čakajte! Pomagajle'-l'am ne bo nič manjkalo, drugim pa botte lahko veliko parna gati. Poti do n -C tasti je vdiha, zato protimo Boga naj nam pokaže katera je si ttuj boljša, kaiti najbolj sigurno OOzilanio- VERA BREZDELJE MRTVA! P0MACAJTE TUDI VI BEGUNCEM IZ HRVAŠKE DAJTE POBUDE PRI SVOJIH DR USTVIH ALI VERSKIH SREDIŠČIH NA MESTO ŽIVIL JE BOLJE PRISPEVA TI Z DENARJEM ALI Z OBLAČI!A HVALA Uredništvo SLOVENSKEGA PISMA ČLANI A VSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE SO PRISPEVALI ZA ENO IIR VAŠKO DRUŽINO 1,750.00 dolarjev INFORMACUE O HRVAŠKIH BEGUNCIH V SLOVENIJI POKLIČITE R DEČ! KRIŽ V LJUBLJANI TELEFON; (61)161200 FAX:(61) '1 IS 865 SLOVENSKO PISMO ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TN USPEŠNO NOVO LETO 1992 UREDNIŠTVOM DELA, SLOVENCA, MLADINE, TEDNIK A 7D, RODNE GRUDE, NASE SLOVENIJE SE POSEBEJ PA SE ZAHVALJUJE SLOVENSKI TISKOVNI AGENCIJI STA ZA, POŠILJANJE NOVIC PREKO INEORMAC1JSK.EGA URADA V SVDNEVU SEVEDA NAJLEPŠA HVALA VODJI INFORMACIJSKEGA URADA ALFREDU BREZNIKU ZA REDNO DOSTAVLJANJE UREDNIŠTVO SLOVENSKEGA PISMA PUmo ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA po. Tel :0b3/H 14-411 Fax;063/814-636 AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA AUSTRALIA 81 Spoštovan il Upanja je kol mu"rio nebo. Nikoli numreč ni ioJfa tem HI O. tla bi na njem odkrili kakšne zvezde. Splet čudnih in fierarir«iiti/t političnih okoliščin pa nam je pretekle dni za trenutek zagrnil nebesni svod s črnimi oblaki, Upanje je bij o samo za hip omajano, kajti spet je zapihal eeUr miru in v St»veniji znova vzpostavil normalno Življenje. V politiki, ie zlat ti, če ni motno, to marsikdaj tudi enostavne itrari uganke. Toda razvozlali sMO tudi te in razbremenjeni ic sedaj n-tfrlinltj življenja, ki je pred nami. 'Zgodovinske oknliičine to bile no strani rn=r<»iR, napredka, na strani Sloveniji'. Med kratko vojno vihro Rogaška ni ulrprln nobene škode. Ostala je nedotaknjenii, nekakšna "OAZA MIRU». Dat es, ko nam bližnja preteklott pomeni le še grde sanje, in ko je zaupanje t pet prisa ino pri ljudeh, sn gostje k nam vračajo, tako ¡la jih je trenutna v Jiflifim Zdravilišču kar 600. Med njimi so zopet tudi gostje ii ¡ajine. To seveda še zdaleč Htr luto, česar je Rogaška vajena. Zato bo najbrž preteklo se Veliko t-aia, da bomo lahko spet xpjireli Ú gospodarili po ustaljenih tirih. Vo dolgi poti, ki je pred itn«u". bomo potrebovali pomor uieft, ti jc zavedajo kakšna krivica je bila storjena ilaitinaktitnu gospodarstva, še posebno turističnim podjetjem. Prepričani smo, tla Ste vi, ki vam pišemo, trna opora Itníítn prizadevali jem, in da ie bo vaše slovenstvo tudi tokrat izrazilo skozi dejanja. Pošiljamo nekaj katalogov nfljn sdravttue/to-titrittične ponudbe, ki Vam je najlri delna ie znana. Saj si je Rogaška skozi tri Stoletja tradicije pridobila že tkornj svetovni sloves, l eteli bomo, Cfl boste Vaše ČfortE! seznanili Z Ftftírnii ímTSltcnÜm JjorifUnfllt, še bolj pritrčno pa Se bomo razveselili Vašega o bitka. Direktor marketinga Franci Križan • ' ZA AVSTRALSKE SLOVENCE ]0 odstotni POPUST ZAKAJ ROGAŠKA? TRADICIJA ¿t nekdaj so v Rogaški bivale Kronane gjave, kot sla cesar Franc Jožef I. in nadvojvoda JohannL, in Franz Liszt je navduševal občinstvo s svojimi konoerti.i fvatski grof Peter ZHujski pa je pred ve{ kot 320 leti spoznal zdravilni učinek mineralne vwJe. KVALITETA Visoko piiinauje SAMPION TURIZMA 1985 pove veliko. Najsodobneje opremljeni zdravstveni center, udobni hoteli En gostoljubno osebje zagotavljajo visoko kakovost vseh hotelskih in zdravztventh storitev. Rogaška pa je tudi dobitnik Turističnega nageljtt;i za leto 1989, to je najvišje priznanje za kvaliteto turističnih storitev. MAGNEZIJEVA VODA Znameniti Rogaški vrelec mineralne vode DDNAT-Mg ima na eni strani izredno visoko vsebnost magnezija in ostalih livljensko pomembnih mineralov, na drugi strani pa nizke vrednosti kuhinjske soli. DONAT-Mg In ostala dva mineralna vrelca STYRJA in TEMPE L zastopajo Rogaško kot piavi ambasadorji zdravja in zdravstvene kulture. Iz Rogaške Slatine so sporočili uredništvu SLOVENSKEGA PISMA, da nudijo Slovencem iz Avstralije vse cenovno ugosnosti in sicer priznajo na D M( nemške marke)-cene polnega ali polpenz.iona v hotelih Zdravilišča Rogaška Slatina 10 odstotni popust. Sporočili so nam tudi, da bi jih zelo veselilo, če bi se ob priliki lahko srečali v njihovem zdravilišču. Zainteresirani so tudi za sodelovanje z Avstralsko slovensko konferenco in s Slovenskim Pismom, Vsem Slovencem v Avstraliji pa to pol želijo vesele Božične in Novoletne praznike. Marketing MEDICINSKA DEJAVNOST ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Bolezni: -kronična obolenja jeter, žolčnika, žoiCcvodo v ■kronična obolenja želodca in dvanajstemika -kroniCna obolenja trebušne slinavke ■ obolenja tankega in debelega črevesa -stanja po operaciji nazg. omenjenih uragnih -bolezni presnove: a) sladkorna bolezen bjpovišane vrednosti maiCob v krvi cjpcviSane vrednosti sečne kisline v krvi-protin d)prekomerna telesna teža-sbujievalne kuie ejrazne oblike porfirij -psih osomatska obolenja v p ¿jem pomenu besede Na£in zdravljenja: -pitje mineralne vode DONAT-Mg -dietna prehrana ■medikamentozrt,! terapija -balneoterapija-flzioterapija-kinezioterapija ■medicinska športna in rekreativna gimnastika -glasbena sprosti [vena terapija -progresivna rtlaksacijska tehnika po Jacobsonu -avtogpni trening -kultura in razvedrilna dejavnost. 82 tffm'ettsftp Pi Amo KRALJ ORGLIC SPET DOMA a ÍÍLX^ouu^ 1 A Andrej Blumauer S hormonetO Perilo Pestotnik sf na Svetovnem slovenskem kongresu v Lju blja n i( 2 7 junija 91), kot deleča! Avstrnl-ske slovenske konference sreča tudi z osliča nem Andrejem Blum.iuerjcm. Andrej je avtor teksta in glasbe pesmi "Zate Slovenija živ i sroe-meslcce liulio ob Savinji', ki je posnela tla majhni spominski plošči ot> prvem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa. Jože Prcieren pise dedečt: v iludí) i írnirJi o Andreju MUtDiutrju Andrej ic glasbenik od ¿¡lave du pel, nenehni popotnik, ki se pravzaprav nikoli ni iznelil iz Slovenje, čeprav je od duma /e več kol trideset let. No, in po šestih letih nas je ponovna obiskal v uredništvu, njegova uluvria novico paje bila: prihodnjih dneh bo v Sloveniji izšla moia nova plošča in kaseta z nadevom SPET SEM DOM Al™ DrU^a OOvica, ki nam io je povedal, pa je liild: "Moja skladba VESELI RIIJN-CAN ic stara trideset fcl in še vedrto jo ÍlttjÍh številni muzi-kan ti po vsem svetu! Postala je pravi evcr¡ireen\ poieju jo v najmanj treh jezikih, sto venskem, nemškem in angleškem!" Kit.i je pravzaprav poecl v t vrti času Andrej, v tujini je hoti znan pori imenom Ani tre; liluriiaucT- "Če se prav spominjam, sva se nazadnje pogovarjala pred svetovno razstavo v Vancouvni. Mu, takrat seru res nastopal lam in hilo mije tako všeč, da srni se odločil, da Se tam nase. lini za stalim. liliru Vaneouvril ¿cm si ustvaril lep dom, kier Sem ndkril idealne pruiture za tlitvaijanje, z J koulpuniranje in pisanje EieatdO^ Vse skupaj pa se je začelo vrteti okrog VESELEGA RÍBNCA1VA, Blumauerierc skladbice, ki je znana v Ameriki pori imfinom LETÍ HAVE A 1'OLKA, z njo pa avtor nastopa tudi v nemško-finskejn filmu "Super-Stau", Izšla je tudi Kaseta in plošča z claslio iz topa filma pod naslovom TANZ MIT MIR POLKA, na kateri Á mire i nastopa iu puje IÍIBN-CANA v nemščini skupaj t znanimi imeni evropske glasbe le zvrsti. /V T~\ "poleg vsega pa je tudi i as. da se nekoliko umirim,"1 pripo veduje Andrej, "tn ae nekoliko Imij posvetim družim. Leta 1(JC& se je poročil tretji od stilih ainov, četrti pa uživa mladost na potovanjiii z menoj, med VancoiiftOdi k Florido, prvikrat pa lahko posvetim tudi nekoliko več časa Lvropr in S oven iji, * Sad tcii pogostejših obiskov v Evropi je I udi to, da vse *ftč gluh eni kov igra lilumitucrieve sklad in:. Od leta Stalno piše... med priliuidjeirimi skladbami je tudi HAPPY VVIlE- /adnja Blumaueijeva plošča SPET SI: M DOMA je bila h I r:3 -no posneta v Sloveniji, delno ¡>a v tuiih študijih, izšla pa je v njegovi lastni produkciji." Viad in ponosen sem, da m i jen*, pelo pridobiti vrsto odličnih sudclavc.ev, saj so pri nastajanju plošče sodelovali mrli jinani pevcih to Pestner, Edvin tfliser, .■icslri Potrč in tudi Neiv Swing Quartet, pet skladb pa je samo instrumentalnih-seveda orglice in hannoneia." Koliko veselih dogodkov imajo sa seboj glasbeniki! Oo-vek hi jim zavidal, Ko vprašaš Andreja Hlumaueija, kateriii srečanj se rtajraje spominja, se vsuje cel plaz "enkratnih" doživetij. Od nastopa na Aim okovi "Marjan cj" do dohrodeL nega koncerta v dvorani Tivoli v Ljubljani, od voidih srečanj s .>lu venci na Floridi, kamor ga v.sako leto vabi neumorni SMPJ-jevec Frank Grower, do srečanj s Slovenci v Clevelandu, Andrej mi ponosno pokadi zastavo, ki je visela na parlamentu države Ohio v Columhiiiu, ki so.....ju kot častnemu gostu podelili po dveumem koncertu v Clevelandu. Ura^ spomin mu je tudi predpasnik, ki ttiu gaje na istem koncertu podarila lie kil ameriška Strive nka, saj seje n,Ulj potlpisalo tiad Iristo oljiskovukcv njegovega koncerta in ljubiteljev njegove jjjasbe. Ali pa presenečenje v domovini, ko je odkril, da je njegova polka GREM V PLANINE pravzaprav ponarodela, saj jc prišla V priročno zbirko planinskih pesni i, Polke in valčki, orglicc in harmoneta, vse t" je postalo pomemben del življenja Andreje Blumauerja, ki ti je pripravljen turi i sredi noci ali sredi dneva ali sredi Ljuhijane zaigrali !tirn«eleno melodijo ... * * • .l/ofo, belo knežje metlo, mp.tlp.rp t juho ob Savinji, rpet pozdrav Ijoi>roifoiir. ftj'cn yem't/ois, u-etrom c Slovene i od viepOvt od, ti seliš nam, Celje ljulto; zdaj r; stogt pri leit je zbran tloivmki mri rod. /Ob prvem zatedanjti SSK/ tffottefu&g Phmo KRIŽANKA 83 IZ NEDELJSKEGA... obvestilo V kolikor se bodo pozlatile besede zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenijo med prvimi priznala tudi Avstralija, obljubljamo, da bo poslej najbolj priljubljena domača žival 11 si Slovenskem-kenguru! PROŠNJA Kdor ve. da imamo v Ljubljani Hrvatski trg, naj bo, lepo prosim, za božjo voljo tiho. Ce zvedo Srbi, utegnejo tam kaj hitro okticali kakšno svojo"krajino," SPOZNANJE Če pomislimo, kako težko se poliino iz jugobraIskega objema, šele vidimo, kako velika je bila ta (eno-stranksa) ljubezen. (S) LE PI L O Zdaj vsi razmišljajo, kakšno lepilo bi držalo skupaj to jugo-motovilo, Mar je do zdaj nas vezalo-slcpilo? NI C VEC COKLA Zdaj je menda jasno, da sta glavni cokli jugoslovanskega razvoja opanka in vojaški škorenj. SLOVENSKE Ali veste, kako se vedejo ljudje različnih temperamentov, ko se jim na poti znajde kamen? Torej... ...sangvinik kamen veselo preskoči, ...kolerik zgrabi kamen in ga besno vrže proč, ,.,fleginatik kamen počasi obide, ...melanholik pa se ob kamnu sesede in bridko za-joče. In v katero skupino teh Šlirih temperamentov hi spadal povprečni Slovencc? V nobeno! Slovenec, ki na svoji poti zagleda kamen, ga spravi v žep, ker zanj ni treba nič plačati in ker ve, da mo ho prej ali slej prišel prav, IN BRATSKE Tudi Srb ne spada v nobeno od omenjenih štirih skupin. Če na poti zagleda kamen, skliče predsedstvo SFRJ in mu naroči, naj generalštabu ukaže, da JLA kamen vrže v genncidncga Hrvata. /Iz SLOVENCA? .......... 'Gje 'asie/q nete* 'jb 'itu? pulili 'urine r[ji6 'eitnod seuoi ZA VSAJf SLUtAJ. IStortniit) KVAfKluilDm.ickalcrii «ar!« so bodo tudi l»IIM "s, Croats and Slovenians) on 29 Oetoher 1919, On 1 December i919 the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenians was formed, but soon, in the nest ten years. Kingdom SHS turned into Serbian led dictatorship. The King lied to England after the fascist and nazi attack on his Kingdom of Yugoslavia, The Communist Party wilh its followers attained the power and Socialist Federative Republic of Yugoslavia wasreeognizsed after the initial preparatory founding in November 1943, The first post-war democratic elections in April saw the end of the totalitarian power of the League of Communists, ON DECEMBER 23 A PLEBISCITE WAS CARRIED OUT - 93% VOTED FOB IN DEPENDENCE OF SLOVENIA and a NEW CONSTITUTION. 25th June 1991 SLOVENIA AND CROATIA DECLARE INDEPENDENCE 2d!h June 1991 SLOVENIA WAS OCCUPIES BY SERBIAN LED YUGOSLAV ARMY ON THE PRETENCE THAT EOKElGN FORCES HAD ATTACKED THE COUNTRY AND THAT THEY MUST PROTECT THE BORDERS. THE CONSTITUTION OF SOCIALIST FEDERAL REPUBLIC OF YUGOSLAVIA, 1976 ( from the Introductory Part of Basic Principles: Cross-Cultural Communications, Merrick, New Yttk, 1976) "The nations of Yugoslavia, proceeding Troiii the right of every nalion 10 self-determination, including I he right of secession, on the basis of (heîr will freely expressed . . - " AS THE UNION OF SIX REPUBLICS WITH SO-CALLED EQUAL RIGHTS, EVERY NATION HAS THE RIGHT TO SECEEDE THE RIGHT FOR SELF-DETERMINATION - THE OCCUPATION OF SLOVENIA BY THE SERBIAN LED ARMY IN JULY, AFTER THE DECLARATION OF INDEPENDENCE AND THE OCCUPATION. AND CONTINUOUS AIR, SEA AND LAND MISSILE ATTACKS BV SERBIAN LED ARMY ON CROATIA, PROVED THE REAL FACE OF THE SERBIAN MAJORITY LED PARLIAMENT. THE PRICE FOR OUR FUTURE 12lh century 16th century 1S4S 1K67 1917 1 y I y 1941 1945 mo Prepared by D. Gelt for the Slovenian National Council of Victoria, P.O.BOX 197, Kew, Victoria 3101, Tel. 7552626, Fa* 7551746 -- Sources: The Slovenians from the Earliest Times, Slovenia: History and Basic Constitutional Charter, Republic of Slovenia Printing donated by Simun Spicapifl Distinction Printing Ply. Lid. INDEPENDENCE 25lh June 7th October Change of Slovenian flag: symbol of Communism - red star replaced with the Coat of Arms, Moratorium expired, Slovenia issues Slovenian passport Yugoslav currency Dinar is replaced in Slovenia with the nearly 500 years old TOLAR. tff&pe/ióftg Vísnw IIVALA AVSTRALIJA Nepozabni 16,jan uar preu viklorij-skim ?arlajncn-lom. Množica narodnih noS, Señalo [ji, veselje , ponos, hvaležnost, ples, pesem in glasha. Slika je hila objavljena v The Agc-u naslednji dan in obkrožila je vso Avstralijo. Vsak narod ima mejnike svoje zgodovine, ki jih nc~ redko označujejo kraji pomembnih dogodkov. Za nas avstralske Slovence bodo tako zapisane ostale stopnice pred viktorijskim Parlamentom, Prvič so bile kraj našega protesta, v zgodovini mel-bOUmskih Slovencev, ko je v Mariboru preminilo življenje rodoljuba pod gosenicami traršporteija Yugo- vojske. Zgroženost, jeza in upoma volja so nas na istem mestu zdruzile tudi lanskega junija ob oklicu samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ko je komuni stična podivjana vojaško zver ilútela uničiti tisočletno hrepenenje našega naroda. Kdo se ne spominja tistih dni, ko nas je groza in strah za naša 'domača* ognjišča zbegala iz udobnega mini in sanjarjenja. Na istem mestu, skupaj s Hrvati, smo zahtevali od naše tavsiralske) vlade, da prizna novo samostojno državo, ker je to edini način in pot rešitve balkanske krize. Z nami so se združili ludí avstralski parlamentarci V prepričevanju svoje vlade. Nikdar bolj srečne, pa so nas le 'stopnice1 zbrale v iskreni hvaležnosti in ponosu, ko je Avstralija postala prva ne-evropska država pot^evalka osnovne pravice našega naroda: SAMOSTOJIVOST neodvisnost in svoboda. meU/uumskc Sloufnife pred Parlamentom. iff&veu ifig 'Phnw STATEMENT BY THE PRIME MINISTER PAUL KEATING Australia has decided to recognise as hi dependant states the former Yugoslav republics of Slovenin arid Croatia, Slovenia and Croatia have met the conditions set out hy tile EC on 16 December 1991, These include re-spec I for United Nations and Con fa re nee on Security and Cooperation in Europe (CSCE) principles, including regard for the ruls of law, democracy and humid righls, guarantees on minority rights, observance of international obligalions on security and non-proliferation, respect for the inviolability of all frontier*, and recourse to peaceful means for the satt lenient of disputas. But much reinaing to be done before the people of the former republics of Yugoslavia are able to enjoy the peace and prosperity lliat is their right. 1 strongly urge the leaders of all the parties to the conflict to demonstrate the strength of will and political determination to resolve their differences peacefully. Nor docs the act of recognition bring lo an end the responsibility of the international community to help resolve the conflict. The international community must continue to promote and support efforts to ensure that minority righls, territorial disputes and succession questions arc settled peacefully and justly. I warmly welcome the establish me til of these new states, and wish the leaders and people of the nations of Slovenia and Croatia well in the tasks ahead. My Government will seak discussions with the new states on establishing diplomatic relations. The Minister for Foreign Affairs and Trade, Senator Evans, will issue a statement on the arrangemants for Australian recognition. CANUERRA 16 January 1992 Paul Keating Prime Minister Slovenci pred viktorijskim parlamentom na dan avstralskega priznanja, Elica bere dokument o priznanju iz pisarne Prime Ministra. 3 tftèvenà£g Pi ¿mo MINISTER FOR FOREIGN AFFAIRS AND TRADE NEWS RELEASE No. M7 Date: 16 January 1992 AUSTRALIA TO ESTABLISH DIPLOMATIC RELATIONS WITH CROATIA AND SLOVENIA The Minister for Foreign Affairs and Trade, Senator Garelh Evans, announced today that Australia will establish diplomatic relations with Croatia and Slovenia. Senator Evans's announcement accompanies the Prime Minister's statement earlier today that Australia lias decided to recognise Croatia and Slovenia as independent nations. "Récognition by the international community is the culminatioii Of the process of self-determination on which the people of Croatia and Slovenia have embarked," Senator Evans said. "The govern merits of Croatia and Slovenia have given the necessary undertakings - identified by the Europen Community - about respect for thr rule of law, observance of human rights, acceptance of democratic principles and willingness to abide by international obligations and Australia accordingly wishes to enter into diplomatic relations with both countries," Senator Evans advised that Australia will be proposing accreditation to Croatia and Slovenia by the Australian Ambassador in Vienna, Senator Evans also confirmed that Australia intended to establish a Consulate in Zagmb to be headed, in the first instance, by an Honorary Consul, A nomination would be submitted to the authorities in Zagreb as soon as diplomatic relations are established. "Our one disappointment is (bat we are not able to take this action in the context of an overall solution to the problems in the region," Senator Evans said. Australia will continue to give close consideration to the question of the recognition of the republics of Macedonia and Bosnia-Henegovina .The Australian Government is well disposed towards the claims Of indépendance of these republics but would not wish to take action in advance of a decisive move towards recognition by a number of European countries. Senator Evans said that the international community, and in particular the United Nations and the European Community, must continue their efforls to aciiiave a comprehensive and peaceful resolution. "Australia will play its part in support of these efforts," Senator Evans concluded. MEDIA RELEASE SENATOR ROBERT HILL T0 visit new states of Croatia and LEADER OF THE OPPOSITION IN THE SENATE SLOVENIA SHADOW MINISTER FOR FOREIGN AFFAIRS The Shadow Minister for Foreign Affairs, Senator Robert Hilt, todaj welcomed Australia's recognition of Croatia and Slovenia and announced he would visit the two new states early next month. hThe Federal Opposition welcomes the Australian Government's decision to grant diplomatic recognition to the former Yugoslav republics of Croatia and Slovenia," Senator Hill said. "The Opposition yesterday urged (he Government to support the decision the European Community was to make overnight On the recognition of former Yugoslav republics by itself granting diplomatic recognition, "To underline the Opposition's support for Croatia and Slovenia, I plan to visit the new states early next month. 1 will use my visit lo Zagreb and Ljubljana to explore ways in which Australia can develop its relationship with die new states and contibute to the peace process. "The EC's and Australia's recognition of Croatia and Slovenia is an encouraging development in die peace process, hut the task ahead is sail enormous, "Apart from the maintenance of die current cease fire and the deployment of UN peace keeping forces, Australia and the intematonal community will need to focus on important humanitarian issues ansing out of a conflict which has reportedly killed at least £0U0. "For example, die number of people displaced by the con-flicl is estimated to be more than 600,000- two thirds of whom are women and children - and the figure is increasing. "Urgent provisions need to be made available to these refugees, and a major program of return and resettlement must be put in place. "Australia can help this process by contributing to a special fund established by the United Nad on s to provide humanitarian assistance. Thursday, January 16 06/92 tffomntfig PUivo hill seeks australian trade with the new state of slovenia The Shadow Minister Tor Foreign Affairs, Sena (or Robert Mill, visiting die ncwiy hidepcmlcui stale of Slovenia, said building worthwhile bilateral trade was the best way Australia could suppori the new democracies of Eastern Europe, "Slovenia lost through the break . up of the former Yugoslavia and is desperate to expand its markets," Senator! ill said today in (he Slovenian capital, Ljubljana. "The 30,000 Slovenians living in Australia arc the key to building bridges to ail expanding trade relationship between Australia and Slovenia," While in Slovenia, Senator Hilt addressed business and commerce leaders at die National Development Centre in Ljubljana on business and trade opportunities ill Australia. The Slovenian Foreign Minister. Mr.Rupel, told Senator Mill dial Australia could help Slovenia with business and management training and with advice and assistance on demo-cradc and parliatneniary practices and procedures, The Dcpuly Prime Minister and Economics Minister, Mr.Ocviik, also said Slovenia was anvious (o lean! from Australia's privatisation experiences. "With over 1000 Slovenian Government business enterprises still to he privatised, this proecss could provide opportunities for astuic inversion as Slovenia provides unique access to die Ausirian, German and Italian niarkel," Senator Hill said, "!l is recognised that Slovenia's new democracy is fragile and to survive needs iht support of a successful transition from a command to a market-driven economy, "Suppori for this process is an investment, in freedom and stability," Senator Hill will later (oday arrive in lilt new state of Croatia and its capital, Zagreb, Tuesday, February 4 io m 9 RAZGOVOR MINISTRA DR.DULARJA Z AVSTRALSKIM SENATORJEM R.HILLOM Dr.Dular je senatorja seznanil z osnovnimi podatki O itevilu in organiziranosti Slovencev v Avstraliji, sensioi pa je sogovorniku zagotovil, da je slovenska populacija zelo prisotna v avstralskem življenju. V nadaljevanju razgovora je dr,Dular sogovornika seznanil z nekaterimi problemi Slovencev v Avstraliji: Kljub zagotovilu, da bo avstralska država nadaljevala s financiranjem lektorata za slovenski jezik v Sydrteyu, potem ko ga ho slovenska skupnost ustanovila in nekaj fiasa vzdrževala, avstralska vlada financiranja do sedaj ie ni prevzela. — Vpraianje prenosljivosti pokojnin, ki jili Slovenci pridobijo v Avstraliji in bii jih želeli uživati v Sloveniji je bilo urejeno v posebnem sporazumu med Avstralijo in Sl-RJ, Slovenska stran želi, da se to v smislu sukcesije uredi (udi za naprej. V nadaljnem pogovoru je dr.Dulat omenil tudi vpraianje domov za ostarele. Slovenska skupuosl je žc sama začela z akcijami za gradnjo takSnih domov, zaželena pa bi bila (udi pomoč avstralske države. Senatoma Hilla je seznanil (udi z željo Slovencev, da bi obnovili oddaje v slovenščini na sydncyskem radiju dvakrat tedensko. Senator Hill je izrazil začudenje, da so Slovenci v Avstraliji prosili ministra v Sloveniji, da v njihovem imenu spregovori o njihovih problemih, Za vprašanja, ki jih je postavil dr.Dulat, ni vedel in je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moii, da bodo Slovenci dobili ugodne odgovori. Zanimal se je, koliko je ic Slovencev po svetu in s kom konkretno od Slovencev slovenska vlada Sodeluje v Avstraliji. Ljubljana,3.2.1992 M//fA\/j! —/} ttjumraai >// r p*.- i J f itfritarw J&pMfl^ jI V * /trAv } • ¿'nt* , r - , ' irrrv/ S-M-> VtJ* //frirT - - ¿Vr ft /in'i'ir jlir!.'-.'.-:-r '■J ' tfj-jiw iii^wov7 ■ f Ary- / jWiw Air**' ,-' rtfl I ' tA-I-^mfrrr*-*,*^/ Arts"»* ' i . 'i 'i . i'I' fw i ti~.-J.Arrr Slovenia's Olympic Stamps (in February ffth. Stove/da's Pretermit Day holiday, the liilh Winter Olympic Gsttties ofteneit m A tbertvitte, um) to honour tin*, most impormtu jymrta eetnt of the year, the Ministry of Transport ami Commwiii'iitioiis tailed u set of two commemorative stamps. On the SOSLT stamp a ski jumper is depicr ltd ami On the SQSLT Hump, a Gritnd Slalom racer. the rlunnhoul-sha/'vil stumps were printed <>jr fifl.ttflO sheets enth containing three pin", uf stumps This method of printing is ¡pun-rare. The slumps, die first day ciinrelhilum, mut the first day rover itete designed hy K.inkn ¡N'ovnk and nrc Imscd on eh<.| t»^ r^ I l«.-n by Kolja (iilrik. The five-colour offset prim wjis- ilinn: :i| hie t>l-.l.() prniLiiij; house in Ljubljana. 10 tffovetidfe 'PUmc iJimrf.Tjri po srefu * O se vsa leta Z (Mi? mt dcnlokratič flI jrVcrrTrj bo rili prt (t iromunJtJRIi, ki jih je pregnal iz d ontačih ognjišč. Tudi avstralski Slovenci— [■ Canberri so h rit ti it t prilika obi-jftif itflieriifcfgn predsednika Itn slin M /lliifJ-nid^' -a protest, Sporočilo je bila kratko; PRIZNAJTE SLOVENIJO! V velik ponos ti Šteje m rt, da so pri tem pozivu sodelovali tudi naši parlamentarci in na svoj način rahlo "zagrenili" tiushev obisk r: Avstraliji. Razočarani nad prevaro .Injnritr, M Jiiifdifor ni hotela razumeti težnje našega naroda po atvobo-ditui, so Slovenci na 1'ie mogOCr načine dali vedeti amerrfrj od-ministrociji, da dela narobe, da rrJJ'JJft proti načelom demokracije in podpim sistem, ki ga je prej rušita. Povsod smo se veselili priznanja Slovenije. i« poipttj. ko je Avstro-liju tako hitro ifedijb državam Ev. ropske skupnosti. V teh trenutkih sin o, bolj kot kdaj koti prej, čutiti ponot tli Jfl zavedali, dn smo (ifim^JlfOfd narod irt fJc rodovno pleme, ki so ga teta komunistične diktature spravile ob hfbifO. Prebudil se je narod iz svoje o(«■ pelo*ti in ponižnosti, ki so mu jo vsi "veliki" vsiljevali stoletja. Eno smo bili, ker tmo vedeti, tla smo sanio iako lahko močni in kljubujemo iliv jeni tr ulrorfičemfjfcainii pohlepu južnih "bratov". tffov&it&p PUwo BITKA ZA SLOVENIJO SNS VICTORIA Tako se bo imenoval arhiv materij a la O vojni v Sloveniji in o naporih za priznanje Republike Slovenije-nove države, ki ga bo Slovenski narodni s ve I Viktorije prvič razstavil na Australia day, v nedeljo, 26. januarja po deseli masi v Verskem in kulturnem središču v Kew, Razstavljeni bodo dokumenti Slovenskega narodnega sveta in Avstralske slovenske konference, fotografije, izrezki iz časopisov ter drugo. Ogledali si boste lahko tudi pisma, ki pričajo o tesnih stikih s slovensko vlado ter avstralskimi politiki. Razen tega si na razstavi lahko ogledate video kasete s posnetki iz Slovenije in Avstralije. Istega dne bodo naprodaj slovenske zastave, grbi in drugo. Razstavo odpiramo z geslom Zupančičevih besed: Naša nidosl. bolečina, vera, strah, obup, odločnost, naša borba Za bodočnost, nade, v Mraku ItiO» prižgani, sanje, v prsih pokopane, ute nekoč bo zgodovina: btažen, komur ni se bati, da ga kdaj bo irnitJ jo brati! Dragi rojaki, pridite in oglejte si razstavo BITKA ZA SLOVENIJO, seznanili se boste s tem, kako smo se Iutli mi borili za Slovenijo. Razstava bo, kot že rečeno, na Australia day, 26januarja, po deseti maši v dvorani Verskega in k till urnega središča v Kew, Sini on Spacapan Predsednik SNS-Vie, 11 11 p or n ftl v m U S.fl."? tfCevein&g Vhme ajMMM i»! 24 pitiLj i^ii MEJNIKI V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA Od oh, Ao v mlajšem pnleoklik u SO bile na Oicmlju 230000 pr. rt. OanairijC Slovenija pmo naselbine (PoloiVii do 10000 pr. n, i. lijalka), najdbe ti bronasle in žeteine dete _pa piičajookultuti lliiov |Lglobradensko krajino Ob siednji Muri. da 1077 s FurtanjkOjVoronsko markofr_ PoVris1jan.evaii[t Slovencev ij Salzburga, Ogleja in v Panomji. ludi ob delu Konslan. tina in Metoda, kot edina oblika, v kateri so se mogli v tedanjih razmaiah ohranili m razvili V Okviru evropska cjvitimcije. 1709/1 791 saielek razkroja olnično skupna iti KaiPitancev in ljudsko zavosli o loj povoj anosi' POS!oporna jo zamonjujojo ' dožeine zavesti (kianjika, kOroika , kar ti zaktjucujo oh I 1500. Prviije omenjena srednieveiku Lj Izoblikovanje narodnostne moji uki slovanskim in germanskim naroOom, kr p obveljala vse do iS. Stoletji, u notranjost Slovenija so se ot>drinli 'o radk l,obni^acijiki otoki {Kočeviko| V CaljM ?.ivl;idH^jo groljo Celjski. Vso slovenska Ooiele poiiancjo dedra lar-i Hatjiburianov. _UslariOvljOna je ljubljanska Skplija_ 1 S, in Za ievdalno obdobje V Sloveniji jo rnaiiln. 16. Itotatje kmeika punlarija Kol releiek novega ra,-voja in povezanosti ljudstva v boju In socialno svobodo ■ ne j izraziteje . "Slovenikpm kmečkem uporu., i 15-15, k= Zajel skoraj vse slovensko 01om|;e - v ti;c so ijialajo hkrati nove obtike zavosli ( ___ raziirjenosti slovenskega jo! ika Primož Trubar ob|nvi prvi slovenski knjic I -C ata^hismus- in "Abocedari ynt-j Prevod in objava celotne Pibhjo v SlOvcnščino (Jurij OalmaHinl. 17. In Na prelomu stoletja so ICretipnskc >r IG, ttoletje joiefinjke reiormc gospodarsko ZaOslalosr slovenskih deieJ nekoliko zmanjjate Napoleonova zasedbo in ihtl.iflrtvii-^ Ilirskih provinc pa je pomenila poln i ni in .n __leloklualni napredek. Prvi program slovenskega kulturnega dc!a v bistveno tsiširjsmh okviiih literaturo m znanosti jMarko Pohgnj_ Organizacija terezijanska osnovnt iole. ki je z ljudskim učmm jezikom zlasr. v prviii razredih postavila vprašanje enolnosli Slovenskoga knjiinega jezika m cinične meje probivalslva, ki ga uporablja kot eno Od izhodiši opredelil ve sto venskega „ozemlja in slovenskega ljudsfrra Prva ¡a&na opredelitev slovenskega naioda kol posebnega slovenskega ciničnega organizma {posebne veja »slovanskega dabia^) in njegovega obsega v igodovmskem dolu Aniona Toaiaia Linhai-ta, Poskos zgodovina Kranjske in drogih deiet južnih Slovanov Avslfije Ml |I0 je bil Icmclj Kopilarjave zaznave v njegovi slovnic j, 180fl. pa ludi podlaga po in a j še Preiemovu koncapeije zgodovine Slovon-Oov (Sonetni venec)! 1Qt»dotaiJ Vptiv Ilirskih provinc na razšiijenie slovenskih razmišljanj tudi na poli1i£na vprašanja, madtem ko je bilo dcICdanjc narodno piel>u|an|0 omejeno le na kulturni _____IMvOj,______ 184B/ie49 Pomlad narodov ali marčna ravolucija z nastankom slovenskega političnega programa Zedinjena Slovenija, ki je vseboval i a hlev a po z dr ui ¡Ivi strnjenega slovenskega ozemlja v skupno defelo s 2J. junij iwi __aoraHMi» tf&vend&g Pismo U 6 MEJNIKI V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA sievfrnakint uiadnlnt in šolskim jcgikom loi z univerzo v l.juliljaiu Ob začetku gibanja se jO ko! slovenski narodni simbol uveljavila slovenska troUoinicfr. zastava i kranjskimi (fcželnimi bnrvami TrObojniea je ¡Jomcnila, da si je slovenski natod ai>ojcvi> svoj «sj. tanek v svo.;1vu modernega narodu, hkrati pa pomeni resnični simbol narodnega iai-vaja ter bistveno sestavino i!qvenskega zgodovinskega spomina. druga pot. Po obnovi uslavnoga tivijtnfft in doalirma IV, ttolelja naslajajo na slovanskih Meh avstroogrske monsuMie prve politične (tank* 1B67 Zmaga na volitvah ■ Sistjen preobiat pri Urjenju in oblikovanju narodne zavesti (Kranjska. Primorska). okr. 1 STO Pojav pjvih idO| o zbliionju Slovencev i drugimi ¡užnoslovanskimi narodi [raiedi vse večjega nem i tega p i ¡tiska). konec m, in Dozorevanje slovenske inaratuie. manosli začetek in slovenskeg a pomičnega Življenja do 1is1e 20. stoletja slopnjo. da lahko govorimo o Slovencih kol c jasno izoblikovanem narodu v modernem smislu, čeprav ga ogrožajo to i k a gospodarska in populacijska krizi (množično izseljevanje) ter nemški prilisk na sevarnih etničnih mejah f fl i 7 Mnjnrik a dok liuaeija, S k ateio je klub jugos- lovanskih [slovenskih, istrskih in dalmatinskih) poslancev v dunajskem parlamentu zahlevBl lederalivno preureditev avtlrociflrike monarhije._ oktober 14119 Nastanek prva samostojne drŽavo Sloven-C4V, h r valov in S rtov i narodno vlado, čeprav so vso hitro spreminja fob podpori slovenskih liberalcev) po t. Prve demokratične povojne volitve aprila pomenijo dokončni poraz totalitarne oblast» 2 vaze komunistov - začeta k obdobja uvajanja tržnih zakonilosli in pravit na vseh ravneh političnega, gospodarskega m družbenega življenja v Sloveniji 14 tffovensfcp Phmo JANEZ JANŠA OliRAMUNJ MINISTER REPUBLIKE SLOVENIJE med avstralskimi Slovenci JANEZ JANŠA, simbol slovenske "demokratične pomladi", trdnosti in vztrajnosti v boju za neodvisno državo Republiko Slovenijo, seje rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani, Kol diplomirani obramboslovci; je delat kol svetovalec pri Sekretariatu za narodno obrambo Slovenije, leta 1982 pa je postal predsednik komisije za splošno ljudsko obrambo in samozaščito. Vseskozi se je ukvaijal z vprašanji vojske in obrambe, vendar «i bit nikoli profesionalni vojak, niti mililari-srično nsmeijen. Zaradi svojega naprednega razmišljanja pa ni bil pogodu takratni slovenski oblasti in se je zalo umaknil iz slovenskega političnega Življenja. Začel seje ukvarjali i. računalništvom, likra t i pa je objavljal svoje članke. V reviji MLADIMA, ki je bila zaradi svojih naprednih demokratičnih teženj Irn v očesu uradnega komunistična* ga režima, je Janša slovel kot "specialist za vojaške zadevo" in je bit pod nadzorom slovenske tajne polidje(Udhe)in verjetno lurli vojaške koiilra obveščevalne službe, Maja 1988 je začel svojo bliskovito politično kariero, ki ga je pripeljala od zapornika do obrambnega ministra. Janšo so zaprli, obtožili izdaje strogo zaupnega vojaškega dokumenta in ga predali vojaškim oblastem, ki je s sojenjem v tujem jeziku v glavnem mestu Slovenije močno razburila slovensko javnost S procesom proti "četverid"(Janša, liorštner, Tasič Zavrli je/vezn i oblast s pomočjo vojske, skušala za tre ti razvoj političnega pluralizma in svobode tiska v S loven in. Slovenci so takrat množično uro les lira I i Igor Bave ari današnji minister za notranje zadeve) je uslanovit Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je km a tu preraste I v najbolj množično narodnostno in politično gibanje v povojni Sloveniji, ki je povezalo vse pomembne opozicijske, čeprav ideološko in p o ti lično zelo različne, kroge. Zaradi demokratizacije slovenske družbe, zahteve po političnem pluralizmu odpravi samoupravljanja in zahteve po tržnem gospodarstvu, je prihajalo do vedno večjih razhajanj t zvezno vlado v katen so brbi zahtevah večjo moč federacije. Vendar demokratičnega preroda slovenske družbe ni bilo mogoče ustav,ti Pojavila se je prva slovenska politična stranka: Janez Janša je bil eden ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze. Z zmago združene opoziciji DEMOSA) na volitvah aprila 1990 je postal slovenski minister za obrambo, star komaj 32 let. Kljub temu, daje najmlajši minister,je svoje delo ra-cel zelo uspešno z vizijo kako organizirati obrambo države. Svoje vojaško znanje, organizacijske sposobnosti m hladnokrvnost, je pokazal m dokazal ob preudarnih ter hiirih odločitvah v desetdnevni vojni za aloveiujo. junija 91. ko so mnogi mislili; daje osamosvojitvenih sanj konec in da bo ena najbolje oboroženih armad po hitrem postopku zlomila odpor Slovenije. Toda že prvi dan vojne je oblekel vojaško 0 m form o in je skrajno samozavesten m odločen vodil uspešen oborožen odpor ki je spravit ob živce oeko^iir^enivi V" ^ "jitl0Ve tiU,Ifi0wke ^ote obtičate p red' ha ril kad am i, k so p eko noci zrastie po vsej Slovenj. Tako smo Janezu Janšo spoznali kol novinarja zapornika in politika t^SESSSSZ^kl je d0B^nekaJ 0 ^SS SSSS^ž^Sffi4 ptipo,noma posve,il Nti po 1 ■ td0mat m P°rClU\K"** da ne drŽi'da Smo na"d h]aP«v- Dokazali smo, da smo * f^"5^.:!^^. !0 majhna dežebco z vuokbni Alpami, jezeri in bistrimi poloki, z valujočimi !™™' }i l Z- vendar smo dokazali, da naroda ni mogoče streti. Ja S^Uam™m ^ U'lidrne Dodali je tre h j še samo, da s<> ni nogi Slovenci Iz Adclaide ta obisk izpustili. Pogovor z mi ni sirom ni zahteval niti denarja niti mnogo časa in prav tako ni .slo za nikakršni) zbiranje stranskarske podpore. PriSel je, kol smo lahko razbrali iz, njegovega govora, v imenu slovenskega parlamenta, da se osebno zahvali za vso izkazann pomoč Sloveniji s strani avstralskih Slovencev, Avstralija je bila namreč prva ne-evropska država, ki je priznala slovensko samostojnost. Lepo je, da se slovenski parlamentarci tega zavedajo in da so ravno ministra Janeza Janšo izbrali za ta obisk med nami. Slovenski narodni svet Južne Avstralije februar. 1992 Spoštovane gOipil Stanka Gtcgorič. Da ne bo spel udrihanja po naših hrbtih, i i nekoliko opogumil in vam napisal teh nekaj vrstic. Kaj več poročit itim je, OZ. bo napiial kdo drug - anem.' Zavpijmo, naj zvedo vsi ljudje: ZM NAJ SAMOSTOJNA flV NEODVISNA REPUBLIKA SLOVENIJAt Se da se popisati sreče, ki fmo jo dočakali Ib.jaUuarja. A'aša srca SO otrpnila. Iz (iiOČiefFiifi gioptt je končno jtrJiin-Uziral naš jen - ftikomnr uec hlapciI S/wertei V A tir.htidi smo i P zbrati 16, in 19-januarja i' klubskih prostorih in z navdušenjem proslavljali dogodek, ki Fiwm zn vedno ostati naš dali. Dali priznaNja. Svobode, Sreče JU ponosa, ko Smo bili pobrani s smeiišča in potisnjeni v zgodovino držav. Posebno v nedeljo, 1januarja se nas je zbralo res veliko število praznično oblečenih in pripravljenih, da i i potešimo veselje. Po odigrani himni in po en ti minu!wem molku v časi padlim žrtvam, nant je predsednica kluba ga-Mary Bene držala dolg, za to priliko primeren govor. Po ploskanju fiai je tajnica ga-Anna tAkur. korajžno in ueselp jtweienelriij z dekla-miranjem j'n solo petjem. Koliko neodkritih talentov! Vedno tožarimo, da nas je malo. Morda res, treba nam je le malo oeč dobre volje in strpnosti. Strpnosti, ki jmo jo pokazalizadnje čase, posebno še s pomočjo diplomacije in humorja g.I.Leberja, ki se jc tiste dni z ženo Heleno mudil med nami. Hvala gospa predsednica za vaš trud, enako h voh vsem. A'i ste se trudili, da nam je bito ci m bo I j prije i Ho. Hvala klubu za brezplačni? več ur jo in pijačo! Hvala Bog . ki i< nam dat dočakati ta dan, ko lahko ponosni pa nema od kod prihajamo, ne da bise posluževali dolgih razlaganj, Triglav moj! Sedaj se mi zdiš še večji Tipaje Za žarki, vse bolj ponosen dvigaš vrhove v prostrane slovenske višine. Za vedno ostani naš žar! a jh jrngHXiaj Z bratskimi pozdravi. Lirif irifu Legiia iz S.A, Z besedo si ¿mera; bil plal zatorej si raje napisal in z duSo papirju zapef, kar misli! si si in želel. PoSevnaic trke so lepe. sproščeno in tisi o polzijo, da slavki zvenijo ubrano, ko! nov gramofon Pesnik in naš redni bralec. M OZ, kol gara fj-Jert m ponosen pozdravlja udeležence V adelttidtkem društvu. Za vsako dejanje se je titba odloČiti... Živeti se pravi bi m ti. Vse življenje jc nepretrgana veriga odločitev. Cas ton Courtois tffoventhg 'Pismo 21 MINISTER JANEZ JANŠA ACT, 13. in 14. FEBRUARJA 1992 Povabilo obrambnega ministra gospoda Jane/ Janše v Avstralijo od SNS Viktorije je priljubljenega gosta napotilo tudi k nam v Canberra. Kako ga bomo sprejeli, kako mu bo všce, kakšen vtis bo odnesel, kaj nam bo povedal, kaj mu bomo naročili mi in še kakšno vprašanje nam je rojilo po glavi. Zdaj je obisk za nami in zadovoljni si manemo roke, ker vemo, da je obisk bil lepši kot smo pričakovali. K uspehu smo doprinesli vsi, najbolj pa priijeten gost, ki umirja, navdušuje in osrečuje vsakogar v njegovi bližini. Njegove zasluge, ki so nam vsem dobro znane, ne bom tukaj posebej omenjal, V četrtek 13. iebmaija 1992, ob 9,45 je skupina rojakov pričakala gospoda Janšo in njegovega spremljevalca g. Draga Matcta na canberskem letališču, ko sta priletela z obiska v Adelaidi. Po prijaznem pozdravu in predstavi navzočih smo odveli gosta v hotel Hyatt, kjer sta odložila prtljago, nato smo pa že hiteli na ogled Canberre. Canberra se ni bila v januarju tako zelena kot je letos, v vseh mojih 41-letih bivanja v tej deželi, sem hite! pojasnjevali, ko smo se z avtom dvigali na razgledno toeko Mount Ainslie. Običajno je v tem poletnem času suha in ogorela, le drevje ji daje sivo lelcn sij, Pogled v dolin no in daljavo kakih trideset kilometrov v eno in drugo smer nam je nudil razgled, ki je sličen slovenskemu, pa je v svoji evkalituski odeji popolnoma a vsi nilski. Regatta Point ali Canberra Exhibition Centre je gostoma nudil vpogled v zgodovino in razvoj Canberre v sliki in filmu. Izbira prostora za glavno mesto je dana nekaterim narodom le enkrat v zgodovini, pojasnjuje komentator v filmu. Mislim, da sta gosta odnesla lep vtis, ki jc v tem mestu nekaj izrednega. Canberra jc zrasla v glavno mesto v eni življenjski dobi in nekateri SLovenci smo večji del te rasti doživljali osebno. Vrhunska privlačnost Canberre je Štiriletni avslralski parlamcnl. Palača jc vredna bilijon avstralskih dolarjev in je doživela že veliko pohval, pa ludi nekaj grajanj. Slovenskega obrambnega ministra Janša smo lahko na povabilo našega znanca, poslanca Jima Snow popeljali ludi v predele, ki so nedostopni navadnim državljanom. No, nekaj takega rabimo tudi mi v Sloveniji, se je pohvalno izrazil minister, ko smo občudovali dolge hodnike, lepe konferenčne sobe in bogate dvorane. Na prvi pogled je zunanji vtis podoben Plečnikovemu načrtu, smo morali priznati ministru. Po ogledu spodnje in zgornje zbornice smo se napotili na kosilo v krasno jedilnico, na povabilo člana avstralskega parlamenta, da je počastil našega visokega gosta iz Slovcnije. Po kosilu smo popeljali g, Janio v Australian War Memorial fvojni muzej), saj smo domnevali, da spada to prav v resor obrambnega ministra.. Tudi g. Marjan Kovač predsednik Avstralsko sJovenske konference je bil v spremstvu in nas poučil, da je to najbolj obširen in bogat vojni muzej na svetu. Velike dvorane, polne zgodovinskih ostankov bitk ter slike in kipi ponazarjajo spomine avstralskih vojakov v bojih, skoraj po vsem svetu. Vse je prikazano dostojno brez |x>litične vsiljivosti, ki je lako značilna za OF. Naš ogled smo morali skrčiti, saj bi lahko trajal ure če ne dneve. Pred odhodom v hotel smo napravili obisk prekrasne spominske kapele, posvečene avstralskim vojnim žrtvam. Pred kapelo so nepregledne vrste imen vseh padlih avstralskih vojakov na vseh bojiščih sveta. Canberrski motiv s Senatorjem J imam Snopom in minil (rum. Po dobri uri oddiha smo gosla popeljali se na canbcrski razgledni stolp. Na mesto smo gledali iz druge smeri in odpiral se nam je pogled v Woden, kraj slovenskega doma, kjer so nas čakali člani Slovenskega društva. Zbrana je bila skoraj vsa slovenska občina. Minister Janša je pozdravil vsakega posebej, saj nas v Canberri res ni čuda veliko. Verjetno kakih dvesto, pa tudi otrok je bilo nekaj, ki so mu najprej zaplesali nekaj narodnih. Skoraj takoj jc sledila izvrstna večerja in že tudi so se vrstili govori: predsednik gospod Alojz Kavas, ki je pozdravil goste, predsednik Avstralsko slovenske keonference, g. Marjan Kovač, VWicdnrfc ASKa gMarjan. Kotni pozdravlja miniiInt. 22 iffovmi&p Phmo nakar sem govoril tudi jaz, v imenu Slovenskega narodnega sveta Canberra. Gospodu ministru smo podarili tri knjige in mu priporočali naj Avstralijo spozna vsaj iz knjig, ker je bil njegov obisk izredno kratek. Prijateljsko kosilo V restavraciji Parlamenta. V daljšem odgovoru nam je gospod Janša opisal razmere v Sloveniji in hvalil tudi na Se dcio za osamosvojitev in priznanje Slovenije, Predsedniku društva, predsedniku ASK in predsedniku SNS Canberra je podaril priznanje in odlikovanje za naše prizadevanje. Sledili so govori člana parlamenta g. Jima Snowa, Mrs, E. Grusby. članice ACT Legislative Assembly, predsednika Ethnic Community Council g, Victoija Rcbakova in Se drugih, saj so se vrstili brez poziva. Ura seje pomaknila čez polnoč, preden smo gosta peljali na počitek. Drugi dan smo ob deseti uri spremljali gosta na letališče, ko sta odhajala v Bfcbane. Zahvalili smo se jima ¿3 izredno nam drag obisk in jima zaželeli srečno pot po Avstraliji in nazaj v domovino. Ko sta se poslavljala sta nas povabila na obisk domov, kar smo z veseljem obljubili. Poroča: Cvetko Falež QUEENSLAND Draga Stanka. Sedaj po odhodu raSih gostov Janeza Janie in njegovim spremljevalcem Dragom Matetom bi vam rad poročal o tem uspelem obisku, Med ras sta prispela v petek, 14.februaija. V društveni dvorani, na slovenskem 'hribčku", sta jim pripravila sprejem S.A. druitvo PLaltinka in SNS - Qld. Veliko število rojakov se je odzvalo radijskemu povabilu in sc zbralu na sprejemnem večera, da se osebno spoznajo z obrambnim ministrom in se z njim pogovorijo. Po sprejemu s soljo in kruhom, je 9 letna Sara Novak povedala pesem Domovina in izročila gostu iopek cvetja, Nato sta s kratkima govoroma pozdravila gosta oba predsedniki: za dmitvo Planinka Stanko Hcric in za SNS Jože Vah, Janez Janša nam je v svojem govora predstavi! danainjo Slovenijo od uveljavljanja demokracije, do zmage nad J A, orisal pa je tudi sedanji položaj z vsemi spremembami. Queensta rt rt1— vitli se, kdo prihaja iz hoje f- Naiemu SNSu je izra2il zahvalo in izročil priznanje in znak i O za nai doprinos k avstralskemu priznanju Slove-nije, Dejal je, da je od dano v Avstralske vlade hitro opazil, kako dobro poznajo ASK, ter da Slovence spoštujejo in cenijo. To je zelo potrebno in koristno za nadaljne lesnejte stike med državama. Dogodki zadnjih sprememb v Sloveniji zgovorno pričajo, kako potrebna je bila ASK in kako ubogo bi vse izpadlo, če te organizacije ne bi bito. ii tltaleške točke opazovanje razpoloženja U Parlamentu. Ce pove nt O, da je ta tlika iz Casino-a, ie bo r ¿Imenskem Parlamentu razvnela mira debata o tem, kje jc minister zapravljal denar za obrambo. iff oven*ftp 'Pismo 23 Lep pozdrav. Mirko Cudcmlan PROSLAVA Z OBRAMBNIM MINISTROM REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZOM JANŠEM "PROSLAVA ZMAGE" Kratek obisk v Avstraliji, obrambnega ministra Janeza Janše v vladi Republike Slovenije, siccr ni imel svetovnega obeležja, vendar za vso našo slovensko skupnost je bil pomemben in vesel dogodek, Ob desetdnevnem bivanju med nami je obiskal Melbourne, Adelaide, Canberra, Brisbane in Sydney. Povsod je bil sprejet z navdušenjem. Slovenci smo ga sprejeli, kot se sprejemajo možje zaslužni za slovenski narod, V Sydneyu ga je v soboto 15- leb. sprejela nabito polna dvorana pri Slovenskem društvu Sydney, naslednji dan v nedeljo pa je obiskal versko središče v Marylands u in ppopoldne klub Triglav, t fcVl, ■ ■ nr * - ■ i m——m Pušeijc pa mani bil... Na (em domačem večeru smo gosta spraševali o vseh spremembah dom», Zagotovil nam je, da si vsak izmed nas lahko nabavi slovenski poett$$£> 'Pimío GOSTOVANJE BIG BENa IN KVARTETA- V Melbeur-nu so se nahajali mladi ambasadorji nove driave SI oven i' je. Turnejo j« omogočila Slovenska izseljenska matica, Gosta vanje v Avstraliji pa sta organizirala njena predstavnika Ivo Luber in Cvatko Falež. Fantje so nastopili na Slovenskem festivalu v Melboumu, ne festivalu Mopntba- 19 avstralsko publiko. Prav tam se ja zbralo lepo i ta vilo ljudi vseh narodnosti, da so prisluhnili njihovemu nastopu. To je bilalepa predstavitev slovenskega petja in glasbe Avstralcem. Škoda le, da ta nastop ni bil napovedan Slovencem Melbouma in bi se lahko v večjem Številu udeležili te promocije slovenske kulture. Menda je obstajal strah, da bi urtaltiba Slovencev na Moombi odvzela publiko Slovenskemu festivalu. Strah ja bil odvai. Fantja jo sodelovali v nedeljo pri maji v Kew. Poivmitvi iz turneje po rAvftnlffl ja bil zelo lepo obiskan zaključni nastop ansambla pri SO Mu na Elthamu, čeprav sredi ledna. Višek pa je bil brez dvoma nastop Kvarteta v katedrali sv.Patriefca, kjer jim je prisluhnilo okrog "IOOO rojakov in Avstralcev. Slovenska pasem slovenskih pevcev v melbournski katedrali- kakšen ponos! Fantje, hvala za vaš obisk, vzdušje, hvala za košček domovine Slovenija. Dragi rojaki, Sunraysia je "deželica sonca in grozdja"1 v pravem pom-nu izraza. Tranutno imamo trgatev: trie so bogato obtežene s sladkim rumenim grozdjem, vreme jc nadvse ugodno za trgarev in obesa sc bogata letina, Poleg počenega deta, je uspeli naših vinogradnikov predvsem odvisen od vremena v fcbmarju in marcu. Poirebna je vročina, da bo grozdje dovolj sladko, in suJa, da se lepo posuJi v zlate rozine, Tukaj nas je, na ialosl, le okrog 20 slovenskih ali pol-slovenskih družin, dobra novica pa je, da smo vsi prijatelji, Mnogo več je Hrvatov in kakor Slovenci so tudi oni zelo spoštovani, ker so delavni in uspešni. Veí k ra t se vprašam, zakaj se vei in a slovenskih izseljencev najraje ustali v vele-mestih'.' Nekdaj, ko smo bili Se doma in smo si z raotikaml v znoju pridelovali kruh, smo sanjali, kako mora biti življenje samo v mestih lepo. Pa ni tako! Čeprav je Mlidura oddaljena od glavnega mesta Mel-bourna kar 550 km in se mi vei k ra t zdi, da srno deiela za sebe, nam ničesar ne primanjkuje; imamo vse, le v manjši meri. Obiščite nas7 pa se sami prepričajte. Mogoče vam bo celo tako vieč. da pustite stuihe po tovarnah in postanete Tarmatji ali vinogradniki ludí vi. Kaj nimamo Slovenci naravno žilico za takšno življenje? Slovenskega kluba na žalost nimamo, toda kljub lemu na Jo narodno zavest ne zanemaijamo, Dvakrat leuto in oh posebnih visokih obiskih nas obišče Pater Janez Treljak iz Adelajde, da nam izpraša vest in počisti pevske glasove, Naš "slovenski slavček" je Agata Tone, imamo pa tudi med Hrvati nekaj odličnih pevcev, zalo izkori. stimo vsako priliko, da se zberemo in zapojemo, kar nam grlo da. Tudi slovensko radijsko oddajo imamo, ki sem jo začela jaz pred petimi leti, najprej na loka] ni postaji 3 M A 1467, sedaj pa na FM 106,7, Naša postaja in viri niti malo niso podobni razkošju v gjavnih mestih (3 HA), pa vendar mi nikdar ne zmanjka idej. Lansko leto ml je priskočila tla pomot mlada učiteljica Nada Plut, da si deliva delo in m t je zato mnogo lažje. Najino delo je prostovoljno, ali kakor pravijo Avstralci - "the labour of love", Pred približno tremi leti sem spoznala Vinka Mama. ki vodi slovenski radijski program na FM 3 ZZZ tli mi jc poiüjat noviee jio FAX-u, pred par meseci pa sem spoznala tudi Stanko Grcgorič, Iva in Heleno Leber, ki ni i tudi večkrat pošljejo kaj zanimivega in sem vsem za pomoč iskreno hvaiefna. Posebno pa se želim zahvaliti Alfredu Brezniku iz Sydney a, ki mi tedensko pobija norice že tudi nekaj mesecev brezplačno, Beseda HVALA jc včasih kar preskromna, zato nam vsem. ki delamo brezplačno in utripamo za slovensko svobodo in nje' srečno prihodnost, naj l>o novo rojena demokratična domovina, naša skupna zahvala. Čeprav se moja duia še ni popolnoma umirila od veselja in ponosa, da smo Slovenci končno iic le narodnjaki, lemveč tudi državljani, me že muči dilema. Ta leden mi je pisal prijatelj iz domovine: "Pozdravljena Slovenija v Avstraliji, ... Verjamem, da sic rojaki v zamejstvu dojeli zadnja zgodovinska dogajanja v naši domovini čisto drugače, kot mi doma. Tukjj bi morali vriskali od veselja, mi pa kakor, da se ni nič zgodilo, Smo kot ostanki Š0-letne komunistične preteklosti brez delavnega eiana, brez vere v življenje in se bojimo, da sami brez Beograda ne bomo zmogli in še kar jokamo za Ti lom in njegovim ki a-nom. V Evropo bi Jli. ampak bi obdržali balkansko maiu-ro... Skoda, da lega niso doživeti naši dedje,,, Veselim se in bojim hkrati, da iz sedanje podedovane zatrpan osti v preteklost naš natod ne bi imet prihodnosii, Bog pomagaj!.,," Priznali moram, da me že nekaj časa preganja občutek, da ni vse v redu s stovensko "demokracijo", Ali je mogoče, da je oportunističnj, splelkarska, navidezna, zakrinkana! pa še kaj drugega? In kdo vse se potem skriva pod maskami vseh mogočih strank, ki se na vse načine trudijo, da sabo. tirajo prvo demokratično vlado? Pa vendar, dragi rojaki, kaj nas ni zgodovina ničesar naučila? Upam, da se molim,., toda. če se ne, potem so bile moje solze in neprespane novi v kritičnem zgodovinskem časa neumnost,, potem vidim več smisla v avstralski multi-kulturi, kakor pa v priložil osi nem Slovenstvu, Upše je bili optimist! Želela bi. da bi se 'pozdrav Sloveniji', kj mi ga je v pismu napisal adelaidski pesnit: Ivan Legiša.zakoreninil v srna vseli Slovencev- "živi naj Za vse Case naša lepa, svobodna demokratična. jl;naSka Slovenija' celo VEČNOST SMO CAKALi TA TRENUTEK VRISKAJO NAJ NASA SRCA IN SOl-ZE SREČE NAJ NAM V BODOČEM EG LI JO POGLED " Prisrčno vas pozdravlja. Jožica Gerden odhod Slovenskih sester v domovino- z t februarja sta našo skupnost etpattili s.Monika in s.Pavla, prejšnji mesce pa d t a tnali tudi s.Silve&lra in sJUaksimilja. na, Drage seslrt, dulgo let ste delovale med nami, se nikoli pritoževale, vedno bile pripravljene pomagati. Za vse vase [lito iskrena hvala, oh vrnitvi v domovino pa vam želimo Veliki sreče, uspeha, predvsem pu r.draija. m posebno s.SilvTiiri, Slove nei v ¡\lclhouniu vag bomo pogrevali, pogrešali borno vaše vedno nasmejane ohraze in pridne rultc, Anica Markič. iffovetiskg Pismo 2? so m 4C SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SEJA GLAVNEGA ODliORA SLOVENSKEGA SVETOVNEGA KONGRESA CELJE, 2. IN 3. NOVEMBER 1991 IZVLEČKE IZ ZAPISNIKA - pripravila Stanka GREGORIČ Na seji sia bila v imenu predsednika ASK prisotna Alfred Breznik in Cvetko Falež. Predsednik SSK Bojan Brezigar je med drugim povedal: "Svetovni slovenski kongres je zagledal luč v težkem, vendar po svoje tudi radostnem trenutku Slovenije in slovenstva. Vojna nam ni preprečila, da bi ustanovili SSK in da bi ta kongres zate I delovati ze takoj v prvih dneh svojega obstoja. Znašli smo se pred novimi nalogami, ki jih nismo pričakovali, vendar lahko rečemo, da so tudi Slovenci po svetu, marsikje prav na pobudo voditeljev SSS, pomagali vzbujati zanimanje široke svetovne javnosti za Slovenijo in predvsem simpatijo do te male srednjeevropske države. To je bila emincnlna mdoga Kongresa, ki je s tem zadel izčrpavati ciklus osnovnih nalog, ki si jih je zadal"... Nova vizija Kongresa je opustitev dosedanje poti bolj ali manj masovne organizacije in prehod k načrtovanemu sektorialnemu delu, ki je za tako organizacijo in za tak program osnova (Torej govori Bojan Brezigar o tem, da množičnost v SSK ni prvobitnega pomena o čemer je kasneje na seji govorila tudi Spomenka Hribar, predsednica Konference za Slovenijo, kije dejala, da naj bi se Kongres razvijal v smislu neke kvalitete, povezovanja posameznih ljudi, ki so pripravljeni za slovenski narod nekaj narediti, tudi raznih strokovnjakkov na določenih področjih, začetna masovnost pa je bila le potrebna, da se je med Slovenci po svetu vzbudila zavest pripadnosti enemu narodu). Bojan Brezigar pa je na koncu svojega govora še dejal: "Danes nas mora zdruicvati skrb za naSo državo; opustimo torej druga vprašanja, ne ozirajmo se toliko v preteklost, s katero naj se ukvarjajo predvsem zgodovinarji, skrbimo predvsem za življenje, kije pred nami. Ustvarjajmo ga na sodelovanju in ne na sovraštvu, v sodelovanju iščimo novo vlogo SSK, nove organizacije za novo Slovenijo, Združimo sile, se zlasti tiste sile, ki jih Slovenija danes krvavo potrebuje. Tako bomo resnično opravili svojo narodnostno dolžnost. Tudi tu Kongres noče biti klobuk nad ničemer, zeli biti le omizje, h kateremu je prav vsakdo povabljen. Vsak s svojo osebnostjo in s svojim prepričanjem, vendar vsi skup;ij z voljo, da poiščemo in najdemo to, kar nas združuje Tudi kasneje je bilo na seji poudarjeno, da Kongres nc ileli biti KROVNA organizacija, besede se je treba izogibati, jo spremeniti v POVEZOVALNA. Torej SSK in vse njene konference po svetu naj bodo P0VE20VALNI3 organizacije. Pod 7. točko dnevnega reda so podali svoja poročila predsedniki konferenc. - NEMČIJA: poročali so, da se strinjajo, da naj bi bila glavna naloga Kongresa združevalna in povezovalna, saj v Nemčiji Slovenci živijo nepovezano in skregano. Za svoj uspeh si štejejo, tla se do 20. nov. 1991, sestanejo predstavniki vseh slovenskih organizacij. Namen tega srečanja pa je (bil) da v odkritosrčnem pogovoru pošteno ocenijo delo in medsebojne odnose. Razlike med njimi so velike, a mislijo, da je treba prihodnosti dati možnost. - VHLlKA BRITANIJA: konferenca jo v svojem poročilu predvsem govorila o resoluciji o domobrancih, ki je bila sporna in, ki so jo objavila nekatere glasila, med drugim tudi DRUŽINA a je v resnici 3e ne bi smeli objaviti, saj je nastal sjior pri preštevanju glasov za ali proti tej resoluciji. tft&Vetli&Q Pismo - FUR L ANI J A JULIJSKA KRAJINA: poroda predvsem o značilnosti svojega prostora in ravi, da so gotovo med naj hol j organiziranimi področji slovenstva izven matične Republike Slovenije: razvito gospodarstvo, bančništvo, organizirano šolstvo, lisk z dnevnikom, radije, kultu m i mi institucijami (S S gledali Išče Trst, Glasbena Matica. Narodna in študijska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut, Tržaška in katoliška knjigarna, Kulturna domovina in Katoliški dom. Predvsem pa je zelo razvito politično strukturi ranjc. Poudarjajo lud i nujnost povezovanja in sodelovanja konferenc, - KONFERENCA ZA SLOVENIJO: poroča, da so opremili "Slovenski dom" v Ljubljani in vanj preseli i i TV firmo LIBRA, ki bo delovala in že deluje predvsem v smeri medijskega predstavljanja Republike Slovenije in to predvsem preko CNN, kasneje pa bo na medijski TV ravni povezovala Slovence iz tujine z domovino CT V predstavitve življenja in dela naših ljudi po svetu, v zamejstvu, arhiviranje pričevanj, kulture itd. Slovencev po svetu). Na novo vzpostavljajo časopis SLOVENSKI SVET. Marketinska služba še naprej išče sponzoijc Konference, da bi ohranili čim večjo ekonomsko samostojnost. Začeli so s KULTURNIMI PRIREDITVAMI v prostorih Konfcrcnce na Cankarjevi 1, zato, da bi bila Konferenca in s tem tudi SSK prisoten v kulturnem in družbenem življenju, Sirijo idejo SSK po Sloveniji, v Murski Soboti bo n.pr. v kratkem ustanovljena področna konferenca (že zdaj imajo 120 članov). - AVSTRIJSKA KONFERENCA: poroča o demonstracijah in drugih akcijah za Slovenijo. Govorijo o kulturnem večeru na katerem so sodelovali vsi vidnejši slovenski in nemški dunajski umetniki. V Avstriji je bil prisoten na kulturnem večeru, ki gaje pripravila Konferenca za Avstrijo celo kulturni minister dr. Erhard BuŠek. - KOROŠKA KONFERENCA: je izdala brosuro-prcgled narodnostne strukture koroških Slovencev, soorganizirala demonstracije v Celovcu, pisala in razpošiljala resolucije za priznanje Slovenije ter zbirala denarno pomoč za Slovenijo. V imenu Konference za ARGENTINO je poslal poročilo predsednik Zed i njene Slovenije Tine Vi vod. Izrekel je nekaj kritik na obravnavo resoluciij na SSK 27. junija 91. Dr. France Habjan je v imenu KANADSKEGA kongresa, kot njegov predsednik, poročal o nesporazumu okrog resolucije o domobrancih. Konferenco ŠVICE bodo poskusali organizirati s pomočjo patra, ki deluje pri katoliški misiji v Zuerichu, poročevalec Dimnik je dejal, da so tam Slovenci bolj aktivni pri individualnih akcijah. O dogajanjih v Sloveniji so informirali medije in kljub bojkotu in nasprotovanju srbskega lobija vzbudili interes. Organizirali so vec srečanj s političnimi osebnostmi in zbirali denar, za kar so bili deležni zahvale zunanjega ministra RS. O AVSTRALSKI SLOVENSKI KONFERENCI je poročal Alfred Breznik in dejal, da je napad na Slovenijo Slovence v Avstraliji zelo prizadeL Svoje delovanje so osredotočili L pomoč Sloveniji po napadu, 2. prizadevanje, da bi Avstralija priznala Slovenijo in 3. gospodarski aspekt. Zbiranje denarja in ustanovitev združenja gospodarstvenikov, kije bilo predstavljeno že na SSK junija 91. Svetu tega združenja predseduje Dušan Lajovic, za direktoija biroja v Ljubljani pa je imenovan dr. Boris Cizelj. Slovenci v Avstraliji so organizirali tudi nekaj demonstracij, organizirali tiskovne konference in obiske pri politikih, tako da bi Avstralci in drugi čim bolj spoznali Slovenijo. - ZDA-pred stavni k ZDA je na seji govoril o tem, da bi bilo najbolje ko bi vska slovenska organizacija imenovala svojega zastopnika, ki bi bil clan Konference z ZDA, Kongresna jedra so trenutno v Chicagu, Clevelandu, Washingtonu in New Zorku, pridružuje se iudi Minncssota, zapadna obala pa je se neobdelana. Omenja tudi obisk v Avstralijo, ki ga načrtuje. Poroča o reagiranju Slovencev v času vojne v Sloveniji in o njihovih prizadevanjih, da bi bila Slovenija priznana! Vršili so pritisk na senat in kongresnike, na Belo hišo intd. V ZDA se pripravljajo na izdajo WHO IS WHO Slovencev v Ameriki. Bojan Brezigar poroča, da bo poslana prošnja SSK za včianjenje v Organizacijo združenih narodov. Tudi prediog ASK, da bi se SSK včlanil v Amnesty International je nalete! na podporo in Brezigar svetuje naj ASK formulira predlog, ki bi ga dali na dnevni red prihodnje seje. Alfred Breznik je se predlagal, da bi SSK posegel zato, da bi se letalska družba Adria Airways preimenovala v Slovenian Airways. * * * Na seji glavnega odbora SSK govorijo tudi o gonji, ki so jo na Koroškem začeli proti Slovencem zaradi knežjega kamna na slovenskih plačilnih bonih. Sloveniji očitajo, da si želi prisvojiti Koroško, Dajo predlog da se s tem v zvezi sprejme posebna resolucija. 28 tffevem&p Pit>mo * * * Govorijo o spremembi zakona o državljanstvu. Ustanovi naj se |x>sebna komisija. * * * Pritožujejo se na govorice, da bi se Ministrstvo za Slovence po svetu ukinilo in so mnenja, da Slovenija s tem kaže mačehovski odnos do svojih izseljencev. Tudi o tem bo razpravljala posebna komisija. * # # Predlagajo, da bi posamezne konference izdale zbornike in imenik z raznimi naslovi. (S,G, To je pripravila za SSK junija 91 edino naša ASK. naši Zborniki so bili po pričevanju udeležencev Kongresa zelo popularni in iskani tako, da so jih morali takrat v Sloveniji Se ponatisniti). + + * Breznik je povedal, da so v Avstraliji glede velikih oddaljenosti organizirani Slovenski narodni s vel i po regijah - ASK jih povezuje. Tudi obveščanje je dobro preko glasila ASK SLOVENSKO PISMO, ki ga uredništvo pošilja vsem konferencam po svetu, * * * Predlagajo naj bi tudi druge konference izdajale kakšne okrožnice in jih pošiljale konferencam po svetu. * * * Predloženo je, da se posreduje pri ministru za infomiiranje naj bi vse konference po svetu prejemale informacije v zvezi s Slovenijo (tajništvo ASK jih sprejema potom Slovenskega informacijskega urada v Sydneyu, ki ga vodi Alfred Breinik), * * * Z obžalovanjem (Bern i k) ugotavlja ambvivalenten in folkloren odnos Slovenske izseljenske malice do izseljencev, ki so zanjo večkrat dobra dekoracija, niso pa dobrodošli, ko bi s svojimi predlogi radi sodelovali pri določenih odločitvah. * * * Predlagajo posiovno-poklicni imenik Slovencev po svetu. Poslovni imenik Slovenije PJRS je tik pred izidom. * * * Govorili so o škodi, ki jo je Slovenija utrpela v turizmu. Dejali so, da mora biti turistična usluga kvalitetna in ni niti pozabiti na ekološki efekt. Dei se napake ne bi ponavljale je predloženo, da bi turistični operaterji iz tujine posredovali svoje izkušnje. Habjan je dejal, da v Kanadi ie prejemajo turistični prospekt iz Slovenije, Dr. Boris Cizelj je predstavil pobudo ASK na področju gospodarstva, VeČina pohvali Avstralijo in ji čestita k tako dobri ideji tako imenovanega Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev, ki mu je sicer dalo vso podporo tudi zunanje ministrstvo Slovenije. Združenje naj bi delovalo v povezavi s SSK. Ta projekt je v Canbem že tudi uradno prijavljen. * * * V letu 1992 naj bi se srečali turistični operaceiji ob istem času, ko bo seja glavnega odbora SSK, * * * Pripravi naj se resolucija o knežjem kamnu, v kateri naj bo pripomba, daje kamen simbol Slovencev, Slovenske države in demokratičnosti ter SSK. * * * Razpravljali so se o ugovoru na resolucijo o domobrancih, ces da na komisiji za dokumente na SSK v Ljuljani 27, junija ni bila izglasovana soglasno. V zapisniku je namreč prišlo do napake pri preštevanju glasov, sporen pa je bil tudi prvoten tekst. Resolucija naj se sicer objavi v medijih a naj se doda daje sporna, • * • Prosimo SNS-je, da izvlečke iz zapisnika glavnega odbora SSK dajo na svoj dnevni red in se t njimi seznanijo. Celoten zapisnik pa je na razpolago pri tajništvu ASK. * * * Ker menimo, da jc v zapisniku precej zanimivosti o delu konferenc oz, ostalih Slovencev po svetu predlagamo, da sc z njegovo vsebino seznanijo tudi poslušalci radijskih oddaj po vsej Avstraliji. Stanka GREG OR JČ tmmmmam ifč&v&ii&č Pismo RESOLUCIJA O DOMOBRANSTVU - SPREJETI PREDLOG V skrbi pomiritev v slovenski družbi in spravo v narodnem obccstvu, upoštevajoč nujnost, da mora biti vsem Slovencem vrnjena domovina 7 vsemi pravicami in častmi. Svetovni Slovenski Kongres verjame, da so slovenski domobranci izhajali iz domoljubnih nagibov kolikor so se po vesti upirali revoluciji, ki je predstavljala prevrat temeljnih, osebnih in družbenih vrednot. Verjame, da sta bila njihov nagib in namen legitimna in je torej oznaka narodna izdajstva krivična. 30 Naš dodatek iz SLOVENCA MINISTER DR. RAJKO PiRNAT O MOŽNOSTI POPRAVLJANJA KRIVIČNIH SODB Obnovitev povojnih procesov? v zvezi L pisanjem, ki ga ¡jnšiljiijo razfifha združenja ta obnovitev povojnih protesov.ki jih m-kni l-lt i imenujejo proi i delavske. je minister za pravosodje m upravo Jr, Kajko ¡'irnaL nic piHimvmpr?soja le listih octiočb. ki bno 9 iz Avstrije in Madžarske in iS izseljencev, v Slover^ji pa je tudi 9 sicer že zaposlenih slovenskih zamejskih učile^ev, ki Se pri ruu dopolnilno izobražujejo samo za krajši čas, natu pa se odpravljaj« naz^j v svoje skupnosti. i ljubosumno paziti na SVojo avtonomijo. Tako k« I utirro Židovski kongres, lahko vsak trenutek konstruktivno podpira ali kritizira državo, nc snie pa pasli | v politično ali finančno odvisnost od nje,« Dr. Janeza Dularja z odprtimi rokami sprejemajo predvojni in povojni izseljenci, saj predstavlja pravzaprav prvo resnično nepolitično osebnost, ia-dolženo za stike z vsemi slovenskimi izseljenci, ne ' glede na njihovo (politično) preteklost, Nekaj zadržkov jc mogoče čutiti It pri izseljencih, ki so bili dolgo pod vplivom projugcslovanske propagande I veleposlaništev propadle SFRJ, Med pogovorom z dr, Dolarjem je beseda nane-I sla tudi na vlogo Slovenske izseljenske matice: »Tn organizacija se sicer prenavlja in je deklarauvno priznala napake iz preieklosti, vendar samo to nt | dovolj. Nakopičenega nezaupanja med i zscljenci ni ' mogoče kar tako izbrisati, zato se mi idi. da so , poteze današnje Matice, kljub morda dobrim name-I nom, nekoliko prepočasne in prenerodne.« Minister m Slovence p« svetli dr. Janez Dukr ima ' svfljo pisarno v Gregorčičevi ulid 27 v LjnNjanL SLOVENEC ASHLEY STREET CELLARS 82a Ashley Street West Footscraj Tel: 687 5543 For ail your Wines and Spirits al Discount Price See Frank- Lots of Continental ivndies of Issuers & Spirit* available 32 tff&i'e/nftp Pi into MINISTRSTVO ZA SLOVENIAN INFORMATION OFFICE ZUN AN J E Z A DE VE p,0,00X188. COOGEE NSW 2034 R SLOVENIJE A U STR ALI A NAVODILO ZA IZDAJANJE POTNIH LISTOV DRŽAVLJANOM REPUBLiKE SLOVENIJE V TUJINI Osnova za izdajanj« slovanskih potnih listov je Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. J/91). 1. Sprejemanje vlog za izdajo slovenskega potnega lista - ugotovitev identitete, - izpolnjena vloga na predpisanem obrazcu - 2 fotografiji, velikosti 3,5 x 4,5 cm (kažejo pravo podobo), - izpisek iz rojstne matične knjige, če je oseba rojena v tujini in izpisek iz poročne matične knjige, če se je oseba poročila v tujini, - potrdilo o vplačilu takse (taksa za polni list, cena obrazca potnega lista in vloge na račun št. 18991, ULZ 700 500 00 Bayerische Lan des ban k, Girozentrale, München- za Banko Slovenije- Ljubljana (konzularna taksa) ali na račun 8KB banke d.d. Ljubljana pri eni od svetovnih bank po priloženem Spisku (konzularna taksa), V primeru suma, da prosilec ni slovenski državljan, predstavništvo v soglasju s prosilcem, da ne bi prišlo do kasnejših zapletov — zavrnitve izdaje potnega lista, po faxu zaprosi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (fax šl, 61/221 909) za preveritev državljanstva. 2. Nadaljni postopek - zbratie vloge z vsemi dokumenti predstavništvo pošlje na Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Gregorčičeva 25, Ljubljana ali po dogovoru slovenskemu biroju, pooblaščencu v do lični državi; - v čim krajšem možnem času (cea 10-15 dni) bo pristojni organ v Republiki Sloveniji posredoval predstavništvu izdelane potne liste; - prosilec dvigne slovenski polni list na predstavništvu, kjer je vložil prošnjo. 3. Konzularne takse za izdajo slovenskih potnih listov slovenskim državljanom v tu i i ni: v Avstriji 800 ATS V ZR Nemčiji 120 DEM V ZDA 70 USD V Franciji 370 FRF Na Švedskem 350 SEK V Švici 110 CHF Na Danskem 450 DKK V Veliki Britaniji 35 GBP V Kanadi 80 CAD V Italiji 80.000 tTL Na Japonskem 7.400 JPY V Avstraliji 90AU1J V ne naveden ih državah se plača taksa v pni liv rednosti dojične države za 70 USD, REPUBLIKA SLOVENIJA POTNI LIST JJ MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE R SLOVENIJE POSTOPEK v DKP Republike Slovenije v tujini za pridobitev državljanstva Republike Slovenije Zakonski predpisi: - zakon o državljanstvu RS (Ur.!. RS J 1/91). - zakon 0 tujcih (Ur.I, RS I 1/91) - začasno navodilo za izvajanje nalog DPK RS s področja upravnih notranjih zadev Upravičenci: Državljanstvo Republike Slovenije lahko dobi: - tujec, ki živi v Sloveniji 10 let, od tega 5 let neposredno pred vložitvijo prošnje (10,člen Zakona o državljanstvu RS), - slovenski izseljenec, ki živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto (tudi oseba, ki se je poročila z držav— Ijanom RS) neposredno pred vložitvijo prošnje za državljanstvo (12.člen Zakona o državljanstvu RS), - oseba kateri je bilo odvzeto državljanstvo, če do 25.6,1992 vloži zahtevek (41.člen Zakona o državljanstvu RS) in - tujec, če to koristi državi pa predhodno ne živi v Sloveniji (13.člen Zakona o državljanstvu RS). Postopek za pridobitev državljanstva: Slovenski izseljenci, ki živijo v tujini in si želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije ne da bi predhodno živeli v Sloveniji, naslovijo Ministrstvu za notranje zadeve: - prošnjo za izredno naturalizacijo- podpis overi z "Apostille", - izčrpen življenjepis z opisom vseh okoliščin, ki zadevajo prosilca in njegovo družino (državljanstvo, zakonca, otrok, ali imajo namen naseliti se v Sloveniji, njihovo zadnje prebivališče v Sloveniji, itd.), - na vesli je treba razlog zaradi katerega oseba želi imeti državljanstvo Republike Slovenije (dvojno državljanstvo), - predložiti je treba potrdilo o nekaznovanju, - predložiti je treba potrdilo o eksistenci (trajen vir preživljanja in stanovanje), - predložiti je treba priporočilo izseljeniškega društva oz.S Jo venske izseljenske matice. - plača takso: Vse dokaze zainteresirana oseba dostavi Ministrstvu za zunanje zadeve, Ljubljana, Gregorčičeva 25. Radi lažjega kontaktiranja in iskanja eventuelnih dopolnilnih podatkov je priporočljivo da izseljenec-prosilec pooblasti osebo, ki živi v Sloveniji, da ga zastopa v postopku pridobitve državljanstva. ROK do 24. JUNIJA 92 34 Ceven d(p VUmo REPUBLIKA SLOV ENI IA Ministrstvo za zunanje zadeve Konzularni oddelek S te v; 921-92-1127/92 Ljubljana, 2. april 1992 ZADEVA: INFORMACIJA V ZVEZI Z DRŽAVL.l ANSKIM STATUSOM IN PODATKI O OSEBAH, KI JIM JL PRENEHALO DRŽAVLJANSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Z ODVZEMOM ALI ODSOTNOSTJO Zaradi povečanega povpraševanja oseb .s stalnim prebivališčem izven Republike Slo veni ije v zvezi z njihovim državljanskim statusom, pošilja Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije natančno pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve R Slovcniijc: Slovenski izseljenci, ki so imeli "jugoslovansko" državljanstvo, so imeli tudi slovensko državljanstvo, saj i o-to obstaja od 28.08,1945. Ce jim jugoslovansko in slovensko državljanstvo nista prenehala z odvzemom, odsotnostjo ali odpustom na lastno prošnjo, so še vedno slovenski državljani, saj jo o prenehanju državljanstva na navedenih osnovah morala biti izdana odločba. Da bi to ugotovili, je treba napisati vlogo za ugotovitev državljanstva, v kateri je potrebno navesti osebne podatke (priimek in ime, datum in kraj rojstva) in zadnje prebivališče v Sloveniji pred odhodom v tujino. Isto velja za osebe, ki so bile 28.08.1945 mladoletne ali rojene po tem datumu, ki morajo poleg gornjih poda tko v na vesti tudi podatk c svoj i h starš i h. Osebe, ki so bile pred 06.04.1941 v javnih službi, morajo navesti tudi zadnje mesto službovanja, saj so bile tam domovinsko pristojne, da želijo ugotovitev državljanstva. Vlogo je potrebno oddati na uradnem diplomatsko-konzulamem predstavništvu RS v tujini, če pa tega ni, jo je potrebno poslati neposredno Ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije. Osebe, ki jim je bila izdana odločba o odvzemu državljanstva ali o prenehanju državljanstva z odsotnostjo, lahko do 25.06.1992 zaprosijo za ponovno pridobitev državljanstva RS. Če s tem niso bile seznanjene, lahko v zahtevku za ugotovitev državljanstva postavijo tudi zahtevo za ponovno pridobitev državljanstva RS, če bi se ugotovilo, da jim je državljanstvo prenehalo z odsotnostjo ali z odvzemom. r, ^ ^ urejanje teh zadev lahko dajo pisno pooblastilo sorodniku ali znancu v Sloveniji, Pooblasnla m potrebno oveijati. Prav tako je Ministrstvo za zunanje zadeve RS s soglasjem Ministrstva za notranje zadeve RS poslalo v uporabo uradnim diplomatsko konzularnim pred štavn i šivom Republike Slovenije v tujini fotokopijo abecednega seznama oseb, ki jim je bilo državljanstvo RS odvzeto in osebe, ki jim je državljanstvo LR Slovenije prenehalo z odsotnostjo, ob ustrezni zagotovitvi varstva osebnih podatkov. Slovenski izseljenci se lahko za pojasnilo o morebitnem odvzemu državljanstva ali o izgubi državljanstva z odsotnostjo neposredno obrnejo na Ministrstvo za notranje zadeve RS Te podatke lahko od MNZ zahtevajo tudi po tclefaxu {štev. 221 -119), le to pa je dalo zagotovilo da bo zainteresiranim strankam posredovalo odgovor v roku sedmih dni, lahko tudi po telefaxu, če bodo navedeni vsi potrebni podatki. Zato naj vse zainteresirane osebe pri diplomatsko - konzularnih predstavništvih R Slovenije v tuj i ni čimprej (rok 25.06.1992), vložijo vlogo za ponovno pridobitev državljanstva RS, z zgoraj navedenimi podatki. Morebitna potrebna dopolnitev vloge se bo urejala naknadno. Ce v državi, kjer zainteresirana oseba prebiva, še ni uradnega diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije, se lahko vloga posije neposredno na Ministrstvo za notranje zadeve Republlike Slovenije. Vlasta Valcnčič-Pclikan REPUBLIŠKA PODSEKRETARKA V vednost: - vsem DKP RS v tujini * vsem pooblaščencem MZZ RS in kontaktnim osebam v mjini NASLOV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE-KIDRIČEVA 2, LJUBLJANA, SLOVENIJA 25 G 0 S P 0 D A S T V 0 LJUBLJANA BUREAU OPENS The Association's Ljubljana Director Dr. Boris Ci/elj has opened the Ljubljana office at Cankaijeva 1, Ljubljana. The executive of I Itc Slovenian World Conference has kindly made office and meeting space available to us. Tlie mailing address is; Director 1ASDP/MZRPS Cankaijcva 1/4 Ljubljana Republic of Slovenia Tel: (33 61) 219 509, 216 722 Fax: (38 61) 222 125 A BUSY PROGRAM OF VISITS Dr. Ci/clj has begun a busy shcdule of visits to official and private organisations!n order lo infoim and attract interest and support in the new organisation. GovcmmentMinisters contacted include the Deputy Prime Minister, Ministers for Foreign Affairs .Science and Technology and for Slovenians Living Abroad, Officials visited include heads of Chamber of Economy, World Trade Centre. Agency For Privatisation, Centre for International Cooperation and Development, Parliamentary and Party offices, Ljubljana Chamber of Economy and Slovenian Tourist Office. All wen; unanimous in their support Tor the IASDP. FOREIGN MINISTRY LENDS ITS SUPPORT 'Hie Slovenian Foreign Ministry has written to al Slovenian Government representativca round the world to inform ihcm of the formation of the IASDP and to request tliem to provide all possible assistance, support and encouragement Tor the Association and ilsmcmbers. SLOVENIAN BUSINESS CONFERENCE - MAY 1992 A Migrant Slovenian Business Conference will be held on I and 2 June 1992 at Bled .Slovenia, The conference will draw together business people from all over the world and will focus on the opportunities opening up in the region. The conference will coincide with The Year of Slovenian Tourism 1992. The inaugural session of the IASDP International Conference will be held in Ljubljana just prior to the Business Conference, Members should keep these dates in mind if they are intending to travel to Europe anoimd that time, PUBLICITY FOR THE IASDP The interest created in the new organisation lias been reflected in the ptess coverage in Slovenia. Dr. Ci^elj has held a number or interviews with Slovenian newspapers, radio and television. lite Director will contribute on a regular basis to the new English language monthly "Slovenian Business Report" BUSINESS GROUPS IN OTHER COUNTRIES At a recent meeting in Ccljc or the Slovenian Wolrd Conference at which delegates from 7 European and Amcricn countris attended. Dr. Cizellj held discussions with representatives regarding dtc establishment oT chapters in oilier countries. This was followed up by visits to neighbouring countries. In the latest devclpCi ngrccct was signed on the 8 tit of January 1992 in Gorizia, Italy, covering cooperation lietween die Regional Union of Slovenian Businessmen in the Italian region of Julia and Vcncto (widt over 1100 members). This agreement bestows Associate Membership of the IASDP on members of the Union. Negotiations ate currently underway for similar agreements with organisations in Argentina and Canada. 36 iffovetu&g 'PUwo i a s~d p VABILO Ob prvi obletnici slovenske samostojnosti vas vabimo na poslovno konferenco SLO VEN/;* - VAŠ PARTNER, ki bo od 21. do 2 junij* na Bledu. Organizator poslovne konference je Mednarodno združenje slovenski razvojni partneiji, v sodelovanju s slovenskimi gospodarskimi zvezami iz Italije ter Avstrije in pod pokroviteljstvom Svetovnega slovenskega kongresa, slovenske vlada ter Gospodarske zborni« Slovenije. Z organizacijo konferenca bomo: • predstavili okrng 250 kvalitetnih razvojnih projektov in poslovnih pobud v Sloveniji; • omogočili razgovore o možnih trgovinskih poslih s Slovenijo; • omogočili srečanja in oglede izbranih podjetij, oz. objektov in lokacij po občinah v Sloveniji; • zagotovili avtentične informacije s strani slovenske vlade o ust vajenih pogorih in načrtovanih ukrepih v Republiki Sloveniji glede gospodarskega razvoja, tujih vlaganj in lastninske zakonedaje; • zbrali in posredovati vasa pričakovanja in zahteve glede sodelovanja v gospodarskem razvoju Slovenije. Delovna jezika konference sta slovenščina in angleščina. Vabimo vas tudi, da s seboj pripeljete svoje poštovne prijatelje. V prostem času, in za vašo druži no, ko boste vi na konferenci, bomo organizirali kulturno zabavne prireditve in izlete po Sloveniji. UDELEŽENCI KONFERENCE Na Lej doslej naj večji poslovni konferenci v samostojni Sloveniji, bo predvidoma sodelovalo 300 lujih in 150 domačih udeležencev, ki bodo imeli izjemno priložnost,spoznati konkretne pogoje Za obojestransko koristno poslovno in strokov-no sodelovanje. Na konferenco vabimo predstavnike številnih mednarodnih organizacij, ki financirajo in tehnično pomagajo v realizaciji razvojnih projektov, od Svetovne banke in mednarodne finančne korporjcije, do specializiranih organizacij OZN ler tropskih institucij in brgmbiacij v okviru Alpe Jadran PROGRAM 21 .Junij Prihod udeležencev in nameslitev v hotelih. 12.00-1S.00 [zle! V Bohinj S piknikom in kulturnim programom 20.D0-22.00 Sprejem za vse udeležence prireja slo- venska vlada POSLOVNA KONFERENCA SLOVENIJA - VAŠ PARTNER BLED 21 DO 23. j UM I j 1992 22,junij 10.00-12.00 Pokroviiel j "Slo Venija med danes m jut ri* D.S.Lajovic "MZSKP in razvoj Republiki Slovenije' Slovenska deželna gospodarska zveza 'Zamejski Stovenci-partnerji u razvoju Republike Slovenije" B.Brezigar 'Vloga Svetovnega slovenskega kongresa a razvoju Republike Slovenije* dr.A.Ocvirk "Sfouznijji val partner ■ ekonomski itt pravni pogoji sodelovanja* 14.00-H.30 F.Horvat "Pori mdaljntga gospodarskega raivoja Slovenije' 14.30-15.30 Razprava 15.30-18.30 Gospodarska zbornica Slovenije 'Stanji rn razvojne ptrtyeklive posameznih pJflne^ slmensktga gospodarstva ter po»udb4 partnerjem po swtn* lil.30*li?.00 Sprejem zaključkov in priporočil konfe- rence 23-do 27. junij Individualni razgovori in obiski udeležen« v poslovne konferenci- po podjetjih in občinah po Sloveniji (po predhodnem izboru in v organizaciji __ Biroja MZRPj.__ CENIK (v USS)_ Kotizacija: do 30. aprila po 30. aprilu Udeleženec 165 210 Spremljevalec 120 150 V «no kotizacije je vključena organizacija konference, organizacija srečanj s poslovnimi partnerji, objava v zborniku za en projekt, sprejemi, izlet ler piknik in kulturne prireditve. V kolikor želite predstaviti več kol en projekt, je eena za vsak dodatni projekt 50 US$, plačljivo do izida zbornika, oziroma dol junija. Ftolel: enoposleljna dvoposteljna Toplire 67 55 Colf 40 31 Cene vključujejo prenočišče z zajtrkom in turistično takso. Prosimo, da nakažite znesek za kotizacijo in. za hotelsko namestitev na t Ltubljanska banka d.d. Ljubljana Št računa: 501M-620-133-010-70030-53866/32 IASDP - Biro Ljubljana ■ Poslovna konferenca Maj kasneje 14 dni po sprejemu vale prijavni« in vplačila, vam bomo poslali pismeno potrditev. Za odpoved udeležbe do 30. maja vrnemo vplačano kotizacijo. Za odpoved do 14. junija vrnemo 50% vplačanega zneska. Po 14. juniju kotizacija ne vračamo. MZSRP-Biiö Ljuhljanj, Carttaijcva l/tV.ilOCO Ljubljana. SLOVENIJA, (ti.:61 /219-509:216-722 ta t/222-125 GefUralnipoltrovilclj j« PETROL LJubljani ïffovetîtfîp PUmo 37 SLOVENIA — the window of opportunity to Europe Slovenia is emerging as the strategic trade link between western and eastern Europe, and the rest of the world, Slovenia is a springboard into the European Community and a vehicle for access to the former states of the Eastern Bloc. SLOVENIAN BUSINESS Slovenian companies have considerable experience in dealing with both open, free market economies, particularly in western Europe, and those of the former eastern bloc. A number of Slovenian enterprises have for some time been active in the Australian region, and some brands have become household names, the most notable being Gorenje Pacific, Euro and Elan. INTERN ATI ON A L ASSOCIATION OF SLOVENIAN DEVELOPMENT PARTNERS (IASDP) The IASDP is creating opportunities for Australian business to take advantage of the emerging opportunities created by European union and the establishment of markel economies in Eastern Europe. * Slovenia, as a compact nation of high skilled, low cost labour on the E C's doorstep, with fully developed infrastructure and business links firmly established, is of strategic importance to traders, investors and others seeking to be involved in the vital E C market, one destined to become the largest in the world. • Slovenia has close relations with the £ C and in all likelihood will seek membership of the community. The IASDP has been established by Slovenian/Australian business people in Australia and offers membership to anyone wishing to take advantage of these opportunities. The Association, incorporated in the ACT and with the national secretariat located in Canberra, has opened a bureau in Ljubljana, Slovenia's capital city. This office is headed by the former ambassador to Australia, Dr Boris Cizelj, who has excellent qualifications for this pos i t ion. H e h as ex te nsi vo pers o nal c o n t acts in Slovenia, Europe, Australia, United States and with International organisations around the world including the World Bank and UN I DO, This network can be used for the benefit of members wishing to take advantage of it. Through the Ljubljana bureau, similar associations in other countries (USA; Canada, UK, Germany, Italy, France, Switzerland, Austria, Argentina,) are being affiliated with the Australian organisation creating a very widespread business network. MEMBERSHIP There is no restriction on membership; any individual or company seeking to expand business links through the Association is welcome to join. Membership fees are as follows: Corporate Member Joining fee SI 000 Annually $1000 ( firs 1 y ear Î2000) Foundation Member (until end 1992) Joining fee $400 Annually $400 ( first year Î800) Ordinary Member Joining fee $200 Annually $200 ( firs t year S400 ) Associate Member Joining fee $100 Annually $100 (first year S200} Subscription Member (non voting) Annually $50 ( no j oin in g fee J BENEFITS OF MEMBERSHIP ♦ Members will have access to a data bank of information on enterprises in Slovenia. * Members wiil receive a quarterly newsletter detailing economic information on Slovenia, trade opportunities in Slovenia (and in third countries as the network expands), details of investment projects, joint venture possibilities, regulatory changes and other information relevant to business. 38 ifîtbvewJîg 'PUnio Members, other th a n s ubs cri pt ion m embers, will have access to the Ljubljana bureau for research work, consultancy, servicing of trade enquiries, etc., the number of hours of free time available annually varies with the level of membership Corporate members 8 hours Foundation members 8 hours Ordinary Members 2 hours Associate Members 1 hour Members, other than subscription members, will beeligible tos&ek election to the local or national board of the Association. THE WINDOW OF OPPORTUNITY TO EUROPE APPLICATION FORM Name ................................... Address............................ ?IQ .... Tel ............................ Fax .................................. Telex ............................. I hereby apply for ............. membership and endow S Details of business interests: For further information Write or fax to National Secret a rv IAS DP FO Box 2160 Canberra City ACT 2611 Australia Tel/Fax; (06) 288 6115 Contact - John Falez National Secretary (06) 239 2775 New South Wales Dusan Lajovic Tel: (02)604 5133 Fax: (02) 604 0096 Victoria Viktor Baraga Tel: (03) 764 1900 Fax: (03) 764 1461 Queensland Martin Silec Tel: (07) 366 6470 Fax: (07) 366 6470 West Australia John Zadnik Tel: (09) 322 4599 Fax: (09) 461 4777 Ljubljana Office Dr Boris Cizelj IA5DP/MZSRP 61000 Ljubljana Cankarjeva 1/4 Slovenia Tel: [38 61)219509,216722 Fa*: (38 61) 222125 Specialising in all print ready m art work and graphic designs. Vasja Chuck 115 KARINGAL DRIVE. GREENSBORO UGH, 308S TELEPHONE: 434 5768 39 tffoven ó&p $Um& VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE PODPREDSEDNIK Spoštovani, V imenu slovenske vlade in kot predsednik Prireditvenega od* bora za poslovno konferenco "Slovenija - vaS partner" vas iskreno vabim na to pomembno srečanje podjetnikov iz domovine in svela. Posebno vabilo velja slovenskim podjetnikom v svetu in v zamejstvu. Naia mlada država Republika Slovenija je sredi procesa prestrukturiranja in formiranja tržnega gospodarstva in prizadevamo si oblikovali zakonodajo in nove sodobne odnose, kapitalno osnovo, ter vse pogoje, ki so potrebni vaiim in na Jim podjetjem za uspelno sodelovanje. V Sloveniji seveda ne začenjamo iz nič. 2e v prejšnjem obdobju smo bili odprti v svet, večino mednarodnega poslovanja imamo z državami Evropske skupnosti in dobro poznamo države Vzhodne Evrope. Dosegli smoDP na prebivalca čez 5,500 USD, na mnogih področjih delamo s sodobno tehnologijo in imamo odlično zemljepisno lego, ki ekonomsko doslej ni bila ustrezno ovrednotena. Deležni smo razumevanja in podpore mnogih držav, zlasti iz Evropske skupnosti in mednarodnih finančnih organizacij, vključno z Evropsko in Svetovno banko. Republika Slovenijo je doslej priznalo že 54 driav, kar je za nas vzpodbuda in obveza, da obnovimo in razvijemo naSe gospodarstvo skozi nove, obojestransko koristne gospodarske vezi s partnerji v svetu, Pri tem posebej računamo na vas, dragi rojaki. Prireditelji pripravljamo zanimiv program poslovne konference in vani bomo poslali večje Število projektov, z interesom pa pričakujemo tudi vaie projekte in poslovne pobude. Zagotavljamo vam, da bo naia vlada učinkovito pomagala, da se vaje pobude in dogovori uspešno realizirajo. Upam, da se bom lahko junija na Bledu srečal z vami in vašimi poslovnimi prijatelji. Ljubljana, č.marec 1992 dr .Andrej Ocvirk Podpredsednik PRIJAVA POSLOVNIH INTERESOV (prosimo, da izpolnite vprašalnik za vsak projekt posebej) Kratek opis projekt j (proizvoda, tehnologije): Vrtla projekta: O nov proizvodni obrat O uvajanje novega proizvoda □ uporaba obstojefega obrala z spremenjeno ali novo tehnologijo □ prenos tehnologije □ odkup blagovne znamke (fianchising) □ odkup patenta, licence □ svetovanje pri vodenju podjetja □ svetovanja na področju • tehnologije • trženja ■ financ Lokacija projekta: Predvideni s trojki projekta, oz. celotne Investicije: Ponudba proizvodov za prodajo na slovenskim triiJču: Določitev agenta za R. Slovenijo za naslednje proizvode: Interes za uvoz naslednjih proizvodov iz Slovenije: Pripravljenost za prevzem predstavništva za slovensko podjetje: Drugo: Katere sloritve v zvezi s sodelovanjem s Slovenijo potrebujete; G poslovni kontakti □ pravni nasveti in storitve □ trJ.nj analiu D fina ne no svetovanje □ svetovanje pri nepremičninah O drugo Ime podjetja, naslov, telefon, fas: Važe ime in položaj v podjetju: MZSRP-Biro Ljubljana Cankarjeva l/I V 61000 Ljubljana SLOVENIJA IME in PRIIMEK SPREMLJEVALKA/EC NASLOV KRAJ in DRŽAVA FIRMA, FUNKCIJA TEL FAX PRIHOD ODHOD Rezervirajte mi ENO/DVO posteljno sobo za dni v hotel ti TOPLICE GOLF DATUM PODPIS 40 tfCevetitf^p Pismo SLOVENCI - ZNANSTVENIKI in njihov prispevek avstralski skupnosti second skin holds new life A Jozies Paddlc-Ledinek Burns victims with horrific injuries now haw a belter than re of jftcovery as a result of pioneering work ait Morash. Unltmed skin grtwn to order ih the Department of Surgery in itic A] (red Hospital is now saving lta»hi casts wbtch tjniy 5 Cpw years would have hcen ftInl. I'illk'lltS tan be ({¡it'll ¡-rafts of (heir own skin within three wekj, reducing [he risk of infection and ¡dhnhuuing problems with gruii rejcciinn. Over ihc past Eve years, Mrs Joanne PaddJc-¡.erii nek's TiMUcTiiltiire laboratory at tin- Monaih Medical School hus refined and modified a technique which allows virtually unlimited quantities <>!' ^ ^ i r» la grown very rapidly from ait original &mpJe, even if it is contaminated ivith hncieria. 'j'lw ........1 is [iif imh iíkuc culture blxi raían ii: Australia nicoesftilly using (he method, DTicinii^l Iih Kheinwald .Liiíl th'een til IÍI7.Í in hostnn, Mrs foddli> Lcdinek and jflr r assistant, Mr Darid Cruibshank. haw in I lie Veil a hhi per eent siiccl-jj ntle i|i j^rirtviri!; ikiii |nr grafts, evtn from older patients whose vkin cell* grot* nunc slowly than those of a younger person. In the pasi (wo years I hey have bffn able io snppH liit-H.ivin]. gratis lu hospitals in Melbourne, Perth, í^i isth.LjiL- and Adelaide. 11« jervter grew otK ni ihe research wort <■! tin- laboratory. Hwpiials are charged a lei- Ibr malcriats ami to cover wimp til' the l;ilx>Lir riM[%. In nne reevm ease HHl skin cultures - each about lite si/e (if ati audio tiki serte lape-were grown from ;i pieec t>r u it dam aged skin the size of hall a pcatii^e stamp iti only hi d*>i. This represents ilmur ¡i itfmj-fbhl inenraxe in area (see llnratrh Mottmfi for mow details-!. TIlC (MilieuI. who had sttfleiwj Inuris K> fifi |MTCelll III' the body. Suivived, Mrs t'adil le-L.ectiiif k. said, tie pending on the patient's age and extent of the hums. enough cut-lured skin for grafting could lie grown in two to three w^cks, while the paileiti wm kept aJivc with a temporary graft. "The lifc-savifeg l>cnofus .>f the technique arc .............. slit said. "With hums in excess <>! tin per cent of ilitl Imdv yciu cannot use traditional mellicxb: thai is, taking skin From one part of the bodv and grafting ii onto ihe wound. The pioneer in ft litH-ntlmnHf proresi firesenvi the mrfontMyteí fiíji>jfj?h abatte wi mir-shafinl r/firi tirra.il whirh gi:r pigment hi tin■ Mn. tffovensñp Piówo 4t "liveii irwin do lime a ilmior ñ(C. in huí1 h Hi'H'if tasti there's ¡us1 lipi enough -■'till available- lir wcr the wound. Until now, patients liki: this just didn't liave a dmnce. "Skin cannot hi' tniruphity#d from one person «> snoiKcr. Thi' human imunim- system mx.hi rdLtis temporary gialis mien lium iuihtr human dinuirs, h ven dose relatives, "H tli f ji.li i i* i us immune system is suppressed hv the in- of druis, die |>;iLii'iii ihcn Ihtiiiucs liijjliti' tiiI-nerable to opjioniinistic tnfuciinnv Victims of severe burns ean ;ilsn die from dehydration Caused liy massive Huid luss.' sllie utkL "The sooner the paiiem receives a gj^ft grown hi mi i heir i it n skinL iht ík'IUt i heir chances of a Full rcccnci v," Mrs Padtik'-J.cdinek said the lahomtot\ mij %cek Federal fuwttng Knowing skill cultures if us work-hmrl iueivastd to a point where ii vnis ¡ifTucting íjiíht research projects. figure I. Growing skin, saving lives Only a few yean ago, victims of severe burns had little chance of survival; much less making a full recovery. But now a life-saving technique first developed in Boston and refined at Monash is giving them new hope. in February this year a four-year-old boy was brought into a Perth hospital will) horrific bums from the explosive combustion of a foam mattress that bad caught lire as he played with matches in his bed. He had lost most of his skin because of third-degree hums to 06 per cent of his body. Figure 2. F^ure / shows a cross-section of cultured epithelium wtrfc a .Tirtrertire iimi/nr Jo the epidermit from t^icft it Ji«ii Jeriiied, Ffte epirAenai ifteet jApu's n bawl layer, f« Ilir« intermediate layers and upper fuyen of fattened cells, figure 2 shows rj cross-sectimi of normal tfttn. —i "Kadar mi poseg uspe, se mi zdi, kot da se je zgodil majhen čudež iti sem s tem dala maj hen prispevek božjemu stvarstvu,..".^ -Jožica Paddle-Ledinek A tew years ago the hoy would have had little chance oí survival. This time, surgeons removed a two square centimetre patch nf uudamagcd skin from near his groin, and flew it to the tissue culture laboratory Ln the Department of Surgery at (lie Monash Medical School, adjacent to the Alfred Hospital. En an Australian first, the surgeons then [¡raited patches of skin donated by the boy's father onto his body to minimise the massive loss of body fluids and to provide a base for the cultured skin. Just IS days later the boy was grafted with enough patches of cultured skin, grown in Melbourne from his original sample, to cover all the burned areas oí his body - about C-6 square metres- Mrs Paddle-Lcdinek went to Harvard Medical School in Massachusetts three year? ago to discuss the latest developments of die method with one of its originators. Professor Howard Oreen, and to work in his laboratory. During the past two years she and her assistant have grown 1060 (¡rafts -seven square metres in all - for 21 patients. She has even been able to supply skin grafts for two patients, aged K2 and £4, suffering from leg ulcere- One of the refinements that Mrs paddle-Ledinek bas introduced to the technique is the judicious use of antibiotics to eliminate bacterial infection without compromising the overall growth ratc- Thc laboralory is the only one successfully using the technique in Australia. The beauty of the technique is that it allows bunts victims to be given grafts of their own epidermis within less than three weeks. The immune system soon rejects temporary grafts taken from other human donors, even close relatives. The skin is one of the most vital human organs; it ¡S a permeable, two- way membrane that keeps essential fluids in, and keeps out parasites and pathogens like bacteria, fungi and viruses. Tuday. because there is a small but real risk that virus infections can be transmitted in skin giafts. there has been a move away from temporary allografts [the term applied to grafts from persons other than the victim). Skin allografts require the immune system to be suppressed with cyclosporin, leaving the patient vulnerable to opportunistic infections. Unlike some other organ transplant situations, once the cyclosporin treatment is discontinued, the allograft is always refected, The alternative is to use a xenograft - a graft from another species - as a temporary dressing- The preferred xenograft is pigskin: after it is removed it leaves the exposed tissues ready to accept autografts of the epithelium, re generated in large quantities by lissue culture. Before the advent of the Green tissue-culture technique, human skin resisted all efforts to grow for any length of time in tissue culture. After just a few divisions, die keratinocytcs -derived from die basal layer of Ihc skin biopsy - would undergo terminal dilier-entiation. In other words, they would Stop dividing. The technique revolves around the use of special 'nurse' cells called fibroblasts, which provide the right biochcnlr cal environment and a substrate on which koratinocyles are able to grow and divide. Mrs Paddle-ljedinek says the nurse cells are a special line, called mouse 3T3 fibroblasts, 'lite 3T3 fibroblasts are irradiated from coball-EO source at the Peter MeCalEum Cancer Research institute, and undergo genctic changes that prevent them from dividing. 42 tfffevetw&g 'Pi m jo When the cultured skin is grafted back on lo the patient, specialised while celts from (he immune system -called Langcrhans' cells and T-cells -migrate from the wound bed and re-colonise I he jirafc, re-establishing die new skin as the front line of the immune system Another specialised cell type, the melanocytes (which secrete the anti-sunburn pigment melanin) survive the euliuring process and regenerate with the new epidermis so chat ihc cultured skin retains its original pigmentation. This was demonstrated in when a badly burnt young Aboriginal child received cultured grafts. in (he case of the Ferth boy treated ractndy, five of the 100 flasks of cultured epithelium have been kept at the Mpnash Medical School laboratory, froien in liquid nitrogen, to provide a basis for further skin culture growth-Over the next few years, the boy will require more skin grafts and perhaps cosmetic surgery, In tips way, (he culture process can supply unlimited amounts of skin to complete the patient's recovery. Mrs Paddlc-Ledinek pointed out dial Cultured skin grafts had also been used successfully in other Situations, such as after the excision of a giant birthmark that covered per cent of die body Of a fivt-monlh-old child. The fibroblasts form a layer in the flattened culture bottle, and secrete large amounts of gnowih hormones and eel I-division agents called mitogens, which stimulate proliferation of human keralinOCylcs in the culture medium. The mouse fibroblasts also secrete a protein that deceives the human ker-alinocytes into believing (hat they are growing on a human dermis (the tissue immediately beneath the epidermis) so (hat they spread out id a sheet The medium in which the skin is grown contains a complex of nutrients, including foetal calf serum. Epidermal Growth factor (£GF) and also tiny quantities of cholera toxin. The ECF increases (hp culture lifedme torn SO to ISO generations, whilst the cholera lown increases (he growth rate. Depending on the age of the pa-Uent. the cells will double in area in about 24 hours. The growing ker-atinocytes can then be subcuttured many times. Ultimately, the cultures are allowed to form layers of cells, but it is only (he bottom layer which continues lo divide. This layered Culture is similar to the original epidermis, except (hat it lacks hair follicles, sweat glands and seba-ccous glands (these glands are formed in the skin not long after conception, and cannot be regenerated from kcr-atinocytes). -:— <0 Ul to Ul m vi Uj RESEARCH Life-saving skin grafts uncovered lužica Paddle-Ledtnek, kdo v nasi skupnosti je ne pozna? Prijazna, vedno nasmejana in pripravljena pomagati. kje r je pot re -bno. V zgornji rep or ta/i iz časopisu MONTAGE . smo jo spoznali iz druge plati, ki nam je bolj nepoznana. Marsikdo se nam je bolj nepoznana. Marsikdo se še spominja, daje več let učila maturante slovenščine na "University High School". Zu resnim znanstvenim delom in poučevanjem slovenščine pa se skriva tudi dobra žena in skrbna mati dveh ljubkih Otrok— Paula in Alenke. Tudi v njima so darovi, ki jih ne skrivata , temveč sta vedno pripravljena popestriti naše prireditve, se p ose hej s Slomškovo solo in SNSom, Spoštovana ga.Jožica, zahvaljujemo se Vam, da smo luh k o na vas ponosni in vas sp oš tujemu. 1'aul in .1/i'ntij ([rt ent od prireditvi- If A'eitf. (prvi z leve Paul. zadnja Alenka) Reportaža je povzeta po časopisu Monash University- MONTAGE. tff&muh Pumo 43 PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Draga Starka, Cospod Kodre piše v svojem pismu, da ga spreleti groza, ki dar nekdo napada peterokrako zvezdo na slovenski (zdaj bivši) zastavi in da ima [udi Caltest tako zvezdo, pa je nihče tli napada, Morda si Cel te* predstavlja, da napaja njihov bencin prometna vozila vseli petih cclin. Mnogo ljudem pa pomeni rdeča zvezda kri, ki so jo boljSe. viifce revolucije piclllc po vsem svetu. Socialistom, kot pravi tudi g, Kodre, predstavlja zvezda željo, da vrinejo svojo revolucijo vsemu svetu, po vseh petih konti nen-tih. Ta zvezda je prinesla zatiranje, izkoriščanje, ječe, izgnanstvo in smrt jO milijonom , samo v bivši Sovjetski zvezi. Spreleti g, Kodnela groza za Id? Sc mar spomni na tisoče politih v Kampu£iji. Kitajskem, Madžarskem, Ceikoslovaiki, Južni Ameriki in če kje1.' Sc morda spomni dvanajst tisoč pobitih Slovencev po vojni? Se morda spomni, zakaj smo morali bežati tudi mi iz naše lepe Slovenije? Me, g. Kodre ta je groza, kei bo zvezda izginila iz slovenske ustave. Rusi so sami vrgli ta madež s svoje zaiiave, če več, sovjetsko zastavo so vrgli v koj, Izginila je iz vseh biviih komunističnih zastav, le g. Kodre si jo želi na naii. slovenski zastavi. Sevetla je Caltexova ostala, toda zalo, ker nas ne spominja na smrt. Tudi Hitler je ustanovil socialistično stranko, čeravno je imela pridevek nacionil-socialističtia. Stalin in Tito sta se Šopirila s socializmom, G. Kodre pravi, da je beseda socializem isto kot ljubezen do ljudi, da je tovarištvo itd. Smešno! Vsi ti 'socialisti1 so pobili opozicijo, ko so prišli na oblast. Je to ljubezen do ljudi? Je Kočevski Rog posledica take ljubezni? So morda Teli-hatje? Slovenci smo postali enotni prav zato, ker smo se uprli tej socialistični ljubezni. Socializem, po razlagi g. Kodre ta, naj bi pomenil ljubezen, ki bi jo predstavljala rdeča zvezda, Zvezda se je obdržala samo nekaj desetletij in to z nasiljem. Križ, simbol resnične ljubezni, pa sc je obtlriai že 2000 lei. V imenu zvezde so socialisti sredi noči podirali kriie po vsej Sloveniji. Zakaj V So se morda bati resničnega simbola ljubezni? Je g. Kodre kdaj pomisli nato? G, Kodie napada dste Slovence, ki so se med okupacijo zatekali v ljubljansko pokrajino, ki je bila zasedena z Italijani, Za Slovence okrog Ljublj kot. I. Ahlin Uredništvo: G .Ahl in kot vidite Vašega pisma nismo vrgli v knš, ker spoštujemo mnenje reakega posameznika, Spustili smo le krepke izraze', ker pač ne sodijo v časopis. Seveda se opravičujemo, ker je pri mbriki 'Pisma bralcev1 izpadel dostavek, da se Uredništvo ne opredeljuje do vsebine. Ker pa v tej deZell vemo, kaj pomeni Demokracija, zato bomo objavijsJi vsakršno pismo, pa čepTav vsebina ne bo vedno vsem >Seč. Ravno v tem je pa svoboda mišljenja, kar je prejšnja slovenska oblast zatirala, kajne. Hvala, pa se Se kdaj oglasite. 44 tffeventftp Piano PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Slovenci in obiski iz domovine. -Poslošitev pri ocenjevanju tega ali onega, naroda, bi ne smeli poslavljali na posamezniku ali majhnem številu pripadnikov te ali one skupnosti. V vsakem narodu je mnogo doli rib in slabih ljudi. Slovenci v Avstraliji večkrat ugotavljamo, da smo ma-lenkostni, prepirljiv narod, Zakaj mislimo tako? Slabe izkušnje in razni spori med organizacijami, pripomorejo k takemu sklepanju, Dokler ji vladal v domovini socializem oz, komunizem, smo se dajali "zaLl in "proii"\ Zid je pade!. Stno mi kaj drugačni'.' Ne! Dvignili smo drugega z drugačno malto, a služi istemu uameuu. Na eni strani pa je "Slovenski narodni svetki je n asi al v času. ko so se v domovini pojavljale dem okra lične siranke in se je pripravljal Svetovni slov. kongres. Pravimo, da nas je v tej avstralski drŽavi od osem do desei lisoč. V društva in v razne organizacije pa je vključena kvečjemu ena četrtina Slovencev tj, okrog dva tisoč petsto ljudi. Ostali Slovenci uporabljajo svoje glave v druge namene. Ni pj rečeno, da so brezbrižni do slovenstva, do svoje domovine In dogodkov. ki se v njej odvijajo, To so dokazali H Teb. ietos. Dan slovenskega kulturnega praznika "S, feb," je bil ovekovečen v. obiskom Slov, obrambnega ministra gospodom J, Janšo. Obisk, sprejem in proslavo je organiziral "Slovenski narodni svet za Viclorijo". Nekateri zastopniki društev in tudi njihovi člani so vabila odklonili, Poj;*, vila se je skrita sktb. da ne bo dovulj Slovencev, da bi napolnili dvorano { Tawn Hali in M al vem), Saj ji bilo neprijetno organizatorjem, pa iudi gostom, V zraku je visel duh pO 'bojkotu', vendar ne proti ministru Janši, temveč proti organizatorjem, Slovenci, ki ■iso vključeni v Slov. organizacije pa mislijo drugače. NJim se nc gre za metanje polen pod noge niti enemu taboru, niti drugemu. Njim sc gre /a tiho. poleno srečanji človeka, ki je prišel ¡z daljne domovine, "Osebno ga niso poznali, so pa slišali o njem in njegovem delu za sam os lojno Slovenijo v boju proti neprimerno večji sili. Prišli so, da mu slisnejo roko, se mu ¿¡Jivalijo za vse. kar je dostgel z «notno voljo in -željo poštenih Slovencev doma in po svetu. Vstali o in mu burno zaploskali, ko je vstopil v dvorano. Zgleda! je skoro premlad, za nalogo, ki jo je opravljal med 26, junijem in 10. julijem. Bil ji svež in sproščen. Mnogo bolj, kot na tiskovnih konferencah v Cankaijevem domu ol> napadu na Slovenijo. Večer so začeli s kulturnim sporedom, ki ga je sestavila Dragica Gelt, Progr;im je bil nadvse skrbno pripravljen, Vo. dila sta ga Stanka Gregorič v slovenščini in Stane Prosenak v angleščini, Gospa Gelt je najbrž porabila mnogo ur. da je iz Prešernovih poezij in Cankatjeve proze scslaviia tako celovit m z a današnje razmere zelo aktualen program, Besede so bili žive kot da sta ta dva velikana bila prisutna tn je njuna misel prihajala iz njunih src, Avstralski gostje so lahko spoznali, da želja po slovenski samostojnosti ima svoje kali v davni preicklosti, Bo Slov narod dovolj močan in buden, da jo bo obdržal? Alt bodo vodstva izgubljala energijo v spoiikanju neštetih stranki, kot jo zgubljajo društva in organizacije v Avsiraltji? Po kulturnem programu so sc vrstili govori zastopnikov avstralske vlade in vjade v senci. Obljubili so plodno sodelovanje med Avstralijo in Slovenijo, čestitali ministru Jani i, ker so Slovenci dosegli svoj cilj brez krutega prelivanja krvi tisočerih ljudi. Eden od senatorjev je dejal: "Gospod Jania, Vi nisle le obrambni minisler. Vi ste heroj Slovenskega naroda. " Prešeren bi si ne mogel zaželeli boljšega kulturnega ve. čera, Skoda, da ga praznujemo na dan njegove smrti, ko se je telesno poslovil od nas. Pravim telesno, saj njegov duh je tako občutno med nami, da bi se ga lahko dotaknili. kot smo se ministra Janeza Janše. Spoštovana urednica. Tudi v Qucenslandu smo z veseljem sprejeli novico o priznanju nase Slovenije. Za marsikoga je ta pomemben dogodek sprožil praznično vzdušje. Komaj sni o zvedeli o priznanju Evropskih d rta v, mi je že Stanka Gregorič iz Melbouma telefonirala in potrdila novico, da je tudi Avstralija priznala Slovenijo. Novica je potem hitro šla okrog. Pavla Marinovič kar ni mogla vetjeti, da je res in je želela, da ji sc enkrat ponovim. Napovedana zabava za naslednjo sobolo, se je ¡7, vinske trgatve spremenila v proslavitev priznanja Slovenije. Veselje vseh navzočih je bilo dosti bolj zgovorno, ker smo vsi težko čakali tega priznanja. Nekateri rojaki so šli proslavit v Nemški klub, saj sive Nemčiji velika z as lu itn pri tem pomembnem koraku, v katerem je igrala odločilno viogo, V četrtek, Ič.januaija je T V SBS lepo predstavila dogodek. Sreča, da sem posnel nu vide o, ter lahko pokažem to dobro pripravljeno praznovanje Met-hciurnčanov še komu drugemu. Videli smo pevski zbor, Anico Markič in našega predstavnika Maijaiui Kovača. Lepo je povedal, da je naš narod na to čakal dolga stoletja in mi smo si vse življenje želeli svobodne, samostojne in demokratične Slovenije. Doma sem razobesil Slovensko zastavo, da še tukajšnji domačini spoznajo njene barve in grb. Kdor je vprašal, kakšna Zastava je to, sem mit lahko, razložil. Iz Melbouma smo prejeli lično izdelane letake, ki v angleščini predstavljajo novo priznano Slovenijo. Vsem poznanim prijateljem in znancem- Avstralcem bom S tem letakom najlažje potrdil kar so že si ¡šal t. Nekateri Avstralci so me poklieali po telefonu, ko so na T V slišali za Slovenijo, ter nam čestitali. Priznanje gre Dragi Gelt in Simonu Špaeapanu za lično izdelane letake in posrečeno idejo. Nekaj jih bomo razposlali tudi v M t.Iso in oddaljene dele Qiieeiislanda, Mirko Cuderman UREDNIŠTVO: Spoštovani bralci Slovenskega pisma, kot vidite z veseljem objavljamo Vaša pisma, mnenja in Kritika. Prav skazi rubriko Pisma bralcev se na jI epi* kez&r da časopis berete in da vas vsebina zanima. Za nas, uredništvo, pa je Vaše Sodelovanje pomembno, ker se na ta način vsebina popestri in postane bogatejša. Zato Vas, dragi bralci, vabimo, da se nam oglasile in pomagata oblikovati naš in Vsi časopis. Hvale za sodelovanje in pozornost OCLAS3 Slovenski vdovec, univerzitetno izobražen, želim <__^spoznali žensko v Starosti SO - 60 lel, zaradi sku-nega življenja. Imam zidano hišo, italijansko in avstralsko pokojnino. Interesenti« prosim, da mi pošljejo sliko in nekaj osebnih podatkov, Pošljite na uredništvo lisla, pod šifro- Družica. Ivanka Škof AKTUALNI INTERVJU Z LOJZETOM PETERLETOM Po izglasovani nezaupnici Peterleti!. Komentar k sliki: Le čevlje sodi naj ... ali pa si razlago poiščite sami. tffovensk|p VUwo 45 PO »OBRAČUNU« V SLOVENSKI SKUPSČINI Lojze Peterle__ Predsednik vlade Lojze Po lerle posebej za Slovenca odgovarja na vprašanja o skupščinskih glasovanjih o kon-strukiivnih nezaupnicah, o pomanjkanju pravne urejenosti in medijskih kampanjah. ■ C. Peterk-, kako se poculitc pu sadnjih d zadnjih dogodkih bomo spel Štiri najsi dni čakali, kaj se bo zgodilo. Nalo pa spet vse znova. To na delo vlade nikakor ne vpliva pozitivno. Vse tO pa se dogaja v času, ko bi morali uveljavili ključne nadeve - priznanje, pomoč pri sanaciji bank; zakon O privatizaciji se tudi ne premakne. H Ce ne bomo uredili institutu kunslruktivne nezaupnice, st burno znašli v italijanskem sindromu, Kjer se nove vlade kar vnitijo, ne naredijo pa nič nove-B3- Zdi sc, da zdaj ta razvoj pelje v kaotično, anarhično stanje, ki sc ga da vedno opravičevati z legitimnostjo oz. Icgainosijo, Mislim, da se jc institut konstruktivno nczaupnicc izrodil in nam dela samo ikodo. Rekel bi. da ne gremo proii italijanske mu sindromu, ampak smo ic v njem, To je ie bolezensko stanje-■ Mediji v zvezi z vami us-Ivarj^jo umetiio javno mnenje, ki ne ustreza resnici. Kako dopovedati ljudem, naj lemu nc nasedajo? Kampanja proti meni je zelo sistematična, kljub temu pa ugoiavljam, da ima precej niLipnitnih učinkov. Dobivam vse več izrazov podpore v pismih, po telefonu in v pogovorih. Vtis, ki sem ga dobil v stiku z ljudmi, je popolnoma nasproten temu, kar posredujejo nekateri mediji. Najraje bi vzel pol pod noge in Šel od vasi do vosi, vendar tega ne morem narediti. Obsojen sem na medijsko polili ko in na učinke neposrednih, osebni h si ikov. Prepričan sem, da se bo na volitvah znova pokazalo, da sc z medijskim Icrorjcm nc da vsega doseči. S! i Sol sem. da sc Se organizira civilna pobuda v bran resnici. P- B. 46 tffot'enóftg 'Pismo Diplomatova razlaga z razmer v Jugoslaviji l * The WaU Street f o urna I je 2 L februarja objavil pismo bivšega ameriškega veleposlanika v Beogradu Davida Andersona, fci ga je pisal svoji hčerki. V pismu ji razlaga svoje poglede, zakaj je prišlo do državljanske vojne, o Jugoslaviji in Jugoslovanih, kot jih je i t ne l priliko spoznati med svojim službovanjem v letih 1981 do 1985. Sedaj je direktor Aspenovega inštituta v Berlinu. V marsičem se Anderson v svojem prispevku izkaže kot nepoznavaiec razmer v bivši Jugoslaviji, kar daje slutiti, zakaj Amerika pravzaprav ne ve, kako bi se odzvala na zaostrene jugoslovanske razmere. Če namreč niti veleposlaniki ne razumejo q bisfva političnih zapletov, potem tega ne more t no pričakovati od drugih politikov. Vsekakor pa toni najugodnejša ocena ameriškega političnega !! p rofesion a liztna. Objavljamo tudi nekaj odmevov na zapis Davida Andersona. SpraSujcS, kaj sc jc /godilo. Nekaj nesrečnih, žalostnih in celo tragičnih dogodku V. Tilo Je umd Ima (930,10 tel pfCpOBio. N'i mu uspelozapustili yJíidnc siinkrure. ki hi funkcionirala in nobenih naslednikov, Leía 1971 in 1972 je odstranil srbske in hrvaSke liberalce. Oni so bili zadnje upanje /a vzpostavitev demokratičnega, manj dogmatičnega sistema vladavine. Z njihovim izgi-noijcm seje dežela znova pogrebni ta v Siars&cm, ki soga vodili bi vi i partizani in komunistični piinijski apuriiliiki. Problem večine opazovalcev in tudi mene jc, da nismo spregledali ogromne ikodc. ki jo je Tito povzručil. 7, no-minjimi mabrnacijami je oslabil Srbijo iji l-trvaiko lertako pripravil pogoje za sedanje dogodke. Svojo napako jc popravil z ustavo t. 197<{, kije vrnila več moči republikam. Srbom je s tem preprečil. da bi previidali naJ drugimi. S tem, ko je razdelil moči po republikah, pa vzporedno ni v/postavil sistemaod-govomosti zanjo. Ko je sam zapustil pol i Lično prizorišče, nt bilo več nobenega ustavnega »veziva«, ki bi lahko ie oMcžal enotnosl Jugoslavije, Gospodarske lo/ave Gospodarjavo je bila Titov« druga glavna napaka. Jugoslovanski zunanji dolg v poznib sedemdesetih icrili seje kopičil neusklajeno in nenadzorovano. Rezultat je bil, da je bilu dežela v letih 79/80 na robu gospodarskega zloma. Zahodna pomoč je reiila problem le začasno (do približno leta 198-6), Jugoslovansko pomanjkanje iinančne in investicijske discipline jc ponovno zaostrilo poloiaj, Laku da mi bile gospixtar-ske težavcleia I9KK katastrofalne. Infla- eijskrt siopnja v začetku leta 1939 jc do-segla 2500 odstotkov. Visoka inflacija sc jc zdaj v veliki meri ponovila, Zunanji Jotg se je povečat, lako da Jugoslavija zunanjim posojilodajalcem dolguje več kot 15 milijard dolarjev. Vpraiali se boste, ali je hi I za sedanji razpad večn;icionalnc drla ve kriv samo Tito. ki je oznanjal svojo komunistično ideologijo, Mistim. da Tiio in njegova različica komunizma v širSem kontekstu nista bila najbolj pomembna ob vseh drugih dejavnikih pri južnih Slovanih, Seveda. L mnogo prekanjenosti je obdržal drŽavo skupaj. Ideologija je priskrbela teorelsko podlago za izvedbo projektov, ki so bi ti povečini nezakon i ti. Bojim se, daje problem pri Jugoslova- nih samih. So izprijena skupina Ijurlsiev, ki so v obnašanjn bolj podobna plemenom. Dntg Jih dmgcga so sumni&vj (večkmr upravičeno). na zunaj prija reljski. (oda slo cinični na znotraj. Ved-no so pripravljeni za vojno ali spopad, ponosni so na svojo vojaSko zgodovino in popolnoma nesposobni spopasti se s stv dohnim svetom. Potovanje po Jugoslaviji pred izbruhom državljanske vojne jc bila avantura. Kot se bert spomnila, smo ved-no srečevali Čudne ljudi, ujete v sjione nekega časa. Ker sem romantik, sem ui.i-val ob povr^iUiu v zgodovino. Laliko sem si privoSčil romantiko, rasen kadar sem bil nisni veleposlanik, jugoslovanski vodi telji pil si je niso mogli privoščiti, ker so biLi soočeni z uuiii/unimE dejstvi tffovemñp Pismo 47 vsakdanjega življenja. Na primer, ko je Mednarodni finančni sklad pogojeval kredite. 50 se nje vračali v slavne paril-črnske dni in gni/Jli, da bodo šli nazaj v gozdove in jedli listje. kot pa da bi se priklonili proy.ii i mednarodni finančni instituciji pod »grozno« nadvlado Amerike, kol so hili pnqwicani. Zdaj srno v letu tW2 in Jugoslavija se razkriva, kti ti pišem. Zima se bo končala, poteklo bo ohdobje prekinitve ognja, državljanska vojna pase trn znova začela, Tokrat bosta vpleteni Bosra in Makedonija. FÚValjc in Slovenci SO Se zaverlati, diSDtč spii-Jiti na nevarno pol, ko mí prvič zahtevali neodvisnost. Zlasti Hrvatje so se zavedali, da 600,000 Srbov na Hrvaškem srbske oblasti v lieegradu ne bodo pustile nezaščitene. Res, Srbi so odteagiraii k« je bilo pričakovati, Lahko bi razpravljali o tem, ali so bili TV» I Irvatjc že na samem začetku izzivalni aLi pa so Srbi prekontči I i »mejo« s svojim nasilnim odgovorom. Odprlo vprašatije je, če so imeli Srbi namen ustvariti Veliko Srbijo na račun Hrvaške. Ni pa dvoma o tem, daje toliko Ljudi moralo umreti. trpeti in da je bilo toliko vasi in mest porušenih. Vse toseje zgodilo. Nemoralno (v najčistejšem pomena beiede} je bilo srbsko bombardiranji; rnesl, kajti Miro so vedeli, da srbski pn&valci uiso zahtevali zaščite (Osijek, Dubrovnik, Zadar). K vragu naj gresta ohc strani. Toda to ni dovolj. SpraSujem se. če bosta ti republiki, kr sta obstajali toliko desetletij v miru in prijateljstvu, lahko znova vzpostavili prijateljske odnose in zaupanje kot v prejšnjih lilih. Mislim, da jih ne bosla mogli. To je največja tragedija. Tisti, ki so povzročili zlo v stari deželi južnih Slovanov, bodo v grob nesli zavest. ne le, da so ukazali pobijanje in rušenje v svoji domovini, temveč so povzročili tudi konec neurejene in zane maijenc strukture. kot je bila nekoč Jugoslavija. Za sabo so postili prebi valslvo, ki bo ostalo razcepljeno in sovražno. To je bila karakteristika Balkana več stoletij. Moja stara mama iz škotske, ki razume plemenski nasprotja tako dobro, kot jaz razumem Jugoslavijo, bi jih preklela. S tO kletvico se lahko samo strinjam. Ker se je Jugoslavija razdelila v iako veliko število malih držav, se lahko vprašamo, kaj sedaj. OdgoYW In bil: kibos, polom in gospodaoski propad. Nobena »Zaliod« ^ZDA) rtitdzortival prelete in srbska letala. Sodobne diplomatske niclode Kakšna naj bi bila vloga Ziiboda. če sploh kakšna, v tej vsesplošni zmedi? Kadili verjel, da se bodoZN, BS, KEVS, Zaliodutjevropska tmija. ZDA, Nemčija, Fiancija Lili /družba večjh zahtvinih držav, pojavile z načinom kontrole in Obvladovanja konflikta v nekdanji Jugoslaviji. Venrlar ne bomo poslali nobenega zattodnega vojaka, da hr umri za srbsko -hrvaške spote, Sile 7.N se bodo umakni Le. ko se bo znova začelo streljanje, rs in KI-VS ne bosta vojaško vpleteni. /DA upajo, da bo ves umazan posel izginil, Nemci lahko pošljejo nekaj denarja Sloveniji in Hrvaški. toda zelo malo. Holj aktivno angažiranje pa z nemške stremi ne pride v pošle v. Kolje izjavil nemški komentator, mori nto samo fiočakati. da se bosta obe strani izčrpali, to je p*ibili med sabo, in pfliem bomo pomagali preživelim. Toliko o sodobnih diplomatskih metodah, Tilko to zgotLho viitim jaz, vendar je ne bi bilo treba. Motiti i hi imeti bolj modro vodstvo V vseh republikah Jugoslavije, manj čustev in več zdrave pameti. Več boljše diplomacije s strani ne-zaimetesirane Evrope in 7-DA in pripravljenosti 1 ugoslovanOV. da vidijo sodoben svet lak kot je. Toda nič od lega nismo zmogli, Ko opazuješ to deželo, kjer sem bil nekaj let doma (kar jc biLo nekoč rlcl mene), imaš razlog za žalost. PISMA BRALCEV: o V M EV NA GORNJI ČLANEK Jugoslavije iti več Članek Davida Andersonajc eno samo prevračanje besed. V članku poskuša osmisliti in dali moralni ugled prejšnji jugoslovanski federaciji z ulemeljitvijo, da bi bila alternativa kup vojskujočih in ubobožanihdržav. To je slab poskus zaupanja Bushcvr administraciji, ki zavniča priznanje Slovenije in Hrvaikc. Slovenija je alpska država, kije zgodo-vinsko povezana s srednjo Evropo. Njen ru»rod je vedno cenil demokratična načela vladanja in je med najbolj pismenimi in izobraženimi narodi na svetu. To m »sprijena skupina IjorLsiev plemenskega obnašanja«, kot ga želi v svojem skoraj rasističnem tonu oceniti Andetson. (jre celo tako daleč, da podaja revizto-nistično zgodovinsko perspektivo Titu. ki ga opisuje kot hemja, ki je združil neobvladljivo množieo preprostih ljudstev. Prava resnica je. da je bil Tilo diktator, ki je brezobzirno vsilil komunistično obliko vliide Slovencem ia si ccto življenje pri-zinleval ohranili mit ti Jugoslaviji, ki je bila umetnji »konlčdcracija« držav, ustanovljena na pokanjih zmagovitih zavezniških si f ob koncu I. svetovne vojne. Slovenska razglasitev neodvisnosti Zi. junija je prvi poskus lega ljudstvo. da tri ga svet končno pri znal. Gospod Anderson seveda ni seznanjen s slovenskim gospodarskim čudciem, kjer Slovenci, Id predstavljajo osem odstotkov prebivalcev Jugoslavije, prispevajo odstotkov bruto nacionalnega proizvoda. Kljub njegovemu zagovarjaj asta-lusa quo« in povratka v »dobra stane čase« diktature in komunizma, seje Slovenija odločila, da bo pogumno nadaljevala ncrvlvisno prihodnost z ali brez: podpore ameriške vlade, VViUiam Mjdtnie, ClcvcJaiid, Ohio Primer zahodne ftinavičine Kazlagc g. Audersotia so primer z*-I rod m^u elmmei it lizrna in hinavščioe: Prvič: nihče v bivši Jugoslaviji ne prosi, da pošljejo vhodne vojake, »da hi umirali zaradi srbsko-hrvaškepa spora«. Hrvati in Slovenci samo prosijo za ameriško diplomatsko priznanje, resnica, ki jo g, Anderson niti rte omenja, Ostaja vprašanje, zakaj on vključuje, da je bilo za zabodne vojake (ameriške še posebno) čast, umireti v Zalivski vojni, ni pni čast, če hulo unitli za hrvaško in slovensko demokracijo. Drugič: ud praviti vse Jugoslovane kol »perverzne«, »plemenske« in »ncs|x>-sobne se spopsist i s sodobnim svetom« je h tu zs tč na označitev. Gotovo st mnogi J ugoslo vani želijo pridmžiti zahodni .sferi ktiltumih vrednot in de iifcjluacije. Kako naj si drugače raz lagamo mnoge proglasi-tve neodvisnosti z. razvalin Titovega komunističnega režima'-' Tretjič: klicati prekletstvo na obe mni AS (hrvaško in Srtvsko) je ¡Mo, Luí čc bi rekli, da je hrvaika »provokaeija« enaka v svoji ncmomlnwti dokumentiranim sr-hskim g^ZOdi^aVpm do civilnega jinrhi-valslvi. To je ih."ijn ist I. Je i slu. k< M a1 bi enačili ira^edijti Židov s Hitlerjevo koni-iio reiitvijo. PTH^XKlavljpBno seveda, da sogjaíamog HilIcQcm.dÜwZidjc izzivali naciste. Ni načinu. [Li hi y praviti li ali riLiuilliii pojasnili sibski ¡iDkul civilistov s (cm, da hi obložili Hrvate, Sljopan G, Mestroiié, prof. SOcMogfe AÍ&M univeru v Teksíwu iffvveníÁg Pismo Andersen naj gre k vragu t líolj primeren naslov Članka g, An-dun^en;! bi bil: lllifilomal pi^kušir oprj-viCtli n:i|isike ameriške [xiliiike tin bivše Jugoslavije. Da paufra/imui Anderson!: naj k vraguon in flaie /unanje iqinisinlvo. Ko je bi! »ti anieriiki veleposlanik V Jugoslaviji (I MI do 1935). je imela la največje število ¡iaiHimikuv zaradi ugovora vesti na prebivalca. večina od teh je bila Hrvatov in * lem je bila Hrvaška najbolj preganjana driavn. Tega g. Anderson seveda ne omenja. Sedaj je prepluli v zunanjem miniiftr-sivu. Članek v New Republic dne 2-1. febiuarja (ki smo ga tudi mi objavili v prevodu veni od Sobmnil) fwilog., op, ur.) razkriva globino korupcije in neprofest«-nalizioa v zunanjem ministrstvu. Cela ¿godha bo šele priiln na dan. ie znana dejstva lahko predsedniku Buihu onemogočijo, da bi bil ponovno izvoljen Sedanji genocid nad Hrvati bo laliko sjxjmo vpraiiuije na domaČih volitvah. Poskus, da bi / manjšali Škodo, je pravi M-rnk velermslanikovcgji pisma svoji hieri piek Wall Street .ioumala. I .¡lian Asdrod, [.os Alios, Kalifornija Miloševič na zatožni klopi Kako francoski filozof in publicist Ahin Fiokielkraul gleda na razmere v nekdanji Jugoslaviji - Je Evropa zamudila svojo veliko priložnost? »■mehkemu filozofu AluLnu frmkielkruulJ, glavnemu nredniku revijt >Lt Mcsiagtr en rupee ji - ¡o vrltkema zagovorniku >lo-vtffiln in bmikc odloiilve r.a dermhtrjicyu, imo j asta »iti vpm-iajije, rskaj k je » sedsnji vojni, IÚ besfii rtH Balkanu, lak» brci udržkov poslavil na Mniji H ni tov, >Za(0, ker it pO mflje tlemu-kfiriicit lisei, ki verjame v nuiela demokracije. Pr,<5 ñafíelo Jliho-krarije pa je samoodločba narodov. Hivaii w k s odstotki gLuov odioeili ci¿ ra vojno t Srbijo, kmveCii neodriunnl. Kljub Uiko jatnu izraieni volji je Mito-icviieva Srbija napadla Hrvaiko, pravi Finkietkraui. - Carírüc 6 Jriiki Jiklaluh in -Srbasin viji*. Ali obstajaj a lamo tlabri fjrvaii in slabi Srbi? ►Nt gre » C». Twdi V Srbiji rtlijAjj^ti pogumni naiptvtmki reiima. ki obsojajo zloímsko Mi-loíeviíeve polili]«], a nimajo pravice dO besede. Jugoslovanske zidcvE ni mogoie omejiti na srh-sko-hrvjaki ionilikr. Pol in in.i realnost je v tem. da se Üihija od k ti t va T diktatorsko in impen-íili;liCnu viik^kujnigih republik. Vojvodina je tzgubilM noj avtonomni sülus, Kosovu jc podrejeno ¿panluid^kemu rcliinu. To je poviioCilo prcpfcji V tvjj JliflOJ-la-vil), EoíítajiJíopdaiioviC, nekdanji beograjski iupjn. ki » mor4i dane; skrivali, je dejai. da Milo-irvk'a :adene otfgovoriMHl za Hmú in da bi ga tito Ireba poslati u pred iiiDiln^rtuJnu todoEe,« — Vtníor otmijoj" mir wflií-ni probltmi : manjUttomi in mt* jeni! i -Žit reí, renda od ta{etka kon-ilikia je hrvnika vkidii ninan pn-nujalu spnvu in kompromise, a-rjüi ío-sr jo danes hrvaška skfjj-Dadcsntca «Uo kril i^jru.. Oh hri-ünskem iporaiuniu juliju IVVJ je biLi HrvaSlui í¡l 10, da prebavi raj^Jaiiiev TtpJuvEOMini. in tpj i) i morala \ ta rili fivrapa* 'Velibi hj lahko nare^lila — ic pred ki>ntliklom - da bi rešila jugoshvijo. Kazunbeli bi morala, da J upisl.li ij: i iti evmraliitkna d (lava, KAm unocinCija naru-duv. kalerih vsak upa svojo identiteto in obstoj. Dokler je ie bil i as. bi Evrop,i lahko tudi podpirala na£f| a LchJifeder.ieljLi mv> lenih drijv, kur sia jja ¡hredlagaji ItvittiiA SlHCdi Itaikrinkn-(i bi inOratu vzpon hej^em^nizma. kise je lafel leta 1VS7 z Miloševi-¿em. in ustavni drJ,ivm udar, ki j¡¿ je izvedifi ^kundidiilrala k je r.a-J izjalovljenim dejavnim LJLLI-fOm v ZSSU. piHrdila pa je posrečeni pui Srbije I lii rop.i je s politiko preračunane nemoči omo¿o¿tla agresurju, da se je mirno lahko it J uma/an« vojno, iiii Jatnsi je iiila I'Tiinu'iii med pri iim V likilH poliliki » DOMINIQUE AÜDIÜERTt •Lr iffeventfe "PUmo SLOVESNOSTI V ŠESTIH UČNIH CENTRIH Zapriseglo 2300 slovenskih vojakov 49 =» Vesna Tripkovič I jiiNjima — Prvo ^nKT.idj a slovenskih vujiikov, ki jt !Ll začetfcu tl^SI IlltWJCa MČvJil s Sedemmesečnim minim usposabljanjem, jc v soboti! slovesno zaprisegla v šestih slovenskih učnih centrih. Slovesnosti ob zaprisegah £u se poleg staršev in svojcev udeležili tudi naj vidnejši prod-siavniki slovenske oblasti in republiškega štaba za cerilo-riatruj obrambo, V učnem cen-tru v Slovenski Uislriei je 300 vujaiiov iz 12 slovenskih občin zapriseglo pred predsednikom vtade Lchj-zetom Peterletom, vojake pa sta pozdravila tudi (lan pnalsedstvadr. Dušan Plut in general Janez Slapar. V učnem centru Moste, kjer je potekala osrednja slovesnost, je obrambni minislcr Janez Janša vojaku pozval, naj svoje un i-forme nosijo svečano in do-stojanslveno, saj jc slovenska teritorialna obramba sila, ki ima nalogo braniti ozemeljsko celovitost, neodvisnost in samostojnost mlade slovenske drfave. Pomoč pride le, če se najprej boriš IZ ¡'o zaprisegi iV podpis slovcntktfB vojakj Faio: S. Mejak Vesna Tripkovič 1 ,jub|jana — V vseh Scsilh minili «tU rili v Sloveniji jc v soboto ob J d uri »prisego 1100 mladih vojakov. Predsednik pralscdslva Milan Kučm je oh tej priložnosti v učnem centru v Mostah urjrii u;sinje, da vojakom pridobljcnc&i znanju vendarle nikoli ne l>i bil« (rdui uporalriti Na osrednji slovesnosti v Mo- ;slovenca' sam V vseh učnih centrih se bo usposabljalo okoli 2300 mladih vojakov. Usposabljanje v učnih centrih bo trajalo iri mesece, nato pa sc bo nadaljevalo Sc trimesečno dopolnilno usposabljanje v borbenih enotah ilred-sedstvo, kol vrhovni poveljnik slovenskih obo-ro žen ih sil, pa lahko vojaško obveznost sknj-ša za mescu dni. StHb sta too vojaških ohvezn i ko V iz25 slovenskih občin pozdravi- la obrambni minister Jane/, nem cenlni v Kranju je slovesno Cerkljah dr. MatjaJ. Kmecl in v Janša in predsednik pretlscdsiva zapri seglo ob na vzoinOsti pred- Postojni Ciril Zlnbcc- V vseh Republike Slovenije Milan sednika slo venske skupščine dr. £esl i h učni h centrih je pre v lado-Kikiin, »Slovenija ne bo postala Franceta Bučarja ter ministra val o ponosno vzdušje, saj se vojaška država. Kljub temu pa smo dolini poskrbeti za svojo obrambo, dokler ne bo ttčinkovitega evropskega sistema kolektivne varnosti, v katerega se bon» povetali. Lanska vojna je dokazala, da lahko računal na tujo ijonioč le, če se najprej hraniš sam,nje poudarit Milan Kučan. J;utcz Janro pa je opozoril vojake, naj svoje usposabljanje jemljejo resno, saj sc moramo zavedati nevarnih kriznih /atiSč v naši bližini. Janša seje zahvalil staršem, ki so svoje omake zittipal i oboroženi m silam slovenske dr-iave. Slovesne zaprisege v M ostali sta se ude -iei.ila tudi notranji minister Igor Ravčar ter Mladi vojaki sc tbirajo pod stavensko zastavo. predsednik skupščinske komisije za obrambo Ivan Kaei tta. 500 vojakom na Vrhniki usposablja prva generacija vo-jtuhar. jc zaželel uspešno us|iosabijanje jaiki h obveznikov m obrambo Približno 400 vojakov v uč- član predsedstva Ivan Oman, v neodvisne Republike Slovenije 50 v tffevenóftg 'Pismo SOLSTVO RAZPIS ŠTIPENDIJ Vlada Republike Slovenije r s z p i s u j e štipendije za Slovence Zunaj Republike Slovenije in njihove potomce za študijsko leto 1992/«. Razpisane Štipendije so z a naslednje vrste študija: !. Dodiplomski študij na univerzah v Sloveniji (za kandidate, ki so ob vpis j pnviloma mlajši od 25 let), 2, Krajše izpopolnjevanje od treh do 12 mesecev s prednostjo na področjih slovenskega jezika, etnologije, kulturne, socialne in politične geografije, muzikoiogije, umetnostne zgodovine in zgodovine za diplomante višjih oz. visokih šol. ni dodiplomskega študija. Prošnjo in navedene dokumente pošljite do 15,6.92 na naslov: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, Zupančičeva 6, Slovenija, tel. (0)61/153 335, bit 38, št.faJia; (0)61/153 304 V imenu Vlade Republike Slovenije prof.dr. Peter Vencelj Minister za šlostvo in Šport dr. Janez Dular Minister za Slovence po svetu in narodnosti SCHOLARSHIP OFFER The Government of the Republic of Slovenia invites applications for scholarships for Slovenians living abroad and/or their children for the 1992/93 school year. 3. Podiplomski šludij na univerzah v Sloveniji (za kandidate, ki praviloma niso starejši od 28 let in ki so v do diplomskem š rudiju dosegli povprečno oceno najmanj S). 4. Celoletni intenzivni tečaj slovenskega jezika za tujec. Na kandidatovo željo mu lahko zagotovimo bivanje v študentskem domu. Sti|>c[idijc so namenjene š I ude n toni slovenskega porekla, ki so pripravljeni po povralku v države, kjer živijo, aktivno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezika in širše kulturne dediščine, sodelovati pri vzpostavljanju vsestranskih stikov z Republiko Slovenijo, predvsem v krajih z večjim številom slovenskih ljudi in njihovih potomcev. Vse prijave morajo obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z uteneljilvijo (namen študija i,p.), življenjepis {z opisom dosedanjega šolanja in dela v slovenskih organizacijah in ustanovah), - Rojstni list (fotokopijo), - priporočilo slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši in ostala ev. priporočila. Samo za študij pod točko I poleg tega še: fotokopijo spričevala zaključnega Izpila (mature) in razredna spričevala srednje šole z navedbo vseh predmetov. Samo za študij pod točko 2 še: fotokopijo diplome višje ali visoke šole. Samo za Študij pod točko 3 šie: fotokopijo diplome, priporočilo fakultetnega učitelja ustrezne široke, program in smer Študija ter potrdilo o povprečni oce- The scholarships are offered for the following types of study: 1, Undergraduate studies at a university in Slovenia (for cundida tes who are under 2S years of age upon registration). 2. Shorter three— month to one-year specialized courses for eollcge and university graduates with priority given to the fields of Slovenian language, ethnography, cultural, social and political geography, musicology, art history, and history. J, Postgraduate studies at a University in Slovenia (for candidates who are not older than 28 years of age and who have achieved a minimum 807Í average in their undergraduate studies}. 4, One-year intensive course in Slovenian language for foreigners. Upon candidates " request, we can guarantee room and board in a student donnitoiy. The scholarships are intended for students of Sin-veiaii descent who are prepared upon their return home to cooperate actively in the preservation of the Slovenian language and wider cultural heritage and to cooperate in the establishment of many-sided contacts with the Republic of Slovenia, primarily in areas with larger numbers of Slovenians and their children. All applications must he accomparied by: - A handwritten statement including purpose of study and an autobiography including a description of previous studies and involvement in Slovenians organizations and institutions; e&ovenà&g PUivo 51 — Birlh certificate (pholocopy); - References from Slovenians associations in which the candidate or his parents are members, and other relevant letters or reference. In addition for study under point I : photocopy of final examination marks and a complete secondary school (ran scrip L in addition for study under point 2 : photocopy of college or university diploma. In add iti on,for study nnder point 3: photocopy of diplom», reference from professor In relevant field of study, outline of program and field or specialization, and transcript of undergraduate studies. Application and required doc umen is must be sent by June IS, 1992. to: Ministry of Education and Sport, Župančičeva 6. 61000 Ljubljana, Slovenia, tel.{0)61 153 335. int. 38; fax i 0)61 153 304. For tgc Government of (lie Republic of Slovenia. Prof.Dr. Peter Vencelj Dr.Janei Dular Minister of Education and Minister of Slovenians Sport Abroad and National Minorities in Slovenia Poveži slike in besede Match pictures to the words Oôôôôôôôôô devetnajst palic sestnajst nogavic enajst koles dvajset svetilk deset jabolk pet sveč trinajst listov sedemnajst rib sedem marjetic PRIROČNIK "UČIMO SE SLOVENSKO -LET'S LEARN SLOVENIAN" Vesela novica: Odbor Slovenskega narodnega sveta Viktorije je sklenil, da prevzame pokroviteljstvo in s tem pomaga, da bo priročnik za učenje slovenščine najmlajših končno lahko prišel med otroke. Magda Pišotek, Marija Pene a in jaz smo iz srca hvaleine odboru Slovenskega narodnega sveta Viktorije, patru B azili ju in tudi vsem posameznikom, predvsem upokojencem, ki so do sedaj že darovali» ko so bile naše prošnje neštetokrat objavljene na radijskih postajah 3EA in 3ZZZ. HVALA VAM! Prijetno so nas presenetili tudi fantje "Big Ben Hit Quartet-a", ko so nam zapustili lepo število kaset - dobiček od prodaje SOih njihovih najboljših kaset. Ganjene smo in Čutimo se počaščene, da so slovenski umetniki na svetovni višini čutili, da je tako delo pomembno slovenske otroke. Zelo smo hvaležne. HVALA VSEM. Draga Gdt, Magda Pišotek in Marija Penca 14. aprila 1992 ^ a/t-) šti ri najst svinčnikov osemnajst pik Ponovitev abecede Revise the alphabet t P 9 w n a I » t » I » K 1 P j S J o i O 5 V b k f C Poišči začetno črko Find the beginning letter 52 Pi Amo JEZIKOVNI KOTIČEK PREVZETE BESEDE Vsak jezik je "pomanjkljiv", zato prevzema nekatere besede in besedne zveze iz drugih jezikov. To ne pomeni, da je jezik reven, ampak se s prevzemanjem se bogati. Besede, ki jih jezik prevzame, imenujemo prevzete besede. Nekatere prevzete besede so prišle v jezik že davno, tako da danes niti več ne čutimo, da niso domače, npr. k jI tura, avto, vojna. Prevzete besede si slovenski knjižni je? i k prilagaja glede na izgovor in pisavo, glede na obliko in rabo. V pisavi nekatere popolnoma posloveni (miting, dzezva}, nekatere pa le deloma(jazz, show}. Vrste prevzetih besed: 1. Izposojenke — te so popolnoma poslovenjene: kultura, sladkor, miting, avto,... 2. Podomačene besede — to so lastna imena tujega izvora: Zevs, Gutsman, Smid, Petrarka,.,, 3.Tujke - so samo deloma poslovenjene: to pomeni, da jih po sloven- sko sklanjamo: jazzjjnzza, jazzu,.,.}, sltowfsliowa. sitowu...). 4.Polcitatnc besede — so deloma poslovenjena lastna imena: Slin- kespeare(Sbakespearja, Shakespearu,,..), J o Itn (Johna, Johnu,...)*»* 5. Cita Ine besede - te pišemo in izgovarjamo tako kot se pišejo in in izgovaijajo v jeziku iz katerega prihajajo: Herr, first lady, Pama reí,... Teli ne moremo pregibati (sklanjati) po slovensko. Pa poglejmo kako se v slovenščini obnašajo tuja lastna imena. 1. Imena bitij — pisno načeloma ohranjamo tuja imena takšna kot so v izvini i ku. Podomačujemo le v naslednjih primerih: a) imena iz grško rimske kulmre: Ezop, Plaut,... b) imena vladarskih rodo vin: Burboni, Luksemburžam,,.. c) svetniška imena: Frančišek A si ski, Franc Ksaver,.., d) v slovenščino prevzeta imena in priimke: Jožef, Marija, Karmen, Svajger, Stem, Popovič,,., e} imena pripadnikov narodov,,..: Avstralec, Francoz, Pa rizan,.,. 2. Zemljepisna imena — podomačeno pišemo: a) država: Poljska, Švica, Teksas,... h) celine: otoke, polotoke: Avstralija, Evropa. Kanarski o..... c) oceane, jezera, morja, ieke (ne vse): Atlantik. Donava, Baltik,... d) gorovja in goier Pireneji, Kilimandžaro,... e) nekatere bolj znane kraje: Firence, Pariz, Čikago, Ženeva,.,. Nekatera imena pa kar prevedemo v slovenščino: Sueški prekop, Dunajsko Novo mesto. Peta avenija. Bela It isa,,.. Prevzele besede v slovenskem knjižnem jeziku izgo vaijamo z glasovi in naglasom našega jezika, Npr, Koln izgovorimo kot Keln in ne kot bi ga Nemci. Za primer navajam še izgovor nekateri b prevzetih besed iz angleščine. Angleško: meeting. Weekend, charter, juice, caudi, nylon , quiz, hobby, jersey, combine,... Slovensko: miting, vikend, carter, džus, kavč, najlon. kvtz, Itobi, džersi, kombajn,,,. Nasprotje prevzetih besed pa so domače besede, ki jih poznamo že iz praslovanskih časov ali pa so nastale že v slovenskem jeziku samem. Za naslednjič nam torej ostane pisava imen z veliko in malo začetnico, kar marsikomu povzroča hude glavobole. ■^ÉlIiÉÉtl IH^B Marta Skrbiš Profesorica slavisiike Adelaide lléiSlií'l Pimío 53 Pod južnim križem Beri Pribac; Prozorni ljudje- Pesmi izbrisi Tone Kun mer. Mladinska knjiga (Nova slovenska knjiga), Ljubljana 1991. Ko v zadnjem času slovenske založbe predstavljajo občinstvu v matici zamolčane in pozabljene, v vsakem pogledu »preklete* avtorje, ko snemajo tančico a nate me, ki so jo varuhi nJcolofkc čistosti pregmilt preko tolikih imen, je vsaka nova knjiga svojevrstno presenečenje. Ne le zato, ker vsaka razkriva neko posebno človeško usodo, hkrati pa vsaka na novo potrjuje misel o mejah jezika, ki so tudi meje (pesnikovega, človekovega) sveta, marveč ker se z vsako novo izdano knjigo zaokroža in izpopolnjuje podoba slovenske poezije. Njena različnost, bogastvo prsmi k i h načinov, vse tisto, kar jo postavi ja na tako odlično meslo v sodobni slovenski literaturi, ni ie potrjena, marveč tudi ti a novo pretehtana. Usoda Berta Pribca je čisto posebna; pripada emigraciji, ki je to postala v trdih svinčenih letih, tam proti koncu petdesetih. Ker je odklonil, da bi sodeloval v veličastni zgradbi rdečega policijskega ovadnitva in špickljanja, mu je preostal samo beg čez mejo, kar najbolj daleč, na poslednji kontinent. Z liegom sta ga v domovini zagrnila molk in pozaba, čeprav, kot piše v spremni besedi dr. Matjaž Kmccl, že površno listanje po tedaj ugledni reviji mlade literature «Mlada pota* pokaie.da je bil Fribac ie tedaj obetavno ime. In v uvodni pesmi tega izbora, Frihod v Broadmcaduvrs, lahko preberemo: Prispel sem v in de It to na Boeinsu 7071 i' nekem vetrovnem somraku pred mnoginu leii/ skupaj j leno in otrokom,/ ki je utrujeno jokal v njenem nttrotju.1 Zgodba, kot tisoče drugih, a vendar drugačna: prelita v hrepenenje, dvom, žalost in otožnost i love ka. ki mu je usoda namenila eksil. A pesniki nc bi bili pesniki, če ne bi tudi v terri intogniti pustili svojih odtisov in začrtali svojih meja: njegova zbirka Bmnasti tolkal (iii62) je prva slovenska knjiga, natisnjena v Avstraliji; izdal je že zbirko V kljunu golobirc (1973), v osemdesetih leiih pa se je žc smel pojaviti tudi v matičnih revijah (potem ko je objavljal v vseh pomembnih emigrantskih periodikah). PO objavah »za pokuiino« v antologijah To drevo rta tujem rasle Cirila Rcrglesa in Dvt demo vini/T™ Efoim-lands Barbare SuSa (oboje 1990), je zajeten izbor Prozorni (judje soočenje z matično k uli uro po skoraj treh in pol desetletjih. Hktaii gre tudi za soočenje s koreninami, ki so oslalc pri Pribcu V istrski zemlji in melosu (rojen 1M3 v Sergaših nad Izolo) poganjki, ki so Se naselili in razrasli v vedno spreminjajoči, povsem drugačni avstralski pokrajini. Dva svetova, dve podobi prostora in fasa in ena pesniJka konvivtnca: za ceno mnogih razočaranj in iskanj, odpovedi in slu len j. Priirfeva poezija se tako odkriva, kot pile Kmecl, »ne več kot gregorčičev-srvo, temveč |kotJ kocbekovstvo*, verz postane posoda pesmi v pravem pomenu besede, narekuje ji ritem in zven, barvo in okus. Pesem Samote, nmte začenjajo vem: Nihče ne moti groze!mojih samoti po iravah otganih od slonel zgodnje Spomladi. - - in »groza samote- se kar naprej pojavlja kot stalnica njegove poezije, le ta se iz začetnega domotožja (Sanjam p domači v«si), občutja dcsctni-itva, izkoreninjenosti. začudenja nad novimi kulturnimi vzorci vedno bolj obrača k vprašanjem refleksije pesniškega opravila in' sveta, v katerem nastaja, tudi kot pristen, neponarejen stik z meta-liziko (pesmi Ne sodi me, o gospod. Molitev za sodni dan, Bič nad kitminom. Mililo, Bronasti tolkač Idr.) Ta lok govori V prid tezi, ki jo postavlja dr. Kmecl, »gre za samosvojega, poetično izdelanega, občutljivega posnika slovenskega in ontološkega pojmovanji izse-Ijenstva*. Z drugimi besedami: Bert Fribae je taka pesniška osebnost, ki v eksilu ne raste samo iz tragiinosti dvojne izgube: domovine in jezika, marveč se utemeljuje kot varuh tistih vrednot, ki jih noben eksil ne more uničiti. Primer takega pesniškega razpoloženja, nemala kar moralne pesniške drže, je pesem Dokler M giblje ti krog: Duh je tisti J ki plava visoko/nad dolinami snovil in ve zanjo,! Jrr »ve objemal irt tse boial Z ljubeznivo roko/ ustvarjanja in večnosti.1J Značilna je.tudi Pribčeva erotika (cikla Drselniku in H«*»™» tihožitja), fc i kaie, da imamo v A vstral i ji pesnika silovite domišljije in nežnega upesnjevanja »mejnih* stanj, ko človek najbolj zahrv-peni po sočloveku - z njo se zaokroia podoba pesnikovega tri desetletja dolgega snovanja. Knjiga, ki jo je vredno prebrati! DENIS PONIŽ Kolumbijski predsednik v Gaviria na Šeherezadi Posebej za Slovenca h Kolumbije Marko JenStärli I ingota, 10. aprila - Sinoči si je predstavo Šeherezada v režiji Tomaža Pandurja in iz1vedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane ogledal Šalil kolumbijski jtredsednlk Cesar Gaviria v spremstvu soproge Ane Mile> ne Muhoz de Gavirie in kolumbijskega ministra za obrambo Rafaela Parda! Kolumbijska vja-da je namreč odkupila celotno pretlstiivo Šeherezade včerajšnjega dne, izkupiček od prodanih kart (stale so 91) dolarjev) pa je namenila združenju vojnih invalidov. To pomeni, da so člani Slovenskega mladinskega gledališča sinoCi igrati pred najbolj clhno kolumbijsko publiko, v kateri je bi la množica znanih oseb izci vi-Ine in voj;iške kohunbijske elite. Tako kot na prem ieri je Seliere-z^idii tudi sinoči do/i vela buren aplavz, poseben čar pa ji je dal tudi ctK-lail popfudstavi, ki gajt v prostorih gledališča priredil kolumbijski predsednik. Slavje slovenskih gledališčuikov se je nadaljevalo pozno v noč, oziroma v julro. l>risomost kolumbijskega predsednika na predstavi jc namreč pomenila izredno propagando za slovensko giedaliJče. ki v DogOti že tako vzbuja veliko povomost tukajšnjih medijev. Že včeraj dopoldne so se nekateri člani SMO in slovenskega ministrstva za kulturo udeležili sprejema, ki gaje pnpravilapredsednikova soproga A na M ile na M uho/, de Gaviria. S ki venska delegacij a je bila daleč najštevilnejša, poudarili pa je treba, da so se omenjenega sprejema udeležila le izbnma gledaiišča. üb tej priložnosti jc podpisani kolumbijskemu predsedniku Cesarju Gaviriji izročil darilo slovenskega ministrstva za kuliuro in se v imenu slovenskega nam-da zlivali I za kolumbijsko priznanje Republike Slovenije. Darila je izročil ludi direktorici festivala Iberoauicricano Fanny Mikcy in kolumbijskemu ministru za kulturo Kamini Osoriu. Zanimanje za Šeherezado je v Kolumbiji vsak dan večje, vendar so vse kane za edsLavc is dolgo razprodane. Slovenci so brez.dvo-n>a ena največjih atrakcij tukajšnjega festivala, saj jih uvrščajo na isto kakovostno raven kot Avstralce in Briiancc. O aunkiiv-nosti naše prisotnosti v Kolumbiji pričaomenjen i obisk kolumbijskega predsednika, kisi je iz množite tujih predstav na festivalu izbral prav slovenska Vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča pa bo v soboto v Bogoti pripravilo tudi »slovenski večer«, na katerega so povabljeni ugledni kulturniki. politiki in gospodarstveniki iz. Kolumbije. PREŠERNOVI NAGRAJENCI SklmbtrlJ UROŠ KREK j j ¿Wljtitjika dr M __ m r¡'*tttj BORIS PAHOR II iiiljtfljilto je. ni h demokracij, temveč tudi r few 'loncu zmešnjav* Lié rjo Svoje Interese. \e zanima, jo jih ljudje, ki SO -15 alt več kot 70 let trpidi r peklu reat-soeiatizma in razlil-n ih oblikah kom unit tie ne diktature. Dvoličnost, kratka sodba, ki jo mime duše lahko Brcam t obraz samemu g.llushu. Slišati je etnično pripombo, da Slo- PREMIŠLJEVANJE venija nima nafte Neutmmt, Slovcttijn tmu frúerv, ki bodo ostali, tudi ko bodo presahnili studenci 'črnega zlatu' in boni O ljudje brcati pedala, ter poganjali konji: [) tlir. Gre za nevoščljivost oz,zavist, ter cela A merika nima lepote, ki jo Slovenija prem ore n a prgišču zemlje. Spremembe, ki jo se. in se še odvijajo v bivši socialistični Evropi, še posebej v Sloveniji, pa ne presenečajo sama svetovnih polit ikav, temveč tudi sto tisoče .íf okence r1. ki xÑJÚlta bid j oli manj oddaljeni od središča dogajanj. In vendar tvorim o CH! narod, čeprav njegovo diaspora, ki različno spremlja dogajanja [' ifrjn domovini, \anjo uns vezejo vsaj nostalgičnc pudo, be Hieda, Bohinja, Triglava, I ire-1 j. Ljubljane, narodne pesmi irt folklora. Ob vsakem ponovnem obisku domovine, moramo spoznavati, da podobe, ki jo je marsikdo nosil v iebi. ni več. da je Írjiíí Slovenijo načela ekološka bomba in plačuje cftm za predimenzionirano socialistično industrijsko gospodarstvo, s pomanjkanjem okusa ohranjati i rt negovati lepoto od Bobi izročenega okotja,Morda je kdo ob obisku, za vso to nesrečo i talil krivdo Fin tomunuticni sistem gospodarjenja, kot edino zlo in razlog, vendar i' spogledovanju s svetom odkrijemo podobno neodgovornost in leiuue tudi v deželah kapitalizma in dolgoletnega obstoja demokracije. i spomin mi prihaja dogodek izpred mnogih let v bližini italijanskih Firenc, kjer smo se s skupino mladih ustavili pri mojem ameriškem prijatelju JerOmu C.OXU na podeželski kmetiji, ki jo šest mesecev r letu uporablja kot svoje fricdi-šve in lup link O solo. Hilo je 4.ju lija, ko .-Imerirn«! storijo Dan neodvisnosti. Skozi oknu kmcti je So bile obešene ameriške zastave in sploh !'JC Vzdušje je vzbujalo občutek slovesnosti. Do poznega popoldneva Se je na kmetiji dr enjuto preko 10 Američanov, Avstralcev, Italijanov in seveda no-ia skupina mladih Slovencev. V sproščenosti in reíd cm vzdušju so minevale ure praznovanja. V zraku je bilo čutiti neverjeten po. nos, mešanica večvrednoslttega kompleksa in prifiadnosti velikemu narodu, ki je slavil. Kljub rs emu u> veliko pozornost vsajali moji mindi prijatelji, katerih iría t ji je v svojem sosedu našel sogovornika ne glede na različnost jezikov omizja. V njih je bil zuznaivrt pottos fpr sproščen OSf. pri ostalih pa radovednost, kako lahko govorijo ¡ti se znajdejo p različnih jezikih. Zadovoljstvo je bilo čutiti z mladih obrazov, ko So Američani samokritično začeli ugotavljati svojo samozadostnost, ker (fi Si^f pozna njihov jezik in ga bolj ali manj obvladajo. Zavidali so mbidim 'majhnost' naroda, ki jih sili V širjenje obzorja in pridobivanje znanja, ki odpira vratu j-svet. Kar ícfí! r Avstraliji sem imet priliko sodelovati kot poslu, salee ali aktivni udclcžanec rm rtfr tnrír prireditev. Kakšne so iiitf, kako so bile pripravljene in izpeljane, me tokrat ne ;ir-nima. Skoraj redno pa me je dvignilo s Stota neumno govorjenje. podkrepljeno Z manjvrednostnim kompleksi}!)! O deželi Slove niji, ki ji: zelo m ajh ua, t peščic o prebivalcev ft' primeri Z velikimi narodi), ki ¡ta m pridni, pošten i in delavni. Zakaj tako tnmopOmSovaitje'f Morda zato. ker ima naša zgodovina celo galerijo slavnih mož, ki SO ie in sc še uveljavljajo pod tujim i kronami. AH morda zato. ker nosa besedna, glasbena ID upodobljajoča umetnost sega v vrh svetovne ustvarjalnosti? Priznam, da si tega ne. znam razložiti. NA ZLA TEM PRSTA M DROBEN DIAMANT PRIČARA LEPOTO I. Y V REDS OST, Se bolj kol to, pa me pri vseh pozitivnih spremembah zadnjih iff, ¿udt pravi fenomen v življenju naše avstralske skupnosti Slovence^, Ob razvijat ju samostojnosti, svobode in neodvisnosti stare domovine, ki nuj bi združila VSe naše sile razstresene. po vsem jrelfl, ie kristalizirajo in kažejo nasprotja tffoventsftp 'Pismo 59 med tukaj živečimi rojaki Pred duetlW letoma je začeto postajali reJnicnEtrf gibanje za Svetovni Slovenski Kongres, ki naj bi povezal" 1>se rojake po Svetu, jih napi balo k medsebojnemu sodelovanju, klicalo k spravi različno misleče in t preteklosti prizadete, vse ¡ta usmerjalo k prizadevanju za razvoj demokracije, svobode in neodvisnosti slovenske države. Pri nas l>a se je i o gibanje spremenilo v svoje nasprotje, žalostni lahko Ugotavljamo, da so posamezniki med seboj boli sprti, bolj nep vezani, VJak poskuša vleri voz na sanjo stran. Čutiti je nekako ogroženost nad prvaštvom ir skupnosti. Primerjalno je .umioše lo, Jfmrt'r Kipe združiti več rojakov na prireditvi ali veselici Ar da se vet' spi,zaliti splelkarstva od iskrenega prizadevanja, ne re I/tč rt osti od rnzdajanja. Edina kar združuje so govori in nastopi, ki gtmorijo O majhnosti. O majhnem i le Villi o skr I,m osti-. Prm ■rt rvjjKinnn nekdaj Ofierairih kreposti, ki pa jih V frtfrj' obliki duhovni pisatelji poimenujejo s 'puklasto ponižnostjo\ faks HO zavajanji- rojeva v otoki skupnosti "provovernrit in majhne dik ta tor je', Kaj je krivo takšnemu Stanju? Kdo jc krivce za tako razpoloženje,Y Svetovni Slovenski Kongres in njegovi Sorodni SveU(SNS)? Duhovniki/ Društva? Predsedniki'i Tu t i, Ur niso nikjer? Od j.-im>r je: mottaveiH Kriva je SWilODA! Morda je primeren trenufek. ko Se lahko povrnem h knjigi ti-btrnunikega pisatelja in pobrskam med mislimi "O svobodi" ki I m njem razumevanju šele ilanet. po štirinajstih letih od pr egti branja, dobivajo poln pomen in tezo: "Svobodni boste zares- no iakratr ko vam bodo dnevi brezsk boi tir noči brez vsake želja in bolesti-, marveč takrat, ko hoda te stvari zvezale vaše želje in se boste pod njimi le uspeli vzravnati goli in brez spor." Ali: "Resnično, kar imenujete svobodo, ja najmočnejša spona svobode. Čeprav se ji členi bleščijo v soncu in vas slepa." "In kaj drugega je svoboda, Co nc drobec vas samih, ki ga hočeta vrtfii stran, de bi postali svobodni? Če ]o zakon, ki ga hotele ukiniti, nepravičen, vam povam, da ste zakon sami zapisali na svoje čelo. Me boste ga mogli izbrisati s požigom vaših pravniških knjig; ali z umivanjem ¿sla vaših sodnikov„ tudi če nanje >zTi■ jete celo morje. In če je tisti, ki ga hočete pahniti s pmttkla samodržec, dobro poglejte. Če ste njegov prestol v vas samih tudi uničili. Kajti kao je mogoče, da neki tiren gospodari s svobodnim jn ponosnim, če ne trči tiran že v njihovi svobodi in sramote v njihovem ponosu? tr ča grt za strah, ki ga hočete pregnati, vam pravim, da je sedei tega strahu v vašem srcu in ne v roki, ki se je bojite. In tako postaja vaša svoboda, ko se znebi vezi, tudi sama vez vsija svobode." Oh prebitaitjtl teh misli "O svobodi" se sprašujem. kje je potem vzrok vseh naših razprtij in nesoglasij, kljub zunanji podobi svobode, ) lorda pu je dogovor najti f našem sužnje-Vanju idealom, ki iz naših src nikakor ne Wore jo izrinili misli o prestolu in prnvovernosti, ter nas iitkii puščajo C 'SPON ASmmWE, KI SE KLEŠČE V SONCU.T __p.Niko '/,anihovati lastne napake ni težko. To zna vsak povpreč-ne;. Tisto, kar človeka pople-meniti in ga dvigne nad povprečje, je prav iskrena priznanje lastnih rta ¡Hi k (Dale Carne- g>e). Zapisnik 12 redne seje S.N.S. Qld. Zbrali smo se zopei na slovenskem "hribčku" v dvo. rani Plan in ke 26. jan. 1992 oh 5.00 popoldne. Udeležili so se: Jože Vali, Stanko Meric. Tončka Heric, Mirko Cudcrman, Marica Podopnjk tel Vinko Čoper. Upravičil seje Jože Barbis, IV prebranem in sprejetem zapisniku zadnjega .sestanka je hlla obravnavana «a sprejela in oddana pošta, Odpo. slano je bilo pismo g.M. Lavuchu, g. J .Bradfordu. zveznim poslancem v katerem smo izrazili hvaležno Ji njihovega prizadevanja za priznanje Slovenije, lir ravno tako Ji mu l?nnellu. Prejeta pošla pa je bila predvsem od tajnice ASK Stanke Gnigorič. z. «žirom na pismo s j. jan. je bilo sklenjeno glede učbenika Učimo se Slovensko, da počakamo na odziv drugjh SNS.jev in nato il:i drugem sestanku od. ločimo. Glede našega sodelovanja v Upravnem odboru ASK je problem v razdalji in i i roških, zato nc moremo popolnoma ustreči želji oz, pravilom ASK. iztaieno je bilo razočaranje, ker do sedaj še nobenega sej tanka ASK ni bilo v Urisbanu. Joa med navzočimi i lani našega ožjega Odbora je pripravljenost, da še po možnosti eden od nas udeleži ASK z pooblastit Se d veli članov, Priprav. Ijcni smo sodelovati v izmenjavi zapisnikov v kolikor naj lo koristi boljši povezavi. Do sedaj smo prejeli samo en zapisnik ASK. Želeli bi zapisnike ASK. saj smo del te organizacije. Prebran je bi! ludi zapisnik oz. izvlečki seslavljeni od S. Grcgorič iz seje odbora S,S,K v Celju, 2. in J, nov, in podprli smo priloženo resolucijo D—4, ki govori za poravnavo krivice ram mrtvim, ki se jim mora vrniti vsa čast. Vsa prejeta pošta je bila razmnožena in razdeljena navzočim. Pohvaljeno je bilo Slovensko Pismo, saj z bogato vsebino lepo predstavlja tukajšnje delovanje in razmere v Sloveniji, Od preje lili številk jc bilo nizdeljentli skoraj 30, V hod oče naj jih pošljejo le polovico oz. 20, saj jih l>odo Člani prejemali posamezno,- Jože V ah bo razmnožil fi kopij Statusa SSK. da bo vsem na razpolago, ker ni bilo časa za branje. je sledila razprava o nameravanem obisku Janeza Janše ministra za obrambo Republike Slovenije. Jože poroča o dosedanjem načriu njeguvega obiska. Sklenjeno je bilo, da se gosti sprejme skupno z društvom Plan Inka, Stanko lleric prevzame skrl> za dvorano in pijačo. Kuhinjo bodo po dogovoru prevzete naše gospodinje. M. Cudennan se zavzame za puhliciteto med Slovenci in tukajšnjimi mediji, i, Vah prevzame varnost gosta. Sledila jc zadnja točka: Članstvo. I Jo sedaj je obnovilo članarino samo 1J oseb. Pri naslednjih srečanjih se ponovi akcija za večje članstvo, Stanko Heric blagajnik bo odgovoril na pismo g, C, Faleia v katerem bo podal točnejio število članstva in polrebue podatke našega linančncga položaja. Opaziti je, da nekateri ne obnovijo članarine, ker m jim skupna vsota 40 dolatjet zdi previsoka, S lan ko lleric želi bolj pogoslejšc sestanke. Zato naj bi bil naslednji sestanek sklican kmalu po obisku g.J.Janit. Seja se je zaključila ob £.00 Uri zvečer. Predsednik: Jože Vali Tajnik: M. Codetman ^ O efflatfentfe Pismo V rubriki "Portreti'' sfe imeti priliko spoznali že kar lepo četico rojakov, ki jih stečaje te na primhtvah, ati t> carimi, pri športa in organizacijskem delu različnih društev. Eden od rojakov je. drugemu, ti jprfelrijc pri JveA rozijčftrt organizacijah očital, da sedi «rt dveh stolčkih. Pri tem gotovo nr mislil "obilnoslt" tega rojaka, ampak je bilo razumeti bolj kot očitek, češ da to ni pametno. Takrat settl si mislil: "Hvala Bogu. da imamo iflfci? rojake, ki SO aktivni na uet področjih, ko vendar se vendar večini ne preteg-nc orf todeiovanja". Mislim, da je bolje delati na več področjih, kot pa leta in leta, brez posebnega 'haska' greti le svoj stolček. fheba, A'j bi ji lahko navrgli p rvji rt jo sodbo je prav ta. ki mm jo želim danes predstaviti, ANICA MARKI C - vse «I začetka aktivna v 5DM na 'hribčku1, sodeluje vse od ustanovitve SNS Vic. in ima nalogo — razpošiljati Slovensko pismo, (cr urejuje arhiv te organizacije s poudarkom na Bilki za Slovenijo. Zena in mati neb odraslih otrok. Anica je bila rojena pri Tomažu pri Ormožu. Seveda bomo, kot je pri neinem spolu navada , leta zamolčali. V Avstralijo je prišla za starii leta 1959. Po dokončani Soli v Sr.Joseph's Collegeu Wangara-rta, se je leta 1964 preselila v Melbourne, kjer seje v Royal Women's Huspitalu izučila za bolničarko (State Enrolled Nurse). Nato je ¿Ha nekaj let zaposlena tu-iJj y bolnišnici v iiox 11 Ulit. Naslednje delovno mej (o Anice je bilo v Domu onemoglih, kjer si je pridobila ve.liko izkušenj, da je pred rrtir. Seti nastopila službo prve I pravnice našega Uoma počitku Matere Romane, Seveda je značaj tlela precej drugačen, vendar m a je Anica odlično kos, kajti spoznati je it njej, rte samo. oeo£to se t love k res nikoli ne more iaimsti!™ ■ Janezek, kaj je bil tvoj oče meo NOB? - Sancfokan! - Me Dodi smeSan! - Res, tovanSiea, viciel sem sliko, na kaieri ima cioE. ge lase. brado in noi v uslih.., - NaSi smučarski skakalci bi moraii imeli namesio iian-n;h žreviik zapisane cene. ■ Si nor, polem bi osiair vsi v 2 raku! definicije Medicina je ume m ust, ki v latinSCini vodi k več nemil poCHku. Apoteka je prodajalna, kjer ni zdravila, ki ne l)i koristilo tistemu, ki ga prodaja. Čestitka je lavist, zavita v celofan. Olimpijske igne so generalni zdravniški pregled člove-Stva. Demokracija jt, če nisi zaprt, ker si bil preveč odprt. Blagajna je naprava, ki lopovom prihrani drago^ etn čas za dolgotrajne preiskave. Boilia je mikroskopsko maščevanje narave. unko rjgiiimlpmli, (14 |f i» Dnin.. ddddddddddddddddd ddddddddddddddddd DRAGI SLOVENCI, ČE VAS NE ZANIMA SAMO POLITIKA,, NAROČITE SE NA SLOVENSKO PISMO 1 Velikonočno gne-do m It o ¡no in Hercegovino Kltine Zeitutta, Celovec 62 iffet'pjidfig iVhm& SPORED OBISKA ZUNANJEGA MINISTRA REPUBLIKE SLOVENIJE Dr. DIMITRIJA RUPLA NEDELJA - zvečer: Sprejem priredi SNS, NSW PONEDELJEK - 4, maja 1992 - dopoldne; ¿¡prejem pri lokalnih oblasteh — pripravi avstralska vlada - popoldne: odhod v Melboumc. Na letališču ga pričakajo vladne limuzine. Cas samo za rokovanje ter pozdrav. (2 do 4 predstavniki slovenske skit|>- nosli) - zvečer: sprejem v priredbi SNS -VIC TOREK-5. maja 1992 - dopoldne: sprejem pri lokalnih oblasteh — pripravi avstralska vlada - popoldne; odhod v Canbcrro - zvečer: sprejem priredi SNS - ACT SREDA - 6. maja 1992 - razgovori in srečanja s predstavniki avstralske vlade -zvečer: sprejem v čast gostom gostitelj Sen. Gareth Evans. ČETRTEK - 7. maja 1992 — odhod ia Novo Zelandijo ob S,35 uri zjutraj. Kol vidite je program precej natrpan jn smo laiiko samo hvaležni avstralski vladi, da so nam dali na razpolago tri večere z.a srečanja 2 rojaki. V vseli treh mestih, ki jih bodo obiskali. Sprejem pri slovenskih skupnostih naj bodo v sklopu SNS-ov, kol sem predlagal MZZ, RS. V upanju, da se 2 gornjim strinjate in da želite sprejeti Dr. Rupla 111 spremstvo, vas prosim za čim hitrejši odgovor. Alfred BREZNIK SBAA Slovensko poslovno združenje Avstralije, Melbourne— Slovenian Business Association of Australia, Melbourne INC. "S.B.A.A." — Poročilo o dejavnosti združenja. Člani upravnega odbora smo o ti ustanovitve do danes že imeli € rednih sestankov. Z opravljenim delom smo lahko zadovoljni, saj smo pripravili zakonsko osnova - pravilnik poslovanja združenja in 1 18.2.1992 je naie poslovno idružanje registrirano. Vsa registracijske formalnosti je uredil mlad pravnik slovenskega rodu 9. Srečko K on tel j iz tjeclonga, sicer tudi član našega poslovnega združenja. 0 delovanju poslovnega združenja smo obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarsko zbornico Slovenija. Na Slovenskem festivalu, kjer so sodelovali slovenski klubi Viktorije, se je SBAA predstavilo s svojo reklamno stojnico 1 brošurami, ki smo jib dobili od ljubljanske in mariborske Gospodarske zbornice ter reklamnimi brošurami nekaterih slovenskih podjetij. Ljudje so pokazali zanimanje predvsem za investicije in nakupovanje poslovnih prostorov in lokalov. Mod 6, in 12, marcem je bil nai gost predsednik Izvrinega sveta Nove Gorice, g. Črtomir Spacapan. Njegov obisk je bil zelo pomemben, saj nam je dal odgovore na mnoga praktična vprašanja, na katera je pismeno težko odgovoriti. Organizirali smo mu razgovor s prvim administratorjem mesta Knox, z g. Caneom, s katerim sta izmenjala ideje in iikuinje pri upravljanju mest in občin. Po besedah sodeč sta oba iz pogovorov odnesla nove ideje za nadaljnje delo. Na rednem sestanku 6.4.1992 sta bila prisotna dva gosla: g. fat Case, višji svetovalec pri Gospodarski zbornici Viktorije in dr, Andrew Theophanous, zvezni poslanec in predsedujoči pri prijateljski skupini Parlamentarcev ia Slovenijo in Hrvatsko, G. Case nam je razložil delovanje Vrktorijske zbornice, ki ima skoraj osem tisoč članov in kateri se je pridružila tudi! SE A A. Ljubljanske hanke za Avstralijo, Novo Zelandijo in Malezijo. Z Ministrstva za zunanje zadeve so nas povabili, da se vključimo v pripravo obiska Dr, Rupla v Avstraliji prve dni v maju, kar homo z veseljem naredili, saj menimo da ho razgovor z Dr. Ruplom za nas nadvse koristen. Obisk gospodarskega predstavnika Slovan rje je po mnenju SBAA tudi nujen in Upamo da bo dotakiriega obiska kmalu priilo. Število članov in ponudnikov se veča in prepričani smo, da bo naš trud poplačan z uspehom, Letna članarine je 100 dolarjev - 5 štirimi zaposlenimi, od štiri do deset zaposlenih 150 dolarjev in za podjetja z vet kot desetimi zaposlenimi ja članarina 200 dolarjev. Vabimo zainteresirane, da se nam pridružijo. Tel. 03-755 2626 F a«. 03-755 1746 Vinko HIZMAL DRAG] ROJ AKt, IZKORIS TITE OMSK ZUNANJEGA MINISTRA /i SLOVENIJE, DA CA VPRAŠATE 0: pot. nih listih, državtanslvu, last-niitvu. antItasadi u Caaberri.,, NAROČITE SE NA SLOV EN SK0 PISMO. ČE HOČETE lil TI NA TEKOČE M 5 H). MEMBNIMI DOGAJANJI 1 SLOVENIJI IN SVETU. naslov jc na zadnji struni. Dr. DIMITRIJ RUPEL tffopenisfig 'PUmo 63 LJUBLJANA — po dveh neuspelih nezaupnicah predsednikov vlade Lope t N Pa TERLE TU jt tretjemu kandidatu aa njegovo jfliilfl uspelo prepričati parlament. Slovenija ima tako novega pretlicduita vlade do jesenskih volitev - dr, Jant.ra Drnovška. AW pretitedn ik je hil ti bivši Jugoslaviji člaa njenega predsedstva. Povdarek njegoveg pri/Jnatc Namosujiis! -Slovenije. Ijos Ainjeles — Niiš najboljši slrelcc Knj-mond Dcbevtc tudi v zadnji moški disciplini lelošnjega strelskega Ljubljana — Združene 1*11 ni^anizaeije Slovenije bodo prihodnji lorek v sodelovanju s slovenskim ministrstvom 'tU promet in zven ob 5W-lelnici odkritja Ameriko izdale priložnostni znamki m 27 irl 47 tolarjev. Znamka z, nižjo vrednostjo je posvečena slovenskemu misijonarju, jezuitu p. Murko Antonu Kappusu iz Kamne Gorite, kije konce 17. in v začetku IS- sto-letja deloval v pokrajini Sonora, oziroma v današnji severni Mehiki. Na znamk; z večjo vrednostjo je stari zemljevid mehiškega zalivaš podobo ladje San -la Maria. Znamka je posvečena genovskemu pomorščaku Krištofu Kolumbu, ki je odkril Novi Slovenija je ob iej izdaji priložnostnih' znamk upoštevala rrporočilo mednarodne poštne zveze - Čeprav ni njena članica -naj pošte izdajo znamke ob 500-leinici odkritja Amerike. Doskjjc Slovenija izdala deset rednih in štiri priložnostne znamke, Maja bomo dobili priložnostno znamko ob kongresu oblikovalcev in Slomškovi obletnici. junija pa ob EO-lctnici (Jorske reševalne sluibe. D. H. svetovnega ¡Hikala USA '92 ni dovolil presenečenja. V slreljanjti f malokalibrsko puško v trojnem položaju. v lako jmenova-nem ttrelskem manUonu, je že v osnovnem delu tekmovanja k repku ¡lovedel s 1175 krogi pred domačinom Krilnim, ki je nasireljal 1 167 krogov, Debcvee je v finalu svojo pnenioi: samošc pinrdil in tako dosegel že svuj$ j 3, zmagti v tekmah ¿a svetovni pokoL ó A tff&vent&Q Piorno CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing:-Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauls, Brakes and Clutches LICENSED ROAPWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Proprietor: 265 Nicholson Street, M & S MERZEL Footscray 3011 G.MA. MOTORS 314 1338 314 4»93 Peugot Volvo Renault Automatic Transmission Specialist Carburettor CVO and Repairs All Mechanical Repairs 27/155 Hyde sir,, Yarravillc 3013 George Tel.: 689 4212 Maxi 312 Nicholson St., Yarravilli, 3013. Tel: 687 2693 Bruce Jolley Auto Repairs ALL MECHANICAL REPAIRS FUEL INJECTION SERVICE & REPAIRS V.A.CC Obveščamo vas, daje mogoče nabaviti naslednje: L - Kompletne slovenske zastave (36 \ 155 cm) z novimi grbi, zložljivimi lesenimi drogovi in pozlačeno leseno konico ter vrečico i a pienos žarim po uporabi 2. - Slovenske grbe (25 * M em). Na zastavi stoji grb približno 20 cm od droga in 11 cm pod vrhom belega polja ter sega čez modro, vendar se nt dotika rdečega. 3. - Nalepke za avtomobile, kovčke in torbe z grbom na belo-modro-niečem ozadju ter z napisom SLOVENIA. Te dobite v velikosti 5,5 x 7 em. 4. - NaJilke istega vzorca kot nalepke, primerne za Športna oblačila, kot so vetrovke, majice, srajce in podobno. 5. - Letake v omejeni količini, ki jih ie izdelala v angjelčini ASKa, z naslovom Slovenia's Declaration of Indepen- dence, ter vsebujejo tudi zemljevid Ev repe, s kalerega je razviden položaj Slovenije, Letaki so brezplačni, razen poltnih Stroikov. CENIK: Kompletne zastave z novimi gibi ..........65,00 dol. Grbi- posamično „„„„,. 7,50 " Cent ta Organizacije: Namizne zastavice .......... 3,00 dol, Nalepke ... ] ,65 dol. - Frodajna cena 2.50 dol, Našitki „. 2.65 dol, - " " .... 3.50 dol, NASLOV: Box 70, P.O. Waveriey,N,S,W,, 2024 ; tel. 02 - 3S9-9517 (ffovetllÄg Pismo 65 LITTLE FOREST NURSERY LITTLE FOREST NURSERY have recently com pie ted a number of large projects in Victoria and Queensland.Naturaly this doesn't mean they're not interested in I lie smaller garden. In fact Ivan and Ian enjoy the challenge of making small spaces work. Professional advice, seasonal plantings and a maintenance service are always available. To view a folio of tbeir work or for more information, give them a call- Za vsa vrtnarska dela, urejanja vrtov in svetovanje, sc obrnite na vašega rojaka s 30 letnimi izkušnja m i-1VAN HAN2EL1C (03) 755 1022 ali [AM MARRICAN (03) 799 0593 FRITZ- MARTIN MOTORS All Automolive Repairs to Cars-Trucks Exhaust Systems, Brakes, Gear Boxes Engine Overhauls, to all Makes of Cars Specializing in High Performance Cars MERCEDES BENZ SPECIALISTS Prop. JOHN KUTIN 2 Ravensour t Road West Footscray, 3012 Phonc:3M S653 AMON ENGINEERING PTY LTD. TOOLMAKERS General and Repetition Engineers Turning, Milling and Grinding 46 Gilbert Road Preston, Vic 3072 Phone(03) 484 1057 Fax:(03) 484 2572 MICHAELS DELICATESSEN 81 - 102 Footscray Market Suho Meso - Šunke - Panzer Kranjske Klobase Razne Salame - Krakau lastnik: M. N, Stojanovski KNJIGA ZA DANAŠNJI CAS, ki bi jo moral imeti vsak Slovenec ali jo podariti svojemu prijatelju, znancu-Ncsl ovc nor 'THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES" Avtorica: DRAGA GELT iz Melbouma Knjigo-zgodovino Slovencev iahko kupite za 22 dolaijev v Melbourne pri predstavnikih slovenskih skupnosti-Tudi v Verskem in kulturnem središču Kew P.O.Box 197-Kew3l0l Victoria SLOVENSKI NARODNI SVLT VIKTORIJA VAM NUDI VIDFO KASETO "SLOVENIJA NA BARIKADAH" pO ceni 25 dularjtv Naroči te na ti le fon : (03 ) 68 7 5 i 76 <56 ïffevenàkg 'Pi wo 5L0 V ENSKO-A VSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc KADAR SE MUDITE V CAN HERRI OiHŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street, PHILLIP (CANBERRA) A.C. T., je odfjrt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega pelka in večera božične vigilje) od 11.30am do 11.45pm Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ler nudi tudi Številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do ae vetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure tn od šesie ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. euro international pty.ltd. For Quality and Reliable Service * Import - Export - Furniture, Chemicals, Parqueting many, many more MELBOURNE Factory & Showroom 3 Daimore Drive Scoresby Vic. 3179 Phone : {03) 764 1900 Fax: (03) 764 1461 Telo: AA31105 SYDNEY Factory & Showroom 2A Bessemer Street Blacklown NSW 2148 Phone: (02) 671 S999 Fax: (02) 621 3213 Humes « TVR£S * TUBES * RECAPS * BATTERIES • Fl.F.CTRONIC WHFEL ALIGNMENT & BALANCING * BRAKES FRONT-END REPAIRS « 587 1552 a 5801624 31 De Ha vi Hand Road Mordialfoc, 3195. ïffevenôftg PUmo 67 lilililii liiiSlš ïïïiiï lili »s»®® l'S'äi'S --■■■-■'■ '-V-:-:: ■.;_-_;.■ I-.-.-. ■ I---. ■. ■ I ■ r.; I ¡■i Éiiils Íifflmíí ílflfUi ififi&vetti&g TI IF. SLOVENIAN LETTER m UREDNIŠTVO. Stanka Gregorje Unil 2, 15 Allan dale rd Boroma VIC 3155 Australia UPRAVA/ADM INI ST RATION AJlred Breimk PO BO* isa Cocgee MSW 3034 AUSTRALIA Tel (02) Fjjt (02] 550 137£ UREDNICA: Stanka Crcgorič UPRAVNIK; Alf red Breznik SODELAVCI: AJfrcd Brtinik, Lojze KoSorok, Duian Lajovic, Vladimir Menart, Lienko Urbaniič, Marija Stnčar, paier Valcrijan Jenko, Mariza Ličan, Elica Rizmal. pater Bazflfj Valentin, pater Ni ko 2vokelj. Vida Kodre, Anica Maikič, Helena Leber, Ivo Leber, Draga Cel t Mirko Cuderman, Bert Pribac. Izhajanje SLOVENSKEGA PISMA JE OMOGOČENO Z DENARNO podporo RAZNIH DOBROTNIKOV TISKOVNEGA SKLADA. POKROVITEUEV-SFONSORJEV, OGLAŠEVALCEV, NAROČNIKOV PRODAJE iN S PROSTOVOLJNIM delom UREDNIKA TER SODELAVCEV nis0 tudi mnenja urednika ali sodelavcev avtorji sami ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE1 KI MORAJO UITI LASTNOROČNO PODPISANI. TOKROV1TEU1SPONSORJI SLOVENSKEGA PISMA SO: Podje tj a rDistinction printing, 164 Victoria str., Brunswick Victoria 3056 Emona Enterprises Ply Ltd .Sydney, NSW Impael International Pty Ltd Smith Held .Sydney, NSW Slovenske organizacije; Klub Triglav, 19 Brisbane str. St Johns Park NSW 2176 Slovensko avstralsko dmSlvo Canberra, ¡rwingstr. Phillip ACT Slovensko d ruiivo Sydney, Elizabeth str, We the rill Park NSW 2164 Slovensko narodno d nji t vo Sydney, P.O.Box 70, Waverley NSW 2024 Tisk: Sim on Spacapan, Distinction printing, 164 Vicioria str. Brunswick Victoria 3056 Litstnoucija:Anica Markič Prispcvkc-Clanke poslati na naslov uredništva. Naročnino, oglase in druge denarne prispevke na naslov u prave. NAROČILNICA za SLOVENSKO PISMO Poslali na naslov SLOVENSKO PISMO/SLO VEN JAN LETTER P.O.Bojt IS8, COOGEE NSW 2034 Australia Tel.<02) 519 3933 Eax :(03) 5 50 1375 IME IN PRIIMEK NAROČNIK) NASLOV:..................... Od katere številke želite prejemati Slovensko pismo:.......................Datum:.............. CENA: Letna naročnina 30 dolarjev, za članu Slovenskih narodnih svetov 20 dolarjev Posamezna številka 4 dolarje, SLO VENSKO PISMO izhaja 6 krat na leto. PODPIS NAROČNIKA tffevenA&g Or VUmo Ccr iai 8 ADS dol. M Uto3 St. 11-12 THE SLOVENIAN LETTER J unij-Avgust 1992 > Tiihmu nijd BrLibani IZ VSEBINE —Ob prvi obletnici slovenske drŽave -Sydney-Melbourne 150-obietnica -Prv& častna konzula R Slovenije za Avstralijo Alfred Breznik za Novo Zelandijo Dušan Lajovic -Obiska/ nas bo Lojze Peterle, prvi predsednik vlade v demokratični Sloveniji —Po obisku dr. Dimitrija Rupla v Avstraliji -Ustavo R Slovenije prevedla v angleščino avstralska odvetnice Shemi! O'Connor šraj -Poročilo ASK, ASK na sestanku SSK Glavnega odbora —Qb odstavitvi predsednice SSK Konference za Slovenijo Spomenke Hribar - Srečanje slo venskih poslovnih partnerjev na Bledu —Poslovno združenje SBAA v Melbournu —Oglašajo se Melbourne, Sydney, Canberra, Adelaide, Brisbane... —Umrli Sto vene i v Avstraliji in v Sloveniji —Po slovenskih far ah .pater Valerijan Jenko -Knjiga leta: Janez Janša PREMIKt -iz sveta matematikov —Uspel matematik Paul Paddle —Ljubljana kongresno mesto —Novi slovenski denar —Mednarodno sodelovanje slovenske policije -O Janezu Vejkardu Valvasorju —Plečnikove nagrade - Vojna v BiH -Sarajevo tudi moje mesto -Taborišča —Medžugorje i L in 12. številka Slovenskega Pisma vam prinaša se obilo drugih zanimivosti iz Avstralije, Slovenije in sveta-na 104 straneh. PRIJETNO BRANJE! «1 ïffm'en s&p Vi&mo NAROČNIKI SLOVENSKEGA »ISMA VLJUDNO VAS PROSIMO, DA OBNOVITE LETNO NAROČNICO ZA SLOVENSKO PISMO TUDI OD VAS JE ODVISNO ALJ BO GLASILO SE IZHAJALO ALi NE Na zadnji strani Slovenskega Pisma je obrazec, izpolnile ga in pošljite skupaj z naročnino, četudi ste na Pismo že naročeni, na naslov upravnika, Alfreda Breznika (ne urednici! Ce pa Slovenskega Pisma ne ¿elite več prejemati, prosimo vas odpovejte ca na telefon' Alfred Brc/nik (02) 5 17 1591 SPONSORJI-POKROVITELJI, OGLAŠEVALCI (podjetniki, društva in drugi) POMAGAJTE NAM ZAVEDAJTE SE, DA BI BiLi BREZ IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ, SLOVENSKEGA LEKTORATA NA MACQUAR1E UNIVERZI V SYDNEYU IN BREZ SLOVENSKIH GLASIL KULTURNO MRTVI PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SLOVENSKEGA PISMA, DENAR POŠLJITE UPRAVNIKU HVALA ZA VASE RAZUMEVANJE Več o Slovenskem Pismu preberite v obširnejšem sporočilu urednice In upravnika na 3. strani CENIK ZA 5PONSORJE-POKROV1TELJE ■S|i IN ZA OGLAŠEVALCE Pokrovitelj i(sporsorj i) od $500,00 Tiskovni sklad-pfbstovo1 jno navzgor Cene za oglaševanje: Format Enkratna objava Letria(ÊX) Osnovni 80 X &4 m Četrt strani- 80 Xt28 mm Pol strani 160 X12S mm Cela stran 160 X256 mm % 35,00 5 200,oo S 70,00 5 400,00 Š12o,oo S 7oo,oo Î220,00 S12oo,oo tff&ven sf\p Pismo SPOŠTOVANI ROJAKI! Koledar beleži 20. avgust 1:992, Km je. 2.45 -jutraj. Utrujena in izčrpanaf kol sr^er veipreiefrli mcrocj od dela s tu dvojno številko S.P., z zadovoljstvom ugotnvIjiuU, da jc uliuJhJn beseda še edino kar moram postoriti preden gre revija končno n (IS t, Slu štiri itrvni(I04 strani j, priznati morate, lilg je tO kur črto knjiga. Preden prelistate ifj preberete i^c struni bi min rada zaupate, da je proces priprave lofcr n>-vijt dolg in idAld'MPij. Nekomu, ki jo dela ikoraj sam od A do ne ostane prostega (javi, niti sobot ih nedelj. Še tmm j gledanja telcvizijclrazeli poročit), Ostajajo te še neprespane noči. Toda kako poteku tj« proci.f, preden je končni produkt pred vami; ■ Zbiranje gradivafbranje na desetine časopisov, revij, fiiiovizhirniijc. najzanimivejšega, vstavljanje V posebne mape po posameznih področjih, izrezovanje, zbiranje fotografij, iskanje informacij po telefonu rfl faxu itn,) — Ideja! Kako oblikam ti eeloln o revijo nziroma i>osanicznc strani — Končttn izbira, popravki člankov, dopisov, /meni Tehnično oblikomajei tipkanje, leplcnjc in končna izdelava strani) Pisanje Č/anJecu, priprava in (crcjuvv itn, — Na koncu s/into oštevilčenje Strani zahteva nekaj ur dela. Da le številke je bilo delo popolnoma prostovoljno, kako bo naprej.....? Zahvaljujem se; DR AC I CELT za kompjutersko izdelavo nekaterih naslovov in jfjymi, iti ft tubs jn rrKc ralno podporo- KLICI RlZIUAL za posojanje revije 7D in Dela. DUŠANU LAJOVICV za pošiljanje revije. Mladika in Zvonu. ALFREDU HltLŽNlKU za pošiljanje tedniku IN in vsakodnevno dostavo fax poročil agencije STA iz L ju btjane- MIRKU CUDER VANU za reda n pošiljanje zanimivih člankov iz revije Družina irj Nosa luč, SIMONU ŠFACAPANU, tiskarju, ki ji-, čcfrtav je bil za tiskanje plačan, rte-krat dadid ivnj"bafvni popust", izdela! papir Itn t o OsttOOO n» katero lepim prispevke; za osi' brez/tlnč-lio Itn tiskane letake, kronike in drugCgaf f C številke irtrcj' ni liiknl). i- batiov.e pa bom od ustalili sodelavcevpričakovtda pomoči. Pomoč je nudit marsikdo, ki ni uvrščen med sodelavce, Kd*H teh je bit Štefan Mcrzel, kije /nt svoji dobri Volji zbral številne oglase, ki so nam refiiTr naročnin, pokroviteljev in prodanih številk tudi omogočili izhajanje, revije. Ilvaia STEFAN. Ilmta uredniku S.P, ALFREDU lili EZ NIK U za skrb in potrpljenje, kot tudi za kom/tjulersko vodenje, aaročnikov, iskanje pokroviteljev in ngta.ie.velci'r. Vata n rednim STANKA CRECORIČ 3 SPOŠ TU VANt NAROČNIKI SLO VENSKEGA PISMA t Zamisel Slovenskega P i srn 3 j$ bita že v samem začetku ta, da naj bi zapisovalo važna dogajanja iz avstralske Slovenije in zgodovinska dejstva iz domovinske Slovenije Bilo naj bi KRONIKA, nikakor pa ne časopis, kt bi prinašat spro t na dogajanja kot no vice. Tako vlogo lahko odigra te tednik. Ko smo revijo ustanovili, smo si zamislili posamezno itevitko na okrog 42- tih straneh. Od junija 1991 do avgusta 1992 so naročniki Slovenskega Pisma sprejeli test Številk, dve kot dvojni in dve enojni; 7.-8. številka je bila lis kana na 104, straneh; 9 številka na 83 straneh; 10, na 68 Straneh m II. in 12. na 104. straneh. Skupaj 364 strani na leto. Če bi izšla vsaka številka na 42 straneh, bi to zneslo 252 strani. Tako ste prejeli natanko 112 strani ved kot je bito predvideno. Seveda ste j svojimi pismi in telefonskimi klici izraziti željo, naj bi Pismo izhajalo bolj redno. Na žalost, včasih to ni bilo mogoče zato, ker so dopisi prihajali neredno. Znalo se je zgoditi da m bilo nobenega 1-2 meseca. Tudi od zdravstvenih in drugih razmer urednice ki vsako številko pripravlja sama že od vsega začetka, je bito odvisno kako pogosto bo Pismo izhajalo. Upamo, da ste kljub vsemu zadovoljni. Hvala za vse vzpodbude, skrbi, nestrpnosti in kritike. V tej številki vam nudimo ponovno obilo zanimivega branja.... do naslednje številke i Verjamem, da se bo Anica M ar kič, ki vam Pismo pošilja, ponovno potrudila, da prispe v vaše roke čim prej. Hvala urednici Stanki Gregorič za njeno obsežno delo, hvala Simonu Spacapanu, Anici Markič, Štefanu Merzetu in vsem, ki ste prispevali, da Pismo izhaja. Pošljite nam vaše predloge in želje in seveda podprite nas moralno in finančno. Hvala! Najlepša hvala tudi patru Bazi!i ju, ki je v M/SLIH redno objavljal reklamo za S.P. Upravnik ALFRED BREŽNIK žffove/tAftp Píwto prva obletnica Skico izdelal Vasa K oirían SLO VEN t J A Slovenija, deželica i krvjo zaznamovana, potlačena golobica, zdaj le prepoznana. Pozdravljena, ta zgodnji dan, prerokovan stoletja. Naj narod tvoj bo varovan ob zori preživetja. Z morja je vzšia danica: tvoj dan je zdaj začet, pribor jena je pravica, pogoj za b olji) s ve t. Sinovi tvoji vate zro, razkropi/eni po svetu. Njih klici, upi ne zamro po prvem zmage letu. Pozdravljeni, Slovenci, od Drave do morja, dolinci in gorenjci: zastava zdaj vihra. Na plan, mladina, čas je! Starina naj le pesa... Zdravijico naj zapoje kdor petja moc pogreša. No-zdaj, ko spet pokonci prenovljena sto/is, obraz tvoj je na sonci, da priča, da zivis. Kaj naj ti dam za rojstni dan, deseti brat brez doma? Pozdrav moj sprejmi, v srcu vzgan. Razume ga, kdor roma. Ivan Kobal Ob prvi obletnici osamosvojitve 25.6. 1992 Piuno m ffi - s ■ v " \< * r" ■ Jf . I t > isc^ii^iF^^r imnnffiiFXHiiiadassr your sii^corvsriHKrii-ja.Esrgs iffevettófts 'Pismo \ POMIKIlíMíJŠI DOGODKI Prvič v zgodovin i-sl «venska zastava na avstralskem diplomatske m avtomobilu, ni) uradnem obisku tir. Dimitrija liupla. Nova častna konzula Slovenije v Avstraliji in Novi Zelandiji ■hjK 25 junija je proslavila Slovenija svoj prvi rojstni dan r------ Dr.Dimitrij Rupel v Verskem in kulturnem srediiču kew-Melhour-iic, na sprejemu, ki ga v njegovo čast pripravi Slovenski narodni svet Viktorije. "Ptepričal sem se s kjkino gorečnostjo podpirate prizadevanje mia Je slovenske države in kako velikr prispevek dajete tudi vi..." Stotenska tiskovna agencija tli drugi mediji iz. Slovenije so nam 2. julija 1992 sporočili, daje slovensko zunanje ministrstvo v imenu slovenske vlade imenoval o Alfreda Rreinika (levo) za častnega konzula v Avstraliji. Diriua Liijoviea(desflo) pa za častnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. OBEMA ISKRENE ČESTITKE Uredništvo Slovenskega Pisma 25. JUNIJ 1992 MILAN KUČAN PREDSEDNIK PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE fffoVent&e Phmo Bil je nov dan. Z njim je nad komaj rojeno slovensko državo prišla vojna, Lctiib nad slovenskimi mesti in tanki na naših cestah so pregnala naša upanja. Čez noč so i z spomina izbrisala vse, kar jc Slovenija delila dobrega in slabega v skupni državi, Uničujoča sila je prevladala nad trezno presojo, Žal Še vedno divja v naši soseščini. Pred njo zgrožen in pretresen stoji ves demokratični svet. Ne zmore moči za odločilni ktirak, da to zloveščo politiko zaustavi. In vendar je to nasilje hi I o mogoče preprečiti. Samo razumeli jc bilo potrebno nezmotljivo napoved zgodovinc-Mi smo jo znali razumeti. Dan, ki je v krvavem jutru vstajal nad slovenskimi pokrajinami, jc hi I dolg leto dni. V njem seje do skrajnih meja dojemljivega zgostila nasa zgodovina. Bolj kot kdaj smo mogli v tem letu izmeriti, kaj v resnici smo in kaj zmoremo. Zdaj je mogoče s ponosom povedali, tla zmoremo veliko! Dosegli smo cilje, ki smo sijih zastavili s plebiscitom. Uresničili smo sanje, ki so jih sanjali mnogi rodovi Slovencev, Bili smo sami in s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas niso zatajili. Zato smo jim dolini vso zahvalo in iskreno spoštovanje. V tem letu smo prav brali znamenja časa. Nismo zapravili priložnosti, ki nam jo jc ponujala zgodovina. Bil je to čas visoke narodove enotnosti, kakršnih ne premore veliko nasa, dostikrat neprijazna preteklost. Ni jc izsilila tc zavesi o skupni ogroženosti. Izšla je iz globokega izkustvenega, razumskega in moralnega prepričanja o pogubnosti nenehnih delitev naroda in o potrebi, da jih presežemo, Bil je to čas, ki je pokazal, kako neizmerno visoko si lahko ambicije postavi slovenski narod, če ho le končno dovolil preteklosti, da postane preteklost, in je ne ho venomer znova ponujal kot prapočclo novih delitev. Če, potem so razlike med nami zaželene znotraj zarisov naše prihodnosti in poti, ki vodijo do nje. Navsezadnje smo si vsi ena sama velika naveza, ki jc že zmogla prvenstvene vzpone in jih bo Znova, če bo le prevladala zavest o naši usodni odvisnosti in medsebojni povezanosti. V tem letuje ta zavest bila nadvse prepoznavna. Ostaja upanje, mimo tega kar zdaj v prestižnih političnih strankarskih spopadanjih počnemo s seboj, da se je tega dne, kije trajal leto, dokončno spremenil in dozorel slovenski narodni značaj. Kajti čas je, da se naučimo živeti drug z drugim. Kaže se sprijazniti s tem, da nusimo s seboj vsak svojo pa tudi skupno zgodovino in preteklost. Ta seje dogodila in je za nazaj ni mogoče spreminjati. Lahko pa na tragičnem nauku tc zgodovine skupaj poskrbimo za slovensko prihodnost. Zanjo smo vsi poklicani in vsi izvoljeni. Ne more naša usoda biti kar naprej skrb za to, kako bo ena stran dokončno potolkla drugo, Popravimo zato krivice, priznajmo končno vsak svoj del krivde, preudarno, dostojanstveno i m častno. Tam, kjer je priznanje krivde in obžalovanje, tam je tudi prostor za odpuščanje. Pravi zmagovalec v tej vojni, pravi nosilec mednarodnega priznanja Slovenije je slovensko ljudstvo, so državljani slovenske države, ki so se složno uprli napadalcu in poskusu nasilne preprečitve svoje demokratične odločitve, ki so irdn o vejjeli v svoj prav in v svojo pravico, ter zaupali mednarodni skupnosti, da nc bo križem rt j k gledala teptanja načel, na katerih gradi svojo mirno ter blaginji ljudi in narodov namenjeno prihodnost. Taksnega naruda ni mogoče pokorili. Mogoče gaje uničiti, a tedaj mu več ni mogoče gospodovali. Zdaj, zaradi vsega tega, nima nihče med nami pravice, v imenu n¡kakšnih ciljev, interesov, ideologij in strankarskih pripadoosti, ogrožati tega, kar smo v tem letu skupaj dosegli. Nc dovolimo zato" da bi bilo med nami znova zasejano komaj preseženo, a žal še ne povsem pozabljeno sovraštvo. Matica skupnega hrepenenja po miru, varnosti, blaginji in napredku ga bo zavrgla kakor kamen na prudu hudourne reke. Enoten odpor Slovenije, posebej vojaški odpor slovenske policijo in tcritorialcev je pred letom dni zaustavil agresijo Jugoslovanske armade. T oje bilo odločilno. Na to, za svet prepoznavno dejstvo, jc bilo mogoče nasloniti zahtevno in polrpežijivo diplomatsko aktivnost. Oboje skupaj je odločalo o miru, o odhodu armade, o med na rodnem pri znanj ti in o članstvu v OZN ter drugih mcdnarudnih orga nizaetjah. Zdaj seje mogoče zahvaliti vsem, ki so k temu prispevali. Vsakdo jc v svojem času tu ua svojem mestu dal največ, kar jc mogel dali, ne da bi pričakoval za to posebno priznanje. Največ so dali tisti, ki so za prostor Slovencev pod svobodnim soncem dali svoja življenja. Najbolj čnslno so prestopili ločnico med mrtvim in živim. S hvaležnostjo in spoštovanjem jim, ob mnogih drugih padlih v preteklih bojih slovenskega naroda za obstoj in pri budnost, poskrbimo za njihov mir v sveti slovenski zemlji. Spominjajmo sejih častnoin dostojanstveno.,, Verjamem, da bomo tudi naprej skupaj, enako dostojanstveno in častno nosili odgovomosl. ki jo je današnjim rodovom Slovencev in državljanom Republike Slovenije naložila zgodovina. S to vero in željo vam, spoštovani sodržavljani, in vsem rojakom po svetu, čestitam ob prvi obletnici dne. ki je do temeljev spremenil slovensko zgodovin o,Tega dne bi nikoli nc bilo brez vaše srčnosli, modrosti in zaupanja. Bilo je vredno. Zaradi nas in zaradi prihodnosti. u iffevenó&p VíóTno •2. maj 1992. '■■ "J. .m« ■ SLOVENIJA V 2N PETEK 22 .maja 1992, je bil za Slovence zgodovinski dan. Slovenija je bila prvič v zgodovini sprejeta v mednarodno skupnost iinrodov in drzav-v ZDRUŽENE NARODE. Postala je 176 polnopravna članica ZDUŽEN1H NARODOV. Sicer smo bili Slovenci dejavni v Združenih narndih že v preteklosti, tako kot jugoslovanski diplomatski predstavniki kot tudi strokovnjaki v njenih specializiranih agencijah in programih. Med velepnsLmiki je bilo kar pet slovenskih dipl oni a tov; Joža Vilfan, Aleš Bebler, Jože Brilcj in Ignac Golob. Združeni narodi so stari skoraj pol stoletja, neodvisna Slovenija pa jc za svet in to organizacijo no vosi. Prav zaradi tega, se bomo morali Slovenci kot narod vedno znova potrjevati. Pokazati bomo morali svetu, da smo narod, ki je v miru s seboj in s sosedi. izjava dr.janeza drnovška Predsednika SLOVENSKE VLADE ob sprejetju slovenije v ozn Slovenska rasla v» pred palačo Združenih narodov. Ob sprejemu Slovenije v Organizacijo z družen i h narodov je predsednik vlade Republike Slovenije dr. Jane/ Drnovšek dejal da je to za Slovence in druge državljane Slovenije i/polnitev/ zgodovinske čel je, da s svojo last no. samoslojno in neodvisno državo enakopravno vstopijo v mednarodno skupnost narodov. Dr. Dmovs'ek je poudaril, da je to nedvomno veliko priznanje in potrditev, daso bili uspešni protekii napori mlade slovenske države, da svetu dokaže, da je upravičena do najširšega mednarodnega priznanja in sposobna v njem sprejeti vse praviet in dolžnost i enakopravnega mednarodnega sub jekla, "Sprejem v OZN je najarse mednarodno priznanje upravičenosti zahtev Slovenije, da imajo narodi nekdanje Jugoslavije, ki so v preteklosti svojo državnost in mednarodno sub jekli vi teto oblikovali v skupni federativni državi, pravico, da sami odločajo o svoji usodi. Sprejem v Združene narode pomeni vstop v mednarodnopravni sistem, ki drŽavam v sodobnem svetu zagotavlja najvišjo možno raven zagotovil za varnost in celovito integracijo v mednarodno skupnost. S tem so Sloveniji odprta vrata v razvejani sistem specializiranih mednarodnih organizacij, brez česar ne more nobena samostojna dr/ava vstopiti v kompleksno ureditev sodobnega sveta na gospodarskem in vseh drugih področjih življenja. Ena prvih nalog slovenske diplomacije v OZN bo, da stori vse, da se čim prej k onda nesmiselna a izjemno kruta vojna na Hrvaškem tn v Bosni in Hercegovini." tffoven ¿j%> Plimo 9 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE vf POSLANICA MINtSTRA ZA SLOVENCE PO SVETU Ob prvi obletnici slovenske iirrauriosti SLOVENCEM V AVSTRALIJI DR. JANKA PFtUNKA dr. Janko Pniok Spoštovane dame in gospodje, V veliko Čast in veselje mi je, da vas ob l. obletnic i slovenske neodvisnosti in državnosti lahko pozdravim in se vam se enkrat najtopleje zahvalim za vašo podporo in pomoč, ki ste jo nudili Slušni ji v njenih prizadevanjih za državnost in mednarodno priznanje. Priznanje s strani Avstralije smo se posebej teško pričakovali, saj se zavedamo njene vloge in vpliva v Jugovzhodni Aziji, na Pacifiku in v v$em svetu. Prav tako je Avstralija z;j nas pomembna zaradi številne slovenske skupnosti, ki tam živi, saj je število 30.000 ljudi za majhen slovanski narod veliko. Tudi v najtežjih trenutkih smo vedeli, da bo svet podprt prizadevanja narodov, k< si želijo uresničiti svojo pravico do samoodločbe, saj je to načelo eno od najpomembnejših v svetovni skupnost: za ohranitev miru, razvoj demokracije in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. Marsikomu med vami bi se žete/ osebno zahvaliti za dragocen prispevek, trud in prizadevanja, ko ste avstralski javnosti pojasnjevali kdo smo, kaj smo m kaj si Slovenci želimo. Ni bilo vedno lahko. Velikokrat obtoženi S podtikanji in celo lažmi smo morali dokazovati resnico proti tis t/m, ki so bili za doseganje svoj/h ciljev pripravljeni poseči tudi po orožju. Volja, ki jo je slovenski narod tako odtočno pokazal na plebiscitu je sedaj uresniči'na. Za slovenski narod se je ze začelo novo obdobje, ko bo naša država morala premagovati prav taka velike gospodarske težave, se izviti iz recesije in nuditi svojim državljanom mir in blagostanje. Prav tako se ne moremo in M smemo ograditi od krize na območju nekdanje Jugoslavijej saj ima njena bližina vrsto negativnih učinkov tudi za Slo veni/o in njeno gospodarstvofizguba južnih trgov, množice beguncev, tujci zaradi bližine vojne tudi Slovenijo ocenjujejo kot ruicno območje za turizem in tuja vlaganja). Po svojih močeh si prizadevamo za njeno razrešitev ter vzpostavitev miru in varnosti na tem območju. Za doseganje teh ciljev vidimo v Avstraliji dragocenega pertnerja, v slovenski skupnosti v Avstraliji pa, kot že doslej, veliko in vsestransko podporo. Dregi prijatelji, prepričan sem, da je priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama kot tudi obisk zunanjega ministri dr.^Ptupla v začetku maja v Avstraliji prispeval h krepitvi vezi na vseh področjih in da se bodo ti stiki uspešno razvijali se naprej. Prav v tem času se nekateri od naših in vaših av$traf$kih rojakov mudijo na obisku v Sloveniji. Tudi vi ste v Sloveniji vedno dobrodošli kot iskreni prijatelji, katerih nasvet bomo znati ceniti. Dr. Janko Prunk MINISTER ZA SL O VENCE PO SVETU iN NARODNOST! V SLO VEN I Ji 10 Pi jo FIšEJO NAM SLOVENSKI IN AVSTRALSKI POLITIKI m Ljubljana, 25. maj 1992 Slovenskim narodnim svetom v No^em Ju ž nem WjIcsli, Viktoriji in gjavnem mestu Avstralije Gšrbeni*ACT Dovolite, da se vam naj topleje /.ali vali m zji organimdjo, gostoljubnost in prijateljske sprejeme, ki sem jili doživel ob ni oje m uradnem obisku v Avstraliji pri slovenskih rojakih. V spominu mi bodo ostala vsa srečanja z avstralskimi Slovenci, saj sem imel možnost, da se v neposrednem stiku z njimi prepričam o ljubezni do slovenske domovine in gorečnosti, s kalem podpirajo prizadevanje mlade slovenske države v njenDi prizadevanjih za mednarodno uveljavitev kakor tudi lia njen demokratičen razvoj. Ob tej priložnosti bi vam rad sporočil, da so bili tudi moji pugovori t najvišjimi predstavniki avstralske držnve zelo uspešni. Nedvomno bodo prispevali h krepitvi prijateljskih odnosov in vsestranskega korist negi sodelovanja med obema državama. Ii čemur dajete velik prispevek tudi vi, Sloven ci v Avstraliji. Želim vam, da bi tudi v prihodnje uspešno Jelovali na vseh področjih i» ohranjali tesne stike z lie publiko Slovenijo, Prisrčno vas DOzdraviiant. Dr. Diaiitrii Rupel REPUBLIKA SLOVENIJA Mimstrswo zi runanje Mdsve Ljubljana, 26.0.1992 Avstralska slovenska konferenca Ga^ tanka Gregorič Spošt ovail a j;a ,t. regori č, v imenu ministra se vam zahvaljujemo za VaJe čestitke ub t, obletnici slovenske države, Ob tej priložnosti se želimo slovenski skupnosti v Avstraliji punovno zahvaliti za vso podporo in pomoč v ustvarjanju slovenske državnosti. Republika Slovenija je v lazi vzpostavitve veleposlaništva v Avstraliji, za katerega predvidevamo, da bo formalno odprto v jeseni, V želji, da hi v vmesnem časti zagotovili uudenje pomoči slovenski skupnosti v Avstraliji, je vlada Republike Slovenije na svoji seji dne Iti,6.1992 sprejela sklep o otvoril vi Konzulata Republike .Slovenije vSydneyu na čelu s častnim konzulom g, Alfredom brežnikom, Jurisdikeijsko oh-močje konzulata obsega zvezni državi Victoria in New South Wales, D H ANDREW/ THeOPHANOUS, M. H. H. federal meme3er for calweul PARLIAMENT OF7 AUSTFAUA HOUSE OF REPRESENTATIVES i have bad ihc opportunity to experience, enjoy and appreciate Slovenian culture an J heritage bodi here and during my visit to your homeland- As Chairman of I lie I'ARl 1AMENTARJAKS FOR CROATIA ANDSLOVLNlA ji is my treat pleasure to invite yon to a CroaIisn, Slovenian an (I I Josil ian C' U1 .T U R AI - li V EN ING AND DIN N1: R I) A N -CL designed to commemorate our achievements that led (o I he recognition of the new independent nations. The details arc as follows: !7 July 1992 hli liizmal Slovenian National Council l',0,Box 197, Kew 5101 Dear Eli. We have all worked together in otir endeavour to achieve self-determination, freed out and sovereignity for Croatia, Slovenia and Bosnia-Uercegovina. Great progress has been made si nee the rccogiulion of these re publics as independent nations. Political, economic, cultural and social links between ihc countries continue to be established and main tain d by the Australian Government. Saturday: 19 Sfebtembcr 1992 at 7,00 p.m. M&ador Reception Cenlrti SKyabram lid,. Coolaroo VIC Cost:30 dolnrs includes 3 course meal, drinks and entertainment, Croatian, Slovenian and Bosnian cult it nil groups will lie performing. Yours Sincerely Dr Andrew Theophanous t>ñp Pióme 11 ALFRED BREŽNJK PRVI SLOVliNSKt ČASTNI konzul v AVSTRALIJI tiftADNIj-ISl RfJUBUKJ: SLOVENIJA St. 32 - VI. O IH.OK <1 postavil vi čmrtnega konzula Kcpulilike Slu vt-nij-L- v Sydney |i 1- člen Za čMincga" konzula Republike Slovenije v Sydneyu ne ptisiavj Alfred li r u i. ti i k _ 1. Sen M in i m m vo za ^ un; injc zadeve opravi vse pdficbnčl uresničitev luga odloku. 3. i len Odlok začne veljali t dnem objave v Uradnem li*tt| Republike Slovenije. Si. 90darsfci r-u-il i niiirtt drijtvT. r'«v joiovo sklenili tudi k aksn« kupčijo zn-», zi vntii finim Impaci ImtT' naliona? -Na Bted Siril I« priie) z namenom, da pomagam Islo Veni ji v povezavi z. drugimi slo venikmu posfovneii po nra, ie bolj pa preko nji i h poslu« ni h partnerjev. Teh je veliko. Kur ni kaj pojovorov sem imel 1udi o sodelovanju s J i rmanu s področja emhalaie.- Vaij lirtni jc mint pa prn-izvadnji embalaže in po Itn, dj pravzaprav uipcfnu ptulu-jt, ir posebej nI iiijslttm pro-jtoru? »Proizvodnja. s kSKiO velm jo začel leta i'MU'v svoji firmi, obsega, izdelovanje naj razi ič-nejii cmnlaZc'od aluminija' stih tub do lamin s tov, folij ipd. Vsega skupaj jc v fiTtni zajio-slenih 10U ljudi, mi leja |ih |e le iOU V StaneJ^l, drugi tq ta-pusleni v obratih na raxliCnih koncih Azije. Jaz iivim v Sid-tvcyir, tovarno, ki jc mtHleroa - vju proizvodnja ju visoko tehnološko razvila - pa imam na Novi Zelandiji.- Kiko pntiiprm izgleda pn-tl4iirijC lulikiAi nljdlljt? »NoTmalno. Nohcnih tela v ni. Z aluminijskimi ml>anii. Vi jilt izdelujemo v Novi Zc(indiji. pokrijemo ves avstralski trg. "i. aluminijevimi laminaii. ki jih izdelujemo v Sitfneyu, potrjil* mo ie vse drugi lrjc,- Pcrtlt ste sklenili tudi z lm-polom iz Sloxnihr flislrit*, "it kiklnc kupčije tre? »Pred tremi le! i. ko je Srhi)« začela pritiskati nn Slovenijo in ju poikuiala gsapodarsko oslu. bili in uniiiri, sem se odločil, da iačnem kupovati aluminijevo folijo pri Impulu. Tako zdaj predelujemo f|i)»ntra svelu? poklicu sem stroini tehnik. I"red odhmlom t Avstralijo it m se Mu! ic v tfnlijan-skein POrdcnomi. v Siilne^u pu sem kon&l meneilžeivko ito^ hraievnje Tirma ImpOCl je dru^insk?, vodiva ji> skopat S sinom.h A|i niiniinulc Lukšiti' knilkrvlnc (hulii i lir tfl-V» ¿i Z rftugimi stnifiiskirni podjetji, morda pripeljati sem ie kukšnei" paMncfjB. ki Iri hhku iklen.il posel s pn-»s*to (njnkretnii firmn^ -Vse je mogDft, E^red dneei jc tlil luVai prijilt|j i i Siilpupii-!.: Še nikoli ni hil v Stnvmiji Spraševal me ¡e. ie je sploh varno prhi sein. Odgovuri! sem mu, da |l- tuVaj IhiIj sarno kol v Lgndčftu. In jfi prišel Ali se hodo spletle v.- kakinc poslovne vezi. pa je odvisno <>d lisrlh. ki ji iti ¡t ilif njih. Za-enkrat «i iuili -Se pmuiujejo razmere v Slmenin. - Mprjile SO^TAniČ, "Delo" Nli podlag 27. in». Dena ZLikrjjia o una njih zsJcv^ti 11 'rtnliii list liS, ši !iL>I I) (S na prcdlu mifiiMra /.i /unianje /ntieve izdaja Vlada kepultlike Slosreoijc O D L O K o pnsiivUvt ČKitnega kon/uli Uvpuhiike Slovenije t WcUtiighmii 1. den /¡t &ts*negu koiuiila ilepnhSikc Slovenije v Wellin^-Iniiu se postavi Oti^m Lajovie. 2. iltn Mi n i sti m s o /n /unortji.1 zadeve tipr:ivi vse potrelmo m uresničitev ie^a odloka, y ilen Otllok /aine vclj:tti t tliiem objave v Uradnem listo RepubliiDc Slovenije. Si. Ljttti!j:iiiu, ilne I S. junija IW, Vljidn Eicpuliltkc Slovenije Predsednik dr, Janez I Drnovšek i. r. UUSAN LAJOVIC je eden najuspešnejših slo\enikiii potl-jelnikov v s\etu, še posebej v Avslraliji in na Nori Zelandiji, Mu Novi Zelandiji Se inaTsikdn ni vedel kje Slovtnija splolt je [Juian Lajovic jt tnutil, da tamkajinji politiki in javnost kar se da bolje spozna novo nastalo državo-njegovo d imovin o. i'rav zaradi lega je Hih Nov.i Zdaildlja med prvimi, ki so priznate Slovenijo, l)uš;m Lajovic je hil do imenovanja za časlncga konzula v Novi Zelandiji poohlašeenec slovenskega zunanjega niinU stT>tva lo državo. Hi! je med smisla» mi tel j i Slovenskega narodnega sveta v NSW kjer so ga izbrali za prvega predsednika in Avstralske slovenske konletenee. kjer je sprejel mesto podpredsednika. Duian Lajn vie je vidno prispeva! tako momlno kot flnantnn pri v?eh zbirkah za SlovL-oijo. Poslal Jl' tu tli predsednik Mednarodnega zdntžcnja slostn-skili razvojnih parlnerjes(MZSRP), ki je skupaj s slovensko si ado, GtKpodnrdco zbornico Republike Slovenije in SSK pripravilo srečanje poslovnei.ev na Dledn, Na poH El) \ IK SI jOVENSKE DEMOKRAt^INO f '£VOLJ ENE VLADE LOJZE PETERLE, bhši predsednik slovenske vlade in I remi In i predsednik stranke K rižanskih demokratov bona povabilo AVSTR ALSKE SLOVENSKE KONFERENCE ofiiskul Avslralijo. Življenjepis: Lojzeta Peterlela rodijo I94R v Ču/ni vasi na Dolenjskem. Ko je star deset let se družina preseli v Masi pri Mokronogu. V Liubbljano pride v letih 3mdentskega revolla in se vpiše na univerzo:študira zgodovinu, zemljepis in ekonomija. Postane ptefeki v in temam Vzgojnega zavoda Janeza i evea. Lojne Peteile prepeva v mešanem pevskem z bo ni Anton Foe-rster v ljubljanski stolnici. V (asu politične udjngc je ustanovljen Medškofljski odbor za študente, pri kateiem vodi komisijo za pokcmerlskoduhovnosi.S somišljeniki zasnuje te ure lično veisko revijo 2 000, ki začne izhajati aprila 1969. Leta 1971 postane od«w>ml urednik, Janms Dular pa iektor. RHja zanitli dolgotrajni administrativnih šikaniranj izhaja z večletnimi premori. Leta 1975 se Lojze PeleHe zaposli itjt Urbnjlijddntil] inštituta. Leti 19110 se poroči z, diplomirano etnologinjo,s ka tero tniata iri o [roke. Sodeluje tudi pri Uilteiui, merskem časopisu študentov in izobražencev, ki ga izdaja Rudi Kuneilja. Časopis se po njegovem predlogu preimenuje v Tretji d en, le (a 1986 pa poslane ijavni urednik lega gasila Istega leta zamenja službo in postane višji svetnik v sekloijii z.a proslorski rn/.vuj na Zavodu za družbeno planiranje, Llkvarja se y varstvom okolja, saj od otroštva rad hudi v naravo in čehelari, Ob ustanovitvi Slovenskih kričandtili (femokratov S.novembra I9H9 p y Mane predsednik i/.v pil nega odbora SKD, kise pridruži Demosu. V petih mesecih postavi stranko na noge in uspeim» oittnizira volilno kampanjo" Nq aprilskih volitvah leta 1990 SKD z 11 poslanci v DPZ preiti I i osiale stranke Demosa in Mlin Kučan ea imenuje za mandata™ nove vlade Mednarodni sliki, ki jih «postiti so obsežni, saj kot Stnmkaiskl prvak ubišče Rimini, Uubliii in Budimpešto, kot državnik pa Havla, ¿DA. Francijo, večkrat Dunaj itd. Pred k ra I kini pa kot slraukatski prvak obiičc slovenske ¡«elience v Kanadi in Auentnl, ObiSče tudi papeža,sestane pase tudi i Uorisom Jddnom. V prvi polovici leta 1992 Demos razpade in Lojze I a Peterleta zamenja Janez Drnovšek. 14 'Pismo Z DR DIMITRIJEM RUPLOM NA MACQUARIE UNIVERZI - SYDNEY Nn Macquaric univerzi v Sydncyu so sprejel i dr, Dimitrija Rupla rektorica univerze prof. D i Yerbury, predsednica Slovenskega sklada gospa Marija Sen čar, Icktoriea slovenskega jezika Aleksandra Bizjak, v imenu študentov pn gospod Ivan K o bal, ki je tudi prvi študent slovenskega lektorata na tej univerzi. Dr. Dimitrij Rupel seje seznanil t. delom Zveze slovenske akcije In pas tal njen čian V ponedeljek 4, Sija 1992 ju Lir. Dimitrij Kupci, minbtcr za zuna nje zadeve Republike Slovenije pliinkal plov«n*ki lektorat na MaCqtlurií 0niven!t¡ Kot gosta avstralskega miubilnitv* ?.a zunanje nueve gaju spremljal goçotl Peter Rome, predstavnik avstralske vlade. kakor tudi gospod Andrej Logar, h-T kabin rta KS, gosptirf Dra^o MiroSjč, vbdja oddelka ia itvcucvmpske države "in gospod Alf rad Breznik, vodja SH^rafek^a informacijskega u rada v Avstraliji, Dr.Rupla je sprejela v imenu Uiúverte rcktoriiMliVice.Chan-cellor) prof. üi Yerbury, ki qju je predstavila prcdstojnKi Oddelka h moden» jttike, prof. Keiih GomcK, prttlsLomico slovanskih jezikov, Miss ilalyna Koschursky, Irk tttn >-t> Aleksandro Bizjak, pn-dseiiiiico slovenskega skleda posp^ Marija $f ličar in (tudente. V sprejemni dvorani, kjer si no se posedli, sta največ gwonj la prof, 1>¡ Vcrbuty in dr. Rupel, ki j< pokazal, da mu t ji odobrili ¡-.višanje 1111 - ur plače od 02.000 na ifótHH) dolarju v. Predsednica Slovenskega sklada (Slovenian Studifs 1'ouibda-lion Trust), Marija Sentid r, se je /¡ihvalila dr. Ruphi v i m ■ -«i Li avslraîskili Slovencev na obisk in zanimanje, k ukor Imli ko pomoč orl strani sloveirLske vlade. ki ji: p■ n■ ■ I nedavnim darovala /.L Irk tu tli L 40.000 drikirjr-i. Goipa Šenčur;je imvila^Ja, naj t»i ob i Siiki ifïiloînosti iskali tudi potnoc avstralske vfoiir, ki ic i m I zacelka sobvimčjdtfirni osiab1 slovanske jc^rke, m/m ukrajinskima, nr.ltii|iiLl jr iin-1lí!. rvi šlmlent lektorata. NaVllusi'IIO sem gcjvoril ÍI ijčelkill Sluvonskega sklada 7.J le k Lora I in o ml* ločilni vlogi, ki jo jr igrala Zveza slovenske akcijt v kritičnem trenutku I rta 1'JflB, kt) ji: lilo trn ira ibrali 'denar za iIh-JoViiCi mesto lektorja. ISahtalil sem st: dr. ilupltl V iinfll« vst'h šluflrnliiv z:nil>isk in moralno podporo. Nis..... pn utegnil povedili vsega, kar mi je bilo na srcu. Míi ral ji a podpora je va/na in se rnor^L uveljaviti in uirdili med oitf;H tvornim i državniki .Slovenije in SioVrrlnr Ha Kplošuo prav «alo ker je ltrr:7. podlijle na nniverzali slovenski jecik praktično m:priznail V tllLldilamilni il ni žili, Cc iiočemo ohraniti svoji t ñlenliirlo in ponw slovenske kulture, jl: pouk slovenščini; na raznih univerzah po svetu absolutno polrchen. še lo je irrita uuikIiívjlIí:Avstralija ima na mndnarodnem polju e [I i risi ven h vlogo ncprizadrle, hogale in zalo vptlivnr drnrn, ki drjansko priznava in jatnči člervekovr pravice vseh narodov nt manjšin, ki v mqgoenejSU dñivali nimajo pravega rneila. "Sloveman Sludies" na Maeijuaric nnivtrí.i lab ko poslane vzorec za j|r*Ll"e posorloblji''l>U: Ltilivenrr pO svcln, kjer ?e bo V bod pccurmčivala m oí)íikov:i]a meri narodna demokracija cejo bomo vn'dni doüeei. Vsem naj bo jasno, da naše prizadevanjlí ní itrez pomena in da [¡c vsaka podpora k j študij ulovenščine na Maequvie univL'ivi, moralna ali finančna nr samo pametna in pomembna, mnrvcc v dolgem roku tudi plodna in /a Nfovrnski narod povsrtn potre hna in koristna. Novim študentom pa naj I tO v ponos dejslvo, rla nismo zamudili zlate piiloinostl v času, ko se je ravno odločali usoda slovrnuke samostojnosti. fC^ko h¡ iduj iügliiílaJo, čii hi med slovanskimi jL-ziki na univerzi rjo íiiilIí slovenščini ? Iz vm| tiih sturlentov bo trčita v bodoče iit kali diplomate in med narod ne nridstavnlke Slovenije, ki jim bo sbiVHi načina ravno tako potreb itn kakor an^rsčina. kje stk mladi mí turante? Za 7.a kij ijh :i e k jO nfaisku ministra KlJpla na Macqujirieunjver M ^H' to: m i» i? ter liup.>f se ie »znanil i niclovanjem Zviie slovenske aki'ije in postal NJEN C LAN. Ko smo sií g>slovü¡ in ,iem g^edd za irojiisi uradnih avtomo-hilov a «lovensko uuttvico na čelu, me jr l)[nial prijeten nh-ČUtrk, rla itn še živela Slovenska uksedai Ivan K obal Svdriev, llmaj 1902 tfflovendfig Pismo IZ ALBUMA MARJANA KOVAČA 15 Predstavniki avstralske vlade Organizirajo za dr. Rupla i2let s čolnom ob sydneyski obali... Z te ve: Drago Miro&ič, dr. Dimitrij Rupel, Marjan Kovač Z leve:Alfred Brežnik, Andrej Logar, dr. Dimitrij Rupet. Dušan La-jovic, Marjan Kovač in Drago MiroŠič Z leve:dr Rupel, Viktor Baraga in Marjan Kovač u f-^r ■ i 't ti sisti*' r1 - Canherra-slavnostno večerjo za dr. Rupla pripravi s en.ito r G are tli Evans iffovensftg 'PUmo Dr. Rupel na pogovorih z avstralskimi diplomati CANBERRA, b.iiujn 19^2'Slpveiiski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel jc imel tega dne v Canberri izčrpne pogovore z ministrom za siunanje zadeve Avstralije senatorjem Garctfium Evansom Srečal se je tudi t, ministrom za znan ost in tehnologija RossoitI Freejem, ministrom za fin unče Johnom, Davvkinsonibrn ter ministrom za ¡migracijo, lokalno upravo in etnično zadeve Ccrrijcin Hanctom. Poleg le ga se je dr, Rupel sestal L najvišjim predstavnikom avstralskega parlamenta Leom Me Cleaijem in predsednikom senata Sibrao. Zbirko pesmi DRAGE GELT VSE POTI lahko naročite p H; Verskem središču Maryland v Sydney u Verskem in kulturnem središču Kew-Melbourne Verskem središču Adelaide Slovenskem narodnem svetu Melbourne Slovenskem narodnem svetu Sydney V knjižnici Slovenskega d rušiva Melbourne CENA: 10 dolarjev MELBOURNE Z DR. DIMITRIJEM RUPLOM V ponedeljek, 4. maja smo sprejeli dr, Rupla melbotimški Slovenci. Sprejem na letališču, zvečer pa v Verskem in kulturnem središču v K.ew, med člani Slovenski "a narod neca kvo La V ¡kl o rije, Dr-Rupel in njegovi spremljevalni so si med drugim ogledali tudi, letos februarja odprt dom ostarelih .Doni matere Romane, katerega idejni oče jc pater Valentin lia? i L i j. l'o starem običaja so ministra in spremstvo sprejeli mladi s kruhom in soljo- Pozdravil jih je predsednik Slovenskega narodnega Kvrtn Viktorije, gospod Simon Spacapan. Pred svečanim programom sta v dvorani za donel i slovenska in avatrabk-n hi m ris, Alenka in Paul Paddle pa sta s petjem v hI lie lu osvojila srca vseh prisotnih. Kratek kulturni program je zaključila Waluiiug Matilda, avstralska netiradna himna, ki jo ie zapel Vinko R iz mal. Po programu so prisotni prié d i postavljali dr- Ruplu vprašanja: zaradi polnili listov, pokojnin, telekomunikacij in rlnjga. IVciadovoljstvo jr povzročil podatek, tla se slovensko državljani Lvo ukine z odsotnostjo; 1er prekratek rok za vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Dr. Rupel je spreji-l tudi pi«mo Avstralske slovenske konference s predlogom, da se ta rok podaljša, Za slovenske polne liste se lahko zaprosi preko guspoda Breznika v Sydneyu, vendar so uiuo|_n menili, da bi bilo nujno čimprej omogočiti, da bi se viktorijski Slovenci lahko obrnili na svoje ¡¡redslavnike v Mrlboumu. V torek ajutraj maja je dr. Rupel obiskal Hatatllorn Instituti: of Tehnolog, kjer se je t. g. Eaganom pogovarjal glede avstralskega programa za izobraževanje za Vihpdnij Kv. ropo. T.....je hita tudi tiskovna konferenca ?,a avstralske med i ^e, poleni pa ao si častni gosti ogledali zuamcmli mdhoum-ski Ari Center, kije znan po izredni zvočnosti in čudoviti notranji ureditvi, fo kratkem o^iciiu in poeilku v leni lepem , okolju, obveznem slikanju iti tnlervjuih za slovensko in lirva-iko radijsko uro na ¡jEA, so dr, Rupla in Opremljevalec odpeljala diplomatska vozila, na katr-rih je prvič v zgodovini plapolala slovenska zjistava, nam vsem v ponos. Klic« Kizmal Minister Rupel je sogovornikom pojasnil ozadje jugo slovanke krize in dal nitso occno pogovorov na bruseljski konferenci, vloge mirovnih sil in vloge Slovenije pri razreševanju krize. 2unanji minister Evans mu je v pogovoru o delegittmizaciji in sukcesiji nove jugoslovanske države zatrdil, da so po mnenju Av-s Indije naslednice vse republike^ vseh šest} i it obljubil aktivno pomoč pri vstopu Slovenije v mednarodne organizacije in v zvezi s tem pri 1 obiranju držav Aseana in drŽav južnega Pacifika, Prav lak o bo prosil indonezijskega zunanjega ministra AlijS Alatasa, n;tj pomaga pri navezovanju sfikov med Slovenijo in gibanjem neuvrščenih. V zvezi z dvostranskimi spora zumi je bilo dogovoijeno, da bodo vse dotlej, dokler se ne sklenejo novi sporazumi med Slovenijo in Avstralijo, veljali stari, sklenjeni med bivšo Jugoslavijo in Avstralijo. Slovenska stran je izrazila interes predvsem za podpis sporazuma na področju gospodarskega sodelovan ja in s tem v zvezi predstavila idealno geografsko lego K opra kot povezave med Srednjo in Vzhodno Evropo, Nova Zelandija se zanima za Slovenijo WelllngtOn-Dr. Rupel «rjr ¡rjtil z ni: nji iti mmislrtuii ja podMtdirdrth Kom ilnílr Ji«"1 iflaiiilijr UimrHii Mrhuin(Hioin, .*■ ktlerint ill tc Jo-l^uvLhrilp »tfr nicilsfipui-jiili ounoiilt. Non /rliiniiji jj- zainteresirana f.i uporabo prisfaaiiči Koper In U Vüqjl drlrí ï pLipjjdnrski menjavi flfidni-u in tzliodns Kvtip». pri inner bi ufl legi Iddrlowji lihkfipdlckiJo pn-k Slnvrtiiir, V iiutnjiijii za osn-dajo imtwHandj ko ütvb¡jo jr dr.Rujpel oh. širno mifgjwofti o otiadju dogodkov v nekdanji jtpvnslaviji. u nznif-™ v SwtTliji 1er o dhoslranfldli ml nosili mni Stumnufl in Novo «lindn. j Zrl milijo ji* hit lu d i Dušan L^jovie, aicer slnirn- Sk" poobl*»čcnf<; uibuijcj^i mlmslrj ilr. ¡tupía ti Vhvo ZrtiMilijo, khnrljc 11 vsr iiQviQt-lindskc pojajvorr ]t pñpravd pnv Huían L»jo- PLl;ilfr liiiLMj, Mrrirl. Klica Huihal: i jimei > mLiiJr-lluprl, \mhIi*j ]r«l\nT. 1'rjpi» \1ir >"rinV Nik«h l.liH.ijj. iliiita (iTrpifir. Mirici Ofliijj: Milici Ojilajk,p Jlf r Bvil[|, Hdtnt [,fhrr, \mlrrj Loggir, Stilih 3 (irrunrii in (IrlJimilrij I! npr I Ivo I.rhri, niler \ikc>L Slmki Crijtorifc, dr, J{iinrlL V Lah d lliijiul; H uri I Hi Spiupin in pnlir Hrp.iJij 18 tffoiteti ifcp Vi&mo PO ODHODU DR-DIMITRIJA RUPLA V AVSTRALSKI SLOVENSKI KONFERENCI VROČE Obisk dr. Dimitrija Rupla si «ven skefja zunanjega ministra je sprožil med člani Slovenskih narodnih svetov oziroma Avstralske slovenske konference precej razburjenja in razprav, lahko bi dejali rahel razkol med že itak različno mislečimi člani Svetov in Konference, ki ga do lega trenutka ni bilo črni t i . Pri čel a so se krca-ti mnenja nekaterih posameznikov i not raj Konference, pa celo slovenskih novinarjev....... -12 maja 92 novinar Ivo Zajdela pojasnjuje pisanje Cvetka Faleža, predsednika SNS v Canberri pod naslovom BREZ ODCOVOROV-DR. RUPEL Z AVSTRALSKIMI SLOVENCI. -I3.maja92. objavi Slovenec ped rubriko Tako mislim pismo Cvetka Faleža pod naslovom PONESREČENI OBISK V AVSTRALIJI in istočasno zcln skrajšano pismo Stanke Grogorič, organizacijske tajnice AS K pod naslovom PONESREČENI OBISK-DRUCA PLAT. -14. maja 92 se pojavi v Delu članek novinarke Romano Dobnikar-$erug:i pod naslovom "SPECANJE" -CEZ LUŽO,.. -27. maja 92 se Stanka Gregnrič pritoži novinarju Ivu 2ajdcli za nekorcklnn pisanje v Slovencu -28. maja 92. objavi Svobodna Slovenija iz Argentine prispevek Cvetka Faleža na celi strani lista pod naslovom ODMEVI O OBISKU DR. RUPLA. -29. maja 92 posije predsednik ASK-ja Marjan Kovač pismo s pojasnilom o zadevi OBISK DR, RUPLA v CANBERRJ na Slovenca in v Delo. -13. junija 92 odgovori v Delu novinarki Romani Semga-Dobnikar Cvetko Falež. Lahko bi rekli itd itd; tudi med nekateri® člani SNS-je v se vodijo žotčnc razprave. Kako in zakaj pa berite na naslednjih straneh Slovenskega Pisma. po slovarju je j OEMOKRACUA-ljudovlada, tj. politična ureditev kier pripade najvišja oblast ljudstvu, to sicer bodisi neposredno, če o državnih zadevah odloca/o vsi državljani ne glede na premoženjsko stenje, družbeni položaj ipd., ali posredno. Če ljudstvo izve/a obla s t po izvoljenih zastopnikih; DEMOKRA TiČEN-svohodolftiben; DEMOKRATICNI CENTRALiZEM-obtika centralizma in osnovno organizacijsko načelo komttwsv-_ čnih partiifvolitev vseh vodilnih organov od spodaj navzgor, stroga disciplina in podrejanje man/sine večini, kritika in Samokritika znotraj partij itd J DEM O K RA TiZA C!J A-urejanje aH presnova po de mokratičnih načelih, v korist najširših ljudskih plasti po mnenju nekaterih ljudi pa je demokracija- žfCovčitsHg 'Pismo i K i 3 ■< 1 ca Obiskal nas ia zunanji minister Slovenije. iT, Hupel s IvgHCi spremljevalcem, fciom kabineta. g.Ločjem. p UvO-J!, ™ n™ rn ! n n » povrni naj le. daje Ju, so "uJJein goiorU vpfa5anja. ki semjih porredonal g. Kupili i* ril^Tnort,, d» W nanje lahko Cijovuj* ^rfi sem imvteb»(^no»Ton iniirauliS^o,^bomoodgovorespreminaknadno. zTm.no TtSStio™ril K Rupel in trdil, dl ni ¿rezil in če i^ILm naj govor preberem. Točno ne M Oč«J Je jj.Ru pel'go3 Vse je hofd zahvalili a*lrilki Vladi M pričanje in navezati pmalehsfce slike. Tudi nam seje EahU za Za g.Kltploms™ go*Or prebrat z besedam : "Avstralski politiki si t» maju po brnenja* mneifi 1udr poditi roko. Sd Sem kg. Rutfuln i»u ponltdil FOko, toda „Z S i^jsna. H let je nfl mikrofon, naj pi povem, da ji topopravil pozntjeko je odhajal _____ vCpgK t. Kupci v «livn™ i Klanji Idi misli; On nc vidi. d a je dolžan odgovarjat | komu dii^mu kot svjnt KffitS^i M hi, ki ga je postavila. i iinnos t Nadalje je dejal. da v diplomacij: zapnaluje samo sposobne ljudi brci obzira na to.kaki™ k ojiiitOi», irw» BKri tfcuS rdi« kil » im* Awr*Hji. kjer bi mlulbend bili ncpolitičai [Jamos se jo po dogovoru rrit inj= v no" Idi tuli k K k,j liom »prijemu* D. ne . d. fcd<»bUt. f^^V^ata daje Dinovkk ekonom > ki je M izbran, da reii si rensko gospodarstvo. Nazadnji daje užaljen, kirse rouočua N»"^1«* niiem mogel udeovatjall. Čeprav ,0 bili pMfllnomi n^j^ji* in pa m(wd nwia.i, kt, ml je oiltal ne.poJtBVtPj« Ski.pičine Prt mikrofonu K m «»mM. dl1* _ , SH p, Si slovenskemu ¡mjavu v angkičiiu rekli:"niey loit Ihc mandat ' Motel jem »ii.dijfl vsiko manipuliranje v 2; I I-J SoiTrtlkr politiki neipiem=rljivo. ker so se Demosovi kandldad obvcall na volitvah Volilom so V glavnem otdjufch u ; ■ ¡1—od« p od JuRoslarite. novo Utt^o in ponovne mlhre. Ljiidjc v Drnroja, ii» frKiipcI, 10 j ttm dokoncdr Binatt.» T : ura* izgubili SO pooblastilo Od naroda z;i opravljanji1 nadaljnje službe, zato tO politično in moralno vcitrit na nove j? V volitve, V pol i liki je zuanill mnogrt tafcili priinertsv, toda jili tu Kaj ne bom naiteval. Na ostale Odjpjvore Rupla bom O I \ n kome ntiraf tako: . , , „.. J ^ 'a G Rupel je odloirl da dolguje odgovor sam« Sktipi^ini in svojim volil« m, ne pa S!ovenu;m v Avsiralijr. V nagovoru (/> I? fit 1 sem ia porebej OPOIOTfl. i smel sprejeti v službo samo ljudi, ki liikdai niso bili v komuniililm polit ifini službi, o i [ r E 1 "Dentot seje po ilognvuiu razEel," to ni resni«, kvr jc k-Rupel in njegova stranka (uJila Demos ie davno pred ¡T S sporazumom Drliri 50 konino uvideli, da se leh ljudi nt nio« silili k todelovanjit To flvje bom prebral pismo ured- m L— t niku siovcnea Draga Rojntka iz Slovenj Cradea. pa bosle sliiali kaj on misli o Ruplovi stranki in ruienju Dmnosa. O | /^N "Kaj bi jaz reke! dr. Pučniku, ker je ludi on zdaj V novi vladi? " Na kratko irto kot Sem rekel e.Ruplu, nuj pa poz- > I f O 1 »vn d r. Vuin tku, d« jo kf pslU i n zbi ral Demos kot koklja pi liinee v* teto poprej. U, tj L W J pustim, da bi nekdo blatil mojega predsednika Drnovška," Ta je dobra. Kako pa da Rupel blatil svojega ptcdtudnilia Peterleta žc vse lelo poprej. R^vno zalo sla priSla na«k'iž. ker se je noriivil iisvojepa predsednika po Avstriji m Ameriki, Koso novEoc priile v javnost Je 4;. Rupot dipioniate v teb deželah odstavi]. "Novi predsednik je tkonom in bo popravil slovensko j-ospodaruvo." Kako da ni popravil jagoiJovinjkega, iaj je bil v sameill predsedstvu? 1 t! htupi'] je bi! ujjljen.ker se mu oiita povračulije v komun i iem, leh besed sreer nisem mazil, vendar keijiJrjv on naj vprašam zakiij deluje v vtadi, kjur so zdpj (rije mininrt |iarliiei:Zlobce, Dorul in Suklje? Poleg lega je vsa nova vlada sestavljena izključno iz levičarjev. Tudi (.tajnik sej* v Avsiraliji imenoval desn^fa soeijiddemokrata. zdaj pa lidi da ji njetnva Uranka leva. No nlOida K J ni vsak tevičar tomnbL, kaj pa so? Naj zaključim, dl je minister Rupel (HOfiri večino mojih Vpra^nj, ker isnje 111 iintl odgovora in zalo, kvi «1 obreme ujujtjo. Normalno seje dokaj lahko ugovarjali, £c človek ni kriv, saj avtomatično najde zagovor. COVOH CVfeTKA FALEŽA NA VliCLRDZ DR. DIMITHUEM RUPLOM V CANIlliRRl Vitoki gost, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel, iel'kabineta g. A11 d rej Lotar.vv-dja lektorja Izvcnenflpakc driavv, p, Drajju Miroiičj!. Marjani Kova i, predsednik /\vnf»lsko slovi:iiEke LoitreRnor, g Alfred ISrežnik, vocitovito, da naw hrepenenje, napori, vložen čai in denar nhu thili iailian in da uaia nova. demokratična in ueodviina Slovenija rti V rtcvirnostl. Želimo naj nam nai! test Jiojajni zakaj je razvoj tak. da ga ne razumemo in Zakaj smo v jkrheJi. Dem« prnmnvanje dentokraeije, sprjv^. odgovumost narodu, pripadnost partiji, HO*emka vlada.predstavmslva in konCrtv volita in še bi hdiko našli-vat-mnaia legilimrta ikfb. V le j 1 »J i. od d alje 111 Avsrridiii ¿urimo pol rvtiu domovi ne "se bolj iim nekje tam v livTopi. kjer je človek doni! le ¡10 nekaj ikokili. Čutimo Se priki»jiani. okrnjeni in /apo-st a vijem, prav /atoje rijia mila skupnost za domovi 110 doprinesla i M ve. s katerimi se ne irtoreju primerjati druge sku pnosli. .Mislimo, da nam domovina nekaj dolguje. Od našili pulitikov zjhlevarno čul odgovumOtri In puJtoltofti, V Avstraliji sino spoznali delovanje Ueinokraeije iato Jo prinhrijuiiH! s političnim raivcjenl v domovini, pa Si1» nam pravzatD stvari nejasne in evlo napačne. inafliua sosetka v ("anberii, k^kilt in mniij ljudi, je namenila samo Demosu IJ in pol usi>e ilMarjev za i mapo na volitvah. V Demosu flnu gled-ntr nadsirankanko organiKatijo, kjer Iki vsakdo laliko fasiopal svoje inlereie za skupnu tloliiobil vjelt SloVtrtCi-v. Ni llnm iil denarja! Ne, iliintose ¿morili, niti smo A^utalini! I^uuis je odigral vlog« uolje kol smo pričakovali, /ufo St»ii Demos v naših očeh nok^nično ¡11 Visokn, Za! morimo dtaodlll ti*".t] 20 ¡f/mwn/fe Phwö so ga pokopali, IKt flC razumemo zakaj ji: biLo \'> potrebno? Po našem ju i.ahtevjila poštenost. da sc Demosu dovoli dostojen fand in nove voli i v;. Zakaj in kdo je povzroči! uniče nje Demosa? VJTS(a vpratanj it k u piči prav okoli delovanja in nesodelovanja v De-iiii>»u Zak aj so ministri delali na svojo roko in nato dol tili vL:irirraur v AvslTaliji, ko ji: govornik v opozicijskih vnlah radi spornega JUrtCnja odstopil od vtade * senci, kaj da ne bi odstopil Od vfidc »mc. Zakaj niso brli sprejeti zjkoili H zakito slovenskega gospodarstva m takaj prftnoienje k wdno topa-jo bivii direktoiii? Zlikaj sc niv> razdibk delnico de-|avm;in.h kot je i »'[fin vtada1? Zakaj ni nI uredila privatizacija m se niso zaičilila podjetja. da bi ljudje n« bili btuz deli'? V« to jebtvia vlada predlagata (Oda lil bilo podpore. Zdi rili nam. Ja ti kino videnje nI le «deva demokracije, ampak tudi zadeva poštenosti, Zakaj in kdo ohranja monopol bivLm komunistom v gospodarstvu, nad financami, nad mudijo in zdaj Je nad vlado. Kako naj se navdušujemo nad takšno domovino? Zelo smo zaskrbljeni i novo vtado. Demo*J« obljubil nove volitve po Odcepitvi od Jugoslavije rn pO nofe IW1H, Kdo idai ZiMa- iuje volit«? prejinja »lad a jih jc Ve nd ar ptedlagala. ZakJj ¡ploh nova vladi blez volili v, pro Li Vif m dojfflvorvtm in »portzumom? Itako naj pozdravljamo nuvo vlado, ki jo vodi včerajšnji komun Lil. bi vi i član jugoslovan&cga predsedstva? Kako naj spoštujemo človeka, ki le (e včeraj rcitvjl Jugoslavijo Ln se brali! s slovenskimi grobokopi? Kako naj podpremo flekoja, kije na televiziji med srbskim terorjem propagiral konfederacijo, da reSi svojo zgTešeno politiko? Ker ste v Juwmki politiki edvn I j m ¡h einilcljcv in eden valnih ministrov I udi v novi Vladi, ie ti mo predvsem tukaj pojasnilev. Te smeri V slovenski politiki nismo pričakovali in našo podpora Slovtrtiji je bila iivabljena s prevaro. Podpora, ki je znaiala na tisoče dolarjev in liioii ur ni bila za nos le malenkost, zato mimo nje danes ne moremo, Bili smo ogoljufani, kajti pomagali smo, ker smo ielelL spremembo, Pomeri uno ieleli demokraciji. Demokracija pu se res navlačuje na različna kopita, leda med poštenjaki ni prepirov. Vsaj biLo naj bi Jih ne, V demokruciji rmajo vse interesne skupine pravico do organiziranja in svojih pmdslavnikov. To so Uhk o delavci, obrtniki, zeleni, p.i tudL ljudje > skupnim svetovnim naiorom, de-m Okra Ii, liberalei, komunisti pa Ludi kristjani. Toda ic> ni lakov tlo, ve Itaki politiki, iv rasno največja interesna skupLna so zmetani s klerikalci 7-'i katoličane je V zadrtejftl šlelju prijavilo TI odstotkov Slovencev, toda ¿v se pojamjo v politiki se jih označuje z vse mogočimi p so likam i in greht, Tih niso nikdar povzročili, saj so bili prav an i Ler bi« verskih in politiinSi in človeških pravic. Zakaj je lemu tako? Demokracija ne sme pozabili manjvrednih in nit vrednih kot je bilo 10 v komunizmu. Z izgovorom, daje to k politična igra ne moremo biti zadovoljni, saj brez poiteitja ne morebiti pravil». Mit se rfs vraiamo V kumunizem ati se nam blede? Kak o je 1akino vpraianje sploh mogoče? Pa puglejntu zakaj to vprašanje. V jugoslovanskem časopisu Novosli, nskaiifni litkaj, smo zasledili, da sc časopis navdušuje nad novo vlado v Slovirtiji, Piiejo: z DrnovSkom je prišla prava oseba na ptavo mesto, Takino veselje med Srbi nam .Slo-venec m ne more kofistitl, Časopis tudi poroča, da sla minister Rupel in predsednik Kučan na enem svojih potovanj v Bruselj skovala kako zrulili Demosovo demokracijo, To so res zaskrbljujoče novice. Mar >o resnične ali te sanjamo? Upamo, d a nam bo n al gost ludi lo lahko pojasnil. Dovolite mi par perečih vpraiinl, Ker ste vi, gospod Rupel odgovorni za zunanje zadeve, mar je K s, da so * današnji slovenski diplomaciji zaposleni skoraj vvi Ln skoraj samo bivJL jugoslovanski diplomati Razumemo, da jc rdeča diplomitska univerza pogoj za sfuHjo v zunanjem ministrstvu. Kako. da se prciirajo in odpuščajo ljudje. Iti nlv) bili i lan i partije? Cc je (emu tako je lo rte samo zaskrbljujoče ampak grozljivo. Vprašam vas kakšen smisel soiflifktrlvc za samo* sloinosL. če sledimo isti zgrticrii politiki? In končno ie ziik»ndc fclitvt. Vsak, (d K boji deniokratifnih volitev ne spada v Slovensko skupščino. Kdo so Ijodji, ki ne dovolijo sprejem voliln^a Zakona in branijo narodu ie volitve? Kaj je njih cilj? Bojimo "f, da zamenjava ministrskega predsedniki ni drugega, kol umazana spletka Za oblasl. Bivši vLadarji-direktoiji lopajo stovin-sko lasmi no m bodo z novo vlado to lahko izpeljalL do kraja, M ur ni lo glavni cilj prevzema viadc, osigurali monopot nad prcmolenjem m prevari! i vol ilce n a prihod njih vol i Ivah? Po besedah Joleta Potičarja Jc nova vlada edinstven primer v posrka-mUnisličnem »vetu, sicer Legitimna in v skladu z ustavo, toda ne more vam pti nesli naše podpore, ni ti zaupanja tujega kapitala. G, minister, razvoj v Stoveniji, gledan iz le dal nje Avstralije sv nam zdi porazen, Upamo, da nam bojte dokazali, da je ta naš strah neupravičen. Ker živimo v Avslnliji in smo naučeni na odgovoru ¡mtftlskih politikov, prosimo tudi w za pojasnilo, Avstralskipotlliki sipa Utajo po izmenjavi mnenj ludi podali roko. «Ss^- IZ "DULA1* "Špecanje " čez lužo» iz Avtlialije re dni v Ljubilano prispeli dre punit. V prvem je predsednik Shvcntkega ntwdfiCg* sveti v Caniem Cvelkc Fltlei S pomočjo Slovencu (Delu te pti Iti Oglssjl) sloven-jivaosli -zzlpetMl* ministf» Rupla, tet da se je med pogO*OKMi X izscijeoei v avUribkcm jlimcm rtuyrv 3Jfrajno neprimerno olmsial irt ds ni lwcl odgovorili na večino vpninDj O JO di>0)CW položaju r Sloveniji, ker sie je odgovoren ie sfovenskemu PirfJMWfriru, Ju' ga 'gospod Falei ne spvilvje* Se vei- Minister je dolbtul sstijd pot litine nestrpoost z izjavo, d» iO -*v-fl^dM) JJovena, ÀJyub «>zïl(*f[i za domovino, brci veljave-"' Organizacij**« Itjniea Avstralske \hienskc konittenet Stwki Cregorit pa je na Dum ji to 5 *n>0. da je Rupel ukinil potil/Mje novic Slovenske tiskovne, agencije predsedniku slovenskega klubi vPirilu, di te IftrkefllU antf-rtUiiimi SJovenev ni opr^riHI t* nekaj, da si je v tVaJua^Jonu najel neprimerno cestno kriitr-ko„ da ndis platati raiunov nekdanjega slovenskega Zli!i>prti>j) tU Duitiju Karta Sinode jI, da sogt vrgli ie neke italijanske gostilne,. ■ Nerodno je le to, da bodo vlade na Slovenskem obrtno Jato Jir[FL> ptihajale in odhajale, da jih bvdo politično OsveiCeni Slovenci pO Svifu kom»j dohajali z tcurezno poliiittto ps^dporo ripecanjem" in, pjudvsem, denarci. Peterletovi zamejski prijatelji so očitno ie preslepil v tabor zamerljive opozicije Bodo nemara zdaj 'rdečemu • i)n»ijirii bolj riti tiste izseljenske organi-racije, ki SO bile dolgi leta -hjftne JtomvJlillič* ni otifasir»? In izseljence katere poiifjine tur*e sj 6o poieip Iibfjitt trelja, recimo »zelena' vlada? Sfcrarta. ShiventT po vsem sprpdj)tf itrim-jO ta tatevet demokracije na Slovenskem. Res? BtUgve. čr se nima »navadni» «tafraisir Slove-nri predvsem za avjrffliiteia driivtjana, jv-)fj-aJisJicw voiriea in avstralskega davkoplačevalca in iele nato za domoljubnega Sentimentalne' ga Sfuvrnca. rfl H ir Jle rKfialeri v Cantvrri tnilj vzeli t srcu padec premiera Lojzeta Peterleta, kol padec premiera fioha Hawka... ROM AHA IX>tSNlKAK-ŠF.RUOA ODMSy IZ {>UEKN$L,iM>A- „..skilibi da ji' litiftlot! obisk povzročit in dvignit toliko pmhu. lir s itn kot ftrvi zunanji minuJ^jf f: Slitrriiijr zasluži ipnitniTilji1. Je pa ttldi ret, da je Jstoinuit jIS^ še bolj pomembna. Menf«r. da je bilo pisarje nji' O lelrt problemu e slovenske ctKO[HKt odveč, /Ve rcrnmpuH, t In so xe.-tlfin.ji politiki t' Sloveniji vrvtlni da (tite tu di njih tukaj prepirati, PrtiO Sv it dvignili plače, druga t k rit /¡a jim jv ohranitev pozicij. Tukaj med nami ni rI'Im*<' t'a er dr. Dimitrija Rupla za dišavo Aifii&alijO, Alfred Itrržnik, mre j. tla so UI i orn en jen 1 verjeli) da SCI t-foni Avstralske »Itnentkr koit/ere are f sani u matično Slove It tja preltudili t i* t'i »četno pili k demokratičnemu ohttušettju. kur sr utaj politike tiče, lerjrli sti, tla se ¿lani ASkja in s tem Svetovnega f Im enskega kongres« dr zija principov S tata ta in ¡'merama SSk-ja. i oda kako SO te ptid t iti. Pd neptizalniih, prijtitnih rit nadvse dobro ¡iriprtivljenih kulturnih srečanjih z dr. Rupjoitifupam, ¡In jih jr joto tfoiii el ¡udi tfn in njegovo spremstvo) Stični in Velbovmu, je morili zunanji minister ItS. hi je pni uradni predstavnik te nove 'IržaVr. H \vslralw med JSOjim t rojaki u ('anherri dožhr I pravi h hiti ni tuš, S It A \IOT 1.' Zatn protestiram! Protestiram in se obenem vgrajujem od raznih hleve J. ifJ tr botlo ZtHililr liti iilrtu-. lit! Iittimdtiiii osebno Cvetka l'atržft. jiredsi'd 11 tka SfliS v f,n rthcrri ter Alojzu Katvta, pfethedttika Hovenskega kliilm i1 Catibem. ¡'mt-stirum h ta ena ml idejnih ustano. viletjle iSKfja i» S\S-jev. kol t'.lanita S.\S Hktoriji-. frm fTiflJliro t pranirgti oillrtirrt isk hjj nt' noiintnje kul tirfUiniznrijsku lojnim ASk-ja. Protestiram proti: L Ohnttšanju !lajni knvašn, pr zaapaHlije. I po faxu poslan rm govoru, za kalerefft ivtu aH je bil v Oinbetti ludi r •■iloti prrhrrtil. si drznr C.ietko i'ah:ž trči •elit, da ln"mortlip biti prav zunanje tiiinistrlsivn zgb-tl in ugled ljudepi pO tlvla, nr pa gnezdo ilvoiuljii ih IjtldL** Obsodba, ki naj ji končno presndi Ijudslt o ' Slaveriiji. Ce želimo VpUenli ttn izid nalila/itlt izbira vlade r matični domorini. .fn' morttnia ' ftij Ijn preseliti, se vrinili 1 parlament in hntte-rut sr ludi fizično boriti m dtininiiitii, kjr je hit ("ve tU o Ftslei, jr ilu juhi hmi po Sloveniji eitjnaY \lttr je res. tla h- denar tnhko kupi vse'f In da hi morati potmi doma, rtinidi deimrnr pomoči slovenskih izn-tjriierv po srelu, vsi Siovem-i poniimi Jwcp.il pred takimi ljudmi, ki imajo nekaj pod puh-enl 'f Toda Cvetko h'tile i se ne zmishu-l/ti le t \i-strnlijt, dr. Haptu l:lri-i'ee .ir1 naprej v sliii-t-nskrm eiitnikii Sloi-em 'r, meil ilrttgittt t u di zaradi t a. krr lir. ti 11 pri ni ptdiezid "pretirani- hvaležnosti" zu denarno pomite, sajujehoeo miniu" ni bitu dovolj. (.vetku Falez sr ravnti ¡m lit lih prim-ipih :če iPiaj z umni si proti nam. če nisi za Peterleta si kam u it is I. i V si pral i Peterleta si prati krščan 1'oph,m ¡liseni in člankov, ki smo jih pc-shtli v slovenski lisk Cvetko Patri, Stanka Cregtirič in .l/rifjiiil Kovačije vlleslti v ASh ptvecj nemiru iti prerekanj \ehateri sa podpirali pisanji: t.vika pa-teža, drugi Stanke Cregtirič in Mar jati n Kovača. J' «nri/nijro Slovenskega 1'itma je prisjieto nekaj mnenj, prav gnttii o pa jih ho ie pn branju teli pitent. Jahtni o vas k dehati- naj hi II- ali izteljenei vtikali 1' izvolitev 1 tmle i 11 drugih politikm oz. strank t1 Si aveniji ali Me!-' In (tii naj bi a tem J it 11 naših nesporazumih I- itiezi s !<'"■ pisali v ilon-ntke pnhlikaeije? Kaj mrHrjit S C. SpuiLuvuiii Sltriku! Hr%riliil v-jS tko i LSI" in inouhi icfii, d j si-nl kir jumuM-i) h« V^s, ti htc ic ptiiljv]!! pc m h u otljTijint to ixl j A.Ki^iii in ¡ospoJi C.I>Uii. Tliti visu- ll1(s11l-111 izi;ni, ki Hu ki Zli U rad popelje ic v ilruj 'Init" in jiirjui Clovtk bi od likih vcniilmli (lil'!1! priialoval milu jflMe k nI 1 u ru in M rp 11 o m. nristlli ml jt uiil ljub])j idVrjiniki, kake radi m pnzubJismo- KRisrmtJ]! Piji rCi n putdrav k njak )s J Li in u Afstntljc (Iiie ■■■ crrdrtifVu S.P. i i^diiiftvn SLOVENCA U red n Lil vii DELA IN ŠE O OBISKU DR DIMITRIJA RUPLA V dnevniku S LOVE M! C so bi]» doslej objav-[jena tri pisma, ¿lanki. ki se ponižajo na obisk lir. Dimitrij* liinj>la v Avslraliji, 6.S.92. poii nflslovorn 13 K. R1JHEL NAIMLJUJt OUJSK V AVSTRALIJI: 12.5.9 2. ftrd nulovoni DR, UIMITKIJ RtžfLL /. AVSTRALSKIMI SLOVENCI- BREZ ODGOVOROV in i i. S.iJ. pod naslovi 1'O^ESHi; tHN OiilSK V aVSTKa. Llit let rOMKSREČliN OUiSK- D KUGA I'LAT. V dveh pnspevkfli jj. Cveiko FaJc?.. iitei nred^ sedrtik Slovenskega iiilmjiLuljmi sveta (SMS> u Cadberrt; ki je eden r/med pelib S ve lov Av.Mrat-ske Slovenske konference^ASK) l* Svetovni s]n. vcrflki konj(fes(SSK), pcrp^imma napačno prikazuje obi*k d i. Ktlpla meri avslralshillli Slovenci, Kol predsednik ASK-ja ^i bom v/el [o pravico, da lo MJillU |iopravim. Saj Kem bil ua večeru 1. dr. Ruplom V i-SIlljerri tlldi sairi grrisnleii, Toda 11 a> se ntjprcj usiai im pri hcscdstt, ki jib kar lak o m i ni nerede Zapise kol rcsnieo noviilJr Slovenca |i,!vo ¿ajdela-"Na knucu je dr, Riapel šc enkral poudaril, da v A vsi talijo tli prišel oJimar-jaf nn takšna vprasitija iti da ao avsirilski Slovenci, kljtib KIVHlOSli za domovmo lire/ Veljavc.,,,1^ 22 íff&venó&& iPismo Jli'u rjrf, V nmjaírj' je sam naredil največ škode prtu- krščanskim demokratom. Tudi sama sc ne s trinja m z n tsč.ítj ttm ua kal eTega s ti h Hi1 'odžagun ip1 dosedanji predsednik vlade in nekateri ministri, po uioji-m laičnem iit čustvenem premišljevanju naj bi Otltdi do Volitev. Tako sem obsojala spremembo tudi pred kratkim v Avstraliji, ko so dali dolgoItlHemu prvemu ministra Bobu llauiku j-iJosfijMiro üjpgo, brez da Iti za In vprašali volllce, Sistem, ki ri-r r HI iMftf, pn kaj? Če bomo slovenski izseljenei ponavljati Zgudm'inske, sdnre ntipnke in bojkotirati ali ncsprejeli tega ali onega slovenskega politika ali predstavnika S/m*?l¿fc0 izseljenske nmtiee, potem iz le moke ne ho nobenega kruha. Bojim JC, da SiVS-ji in ASK ne bodo J.í'é detežui I is lega znii}mi\ja kot doslej in da bo nekega dne Že tako sironuišna vlatla y Sloveniji retín "res (p knj avstralski Siovenei. pišite se v uho" in A Htr l/o prizadevala odpreti tukaj tvoja predstavništvo. Canberra pa je ie dokaiatu, da si ambasade niti ?ie zasliizi. saj jo sabotira ii' i'-uaprej. /.ato predla' fftm, da Slovenija odpre predstavništva r' Sydneyu ah Melbournu ali še. kje drugje, kjer jo lattni rojaki, Siovenei, rre bodo tramo t Hi pred tujei, £e jim bo kak mlmter 'preveč rdet'-", saj imajo za rdečega in za komunista eelo dr.ilupla, ki je leta 1989 V Sloveniji ust aun vil prvo demokratsko stranka, katere ierrr nsehno postala čhtn it po HN--kaj mesecih. Kar me najbolj Žalosti in skrbi je to, da bo dagOVOrASK nI, 11 je ni ustanovitvi 28. julija 1990, katerega glutma nit je bila sprava pide! v koš, tla rroi bodo takšne stvari razdvojile, skregale še bnlj kot smo kdajkoli bili in na koncu tUJierfc Some organizacije:'pet \aradnih svetni- po du^rn-/j>"! Ji S len tudi Konferenco, kar bo čutil na koncu t udi sam SSK. (.ve I ko I-utež Se je pregrešit proti principom samega Kongresa, saj ta V svojem Statutu If sami Preambuli prait. f^rj je SSK vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovenec doma in po fvetu na temelju zavezanosti slovenstvu ne gledej na nazorske, strankarske tli druge razlike. Tako Indi ni naša ASK politično strankarska organizacija. ki bi bila Cvetka Faleiu odskočna deska za njegovo ideološko prepričan je in napade na VSe drugo kar niso krščanski demokrati. I roti njim jm tudi Suma nimam nič, saj. sn šli skozi največje dvoletne Vihre u Sloveftiji, ko so bili na oblas t i in za to prehojeno pot jim ie samo za čestitati, ... J?0.™*™ j'' M <'<'*<< tel'i tudi rojakom v Avstraliji, kise cutiio zelo bliža krščanskim demokratom, pa so kljub temu sprejeli dr. Rupla na izjemno korekten in kulturen način, mislim namreč „a rojake iz SflJflCJ-n in Uelbourna, s katerimi je na tak, demokratičen način, res lahko sodelovati. Tudi oni so i> sn-ih čutili neko bolečino Zaradi Lojzeti, Peterleta, pa so jo pn-magah, /lerse zavedajo, da Moramo IzsetMnei pač spoštovat), čeprav z godrnjanjem^ tisto, kar določi narod I■ domovini. Poslano: predsedniku ASK. Slovenskim narodni nim tvñiptn, Cvetku Falezu, na SSK t1 Trst, Delu, dr. Dimitriju Ruplu, Alfredu Hrežnik n. Slovencu. Stanka Gregorio Melbourne, tt.5.')2. Pripomba S.C.; V tretjem odstavku zgoraj pravim",..tir. Rupla, kije 1989 v Sloveniji ustanovil prvo demokratsko stranko, katere sem osebno postala član ¡ie po nekaj mesecih." Dolžna sem pojasnili sledeče: takrat sem nam reč mislila, da boni živela v Sloveniji, (oda v Avstraliji se je pokazalo, tla je praktično nemogoče bili član neke stranke v Sloveniji in tako tudi z mojim članstvom ni bilo nič, Kasneje sem se burila /a demokratizacijo v Sloveniji in ne za neko določeno stranko. Po dvoietnili izkušnjah pa sem sicer ugotovila, da neka fanatična strankarska pripadnost v izseljenstvu povzroča precej težav v skupnem delu slovenske skupnosti, saj se h od o, kot je že na samem začetku opozarjal kolega Pavle Česnik, doma stranke, ki bodo mi obla*ti vedno menjale, mi pa se bomo nied seboj samo vedno bolj kreuaii. Da pa me ne bi doletela' ponovno obsodba, da sem komunist, moram končno pojasniti, da Sem po treh lotili članstva v partiji! tam sem morala biti, če sem hoteli bili na vodilnem mestu predšolske ustanove v Sarajevu) leta t%7 izstopila in oh pojasnilu zakaj, napisala, da Sem se razočarala v moralni lik tamkajšnjih komunistov. Tudi v Avstralijo sem se preselila leta 1974 iz podobnih razlogov. To naj ho tudi odgovur vsem, ki so 0 meni širili klevete dolgih 14 let. kdo je rssniíni avtor icli besed"? G.Falež al L g/íaitleLi? un j tir. napel kaj i akega enostavno rti ¡/javil! Pod naslovom "Ponesrt^ti u bis k-il ruga p Lil" v rubriki Tako m ¡sli tu. Slovenec objavi telo skrhano pismo lajn ice ASK-ja Stanke C récrit, k¡ obisk ministra kupili osvetli Z ici ï.ornili kotov, predvsem pa prtka/e IHptll tepa obiska v Avstraliji, točneje J Sydney u in v Mclbourneu. Te odlomke pisma Slovenec Izpusti Iti objavi le ntgaillrno stran. Naj vsaj površno Osvetlim obisk dr. Rupla v CanUerri in ponovim, il a so Slovenci iz Sydney a in M cl bourn* Sprejeli tak" kol se tak emu visokemu gOSlu sika, Ne i) i mogel I nI iti, da ga I a ko niso sprejeli tudi Os I iti canberr-Ski rojaki, men dveh voditeljev, p. Alojza tiavasa, predsednika druftva Canberra in u. Cvetka fiitit predsednika SNS-ja. G.KaVas se je med sprejelllom obnašal neolikano in nesramno. Člani drus'lV'a so mu zalo kaSilejt- i rjavili nt-zaupnico iu ¿ablevali.da Se pošlje dr. Ruplu opravičilo, saj je g.Kava< nastopil v svojem imenu iu ne v imenu ostalih Članov drusáva. No samem Večeru pa jc tjuo sicer prisotnih le okrog .19 ljudi. Kar .se lic'c postopkov ill vprašanj g, Falexi, ki so lii-I n namenjeni ministru Ruplu, i>i tud¡ la i/.zveucla drtt^n-¿e. de bi Hila pos La vi jena ob pravem času. po Vece rji, la-ko kot Sla tO naredita óslala dva Slovenska narodna Sïe-1a V Sydneyu in * Mcllmumeu. Zakaj je dr. kupel bier /adfzkov in ljubeznivo odgovarjal na ta vpnfailjl? Na i'prasiuja, ki se po naravi in smislu niti niso dus) i razi i' kovala oil f-'alcicvth? V Cauberri je prišlo do nesporazumov zc v samem zadetku i u en esa iimed reh jc ¿¡j. Fak-ž imenoval kar Rn> plov ultimat, icjirav leum nI bilo [alio, K".Rupel kljub liajieti atmosferi ui ta pustil il Vu rane, Čeprav so opazili, da jc nekaj narobe rudi predstavniki avslnlskc vbde iu njihovi varnostniki, ki sn pripeljali diplomatske avinuio-bile pred V rala d rus't va. da bi dr. Kup la in itRKOva dya spremljev||ci iz Slovenije odpoljidi. I odi dr. RiÍjil-I ie kij o b vsemu osla I in spregovoril pred mikrofonom, Se. veda ie bil i.aradL Vatli II t prijetnost i, kr Sla mu jjilt prl-priTifÉ K. K a vaš in g. F aie/ precej fa/lmrjen. Večina prism mil II]u je po yOJ'{jru navduneiiu Zaploskala, kar pa se ni /podilo po Fale/evem govoru-ko jc želel spregovoriti Se drugič na odru, so mu ljudje bučno za klic al i: Pojdi z'e dol in bodi liho* ti. F a le/ nadaljuej .svojo gonjo p rol i dr. Kuplu s'e v Sloveneu, 7- liapaénini pristopom v Canberri in r. vsem kar sledi, seje prefjresil pro I i principom nas'e krovne or. gmiiicijé, ¡irori Sveioviieoiu slu venskemu konpresu, i/i-Itral ji Oslale SWS-je in končno tudi ASK. N"jc|iOVa deja lija kol predsednik A S K-¡a obsojam"; predvsem pa dei-sivo. Sil govori kar v imenu avsliilskih Slovence v. Na¡ íc dodam tO. da jc dr, llimilrij kupe! kot slo i eu Ski zunanji minister deloval v Avslraliji nadvse uspesno. Ne le v s reían ju t. a vs I rajskimi politiki, med kaleriilli tudi ?. /unanjjm miillslroni, senatorjem Cartlhom £ vans* >iu, rem več i ud i r rojaki Siovenei. V Sydneyu so j¡,i nadvse prfar&o sprejeli v Slonenskem klubu iji^lai-. v -Slovenskem d ruai VU Syjney, Verskem s red fíen, tn popeljali j. liidfn ulh prelepem Sydneyskern J>rislajii.icij;sre-t'ai pa se je i udi s Slovenci na Macquarie univerzi, kjer imamo kaledro slovenskega jezika, v Melbouriiu su mu clan i Slovenskega lLarodueííir svelj priprl vili prisrčen sj) reji m. k iilr unij progritn in poseben pogovor s samkaj >rijuru Slovenci v Venkem in kulujniem središču Krw ¡ill popeljali v qffád k once rule dvujane ill Art Centra obiskal je Swell bu rue tehnološki iiiSlilLIL. Avstralska i-l-nifns televiziji SUS mu je v oddaji Dttelinr odmerili poseben tas. tako tudi drzai oa radi ¡ski puslaia ABL" kar uekajkrJil. spregovoril pa je [udi /a etnične oddaje v slovenskem in h rr rake m jc/Jku, l'repricau sein (Udi, da jc iz J-Š drlcvnega obiska V AVs-trabjl odneseJ Se uiuo^o ilrugili prijetnih spominov Ali je možno (orej lak obisk imen o VatlPON FSRECEN? Marjan kovit^ Predsednik Avstralske slovenske konference 29. î. I iff&pen PUmo Dr. Rupel z avstralskimi Slovenci Brez odgovorov '-* Ivo tuJdilK Prejšnji te Jen se jc slovenski zunanji minister dr. Rupel nudil na večdnevnem obisku v Avstraliji. Med drugim se je srečal tudi z avstralskimi Slovenci. Nekaj utrinkov s tega srečanja nam je poslal predsednik Slovenskega narodnega sveta v Canberri Cvetko F a lož. Zapletlo se je ie prav na začetku, ko 3d dr. Ruplu izročili Faležev govor, ki bi naj bit prebran nekaj kasneje. Falei je dobir odgovor, da bo tsiorat dr.Rupel doni, kjer jc bilo srečanje Zapustiti, če bo Fa-tež govor prebral. Po nagovoru Marjana kovača, pred sednika avstralskega si oven skega kongresa(op.u. Avstralske slovenske kon leten ie), jc navzoče pozdravil Cvetko Falež in se ob tem opravičit, ker govora ne bo Pojasnil je, daje bila vn jem vrsta kritičnih vprašanj, ki pa jih je iz uvidevnosti prej pokazal gostu, dj bi tako lažje odgovarjal. Omenil je tudi Ruplov ultimat. Rupel je na to menil, naj Falež govor vendarle prebere. V nadaljevanju jfi Falež nanizal vprašanja iz svojega govora, pravzaprav vprašanja Slovencev v Avstraliji. Zanimalo ga je med drugim kdo je razbil Demos in zakaj? Ob tem je Fd-lež poudaril, da so videli v Demoni nadstrankatsko organizacijo, ki bo v tlobro Sloveniji, zato so jo ob volitvali tudi finančno pod p rli s 13.300 dolarji .Zakaj v Peterletovi vladi ministri niso prevzeti deleža odjo-vomosti, ampak SO za nesposobnost krivili le predsednika? Zakaj niso tudi iriinislri odgovorni za(ne) usklajevanje v vladi? Zakaj in kdo ni hotel sprejeti od vlade predlaganih zakonov 0 zaščiti slovenskega gospo darstva in zakaj direktorji 1 ali ko mimo ropajo premoženje svojih podjetij? Zakaj se niso razdelile delnice dctavccm, kol jc predlagala vlada? Zakaj se ni začeta pri val iiacija, da bi se podjetja zaščitila pred naraščanjem brezposeln o-sli? Zakaj in kdo ščiti monopol bivših komunistov v gospodarstvu, financah, medijih in zdaj tudi v vladi Zakaj slo veni kc vernike napadajo S psovkami, ker so organizirali svojo stran-ko? Ali jc r«, tla so v zunanjem ministrstvu zaposie ni predvsem bivši jugoslovanski diploma 111? Zakaj1? Zakaj in kdo zavlačuje sprejem volilnega zakona in brani ljudem voiilve? Zakaj sploh nova vlada brez voli lev1? Kako jo naj podpirajo, ko pa jo vodi Še pred kratkim znani komunist? Če je vse to res, kako lahko pričakujejo podporo in zaupanje tujega kapitala? Dr. Rupel na večino vprašanj ni hotel odgovoriti, ampak se je izgovoril, da odgovarja le v slovenski skupščini, ki pa je Falei ne spoštuje. Fatci je odgovoril, da zato, ker skupščina nima več volilnega mandata. Tudi glede drugih vprašanj se niso strinjali in slovenski minister je ostal na drugem bregu. Na koncujc dr. Rupel še enkrat poudaril, da v Avstralijo ni prišel odgovarjal na lakšna vprašanja in da so avstralski Slovenci kljub zavzetosti za domovino, btez veljave. Avstralski Slovenci so se tako Srečali z Ruplovo politično nestrpnostjo, slove nhc. 12,5,92 PK, DIMITRIJ KUPEL PISMO novinarju SLOVENCA [vu Zajdeli "Na koncu je dr.Rupel ie enkrat poudaril, da v Avstralijo ni prišel odgovarjat na lakina vprašanja in da so avstralski Slovenci, kljub zavzetosti za domovino, brez veljave." Ivo Zajdela Slovenec.12,5.92, SpoSlovani g. Zajdetal Že precej časa spremljam vaše članke, priznati moram da sem jih spoštovala. Spoštovala sem vaše odkrivanje "druge resnice" ki jc tudi sama nisem poznala. Obsojala sem klevete, ki so vam bile namenjene, težave, ki ste jih imeli, skratka dejala sem, vidiš ponovno komunistična propaganda. Prav zaradi lega me je pol rc slo pisanje(Slovenec, 12.5.92)v katerem sc spuščate v razlago pisma Cvetka Falci.a iz Canberre, Čeprav nisem bila v Canbe-rri, sem se kot tajnica Avstralske slovenske konference z;i Svetovni slovenski kongres pozanimala pri samem predsedniku in dru-gilt. ki so bili lam prisotni ali jc mogoče, da bi dr.lli-mitrij Rupel izjavil stavek, ki ga vi zapišete kar tako mimogrede,ko t da ste bili tam in ga osebno slišali, Torej, povedali so mi, da tega dr,Rupel ni dejal in sicer osebno ne veijamem, da bi diplomat Ruplovega kova lahko izjavil tako žalitev nas vseh 30,000 avsiralskih Slovencev. V leni vašem stavk ti vidim kleveto namenjeno dr. Ruplu. sramolenje vseli nas, ki smo za Slovenijo in njeno priznanje S si rani Avstralije i.rivovali ne le svoj čas in denar, tudi zdravje, biznise in še kaj,., Oblikovali ste po svoje, kot se vam jc d upadi o Fakžcvo razlago in da bi celotna stvar še bolj držala in bila več veljavna dodali v tretjem odslavku: "V NADALJEVANJU JE FA1 i / NANIZAL VFRA* Sanja iz svojega go VORA, PRAVZAPRAV VPRAŠANJA SLOVENCEV V AVSTRALIJI." S kolikimi SLovenci se jc Falcl posvetovat v Avstraliji. da postavi iakšna vprašanja? v Canberri jih jc bito po pričevanju na večeru t dr. Ruplom okrog pa še ti se niso vsi strinjali s Falcževim p oče-ijcm. Ponavljam, da me ni bilo lam, pa vendar vcija-mem svojemu predsedniku. Upam, da Se sam Cvetko Falei in tudi vi zavedate, da s takim pisanjem nc da samo razdirate našo organizacijo Avstralsko slovensko konferenco in harmonijo ojc-nih Slovenskih narodnih svetov, temveč ponovno delite našo skupnost v Avstraliji, ki je bita ponosna na kako tako politično Spravo in ki jo boste vi in Faležu slični skregali bolj kol so bili skregani kdaj-koli prej. Pričakovali boino, da predzadnji Stavek v vašem članku prekliče ie. Glasi pa tako;"NA KONČU JE DR, RUPEL S F. liNKRATPOU DARIL. DA V AVSTRALIJO NI PRIŠEL ODGOVARJAT NA TAKSNA VPRAŠANJA IN DA SO AVSTRALSEit SLOVENCI, KLJUB ZAVZETOSTI ZA DOMOVTNO, BREZ VELJAVE....." Kdo jc pravzaprav sk rojil le besede? In ali nameravalo uporabljali avstralske Slovence za predvolilno kampanjo? Naj omenim Se lo. da sem bivša predsednica bivšega D ruš Iva za podporo dciu-kraeijc v Sloveniji v Me|-boumu, ki je pomagal Demosu pred volitvami moralno in materialno. Osebno SC nisem borila za uubeno stranko ampak za demokracijo v Sloveniji. Sianfca Cregorič 24 5ff&vení>ñg> Phmo ODGOVOR CVETKA FALEŽA M A . "ŠPECANJE CEZ LUŽO" 3 ciničeji dopis Romane Dnu nikar Seruga "SPECAjNJE EZ LUŽO" v DELU ocígovaijam ludí zato, kei je oči i no ie prek i šele 1 Delu se pac n¡ oglasit). Odgovor bom pričel z Romanimm zadnjim odstavkom in potrdil njenoiumnjičenje, da se ima "navadni" avstralski Sfovcnec predvsem /s avstralskega državljana, avstralskega vol ¡lea in za avstralskega etevk o-p lace val ta in šele nato ^domoljubnega sen limen tal nega Slove nca.Prav ¿ato, ker ¡c tudi domoljuben, sem i men talen Slove-nec si lííbija bučo in odpisuje na cinicnc dopise, Canberra je rmcia dobrih 100 slovenskih naslQjUOvlmsd temi so bili samci. Slovenci poročeni med sabo ali pa tudi s tujci), kar se je s potomci dvignilo na piibiiino 200 nasfovov, ti pa SO inoeno povezani s tu ¡ti, Kako potem označiti "navadnega" Slovenca? Vendar je prav Canberra prispevala največ k zbirkam za pomoč Sloveniji, Za podporo Demosu okrog 13 iisoč, za fionioc prizadetem v poplavi nekaj tisoč. j a podporo Sloveniji po vojni okrog tisoč in za poučevanje slovenščine v Avstialiji okrog 20 iisoč dolarjev. Nap omenim udi dejstvo, as nekaj Slovencev ni prispevalo niti dolarja, zato vidimo, da ja nekaf takih, ki so "navadni", nekaj pa takih, ki so "nenavadni". Canberra je imela obisk dr. Dularja, dr. Pučnika i rt Janeza Jan še in je vsem pripravila lep sprejem. Prepričan sem, da bodo gospoefje to rade volje poirdilt. Pred obisk oni dr, Ruple je Slovenski narodni svet imel sejo in dognal, da je dr. RupeF soarna oseba, da pa ya bo Sve! vseeno sprejül, loda mu bo stavil zaskrbljujoča vprašanja. Piedsednik Slovenskega d rušiva Canberra, g, Kavaš, je bil na sprejemu dr. Rupla v Sydneyu, kjer je opazil Ruplovo "slabo vedenje", Kot ob vsakem obisku, je g, Kavaš pivi v Canberri pozdravil gosta io mu očital ¡0 vedenje v Sydney o. Res jen a-io tudi predlagal n,ij se vsi prekniJamo. Vsi smo osupli, dosegel je pa le to, da se ni prokíiz'al nihče, kaj Šele di, Ropel. To omenjam le ?3to. ker sc mi očita, da sem vaporé t je soodgovoren, Kako? lOp.u dalje g.Falez pojasnjuje kako jo pofekal večer, ksEana bo vsem tujim ambasadam in kini/ti i atom, pravnim fakultetam iti knjižnicam, univerzam pu svelji.... res je bilo ogromno delo....* tako mi je pripovedoval Pavle od zanimivosti dp /.ari i m i vos [i, sicer skromno a vendar ponosno. Tako bo ime avstralskega Slovenca in njegove soprogp mnialo ¡10 svetu v zgodovinski prvi ¿slavi naše nove države Slovenije, PONOSNI SMO NA VAJU, SHERRILL in f>.WLE ill "(hank Yon Mr,MOORE" S,G, 26 tßbvemßg Pimiö mnenje PRVÏ IN ZADNJI SPODRSLJAJI NOVE SLOVENSKE DEMOKRACIJE Menjava si d venske vlade, čeravno spremljana i dobro mero kriii ker je od slovenskih polir ¡kov bila sprejeta pasivno, 6c ne brezvestno, Pisma urednikom 50 bila in so delno se /daj kritična, vendar nisem zaledJI analize. ki bi postavila ta usodni trenutek v pravo lu d. Politiki .moiraj Demosa, ki se niso hoieli strinjati 1 usmeritvijo vlad g in so polem Dentos tudi razbili!, so zatrjevali, da je to le normalen medstrankarski boj. Dr. Rupel na svojem obisku v Avstraliji, je razvoj v Sloveniji primerjal celo 1 Italijo in trdil, da je to popolnoma normalen poliiičiii pojav. Dokazal boro,, da je ta razlaga napačna in da ¡e bilo rušenje vlade nič manj kot drz'avni udar, Moderoa demokracija ima svoje najudnejSe remet je prav v angle&em, austminsterskem, parlameniamem sislemu. Tu sem ne moremo primerjati ne grsîke demokracije, niti izbiranje slovenskih knezov, Demokracija v Angliji se je razvija' la vse naprej od 'Magne Carie', leta 121S do danes. Trditev, da demokratičen sistem ni perfeklen. cía pa je edino kar imamo za urejanje medsebojnih odnosov, drži danes vse bolj kot kadarkoli, Majboljii doka/ ¿a neprecenljivo veličino angleške demokrati ie je v dejstvu, da nima pisane ustave. Kolikor m j je znano je to edina modema država na svetu. 'Politična kultura', tradicija, angleška kraljevska družina in morda se kaj. ohranja anglefko demokracijo, vendar je v prvi vrsti steber angleške dem o k raci je pol i i i m a k ul iu rn Politično delovanje v Angliji se urejuje po 'conventions', kar bi maral po slovarju prevesti Jpo dogovoru'. Ta razlaga ni prav točna, kajii ti dogovori nimajo dolooenega datuma, ampak so Se dopolnjevali od leta 1215 naprej, Bolj ločen prevod za ta pojav je verjetno 'tradicija', o* i roma ravnanje po preteklosti. V dokaz naj navedem, da ni bilo angleške vlade, ki ne bi na redne vol i Ive, čeravno ni pisane ustave, ki to ukazuje. Med il. svetovno vojno, po dogovoru med strankami, ni bilo volitev, toda v vlado je bila vključena tudi opozicija, Leta 1045 je takratni predsednik vlade Churchil ždel podaljšati svoj rok, teda ker opozicija ponudbe ni sprejela, je iel na volitve brez obotavljanja in jih je tudi izgubil, Z gornjim primerom sem hotel pokazati kako važna je politična kultura in kako pomembna je tradicija, Za 10, fcer italijanske vlado, kot rudi ju/no ameriike nimajo testne prelekio-sii, tudi nimajo ugieda. ker nimajo tradicije, je vsako zgledovanje po italijanskih politikih zgrešeno. Drug važen pogoj iS demokracijo j e poštenost, Političen program je obljuba politikov volilcem, da se bodo programa po volitvah d rial i. Ce politik laže, ga vol i Ici kamujejo s tem, da zanj drugič no volijo, Mnogi smo mnenja, ča ta kazen ni dovolj, loda to je drugo poglavje. Namerno zavajanje volilcev je zalo hud prekriek, ki v angfes"kem svetu mnogim politikom izpodnese stolček. Demos se je združil pred voli Ivam I in izdelal program katerega so sprejeli vsi vklufflni kandidati. Ta program so vsi Demosovi politiki predložili volilccm in bili po njem izvoljeni. Kdor prod volitvami ni bil vključen v Demos, tudi ni bil v vladi, Ugovor, da sepoedrnci ne strinjajo s predsednikom vlade in da ministri nočejo prevzeti skupne odgovornosti vladanja, je najmanj znak pomanjkanja politične kulture, največ pa revo!uci¡onarno dejanje. Demos je fmnl svoj notranji sistem, ki je na večinski, demokratičen način določi delovanje vseh. ki so bili v njem vključeni. Vsako odstopanje od večinske, demokratične odločitve znotraj Demosa je prevara volilcev. Kei se člani (Demokratske stranke niso hoteli sprijazniti s Tem' da so v manjfini, so ¿ruiili Demos in prevarali valilce. V tem primeru vidimo, da rušenje Demosa ne more biti drugega koi državni udar. Danes so v Sloveniji na vladi ljudje. za katere večina slovenskih vol lice v ni volila. Tu brez oklevanja lah ko refemo, da je narod volil proti njim, Tako delujejo predvsem v Ju^ni Ameriki vojake junteali so delali marksistični revolucionarji. Vsak prevzem vlade od neiz vol jenih strank je prevara ljudstva, nedemokratično in revolucija. iCaj drugega bi bilo, da so je večina znotraj Demosa odločila /.2 drugega predsednika vlade. V icm primeru bi veljalo ve^ cinsko plavilo in nihče oe bi mogel ugovarjali. Kar je pa temeljno v demokraciji, na vladi bi še vedno ostala izvoljena stranka Avstralija je imela si i cen primer lela 1&75, Laburistična vlada göspuda Whitiama ie bila obremenjena i mnogimi škandali, Lada. ker ni imela veČine tudi v senatu, ni bil Sprejet državni proračun. Na kratko, ni imela denarja ¿a vladanje, Guverner, /astojinik kraljice, mu je /aio odvzel pravico vladanja indovo l<1 vodji opozicije gospodu Fräser ju, da sestavi vlado. To pa ie pod liogojiim, da nemudoma okliče volitve. To je ¿budilo ogromno ogorčenja in je edini primer, ko so nekateri govorili celo o revoluciji. Ker ima avstralsko prebivalstvo precejšen del angles"ke pol i lične kulture, do lega ni prišlo, toda primer ie |3o dvajseiih letih rg/burja duhove. Guverner je bil ¿asramovan in preganjan in je nazadnje moral odstopili. Politični izvedenci pa trdijo, da bi nerz vol jena Stranka nikdar ne smela dobili vlade pa (feprav ni obvladala tudi senata. Ta tema obsega danes tudi precejšen del avstralske poliirčne godovi ne, M a volitvah je nova Fraiserjeva vlada dobil a ogromno večino, kar pa ni zadovoljilo laburistov. Nyj se ponovno vrnem k izgovoru dr, Rupla, da podobno ravnajo italijanske stranke, Zakaj lernu ni tako ? Italijanske Stranke predložijo volilcem svoje lasi ne programe, po katerih so i ii vol jene, Siran k e so povišujejo s'eie pO volitvah, zato ne kriijo nobene [>o!Stične obljube ali dogovora. Poleg tega italijanska peli t i dna kultura ni dovolj dobra, da bi nam bila v zgled. Ali so lo le pregreSnc ¿cljc? Po moji presoji je nova Slovenska demokracija v veliki nevarnosti. Zdi se, da se večina izvoljenih poslancev tega niti ne zaveda, sicer bi razvoj ne dovolili. Go 10 na prihodnjih volitvah vsaj zoni popraviti narod? Cvetko Falež Canberra, Avstralija, 29.5,92, SVET IN VSE SE SPREMINJA SAMO NAJP0GUMNEJŠ1 MOREJO PRIZNATI IN SE RAZVIJATI s časom (je dejal neki filoiof) ffievendbg 'Pismo H AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA Poročilo o preteklem delovanju Prebrano na seji Glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa ] 9.6.92 V Ribnem Zadnjih nekaj let smo priče velikim političnim spremembam, fakn v svetu ali ožje v Lvropi, kol v sami Sloveniji, Če pogledamo le tri leta nji/.aj in analiziramo kakšen vpliv so imeli na nas v Avstraliji vsi ti dogodki, lahko zaključimo, da smo se prilagajati tem razmeram in temu ustrezno ludi postopali. Najprej smo ustavoviii društva ¿a podporo demokracije v Slovcniji(VIC, N5W in ACT), saj smo želeli skupaj v. našimi rojaki v Sloveniji, da naša rojstna domovina postane res demokratična dežela, v kateri ne bi bilo cnoumja, ne z ene, ne z druge strani, ko smo opravili nalogo, se pravi, ko je Slovenija prvič poli, svetovni vojni pristopila k demokratičnim volitvam, smo se razširili in razvili v Avstralsko slovensko konferenco z idejo, tla pristopimo k Svetovnemu slovenskemu kongresu. Avstralija je velika dežela in zato smo morali najti prave načine in oblike povezovanja: ustanovili smo področne Slovenske narodne svelei v Viktoriji. New Souih VValesu. Australian Capital Territory. South Auslraliji in v Queenslandu). Moram reči, da so (i sveti v času in po slovenski osamosvojitvi odigrali veliko vlogo, saj sov času vojne v Sloveniji in po njej seznanjali avstralsko javnost in puli tike z deželo Slovenijo, o kateri niso vedeli ta-k ore koč ničesar. Slovenska društva so delovala in večina še deluje v svojih ozkih okvirih, namenjena so predvsem zabavno društvenemu Življenju Slovencev v Avstraliji, skrbela pa so tudi za kako tako kulturno razgibanost, Večina teh se ni želela "mešati v politiko" in tako so SNS-ji zapolnili to vrzel v času, ko je bilo to najbolj potrebno. Pristopali so k organizaciji demonstracij, prevajanju ra/.nih dokumentov, k vzpostavljanju kontaktov med politiki \/. Slovenije in Avstralije, nekajkrat so osebno obiskali avstralske politike, od samega prvega ministra, do ministra za zunanje zadeve, ministra /a priseljevanje do opozicijskih vodij. Predvsem pa so seznanjati it, resnicami avstralske medijef radi o. T V. časopise), saj seje čutila tudi v Avstraliji močna srbska propaganda. Velik odmev je med avstralsko Si oveni i o imela prav gotovo revija SLOVENSKO PISMO, ki ostaja za nami kot kronika vseh naših dejavnosti, SNS-ji sn se povezovali l različnimi pnsamezuiki-Slovciici.ki so doprinesli k boljšemu razumevanju slovenskega vprašanja i recimo izdajanjem posebnih brošur, letakov, zbornikov in drugega. Povezovali so se tn se sestajali s politiki, ki so s j nadeli ime Parlamentarci za Hrvaško in Slovenijo in prav ti so potom našiti informacij lažje seznanjali cel n len avstralski parlament t. dogodki, ki so se vrstili laku, da je bila na koncu Avstralija nted pnimi, če ne že prva neevrop ska država, kije prignala Republiko Slovenijo. Tako je AS K oz. njeni SNS-ji opravila eno od glavnih nalog, ki si jib je zadal Svetovni slovenski kon-grcs-interuacinnalizirala je slovensko vprašanje. Ne nazadnje so Sveti vzbujali p H ljudeh močnejša patriotska čustva, širili so slovenske simbole: zastave, značke, pri lep ke. majice . knjige, prirejali razstave dokumentov o vojni v Sloveniji, razne kronike, ustanovili trajni arhiv z materi al um, ki je zeln obsežen in drugo. Po priznanju lic publike Slovenije smo si utrujeni od raznih aktivnosti in dela privoščili malce počitka. /a nami sn tudi razna srečanja s slovenskimi miuistrifdr. Dular, dr, Pučnik. Janei Janša). In kaj naprej, se sprašujemo? Nekateri Sveti so pristopili k drugačnemu delu: ustanovi I i so študijski sklad, materialno in moralno podprli izdajo učbenika za izseljenske otroke Učimo se slovensko (SNS Viktorija} in že razmišljajo o proslavitvi prve obletnice R Slovenije. Radi bi, da bi nam SSK dal novih smernic za bodoče delo. Marjan Kovač Predsednik Obisk pri predsedniku predsedstva 14 Slovenije Milanu Kučanu-prisotni: nekateri i-lan i C.lavnega odbora SSK in MZSRP, Ljubljana, julij 1992 2« ïfflèvçtiàfig PUmo nega odbora poročilo ¡-kedsedmka avstralske slovlnskl konference Marjana Kovača Rlbno pil Bledu, i f . in 20. junija 19 jg^Lavni sklepi: podaljimi rok za pridobitev slovenske ga državljanstvi, ¡¡lusilo S S K, naj se uradi osnutek pogodbe med Mednarodnim /duzcnjem slovenskih razvojnih parinerjevfMZSRP) ¡11 SSK Konferenco za SI ovc niju, razprava ju tekla o Iem ¡tii naj l)i s« sedež SSK prenesel v Slovenijo, razpravljali so o resoluciji o domobrancih, predlog SSK je bil I ud i naj venski parlament čim prej Izglasuje Volilno zakonodiijo, obravnavali pa So ie (I osi i ilnigih pcrce^h vpraša nj. Na neji Glavilojia oiilmra(<îiï) ^ vi lovil l'^Li slovenskima kongresi (SMC) so hili prisotni: Ure »i Eai(prucl sodnik), Kodrié(tujnik), Trmi^uvi podprnhed-nik), Bernik(podfiredsednik). H1 : tf i o(podpredtxxîsik), Dolin ar (pod predsednik), Siol)odmk{odj;ovorui za Biplace), Ruvflf (Konf. t,j Avstraliji)). LevitckfKonf. m Avstrijo)i TvHahjun (Kotil1. ¿¡i Kanado), l'ovse{KonL za Kurlanijo JnlijAo Krajino Maj I (K Lini". za Skandinavijo), M i k I a v f ic {K o nfe m i te ■ za Slo-venijo). M i !>ltj{«vfetoval ka predsednika Konf. za Slovenijo), iiorn(svet«valee predsednika K oui. r, a SJovcnup), Valoveç (K Hiti t, i a Vfliko Britanijo), l'l«nië:tri(svi:|ovalee predsednika K on fermier za Veliko Britanijo), Krava njn{svrlovalec predsed nika za Veliko Bril julijo), Bavčar(K je liiln pi m i la rji'i u», da je SSK politiôila or^aiuAaeija, le treba uveljavljati ñ¿5o svetovno prisntnosi. Smo -priznani", ne pa »po pin ni«. Kongres naj hi bil kot kal a lisi pomemben element v slovenskem organizacijskem mozaiku. Za dosego elementarnih ciljev bodo potrebni kolekiivni napori, skupna sredstva, korporativni prisiopi. vizija in dobra volja. Razvojna doba uveljavljanja svetovnega kongresa bo odvisna od Števila jtozilivnili ocenjevalcev na Ji h izseljencev, ki želijo slovenski državi dobro. Slaba popotnica za uveljavljanje slovenske subjekiivnosti bi bila naša razdeljenosti nesloinost in obremenitev z raznimi ideološkimi prepričanji. hRZ bistvene krajevne in glohalne povezanosti. Nujno je, da najdemo temeljiui izhodišče, skupni tnlcres naroda, kal ere mu moramo dali prednost- Preprečili moramo pri tem usodnem razpotju ponovitev starega liberalno-klerikalnega modela. Delajmo za interese naroda v okviru globalnega organizacijskega telesa. Samo nekaj misli na v^raSanje. ali je vzdrie1vanje Svetovnega Slovenskega Kongresa, ¡íoleg že obsitjjcCih orgunlzscij, v redno časa in truda naših ljudi. Kaj nam Kongres nudi jn kje nam lahko koristi? - Hod okriljem Svetovnega Kongresa je kolektivno uveljavljanje izseljenskih pravic učinkovitejše. - je možno uČvrificv«t| vezi s slovenskim narodom in izkazovati lojalnosti do slovenske narodne dediščine. - je možna pomoč pomoči potrebnim Slovencem kjerkoli na sveiu, - je možno soeiidno-ekonomsko sodelovanje izseljencev za izboljšanje življenjskega slundarda Slovencev doma 111 nam v iiseljenstvu. - je možno naitopati skupno, kolektivno, in lako uspeJno hram!i individualne in narodne interesen kjerkoli so ogroženi. - je možno spremljati slovenski politiino-eospodarski razvoj, da je usmerjen v korist demokratično pluralistični družbeni ureditvi. - Prek Svcrovneta Slovenskega Kongresa bomo lahko dosegli maksimalno prodornost pri predstavi in čuvanju inieresov Slovenske dtžai--. Zaradi vseh leh in podobnih razlogov je razvidna potreba po svetovni organizaciji. Njena orientacija je bistveno izseljenska, £e hode slu/iti svojemu namenu, neodvisna od vladnih struktur in vplivov matične države ter finančno neodvisna (se czdržuje sama), Je torej izseljenska organizacija z določenimi kompoiieillaini matičnih sodelavcev, Vedeti je Ireha, da bo izseljcnstvo ostalo del slovenskega narodnega obstanka ter se mora priznali izseljencu poseben status in koncepl njegovega življenja, oblikovanega v tajim! Slovenci, izscljcnei. smo v dojemanju življenjskih razlag različni od Slovencev v ma lični domu vini. Priznavamo to različnim, z njo j>a želimo nč vrstil i elobiililo prisotnost Slovenije kot mednarodnega subjekta - (SVETOVNI) SLOVENSKI KONGRES IN SEVERNOAMERIŠKO PODROČJE Ustanavljanje ob m Lični h konferenc je ena oil temeljnih nalog globalne strnkime svetovnega gibanja. Upoštevati mora mu dejstVLi, da je -lL)ven-ko izseljeilstVLi najšlevilnejše v vffiiHllKl centralnem delu Združenih rlrJ.a v Amerike in Kanade, ocenjeno na nekaj stotisoč ljudi Štirih generacij, Imamo £tevilhc organizacije, ki so organizacijsko močno 801 jene. Ni lorcj realno pričakovati ttspébic. ki jih dosegajo narodne skupine v nacionalnih kongresih. To se iz mía v naSili lokalnih "Uspehih" , če smo skromni pri ocenjevanju, sni L) ns|n.-šnl. Ce pa smo zahtevni, lahko ugotovimo veliko |iomanjkljivosii. Vzrokov za to je več. I ali ko pa vse združimo v eno: zaradi nejasnosti naSe državne pripadnosti smo Cuiili potrclto po Čim hilrejši asi mi It-jcatiji in ohranjevali k- folklorno si ran slovenstva. "l'o naj ne Ivo očiiek, ampak uguiavljunje dejstva. Končno smo prišli do tlržavc in ^ tem do absolutne identitele, da smo SLOVE Nt'I in ne več Jugoslovani. Avstrijci. Italijan ali kdorkoli že. Sedaj smo Slovenci s svojo državo v centru Evrope, Vrednost tega dejstva je lahko samo imaginarna, Kaj je bilo doslej storjenega, tla se odpravijo anomalije, nesoglasja, osebne in idejne nestrpnosti? Malo ali ]>a uič. V »Lik za sebe meri svoje uspete, pišejo se statistike, ki jih malokdo pozna ali jemlje rea»; Čaka se, da bo ta ali oni popustil, Slovenska »trma« vztraja in skupnih hastopíw ne minemo pričakovati. Radi se postavljamlj in govorimo o uspeSnih posameznikih, kot da nam bodo oni sami lahko ustvarili potrebni k)by in prek njega naie izseljensko izboljšanje, da nc govorimo o narodnem slovenskem državnem dvigu, Prijatelji, zakaj ne moremo doiLmcli. da med nami ni drugorazrednih Slovencev, ki znajo ali ne znajo slovenščine, Ni važno, ie smo bogati ali revni, verni ali neverni - vsi smo najprej Slovenci, polcnt izseljenci ali pa potomci slovenskih izseljencev. Za na-, vse je bioloJko izhodiSčc SLOVHNUA. ki je danes SAMOSTOJNA DRŽAVA za nas, ki jo želimo, pa tudi za one, katerim za njo ni mar, Relitvc izseljenskega problema ne l)omo našli z rinjenjem glave v pesek iti z govorjenjem, tla se vse odliino razvija. To smo lahko delali do danes, ker nam ni hilo ireba odkrivali računov! pred nikomer. Od sedaj naprej, ker smo del države, pa ne bomo mogli upravjfcvati le zanimanje za svoj obsianck. leinvcf je nala odgovornost mnogo večja KO T SKUPNOS l potno odgovarjali svojim potomcem za nafte pomanjkljivosti, Mlade generacije želijo biti del nekega naroda (roois) in tn>do zahtevale, da jim ga oliraniom. Ameriiki izseljenski prijatelji naj mi oprosiijo. ko Licenju-jem kritično njihovo previdnost ali celo odklon kongresni obliki skupnih nastojH) v. Pričakoval bi. da prevzamejo vod i I mi vlogo severnoameriškega prosiorn. Z največjim številom izseljenih Slovencev iu njih Doiomccv izven države Slovenije, s smleino izkušnjo izseljenskega življenja, i itogalimi tradicijami ahruizma bi I ah ko dosegli, skupno s kanadskimi izseljenci, zavidljive usjiehe. ki bi bili koristni naši skupnosti e i/seljenslvu in v slovenski državi. Območne- konference nc potrebujejo novih organizacij, naloga Kongresa je. kol že rečeno, prostovoljna zyeza vsega, kar je slovenskega, ne da bi hilo trelva spreminjali Obstoječe društvene ohlikc. Vaša individualni»! nas bogati naša različnList nas spodbuja k uspehom, iu naša slovenska osnova nas razlikuje txl drugih nacionalnih skupin, katerih ne moremo, pa tudi ie hi jih Marali, zatajili. SpoStujmo in cenimo dosedanje delo vseli organizacij. Vse so bile potrebne, vse so doprinesle svoj delež za oluaniicv slovensiva. Tudi vnaprej jih pndpirajmo še e večji meri. prek Kongresa Jc bolj eteklivno, Skupno se usposobimo za dosego višjih ciljev, viijega standarda, za leševmije žalnevnejšiJi življenjskih in narodnih nniog. S kolektivnim nasiiipnni visMiko dosežemo. Predstavljali ali delovali v korisi slovenskih iHisamez.nikov. skupin, ohčesiev in organizacij na vseli lavneh vfcni in prL oblasteh, o vsem, kar je v tvCli s slovenskimi vpraianjil,. Ujiajino, tla homo tlosegli skupim nusmpanje slovenski h izseljencev v hlagtir nas, naših puttmcvv in siLvvenskc ili/ave. lir Žiaiko A. Vrrbtr h d d m a £ ü U D A m iffove/lóñp VUmo — Izza kongresa USTAVITE SPOMENKO! DR, TINE V ELI KONJA je triinšestdesetletni predsednik domobranske organizacije Nova siovenska zavem, znan slovenski proktolog (specialist za kirurgijo debelega črevesa), od vsega začetka član SDZ, k t se je ob razcepu odločil za narodne demokrate, in eden vodilnih članov Slovenskega svetovnega kongresa; Leta 1945je bežal pred partizani in se znašel v Teharjah. Istega leta so na montiranem procesu na smrt obsodili njegovega očeta Narteja Velikonjo. Prejšnji teden je prišel na naslovnice časopisov kot eden izmed »eksekutorjev« bivše predsednice Svetovnega slovenskega kongresa Spomenke Hribar, * IVaseji Svetovnega slovenskega kongresa ste razrešili Sporne oko Hribitr, po njenih i/jnvnh sodeč pa ste pri njenem odhodu odigrali pomembno viogo, N'a začetku sestanka seje postavilo vpraii-njc nezaupnic« Spomenki. Danici Starman je predlagal, naj Spomenka raje odstopi, da se v Slovenskem kongresu nc bi razccpili na tiste, ki so zanjo, in tiste proti njej. i>ri leni sem Starmana podprl. Vprašanje nezaupnice pa se je postavilo, ker naj bi Slovenski kongres združeval vse Slovence po svetu in doma, zalo mora bili njegov predse dni k neviralna oseba. Hribaijeva je sicer lahko strankarsko vezana, vendar se tako močno politično angažira, da bi zanjo težko trdili, rla je nevtralna, Zato težko povezuje vse, ki smo v Kongresu: borec, do- mobrance, liberalce, pisatelje... Tisto v zvezi is njeni:!) Člankom Zaustaviti desnico pa sem navrgel mimogrede, Ide ko je bilo glasovanje končano. Vendar je res, da gre predvsem za ta članek. Po svoje je logično, da seje spravila name, ker nimam pravega zaledja, po drogi stranr poi jc Nova zaveza, katere predsednik sem, Se vedno na neki način stigmatlzirana Organizacija in z napadom nanjo £e vedno lahko pridobiš ločke v javnosli. • Ali je res slo samo to, da Hribaijeva politično ni bila duvolj nevtralna? Gre tudi za to, da si jc prilastita Slovenski kongres, Vlmfo Habjan, bivši partizan, mi jc recimo prinesel dosje v zvezi s spominskimi tolarji, ki so jih kovali v Avsitijl. Tisie čase jc bil Habjan predsednik Kongresa, Spomenka pa je kol tajnica vso stvar izpeljala na svojo roko. Vse skupaj je bilo le vrtdnb milijon mark. To ni bil kak droben posel, vse skupaj paje izpeljala mimo Kongresa. Tojeena stvar. Druga stvar jc vila na Kodeljtvem, ki jo je Kongresu podarilo mesto, da bi služila kol naša centrala. Slovenski kongres jc kasneje dobil nove prostore v središču mata, YÜO pa je ohtlržal, da bi prostore uporabil za Slovence, ki si vračajo v domovino in hi tam lahko prebili prehodno obdobje, V I istem času sta priila iz Argenlinc zakonca Kocmur, ki sta hotela Ostali tukaj. Želela sta se za nekaj časa naseliti v delu vile, Spornenka jima je hoteli zaračunati 250 mark najemnine na mesec, in ker izseljenca nista imela dcnaija, se pač nista tff&veittb 'Pismo ¡{1 »Mesto je Kongresu podarite vi Ep na. Kotle! Jeveriv da bi služila kot naša cers> t ra I a. 'Slove n skl ko n gr eš mtmm^,. Mo»Wo In bi tam prebili prehodno obdobje.. V tistem Času sta prišla li Argentine zakonca Kocin ur, ki sta hotela ostati tukaj. .Želela sta.se za nekaj časa naseliti v delu vile, Spomenka jima je hotela zaračunati 250 mark najemnine na mesec, In ker Izseljenca nista imela denarja, se pač nista mogla vseliti. Spomenka je kasneje prostore, ne da bi kogar koli v Kongresu kaj vprašala, oddala* Eno nadstropje ARZEN¿KU, za agencijo Feniks, ki je kasneje postala uradni zastopnik Slovenskega kongresa, Agencija je iskala sponzorje in na podlagi tega pobirala odstotke. Na ta način je zaslužil okoli 100.000 mark, in to vse legalno.. Poleg tega je Arzenšek od Kongresa dobival vsak mesec 2000 mark plače» V času kongresa so Feniksu tudi plačevali nekega svetovalca, ki nI obstajal, po 600 mark na dan. Od oddanih prostorov pa Slovenski kongres ni dobil niti tolarja. Vse je Slo po domače. Drugo nadstropje na Ko-del je ve m Je Spomenka -spet brezplačno - oddala Mju£i Sever, ki dela za CNN. Vse stvari je Spomenka delala prelahko, vse je ¿to mimo Slovenskega kongresa, prepričan pa sem, da si sama ni prilastila niti tolarja*.« !j]i5an Ar/tušek, vodja agencije Fett iJb, ki je bila zastopnik Slovenskega svetovnega kongresa iit Spomenica Hribar, predsednica kongresa mii^la v.sclitr. Spomenka jc kasneje proslojc, ne da bi kogar koli v Kongreiti kij vpn&Ja, oddala. Eno nadstropje Arzenikii, za agencijo Feniks, ki jt kasneje poslala uradni zastopnik Slovenskega kongresa. Agcnuja jc iskala spo-nzdijc i n na pivllagi lega pobirala odstotke. Na t.i način jc zaslui.il okoli 100.01 m mark, in lo vse legalno. Foleg lega jc Ar/i:niek od Kun-gresa dobival vsnk mesce 20iX> jnurk plače.V času kongresa so Feniksu tudi plači.vali nekega svetovalca, ki ni obstajal, po fi(10 mark nn dan. Od oddanih proslorov pa Slovenski kongres ni dobil ui1i lolarja, Vse jc Jlo po domač«. Diugo nndstnipje na Kode I je vem je Spomenka - spet brezplačno - oddala Mjuii Sever, ki deia z a (.'NN. Vse stvari je sjpottienka (klala prejahko, vst j t Slu mimo Slovenskega kon-presa, prepričan pa sem, da si sama ni pri lasi i la nili tolarja. * imate torej občutek, da jc dHulu usluge svojim p rjj a te^cm? ' ['o misii m. To io prijaie Iji, lo jc No va re vij a. ti ljudje se imajo tad i, skupaj so i li skozi listih tise m let. Iti I sem v izviiilnemodbntu SDZ in to dobro poznam. Omcrza, Ktvi, Jlupcl, Jan£a, Bavčar.,, so kar zapn^U sejej da 1)1 se kaj dogovoriti, in zdaj vse poleka na podolhin nada, Omtru je postal podpredsednik Slove nskega kongresa, čeprav se na sejali ni nikoli prikazal. * Govori se, naj l)i glnsuvitnje o zaupnici ponovili. Prvič gre za to, da hi ob poneivncm gladiva-ojn končno pri Sel na sejo ludi Omcrza, ki pa hi lahko spremenilo izid Spomenki v prid, in drugič, triii (t^ da jc na izid gjasiivanji 0 nezaupnici vplivala časopisna gonja. Mislim, da li raztopi niso zadostni, da bi glasovanje ponovili. Spomenka je sama zahtevala glasova nje o zaupnici, ker jc bilo navadno tako, da jc bila naSa skupina preglasovana, * Kdo so ljudje v Kongresu, kijih tlejele v svojo skupino? Viktor Dlaiič, ki ga na lej seji sicer ni bilo, pa Silvcslcr DrevenSek, Janez S um rada, Andrej Vovko. • Sir vi predlagali sa novega predsednika Mildavtiia? pa; Vendar jc On izjicemn pristal le pod pogojem, (li bomo itzlri mcsece izvolili novega predsedniki- 2tleli smo si, da se nekaj uredi, ker Kongres zadnjih ie.u mesecev nko rekoč ni delal, Se najlm I j rterodno je bilo. ko je nasprotna stran predlagala Petri KovačiČa-rcrsioa, ki je miselno povsem nediscipliniran. To je človek, ki jc iposoben naredili nekaj miselnih salto monalc v nekaj lrenutkih- Miki avčičje dobil dvanajsi glasov. KtivačiC pa deset, /jnimivo jc, da sem se z Miklavčičim v Slovenskem kimgrcsu ic ipd, ko je blokiral resolucijo o domobrancivu, s Spomenko pa nikoli, S Spornenko sva se vednu dobro razumela, tako da mi je žal. da se je to zgodi k», » Se vedno se nam zdi, da jc hil članek Zau slavili desnico po vari za zumrnjavo pirdsednirc. tetoOtEGO,*, 04*1 EZ 32 To je bila kaplja čez rob. Osebno ni se nt niti mislil, dajo IsJi ko od slavimo. Po tem članku, ki je krivičen, se je lo lahko /podilo. Kaki na desnica neki, nekaj dni po objavi je padla Pele r leto v j vlada. Kaj pa ima ia desnica, ki je bila petinilirideset tet zatirana? Saj niti ni obračunala z nasprotniki j saj ni bilo nobeni ti kadrovskih zamenjav. Krivičen se nam je zdel očitek, da je desnica agresivna. Vse, kar nam očita, je na preveč trhlih nogah. Govori na primer o televizijski oddaji Obzorja duha, spotika se ob tiste pol ure na leden in jc lo ¡ta televiziji, ki je res demokratičen medij, samo na gumb prilisncŽ in spremeniš program. Moti jo Kaiitasovo politično delovanje, se strinjam, vse je politika, toda Karilas je vseeno humani' lat na organizacija. ■ K a ki ne posledice bo imela zamenjavn predsednice iz Svetovni slovenski kongres? Mislim, da je bil njen odhod nujen. Gre za to, da se reši Kongres, ker ga je Spomenka sistematično uničevala. Sprla se je Z Bemiko-vo severnoameriško skupino, z Dolietarjevo koroško skupino, prav tako se je sprla z južnoameriškimi Slovenci. Dobro sc je razumela le s tržaško Btczigarjcvo skupino okoli Pri morskega dnevnika, ki deluje kot nekakScn Roiary klub. Prosili bi Spomcnko, da zakopljemo bojno sekiro in ne vlečemo na dan vseh nepravilnosti, ki so gotovo bile. Emigracija je na Kungres ves čas gledala z ne zaupanjem. Tabor je kot Itda domobranska organizacija sodelovanje že laku ali tako odklonil. Trudili smo se, da bi pridobili predstavnike vseh skupin. Upamo, da liomojesen\ dobili nekoga, ki bo sprejemljiv predsednik za vse skupine, • Kaj pa pobudnik kongresa Vlado Ilab-jan? Svelovni kongres je res zamisel Vlada Hab-jana, vendar je on 2c starejši človek. Začel je iskali stičišča med sprtimi stranmi v zadnji vojni in se pri svojem delu telo tnidi. Sporne n-ki pa je vse skupaj padlo kol sekira v med. Polegovala seje za obelisk, ki bi bil spomenik vsem padlim v državljanski vojni. Zamisel ni bila slaba. Zdaj pa nič več ne govori o le m. Radi je v srediSču pozornosti, Vedno izbere pravi Ircnulck. Zilaj je začela gonjo proti desnici, kar je bilo ves fts v zraku, Liberalni intelektualci so bili povsod na Vzhodu nosilci svnboile in parlamentarne demokracije, vendar se niso znali pravočasno ustaviti in so končali v polili ki. Zatekli so si oblasti, namesto da bi ostali vest naroda, kot je uurmaleu za liberalne intelektualce in je dtagoeeno tudi v Sloveniji. * Sele novi Demos je pravzaprav prava slovenska desnica in po svoje je razdelitev med bivšimi koalicijskimi partnerji in to, da so skoraj vsi liberalni intelektualci o-stati zumy desnega Moka, logična. Še vedno smo na poti v demokracijo, kljub temu da je komunizem kot ideologija mrtev, Na pravi poti v demokracijo pa so zanesljivo satnoidri stranke - žal je Pučnik, na katere^ sem zelo računal, odpadel -, to so: NDS. I-S, ¿/7hveti&kg "Pismo ---Izza kongresa-- SLS, SKD in nekateri neodvisni poslanci, kot je recimo Daniel Slarmsn, ki pa je menda že prestopil k SKD. * Precej neodvisnih poslancev je bilo le pred dvema letoma v partiji, zdaj pa so vse bliže orlodoksnl desnici. Kaj mislite o ¡dihu vi h obrtnih'.' »To so pryaieUi, to je Nova revija, ti ljudje se irni^jo radi, skupaj so Sli skazi tistih osem let. Bil sem v izvršilnem odboru SDZ in to dobro poznam, Onturza, Kos, Rupel, Janša, Bavčar,,- sn kar zapuščali seje, da bi sc kaj dogovorili, in zdaj vse poteka na podoben način. Omerza je poslal podpredsednik Slovenskega kongresa, čeprav sc itn sejah ni nikoli prikazal.« To očitamo kiičanskim demokratom, o tem sem za Slovenca napisal ostro krajSe besedilo, ki ga niso hoteli objaviti, Lahko računamo, da bodo SKD na naslednjih volitvah najmočnejša slovenska siranka, lo pa seveda ne pO njihovi zaslugi, lena več ¡w zaslugi Katoliške cerkve. Brez truda j itn bo padla pogača na mizo. Ravno zalo opažamo vse več prestopov v qjl-¡10 vo si tanko iz karierističnih nagibov, Vodja bolnice Petra Držaja Rado Cvetko sc je vpisal li krščanskim demokrulom, pa ne pred dvema letoma, ampak zdaj. Rekel sem mu: Rado, saj vemo zakaj... Finančni minister Šišenske občine je bil pred dvema letoma 5e v paniji, zdaj pa se je vpisal med krščanske demokrate, Vmes je bil dve leti neodvisen. * Kuj pa vaša stranka? Naša stranka je veliko izgubila. Predvsem medijsko je lako rekoč mrtva. Govori sc kvečjemu o Pimatn, Toma/.iiu. in naiem predlogu »Liberalni intelektualci so bili povsod na Vzhodu nosilci svobode in parlamentarne demokracije, vendar se niso znali pravočasno ustaviti in so končali v politiki. Zaželeli so si oblasti, namesto da bt ostali vest naroda.« o referendumu /a volitve. Ko so zamenjali Peterleta, smo bili solidarni in kljub ponudbi v vlado nismo prispevali nobenega mi nisi ra, sedaj pa muo ostali sami s predlogom o volitvah, Demokrati so nas prikazali v zelo slabi luči. Veljamo za narodnjake, jodlaijc v irha-siih hlačah. Narodnjakvo je dejansko ¡tekaj zastarelega, po drugi strani pa občutek naroda pridobiva veljavo. Sam sem bit sicer proti besedi narodna V imenu si tanke, vendar je bilo jasno, da sem se ¡idločil za la del stranke, ker seje videli), da gredo tickalcri člani zdajšnje Dcmokraiske stranke drugam, kot smo mislili. Že (to je Rupel podpisal izjavo proti javnemu tožilcu Drobniču, je bilo vse jastto, lahko rečem, da je postal Kučanov in ni bil več Peterletov zunanji minister. Slo paje rudi za tri stvari, s katerimi sc nikakor nismo mogli strinjati. Začel je izrekati očitke o klerikaliz-mu, tega se, zanimivo, niso spomnili komunisti, leni več naša stranka. Prvi je začel govoriti O raipadu Demosa, Nekateri pa se nismo mogli strinjati z njegovimi izjavami, da je ustanovitev OF veliko državotvorno slovensko dejanje, OF je zame le insl turne nt komunistične partije. »Že od ustanovitve ste predsednik Nove slovenske zaveze, kako to, da so izbrali ravno vas, čeprav pravzaprav niste bil pravi domobranec. Domobranec sem bil samo iti dni. Niso tne iibrali. ker bi bil najmočnejša osebnost, ampak zato, ker sem precej nevtralen, To, da nisem sodeloval v bojih, je kvečjemu minus. Na sestankih sc radi pogovarjajo o zmagah in porazih, o smrtih i a ranah, Gre za neke vrste veteransko organizacijo. Ne borimo pa sc za nikakršne vojaške pokojnine, Čeprav bi nekateri morda celo hoteli od Nemcev dobili denar lista leta, ko so jim nositi strelivo. Meni se zdi lo sramotno. GolOvo je šlo za neko sodelovanje z Nemci, vendar to ni bilo ideološko, ampak iz koristi. Glede teh vprašanj se predvsem emigranti zelo občutljivi. Nam pa gre dejansko samo za to, da pokopljemo mrve in poskušamo zapisati resnico, * Sc vam zdi, daje sprava pravzaprav sploh možna? Spomenka Hribar misli, da ju bila sprava ie opravljena. Jaz pa mislim, da na ta način golo-vo ni možna, To so večna vprašanja, V Franciji trdijo, da je resnična sprava po francoski revoluciji prišla šele z Mitlcrrandom, skoraj dvesto let kasneje, Sicer pa pri nas ne gre ia resnično spravo, gre za lo, da se prenašamo, to je že zelo veliko. V Slovenskem kongresu imam denimo veliko skupnega z Via dom Mabjanom, ki zastopa partizane. Precej sc dobivava in poskušava razčistil i nekatere stvari, na katere naju vežejo Spomini-» Kat zdravnik ste se angažirali tudi v polemikah o a b o ti u s u. Zc pred volitvami smo se pri meni duma srečali s krščanskimi demokrati in sc pogovarjali ludi o splavu. Bilo je siccr neformalno, prišel pa je tudi Lojze Peterle. Petede je lakrat rekel, da so vse v zvezi z družinsko politiko in s splavom zaupali dr, Tonelu Kunsllju. Povedal sem jim, da mi to ni všeč, ker sem nekajkrat posluJa! njegova razglabljanja o tej lemi-Posvaril sem jih, da gre za zelo občutljive stvari. Predlagal sem jim, da se o tem vprašanju pogovorijo s primarijem Šalamunom /.otroške klinike. Takrat me niso ubogali in so Šli s svojimi sLiliiči v javnost, potem pa so jih morali potegnili nazaj, Moje mnenje pa je približno takole; splav je gotovo zadnja rešitev, otrok je živ od sjHjftija, loda koseienskii ¡«llnči, dtboi{ita-vila, in se je ne da prepričati, naj tega ne stori, je l(th> zagotovili VSe, da sc (o i/pe^c na medicinski ravni. MIha D. Štamcar, Jani Sever U Mladine tffeve/usfco 'PUmo 83 Povabijetti ste wut \ta*>o Ob zmerjanju resnično sov- SPOMENKA HRIBAR rastvo izgineva Pred skoraj letom dni srn o no straneh našega Časopisa razkrivali tančice argentinskih «poševnih senc«, kot je pač doživljanje slovenske razburkane pol mine pomladi med njeno diasporo onkraj velike luže takrat nazorno označila Spominka Hribar. Vse pa kote, da so se podobne "poševne S i rt C t" političnega (ne) razumevanja danes potegnile (udi nad samo Slovenijo. In znova je bila Spomenka Hribar tista, ki je nanje opozorila skozi i v oje vrsten poziv politični in siceri-nji javnosti strnjen v dve zgovorni besedi: »Zaustaviti desnico! S tem je dvignila nenavadno veliko prahu, nanjo se je vsul cel plaz ohtolb, napadov in celo groženj. In kaj jo je spodbudilo k tovrstnemu opozarjanju? uPravzaprav se jc vse skupaj začelo ic leta l^B-i in je I rajalo skoraj dve let« da sem nekako prepričala slovensko javnosi, da je treba razločevali med NOB in revolucijo, med komunistom kot komunistom in komunistom koi človekom. Zdi se, da sem po tolikih lenh znova prišla na isto raven, le z druge strani,« pojasnjuje Spomenka Hribar. »Danes moram dokazovati, v čem jc razlika med kristjanom kot kristjanom in kristjanom kot Človekom. Motam pravzaprav dokazovati, da nimam nič zoper kristjane, nič zoper vernike in nič zoper vero. Izrecno pa sem proti temu. da se vera izkorišča v politične namene in da se cerkev neposredno prek duhovnikov - tudi če gre le za posamezne primere - vmešava v politiko. Nastopam in bom nastopal« loper rekatolizacijo slovenstva, zoper polaščanje duhovnega prostora, kulture. č'c smo pluralistična družba, to tudi ostanimo. In ko to govorim, ne govorim zaradi političnega prestiža. temveč in predvsem v imenu sprave. Očitno je na- mreč, da je pri nas najprej potre bno govorili o spravi med vernimi in nevernimi. Verni morajo postiti neverne, da ostanejo takšni, kakršni so, in nasprotno. Preprosto se moramo sprijaznili s tem. da smo na svetu pač različni ljudje m si ne smemo polagati drug drugega. Čc so se prej ateisti polaščali kristjanov, naj se zdaj nikakor ne zgodi obratno. 7.n to se zavzemam.« - In slovenske »poševni-sen rt., -Kar sc tiče .poievnih senc' našega nerazumevanja, pa je treba vedeti, da totalitarizem ■■ne uspeva- kjerkoli temveč da so zanj poircbnc določene rarmere. Mednje gotovo sodi tudi ncdiferenciran politični proslor in ncavtonomnc osebe, ki potem iičejo nočete«, »matere«. »cerkve«. Se pravi neV kolektivizem. S tem hočem reči. da jc bilo iluzorno pričakovati. da sc bo zgolj s samim dejstvom svobodnih volitev in uvedbo parlamentarnega sistema takim način dojemanja sveta spremenil, Prav gledal s tega zornega kota pa nikakor ne morem čezmerno obsojati tistih, ki me danes napadajo mi pišejo grozilna pisma in telefonirajo. Tudi te pojave je treba obravnavati s potrebno dist-meo in jih razumeti v fe omenjenem kontekstu naiina dojemanja sveta, ki se ne more spremeniti kar čez ttoč. Drugi razlog, da sem se oglasila z apelom, pa je, da je moj poziv k spravi druga stran razu-mcla v smislu: ..Zdfij jc priief nai čas..,-. To nikakor ni v logiki sprave, saj sprave ne more bm tam. kjer se kdo počuti več vreden od drugega in kjer svoj absolutni prav poskuia uvelja^ viti z družbeno akcijo, oziroma celo prek države. Zato sem se resnično morala oglasiti.-i - Kol pnslankii v psrln-tnuntu in aktivna udeleženka vseh pollličnih dogajanj pri nas zssdeve najbrž vidite h neko-fiko drugačnemu, rekla hi notranjega zornega kola, ¿a razliko tid drugih, ki zadeve Sprcmljiuno bnlj z Zunanje pluli, Gk-dann tako, ali v bistvu v idil c večjo nevarnost pred pojavi vsakovrstnih ptill-ričnih eksiremov pri nas ali ne? »Težko bi na to odgovorila, ker zadev v bisivu ne poznam z zunanje plaii medalje. Sama sem. kot pravite, »znotraj«. Zadeve sem doživljala v parlamentu. v katerem je desnica precej agresivno najprej nastopala znotraj Demosa. Kot je znano, pa jc bil llemos najprej koalicija različnih strank, in je pokrivala iirok spekter od novo nastajajoče luviec do delnice. v-.e bolj pa je ta desnica znotraj Demosa postajala dejansko tako agresivna, da so nas pravzaprav priiirali do tega. da smo morali zapustili koalicijo in izstopili iz lega vlaka zgodovine- Ob lem moram povedati, da ta moj poziv, ki je dvignil toliko prahu, strnem v misel "zaustaviti desnico-, niti ni bil apel, temveč Opozorilo o dogajanju, ki bi utegnilo biti celo usodno, V nobenem primeru - tudi čc govorimo o totalitarizmu - pa to nikakor ni ista nevarnost, kol jo jc udejanjala levica izpred petdesetih let. Danes namreč imamo parlamentarni sistem in se moj apel pravzaprav nahaja znotraj tega sistema, ki jc pomembna varovalka, saj nas ščiti pred vsakrinim totalitarizmom, Zato bi nevarnost pred tem nastopila le v primeru, čc bi parlamentarni sistem odpoved al. 5 do 19. opraviti deto, ki bo dala leta s-aresti. Kar 46,i odstoi- odgovore na naša vpra-ka mladine iste službo, ta Sanja. Le takrai bomo lanko Stavilka pa bi bila še znatno pričakovali, da bo dolga leta višja, če ne bi velik del mla d:h razbil a avstralska slovenska po sili razmer os:ai v Šolah skupnosl si oprl a na pot Dobrodelne organizacije sbinosli ter medsebojnega spoštovala in soaelovanja. Da bo Slovenija turis-Poiem bemo v Avstraliji še litno resnično privlačna, naj boljo m ponosneje pred- gfadi ta pomembno cios-stavljali deželo svojega pcdarskope-nogo^asioven. rojstva ■ Slovenijo na njem skih specia:itetan m tra-poii v demokracijo in s tržno dninah Saj ¡e že Samo kruh gospodarsko ureditvijo iz mnogi* slo vensk ih peka m Ni formule za Idealno lak o dober, da ga mnogi gospodarsko ureditev. Ker lunsii še doigo pomnijo (lo se Slovenci zero hitro so ižiave nekaterm avsirai-navadimo snobizma in oho- skin lunsLcv). Mc Danaidovs losli, sveiujem, naj se ra;e restavracije pa kar pustita v lotijo bilke za trajno in Beogradu, posnemajte te kakovostno življenje tudi njihovo kakovost ponudbe, povprečnega državljana Naj bo konec izgovorov, Slovenije. Če naj bo narod zakaj so stranišča zasvi-slrpen in odločen, moraja biti niana. ¡u di zakai e m 1 okai; na| voditelji slovenske države m postanejo zgodovina, njihovi svetovalci pravi Zapisana razmišljam a sa profesionalci. osabnt pogiedi spodaj pod-Zaradi hitrosti in ob- M'5er.ega, sedaj pa še nekaj sežnosti sprememb v Slo- o Siovenian Business As-veniji tujina slovenske socialion of Australia, Met-voditelje dopro ocenjuj. bourns Incorporeted vendar sam menim, da je v V SBAA so včlanjeni moji rojstm deželi preveč avstralski Slovenci in tudi pohiičn h strank m jih je zato Nes'ovenci različnih profilov, težka jemali resno. Besede Zaradj dobrih odnosov in da dr. DmovSka vekskluzivnam bi preprečili vsako nepravil-razgovoru za ND. da mu je nast, lukajšnji sistem zah-Peterletova vlada zapustila ieva, da se tovrstna večino problemov (isto je zdiuženja osnujejo na os-upravtčeno izjavljal Peterle), novr vsem članom spre-pa so stara taktika, ki samo jemijivega pravilnika. Zdru-že vnaprej vali krivdo za žen;e je neprofitna orga-morebitni neuspeh svojeaa delana prejšnjo vlado Mot, M se s tud, prepogosta uporaba član/rmo m f'" stavka "Skušali bomo'.. (saj nanim™ p0s!ulfl nam h-Se ne gracn al, PQtfo^° KDl Gospodarska popfavijf nekdo, ki bo to z^rmca Slovenije, pred skušal d ob r d naredit,. kratkim smo se včlanili v Vik-lemveč tisti, ki bo to res torljSko Sospotiarafco zbar-ddbronarEd.il nrco.nimeJizodgovomimi Upam tudi. da boda v za ^dnarodno irgov.no Sloveniji fcmaiv sprejeli kortetn6 ^g^ore. 0 zakom, ki bodo tujcem aeiu S4T,° obvastili prepreCHi nakup slo ven- slovensko zunanje romskega zemijiiča Pri uvei- in Gospodarsko javljanju sistema iržnega zbornico Slovenije. Siednja gospodarstva naj Slovenj iian ie nemudoma poslala sprejme zakon oo kalerem 9radlvo ia Predstavitev bodo vodilni odgovorni za Slovenije na avstrarskem svoje dalo, za njihove tiž,Siu- ^nimo. da je naia napake pa naj bodo kazni Postavitev na avstralskem primerno visoke (v Avstraliji lrilSiu organizirano do pet let zapora in 50 000 ^¡uzenje, ki je dobro sez-dolarjev finančne kazm ter nihjeno z razmarami uikaj in povračilo škode). Socialno v SlDveillM- dS"dva za naie zdravsiveni sisiem naj za- -afaljnie sederovanje Upa-goiavija vsem državiranom cla gospodarska osnovno vafstvo. prepove- ^legacna Slovenije v krat-do sa naj ekolcSkd škcd?jivi iemob.skalaAvsiraliiO oGsLovni'oroiekii. Drednost VsBmtFsiimpoOFeijem.ki pa nap ima gradnja cas! soznaŠim;diužen|ernžev :ici stikih, se zahvatjujemrv ia zaupanje in prepričani amo, Ca tjomo gospodarsko uspešni. Ker je naše združenje stalni ilan Vik-torijske gospodarske zsor-niče. so mu na vot^o vse informacije VECCi S3AA pa oo na računalniški listi ponudnikov ier v naslednjem ■meniku zbornice, ki ga kct skorai SOOO-Članska organizacija pošilja tfsem lovrslnim orOan zacijam na iej strani sveia. Slovenija mora Avstraliji □□nudili visoko Kako vos;, saj toliko na konkurenčnem avsUaigkem tniliču is samo en slab izoelefc narocir težko popravljivo Skocfo. Najbolj uspešen je izvoz znanja Ca ne ni verjeti, da boža rtas n ;a vas 53AA igrala pozilivno in koristna vlogo pri medsebojnem sodelovanju, se ne bi lotevali naslednja pdeza - registriranji j, poslovnega zdtaienja skupine Slovencev poe imeno':"n Slovenian TratJing Comp.a-ny. ki se po ukvarjate izključno s poslevni m: d javnostmi. Vsem skupaj z za o panjem v lepo piinoefnost pa£i lj am 1 opl a pozdrav o, Vinko Rizmal Predsednik NAROČNIKI SLOVENSKEGA PtSMA Vcčhrnt itišimo pritoib'-da nit le sprejeti Slovenski> Pismo, ¡¿opni) vam je h it d pouhunA V (aklim primerit prosimo pokličite itpraiaika S.I'. Alfn-ila llrežnika mi uiaf<>mp\ Sil lSO I ali .'liiri'« ki iiim glaqito pošilja mi (r J.'/o,j:(Ofy 87(> 3023 llvnh Podpirajte sloirnaki tisk 1'ustaniie ipouror-pokrovitrtj Slovenskega Pi-ttna Pošljite nam oglase in obi-i-stila L_______ tf&O&tU&p 'PhniO POSLOVNI IZZIVI SLOVENSKIH ROJAKOV Srečanje poslovneiev slovenskega rodu, ki že teta ¿¡v i jo in delajo na različni h koncih sveta, s poslovneži doma in z "Jf-mi lini mi, ki lahko k povezovanju in Širjenju poslovnosti kakorkoli prispe vajv samostojni državi Slovemji. je bih bržkone namerno prav v dneh, ko se je Slovenija pripravljata na svoja prvo obletnico samostojnosti. Na Rledu ur se m ko rekoč na predvečer te obletn ice srečali poslovneži fin shodit, poimenovanem »Slovenija, Vai partner■>. Poslovna konferenca Mednarodnega zdrtiienja s loven.1; k i razvojni partner (lASDP) je privabita vrt k', 'M ' i mMmîi 'mim. mm : ; ij~ j ; : ; :>-: : i : >i : i : ö 38 * PUnio MELBOIJ lili POROČILO O DELU SLOVENSKEGA SARODNEGA SVETA VIKTORIJE Dve teti trdega deta Slovenskega narodnega sveta Viktorije, ki je bit ustanovljen 24. junija 1990, bom skušata predstaviti na čim krajši način. Pravzaprav je najboljša kronika naiega deta SLOVENSKO PISMO, ki ga ureja Stanka Gregorič. Tajniško delo je od ustanovitve do 8.4.91 opravljala Stanka GregoriČ, od takrat dalje pa jaz, razen v času lanske vojne, ko sem bila v Sloveniji Po ustanovitvi SNS V (C se je večina dela sukata okrog organizacije dela in zakonikov, ustanovitve Avstralske slovenske konference za Svetovni slovenski kongres v Sydneyu in navezovanje stikov med Slovenci v Viktoriji, v Avstraliji, kjer so se sveti ustanovili tudi v NSWr Canberrt in Ouenslandu, z domovino in po svetu. Seveda je btto najtežje delo prav v Viktoriji, saj so odgovori društev za sodelovanje z nami bili vedno negativni, ker pač društva niso mogla, oziroma niso hotela razumeti razlike, da delamo na področju narodnostne politike in ne na strankarskem opredeljevanju. Naše delo je zajemalo široka področja. Že konec oktobra je SNS organiziral srečanje s prof .Zornem, kritikom, pisateljem in urednikom založbe Mladinska knjiga. V začetku decembra 1990 smo organizirali obisk dr. Dularja, ki je bit prvi uradni obisk predstavnika slovenske vlade in podprti ustanovitev Slovenskega informacijskega urada, g, Alfreda Breznika v Sydnevu. V decembru 1990 smo podprli slovenski plebiscit, s katerim se je slovenski narod odločil za samostojno in suvereno državo P Slovenijo in moram povedati, da smo biti žeto razočarani, ker nas društva niso podprla niti takrat. Zato smo povabili na okroglo mizo predstavnike društev, da bi uspeti premagati predsodke, ki so zavirali naše sodelovanje. Vendar se je našemu pozivu pozitivno odzvalo le S D Metbourne. V februarju 1991 je odmeval obisk dr. Pučnika, ki je s svojo usodo zdomca in svojo nezagrenjenostjo nad usodo in sistemom, ki ga je za mnoga teta pahnilo v ječo in izgnalo iz domovine, posege! v srca mnogih. Poročila starega odbora SNS VIC Maja 1991 smo na željo $IM organizirali volitve za dva predstavnika avstralskih Slovencev-bHa Src? izvoljena Ivo Leber in Cvetko F ale J. Vej Čas smo biii v tesni p oveza vi s slovensko vtado, ki nam je sporočala o novostih v zakonodaji in o vsem, kar nas bi utegnilo zanimati in nam pomagati. Seveda so se resno odvijate tudi priprave na Svetovni slovenski kongres. Podprti smo slovensko uro na Radiu 3 ZZZ v Metbournv in 3 YYR v Ge-longu ter s peticijo in pismi zahtevali, da se nam ne ukine slovenska ura na Radiu 3EA v Metbournu. Podprti smo tudi slovensko katedro na Macquire Univerzi. Prvič smo se pridružili Hrvatom in protestirali proti grožnjam JNA in v začetku junija 1991 priredili protestni sho pred Parlamentom in poslali protestno pismo Jugoslovanski ambasadi. Pripravljali smo se na organiziranje vetike proslave na City Square ob najavljeni proglasitvi neodvisne in suverene Republike Slovenije; nato pa po vojaški agresiji na Slovenijo, organizirali demonstracije, s pismom in peticijo protestirali pri avstralski vladi, natiskali dopisnic» s posebnim tekstom protesta, ki smo in ste jih postali ministru Evansu, izdali parn fle t o neodvisnosti Slo ve ni je, organizirali obisk Slovenske delegacije pri zunanjem ministru Evan s u, ki smo ga podprli z uradnimi dokumenti in dokazi o pravici Slovenije do samostojnosti. V avgustu organizirali sestanek širšega članstva in nasploh opozarjali na situacijo v domovini. Sodelovali smo v nabirki Austratian Slovenian Relief Appeal, vzpostaviti elektronsko pošto. Štiričlanska delegacija SNS VIC je obiskala dr. Theophanousa, predsedujočega v skupini Parlamentarcev za Slovenijo in Hrvaško, ravno pred njegovim obiskom v Slovenijo in zahtevala, da Avstralija bolj aktivno sodeluje pri politični razrešitvi situacije. Nadzorovali smo poročanje o vojni na Hrvaškem, saj smo se vseskozi zavedali, da se grožnje jezne armade osramočen? nad neuspehom v Sloveniji, še vedno lahko uresničijo. Skupno z ostalimi ogroženimi predstavniki bivše Jugoslavije smo ustanoviti Joint Commettee on Med i a Matters, da smo bili protiutež močni srbski propagandi. Opozarjali in seznanjali smo avstralske medije o stanju v Sloveniji, o bližajočem se koncu moratorija in o nadaljnji poti v samostojno Slovenijo. Organizirati smo ustanovitev mednarodnega združenja razvojnih pari-, nerjev Slovenije, ki je postalo kasneje Slovensko poslovno združenje Avstralije, Metbourne. V oktobru 1991 je bila naša delegacija pri ministrskemu predsedniku Hawku, da ga opozori, da je moratorij Brionske deklaracije mimo in da Slovenija odločno nadaljuje svojo pot v Samostojnost in da upamo, da bo Avstralska vlada držala svojo obljubo in bo med prvimi, ki nas bodo priznale. Novembra 1991 smo predstavili najnovejša dela slovenskih literarnih ustvarjalcev in naši stiki s parlamentarci so se utrdili:ndbor se je iffoven 'Pi$m& 39 f-■ * wt / Novi odbor SNS V!C voli novo vodstvo. Za predsednika je izbran Stanko Prosenak, za podpredsednika Simon Špacapan, za tajnico Anica Markid in za blagajnika Štefan Mer zel srečal s Psu t oni Filingom iz Pertha, ki je skupino posebnih prijateljev Slovenije in Hrvaške pravzaprav ustanovit, v decembru pa smo pripraviti posebni večer s Parlamentarci. V januarju smo zaceli pripravljati veliko proslavo za slovenski kulturni praznik Prešernov dan, 8. februarja 1992, na katerega smo povabili Janeze Janšo. Ob avstralskem priznanju Slovenije $mo organizirati zbor Slovencev na stopnicah Parlamenta, kjer smo sprejeli čestitke od Keatinga in Evans a, i p kjer so govorili tudi avstralski parlamentarci. Prešernov dan-svečana akademija vb priznanju Slovenije, s častnim gostom Janezom Janšo, s konzularnimi predstavniki sosednjih držav Slovenije in predstavniki avstralske vlade, te bil res poseben in veliča sten dogodek; Janez Janša se nam je za naš trud, zahvalil v imenu slovenske vlade, pa tudi avstralski parlamentarci so nam da!i priznanje za delo, ki je po njihovem mnenju pripomoglo, da je Avstralija bita prva izven-evropska dr kava, ki je Slovenijo priznala. i parlamentarci sodelujemo Se nada !je, organizirali pa smo tudi viktorij-ski obisk dr. Rupla.Pripravtii smo družabno srečanje i širšim članstvom, v katerem smo poročati o našem delu ter o pomembnih novostih glede slovenskega državljanstva in potnih listov. V času našega dela je nastalo nekaj knjig in brošur o Sloveniji, njeni zgodovini in pomenr bnih ljudeh. To je bito naše delo zadnjih dveh let. Da smo bili resnično zelo zaposleni, /ahko pove tudi tale podatek, da sem v času tajništva, napisala in odposlala čez 280pisem, dopisov, prošenj, protestov, poročil (v ta številko niso vključeni dopisi v vlogi referent ke za odnose z javnostjo pri Avstralski slovenski konferenci). Trpelo je naše družinsko življenje, naše poslovno življenje in finance, mnogokrat je zmanjkalo časa celo za spanje, da o drugih stavreh niti ne govo- SLOVENSKl NARODNI SVj A l/STRA LSKOSLO VENSKt T iz Viktorije je z TUDIJSKl SKLAD 2.000 dolarji odprl rimo. V tem zgodovinsko p omemb nem času srno narediti in doživeti resmrino veliko. In doprinos vsakega je bit in je pomemben, Zato naj se iz vsega srca zahvalim vsem, resnično vsem, ta sodelovanje. Največ poleta nam je dala zavest, da smo resnično pripomogli k samostojni in priznani Sloveniji, da kljub temu, do smo ustvarjalni in odgovorni člani naše nove domovine Avstralije, nismo iz strahopetnosti, sebičnosti aH lenobe zatajili svojih korenin. Ni nam bilo več mar obtožb, da smo politični, da smo hlapci in pripadniki leve aH desne strvje-kakor je pač kdo razlagal to, da se zbiramo v verskem in kulturnem središču v Kew ali da so med nami ljudje, katere so obrekovatci obtožili, da so komunisti. Naj rečem, da smo naredili vsaj prvih nekaj korakov v demokracijo, v svobodo odločanja in sodelovanja med ljudmi različnih prepričanj-političnih, verskih, moralnih; druži nas resnično trdna in močna vez-LJUBEŽEN DO SLOVENIJE. Elica Rizmal TilE AUSTRALIAN SLOVENIAN SCHOLARSHIP FUND has licen established ill urdcr L o facilitate I he education of s [ici all y unJ ci-privileged Australian Students of Slovenian descerH This fund enables (¡i fieri students In further their cduciliwi in a particular field and to entice them into higher fields oi study (Post Graduate), This Fund «tfers Student the opportunity to bn>adeil the multicultural aspect of tile Australian society with all facets uf the Slovenian Culture, Tills fund is administered by a committee tif s Lit members In conjunction with the Slovenian World Congress. AUSTRALIAN SLOVENIAN SCHOLARSHIP RIND P.O. Bok 197. Kew. Melbourne, Vit t tit i a i 101 A us t rji L;. if&Ven tftp Phsmo OB T. OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE V SLOVENSKEM NARODNEM SVETU VIKTORIJE SVEČANO IN ZABAVNO i velik n tono f obliki Sluten [M >< i ju ji izd dala A ji it1 a iVfc f - Tunl Boj-ovič, palci N iko, A n ¡CLt Zver, Š lofan M urici i, U a vid M nriSce in M urica O Stoja. l-ubfik* i? itvonmi tprem IJa ST,£yfc VjSAftD 5HOW P * [i r N in i> v vlog; i s leva v iiurda, V ln bi) H iz ni al k«i i l a Je ni: J "peli" in Slanka GfC£orif(E H as It 0 Mllo^cniii) v vlogi fiiu Ij lmJ a 11 n M tlo Cc»ifi. iff&p&iófig VUmo IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V VIKTORIJI DAN SLOVENSKE DRÍAVE. PRVA OBLETNICA Proslavo V počastitev samostojne Slovenije je priredil Slo-venski narodni svil Viktorije v cerkveni dygrorti Verskega in kulturnega središča Kew V SuholO, 27. junija Svečani |>rvi del piv»grama jr v sliki in besedi obudil spomine na listi tis, ko smo se borili skupno / rojaki v domovini za lovno priznanje nove drž.ave-našc domovin« Republike Slo venije. V teku enega leta je Slovenija doživela veliko. Poplavili se je za vedno na svetovni zemljevid iu tako smemo danes ponosno reet tSLOVENEG SEMI Ne glede na til na kalereiu Kontinentu smo si uredili svoje domov:. i In mi del programa je liil satirično humoristii-ui. I'aler Ni ko jr knl Kranjski Sieve Vizard pokazal et en novi talent. Tako t trdi Stanka GretOrič v vlogi Miloševi ča. In Vinko lliz.iual r vivp Štajerskega kmeta. Hilo je veliko smeha. Občinstvu se je pokazali* nekaj popolnoma novega od tistega kar sinu vajeni videli. Srečni smo, ker imamo v svoji sredini toliko lalenlov. Ta večer sino se odpravljali domov sečni, veseli in zadovoljni. Vi cm, ki SO sodelovali in tistim, ki so pripravili in servirá I i večerjo hvala ! Šli od a j p 1*, da se še dojiti naših rojakov sramuje ali celo boji priznati, daje Slovenija danes samostojna drr.avu iu daje prav kar praznovala svojo pnro obletnico ali svoj prvi rojstni dan kot otrok. ŽIVLJENJE V DOMU POČITKA /A OSTAKIXE KKW IÍO danes je v Domu Malere Romane, domu za ostarele Slovence osem oseL. Prišli so iz Sydney a, Adelaide, ^anberre in Viktorije. Zadnje e;ise je nekoliko več Zailirnnuja iu povpraševanja po podatkih. Da ui navala je razumljivo in pričakovano, saj smrt Slovenci navajeni "ostali doma11 in tako odločitev da Zapustimo hvojr gnezdo ni lahka. Vendar je življenje v tem llif m it zelo domače in še bolj ho, ko nan bo več, M ar.-i kateri gosi ali obiakovalcc se začudi, Lo si ogleda lepo urejen dom. LIKOVNA HA/STAVA SDM Slovensko društvo Melbourne je junija priredilo dvodui-vuo razstavo likovnih in ročnih del. Ta razstava je püwtidt ¿e ira. d icio nal rta. Prva jn hila lela ¡977. Leto* so na razšla vi xudein-vali ali bili gostje I tolandóaui. I.eta 1981 so bili posebni gostje Sri UrtCWÍ, leta I y82 pa Poljaki. Letošnjo razstavo jr uradno odprl predsednik občine rilthaiii J "'m Cuite it. Gospod Cohen je bil med prvimi, ki injj je osel.-nnpoklieal j)o telefonu, ko je bila Slovenija napadena, kasneje je poslal se pismo, V kale rem je iz.ra/il SVujo zaskrbljen ust in začudenje. Saj raz.mere v bivši Jugoslaviji dol&b pnztla, Posebnasem bila takrat ganjena zalo, ker je bilo lakral toliko naših rojakov brezbrižnih, nekateri So se danesj Stali Sli olí Strani češ da jim ía dogajanja v domovini ni mar. Predsednik občine Htham pa je bil hijrc in taje čutil s Slovenci. V pogovoru t. gospodom Coben sem prišla do spoznanja kako m al IJ poznam Slovenijo, njeno Zgodovino in namere. Ta mož zna veliko več o njej iu o Slovencih kot marsikaleri Sloveji™ v Avstraliji. Toda naj se vrnem k razstavi-bila je z.aminiva. Kazim ročna de la Anice Kodila in ilrigill, kol tiuli količek slovenskih jedi in lepo ¡Atletaue slike umetnikov so pritegnili obiskovala. še beseda dve o zgodovini SDM: lelos je poteklo 10 leí od. kar Se je pod vodstvom Bran t« Sosiča Ustanovil pevski zlior SDM, ki se danes pridno vadi iu nastopa. Lelos mineva tudi 10 let odkar je Staj i ko IWnak, takratni predsednik SDM uradno odpri JIOV" zgrajen» lit pokrito haUl msce. Danes imajo pokrita balinišča tudi dru.ra aJovengka dni stva. Pise. A nica M ¡ir kič SLOVO OD patra NI K A Slovenski narod iti «et Viktorije ho prav gotovo popešal patra Ni k a- Kadi smo ga imeli ne le kol duhovnika, temveč 111< I i kot pravičnega človeka, prijalclja. sodelavca in ne nazadnje kol človeka z vr'likim smislom za humor. Med mils je prinesel razgibanost, veselje iu veliko novih idej, zbral jr mladino in ustanovil Slovenian You tli Group, vplival je na usia-ilovilev slove ii pkega študijskemu sklada. Str (liijijj do-L i drugih zaslug ima, naš odhajajoči, nikoli poz.ahljciu paler MKO. Kdo je pater Ni ko? Rojen je 25.11.1953 leta kot osmi otrok v družini Žvokelj, S | ari i, Primorci, so iz Ajdovšine pobegnili pied fašisti v Kranj, kjer se je pater tudi rodil. Teološko laku Item jc končal leta 1980 v Ljubljani, kjer je tudi službovat kot kaplan v Cerkvi Marijinega oznanenja. Kasneje v služboval v Novem mestu, od 19K6 letu pa v Novi Štifti. Pred dvemi in pni leti je prispel v Avstr:ilijo, najprej *u dva mcscca v Sydney, do odhoda iz. Avstralije pa je hit duhovnik v slovenji cerkvi sv, Cirila in Meloda v Kew, v Melboumu. 1X1M POClTKA MATERE ROMANE V Domu počitka Matere Kimiune je še prostor za Ostarele Slovence iz cele Avstralije. Prijavite se! Ne odlašaj le! Naslov; MOTHER ROMANA REST HOML P.O.Dos 197. Kew, Victoria 3101 Pokliče le pa lahko tudi po telefonu Anico Marki£: |0.1)SSJ 1054 iffoven Pismo SLOVENSKI NARODNI SVET VIKTORIJE je postal avstralskim in slovenskim športnikom v Barcelono brzojavko z iskrenimi čestitkami. Slovenskim športnikom je bilo poslano sledeče sporočilo: DRAGI ROJ AK1-ŠPORTN J KI SLOVENIJE Avstralski Slovenci ponosno sledimo olimpijskim igram v Barceloni. Kadarkoli zaslišimo slovensko ime nam zaigra srce, še bolj pa takrat, krt je zaplapotalfl slovenska zastnva-naš slovenski grb. Ambasadorji Slovenije Ste, Predstavljale našo domovino DRŽAVO SLOVENIJO. Zelo pomemben dogodek v zgodovini Slovencev. Naše misli in upanja so z vami. Ponosni in hvaležni smo vam za ves vaš trud, za vso vztrajnost katera vas jc pripeljala tako daleč. Zavedajte se, da ste med najboljšimi n a svetu!!! V duhu smo z vami, vam stiskamo roke in čestitamo kar ste se uvrstili v sam vrli svetovnega spoitn- na 25. olimpijske igre. Za Slovenski narodni svet Viktorije Anica Mark i č-tajnica SLOVENKI NA10LJMPIJADI P0l> StOVENSKO ZASTAVO Letošnjih 01 ne je udeležil« 000 športnikov, med i tj i rn i ludi ponosni SLovenci.Komu ni poskočilo srcc, ko jc vidd na televiziji rned narodi tu H t našo slove nj ^.(piifliliks poil |i!:i|]()l;ijnt;u .ilu deležni medijske pozorno-sli se posebej, ko so ^e veslači v ¿moriti v finalu brini! za kolajno. med drugimi m d i z Avsiralti. AvniraJija je dobila dato, K!)A inbrno, Slovenija pa bronasto, Bronasto kolajno so dolrili tudi slovenski veslači v dvojen liri: z krmarja- 'Naj olivnim, da so imeli veslači Slovenije in Avstralije kar driliro medsebojne oh In rise in veliko spoštovanja ilrurf do drugega. Z? pred tedni mi je h i lo zaupano, da "O Avstralci pnčakovili hudo borbo prav s Slovenci v tej veslaški panogi. Uspešni slovanski veslači: CETVElUCA:S(tdik MujkiS Milan ,[«nš:r, Sašo Minanie in Jani Klenieiičič. V DVOJCU: Denis £ve*elj rn Iztok t.!op. Fantje imajo celo vrslo drugih mamarodjiib ptisiunj. Med uspešnejše slovenske športnike tla olirnpijailt i» se ti vri lil t: r«or Majcen, finalist v kravlu na ISflOm, Raj-tiiund Drbevec v streljanju, Urigitn Bukovce in Boru I Hilsč v atletiki Anica Mnrkič ifföiWls&p P'unio 43 V 11 uši okrožnici / dne 15.4. t J. »ino lan ¡mmniili o nicm iMu od uelanofilvc Sldvunski^u narodnega svtls I0.ii.0i. Kiti vsi drugi Sveti, smo se tudi mi trudili *a povezavo m kuj snjih Slo vejici; v s rojaki v m ulični dom o vi ni in drugod po swlu. I'll nvnjif......čeli srni pripomoči vsusJovflll^ki r|e. javni is ti, da jt prišlo d ti ¡umL-niji Slovenije kdf sji uioslojue diitivb Zbirali sum denge r. a o! m ovil Slovenijo ¡ti v koarrlinnirijii S Slovenskim klubom in Stofnnskirri verskim aivdiscem nalira-Ji 1'itJii1) doliiijcv ill jiii pnsJuli v Sloveniji!. \ oTjani/aciji naseli Sveta je l»il uLiik mtninibntgd ministra Uupuldikc Slnvenije Janeza janšn v jui.nl A vsi nitji, ki je v vsakem fhOiifcilu izri"ilno Us|iL'l. Prav tako so člani noficglt S vrtu v odlučiluili jirijtiiTiili pripo-IIID^Ii k U^CŠilemn gduLivaiijii ansambla Jjiji I ten, V kraikem, to ji^ S; soptnmlira i.l. in» v Adelaide leiiii oboli ■Amir Avstralske slovenske konference. \ rtrdrljo, (i. imp tem lira bij po nedeljski iniiši v W.Hmilnu! r-sfm oil 11,30 od kri I je pbfiO< pri dreVeM.I, ki i;;t je Vs-adii Jane* Janša 12,2. I'^>2 v spomin parili™ v. a Sto Ven i jo. Po odkritju plošče I m v dvorani BBQ. Vabljeni vsi; Pred nami so sc velike njdoge, prcdraerti na kulturnem in narod Nepolitičnem področju ill lUto Ao novi člani iskruno Jol]J-llfJllŠJi, SiNP icu Južno Avstralijo DRAGI PATER NI KO OH SLOVESU VAM ŽELIMO ŠE VELIKO USJ^HA V ŽIVLJENJU JN NE POZABITE NAS! Slovenski narodni svet Viktorije Avstralska slovenska konftivnca UrvdniSNo SLOVENSKEGA PJSMA DOGAJA s i» Hi SKICA DRAGE G ELT Spodnja skica Drage Get t, ki jo je izdelala na raČunatnikuikompjuterjuj je bita namenjena ¿a "GREAT AUSTRALIAN SCIENCE SHOW", ki je bi1 julija 92 v meiboumškem World Trade Centru. Skico so uporabili tudi za "MONASH OPEN DA Y", avgusta 92. V bodoče jo bodo uporabljali na konferencah znanstvenih ved na Monash univerzii Izdelati bodo majice s to skicof "badgi" so tu, avtomobilske nalepke pa ze tudi vozimo po meibournskih cestah. DELO NAŠE ROJAKINJE DRAGE GELT! 44 iffovens&p Pi Naša Kraljičina dežela je poznana po lepili sončnih zimskih dnevih. To pa je menda ludi pripomoglo k Imlj družabnemu in aktivnemu življenju med nami v Queenslandu. Zato vam poročam malo n zadnjih dogodkih iz slovenskega "hribčka", Nedavno, 27. junija je bila prirejena uspešna plesna zabava-ra proslavitev prve obletnice samostojne Slo-venije-katero je priredilo naše društvo Plan inka. Pred letom dni smo imeli na slovenski društveni zemlji televizijske kamere in novinarje, saj je bil takratni dogodek res pomemben, posebno za nas, ki smo žele li samostojno Slovenijo. Zato je res potrebno, da se t ji pomembna obletnica primerno proslavi. V sobote II. julija pa je bila plesna zabava za pomoč beguncem v Sloveniji, Organizirali sojo M a rja n-ca Kaplan in njena sinova Tomaž in Rnbcrt. Res je, kot pravi Marjane a, da bo ob tako množičnem številu trpečih lieguncev človek ne more problem prezre ti. Treba se je bilo zavzeti in pomagati. Nase gospodinje so skuhale in napekle polne mize dobrot, več kot dovolj za nabito polno dvorano. Vsi listi, ki imajo količkaj usmiljenja do brezdtmi škili beguncev, sn se rade volje odzvali vabilu na zabavo ali denarni ua-birki za p 11 oč potrebnim. Navzočih je bilo tudi pre ccj Hrvatov, Bosancev in Hercegovccv, ki so skupno pripomogli k veseli in družabni prireditvi. Posebnost tega večera je bila tudi velika udeležba mladine, pred vsem hrvaške. Skupna vsota nabranega denarja iz zabave i n nabirke med našimi rojaki je že dosegla 5.000 dolarjev, Brisbanska radijska oddaja v hrvaškem jeziku je preko radijskih valnv že poslala zalivalo Slovencem s slovensko pesmijo "Našel sem prijatelja". Naj še dodam, daje mladi Tomaž Kaplan nedavno zaprosil za štipendijo š(udiranja v Sloveniji, pri čemer gaje naše drušlvo podprlo s potrebnim pri poročilom, saj ga Tomaž res zasluži. Fanla sta pokazala izredno iznajdljivost pri zbiranju sponsoijev za nagrade med avsiralskimi poslovneži. Upajmo, da jih bomo še večkrat videli na slovenskem hribčku. Slovensko društvo Planinka, bo pripravila v soboto, I9.seplembra še eno zabavo, katere dobiček bo šel za begunce v Sloveniji. Mirko Cudcrman ZAHVALA Naj ob tej priliki izrazim zahvale vsem. ki ste sodelovali z nami. pusebno tistim, ki ste bDi aktivni v samem začel kit. Brez pomoči iu sodelovanja naših radijskih kolegov bi tako dolgoročna aktivnost bila nemogoča. V upanju, da bodo radijski valovi še dolgo služili naši skupnosti pozitivno kljub temu, da si kol pri vsakem delu tudi tu lahko pripišemo marsi-kalero napako, vam dragi rojaki kličem k sodelovanju, saj bomo edino na ta način nudili oporo dom o vini našega rojstva, predvsem pa deželi, ki nam že dolgo n ud i dober kruli... Helena Leber 3 June J992 slovensko p/smo Dear sir madam SBS Radio 3 EA has recognised the fine service provided by HELENA and IVO LEBER over the past 17 ears to both the Melbourne Slovenian Community and SBS. in a presentation at the station they were both honoured in a gesture of appreciation of their long service and professionalism. The Slovenian Community in Melbourne has had the benefit of two experienced Broadcasters who have an understanding of the needs of their Community and via the programs aim to cover such needs. Throughout their long association with 3 EA they have contributed to their Community with complete dedication, encompassing many hours of work per week. The standard of programs and the positive response from the Community confirms that the program presenters-Helena and Ivo Leber are indeed important communication links to the Slovenian Commu nity. PETER HOR TON Station Manager SBS Radio 3 EA îff®vent>&p 'Plfmô 45 PIS M A BRALCEV PISMA UrednËtw Sl.OVlWSKECA PISMA Prejemam in ¿¡tam Vaj litL Pošilja mi fia redna ni oj prijatelj ilr. Stanislav Frank h Adélaïde. Mofpù bi priložene citate fa svetovnega tiska hoteli priobčili d- Vašem informativnem in h'p o opremljenem lit m. I rrjerno ni neineretantno, kaj tuj tirk poroča o nùiiA razmerah. Srbi tO predolgo iiživalt_patipar& i [J t«. I'a je i lt i le Uvidel, da jo ravno Srlufse nesreče pri nas krivi, tforti se reči, da J C pni VI cndež, lilije na.in draga Slovenija prebrodila krizo s tako malimi žrtvami. Žele c vam obilo utpehu O bodočnosti, vat prav pri jaz n o po. zdravljam. Alojz .1. Poinfte Spe it. h er Sieilierland KAJ (PO) VE DO DRUGI 0 NAS (Citati iz tiska) Hrvati so ponatisnili kroniko Antuna Vramca j 1538-881, ki je bila svoj r-as natisnjena v Ljubljani pri tiskarju Ivanu Manliusu ( En izvod je v ljubljanski Univerzitetni knjižnici). Ta kronika iz 16. ste I. je zanimiva predvsem, ker jo je avtor zavestno napisal v takratnem ljudskem (slovenskem) jeziku, ki so ga takrat Hrvati govorili v območju zagrebške fkofi- je- (Ljubljansko Delo od 16.4.92} Tito, to je Josip Broz je v resnici Josip Ambrož. Tako trdi srbski avtor Monadilo Jokič v svoji knjigi "Tajni dosije Josip Broz", ta knjiga je izšla 1992 v Kragujevcu, V Jugoslaviji je desetletja neomejeno vladal človek, kateremu se do danes z gotovostjo ne vemo niti imena niti porekla. Spoštovani g.Povhc! Veseli me. da beiete Slovensko Pismo m ti i v Švici, Se pns-bej se vam zahvaljujem za puslanc citate iz tiska, Čeprav sem uporabila le dva, osi Ji- pa je, kot vidite, čas prehitel. Vojna v HI H se je razmahnila, srbske ekspanzion isti ¿ne želje tudi... Hvala /a vse, pošljite ni i še kdaj kak prispevek. (Urednica) slovencï Širite slovensko pjsmo MED SVOJIMI ROJAKI MLADIKA Zahvaljujem se Dušanu Lajovicu za poslane Mladiko in iz njih povzemam zanimivo rubriko...... Mogoče ne veste, da -da j e I g o r Vrabec, naš rojak, ki iivi v Angliji, izdal dve podrobni "Astrološki karti slovenske države in slovenskega naroda",,. —da znani italijanski filozof Geymnnat, zdaj že več kot osemdeseti cinik, izjavlja, da še zmeraj veruje v "pravi" komunizem... -da je islam s svojimi 256.251 verniki postal druga religija v Italiji za katoliško in tako nrekosil jehovce. ki jih je približno 200,000.,. -da je doslej prišlo na rimsko Kongregacijo za duhovnike iz vsega sveta 70.000 prošenj za poroko.., -da v vzhewJri Evropi trenutno obratuje 5® jedrskih reaktorjev (v si sovjetske izdelave) in da jih med njimi 16 predstavlja hudo nevarnost za okolje, ostalih 24 pa zbuja resne skrbi.., -dar ie bi sešteli VSE besede z gadov i ne slovenskega jejrka 7 narečji vred, bi dobili približno 500.000 besed.., —da je med papeškimi švicarskimi gardisti, ki vri I jo reprezentančno varnosioo službo v Vatikanu, tudi Slovenec... —da je časopisja v Sloveniji, na čelu s Primorskimi novicami reklamiralo triaiki protislovenski dnevnik 11 Pieeolo ob njegovem poskusu, da bi prodrl v slovenski in hrvaiki prostor,.. "da ima med 250 Amerika ne i eden Aids... -da je skupina slovenskih turistov iz Kanade, ko je letovala v Cancunu v Mehiki, v času svojega bivanja izpostavila jlo-venskn zastavo n a vrhu hotela Carrnusel... -daje BBCjevo televizijsko omrežje kunec februarja in v začetku marca predvaja I o dal ji o zgodovinskuoddajo o Titovem liku, v kateri je bil moj prikazan kot velik šarlatan, ki je izigral Vzhod in Z ah od [pri oddaji sta sodelovala tudi Slovenca Ljubo Sire in Igor Vrabec,,. (Oddajo smo gledali tudi pri nas v Avstraliji na T V SB5-Etnični televiziji v začetku avgusta. Spraševali smo se zakaj je oddaja na programu ravno zdaj, saj v prvem delu neizmerno hvali četnika Dražo Mihajloviča ¡o njegove četni ke-ojihovi nasledniki pa izvajajo danes nad nedolžnim bösen skim ljudstvom nepopisan pokol; v Avstraliji pa izvajajo na javni etnični radijski postaji pravi "verbalni terorizem" in načrtno širijo sovraštvoma se ne bo čuditi, če nas h od o pričel i "etnično čistiti" tudi na tem kontinentu, saj je Srbija povsod, kjer hodi srbska noga-pripis urednice) ali ste obnovili naročnino za SLOVENSKO PISMO 46 tffóvenó&g 'Plumo -AVSTRALSKI SLOVENCI V DOMOV INI IVO LEBER NAM PISE. . S Kot zastopnik Viktorijskega združenja poslovnih partnerjev sem se v Času od 21 .do 23. maja 1992 na Bledu udeležil mednarodne asociacije slovenskih partnerjev, Prvi večer(21. maja) nas je v bivši Titovi vili na Bledu gostil slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Poleg slovenskih in svetovnih poslovnežev ter zastopnikov slovenske vlade, se je tega sprejema udeležil tudi avstralski veleposlanik na Dunaju Michael Wilson. Naslednji dan sem v festivalski dvorani na Bledu prisostvoval konferenci kjer so po pozdravnih besedah zgoraj omenjenega združenja, DuSana Lajovica in predsednika slovenske vlade dr. Janeza Dr no vika podajali svoja poročila poslovneži z vseh strani sveta. Iz Avstralije so konferenci prisostvovali Du i an Lajovic, Alfred Breznik, ki je v tem času bil imenovan tudi za Častnega konzula v Sydneys Marjan Kovač (p red sed ni k Avstralske slovenske konference) ter Helena Leb er (novinarka SBS in radia 3EA). Do končnih poslovnih odločitev bo priílo, ko bodo mednarodni poslovneži izdelali prijernne programe. 2.julija ja Slovenska izseljenska matica organizirala okroglo mizo vlad? joiih političnih rank Republike Slovenije, na kateri je bilo prisotnih okoli 200 razseljencev slovenskega porekla. Vsi zastopniki političnih Strank so se strinjali o tem, da je potrebna tesnejía povezava med matično domovino in izseijeniStvom, Še posebej na nivoju državno-up ravnega sistema R Slovenije. Dan pozneje je bila na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani diskusija o slovenski besedi v slovenskem kulturnem prostoru, IMa tem srečanju sem predstavil prispevek o delovanju slovenskega radia v Avstraliji. Na vsak način pa je bila zame osebno, kot člana izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice, prireditev Srečanje v moji deželi največji doseg mojega delovanja s Slovensko izseljensko matico. Srečanje je privabilo nekaj nad 2000 razseljencev in domačinov, se pričelo s slovensko maso škofa in metropo-lita dr. Alojzija Šusterja, se nadaljevalo s pozdravi župana občine Novo mesto in s slavnostnim govorom predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. Za avstralske Slovence so se na slavnostni tribuni oglasili Ivo Leber (zastopnik SIM). Marjan Kovač (predsednik Avstralsko slovenske k o n feren ce), Sta nko P rosen ak (p red ■ sednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije) in Kristina Cestnik (predstavnicamladih). V drugi polovici prireditve se je okoli 200 avstralskih Slovencev zbralo pri posebnem omizju, kjer je govoril dr. Janko P run k, kasneje pa odgovarjal na številna vprašanja, katera so se v glavnem nanašala na državljanstvo, potne tiste in lastniške pravice. Dela pripovedoval, da je pred upokojitvijo pomagal pametno obračati kakšnih 7 milijard avstralskih dolarjev "težak" pokojninski sklad in še zdaj sodeluje v upravnem odboru omenjenega podjetja. Helena Leber je med obiskom v Sloveniji posnela cel kup pogovorov od Milana KuČa_na naprej pa do nadškofa Alojzija Šuštarja, udelez'ila se je tudi ona srečanja poslovnežev slo^ venskega rodu na Bledu, kot izgleda pa bosta s soprogom Ivom Leber-jem prinesla septembra v Avstralijo cel kup knjig in vtdeo kaset, Alfred Breznik, naš novi častni konzul je pripoved' oval novinarki Dela: "Vsak dan v treh tednih, kolikor sem jih tokrat preživel doma, je bil izpolnjen s tolikšnimi obveznostmi, da te naSe lepe Slovenije sploh nisem imel priložnosti doživljati, vsrkavati vase kot turist. V minulih mesecih je bilo toliko vsega, da sem kar preveč zanemarit lastno firmo. Pravzaprav preveliko breme prepustit na ramena družine, Žene in sinov..." Fotografijo z Bleda nam je poslala Helena Leber. Z leve proti desni: Marjan Kovač, tvo Leber, dr.Boris Cizeij, soproga Marjana Kovača, Dušan Lajovic, Helena Leber, Viktor Baraga in Alfred Breznik Kot nam sporoča Ivo je biJo,v Sloveniji na izseljenskem pikniku letos kar okrog 200 avstralskih Slovencev Med njimi je bila tudi Marija Senear iz Sydney a, predsednica Sklada za študij slovenščine na Macquarie univerzi Doma je bila prvič po 23 letih. Med drugim se je pogovarjala tudi z rektorjem Univerze v Ljubljani Mihom Tišlarjem o prihodnjih, boljših povezavah z sydneysko Macquarie univerzo. Med obiskovalci Slovenije se je našel še Jože Košorok, prav tako iz Sydney a. Marjan Kovač, predsednik Avstralske slovenske konference je V Sloveniji se mudi letos kar nekaj članov Slovenskega narodnega sveta iz Viktorije: Stanko Prosenak, predsednik; Jože Golenko in Anton Br-ne. Pater Valentin Bazilij pa je tokrat proslavit v Sloveniji 50. obletnico redovnikih obliub, Tudi predsednik Slovenskega na rod ■ nega sveta iz Adelaide, Ivan Zagorc se nahaja letos v domovini;. Prav gotovo smo marsikaterega znanca še pozabili omeniti in ker je bilo Slovencev iz Avstralije kar okrog 200, verjetno mnoge izmed od tff&vet it>£p PLmo 47 Je dogo&e zbrala STANKA GRECORlČ .IJnrKi in /i n it a Krenos-Kdo ve koliko kilometrov je prevozila 'mama Mflrln hrtftrtiff« i«f'r oče Trum) do Wtif]!ifA 16. roj-i i n rga line? IZ mtlUnrtli^ predeta Deer Park it O Vpijte. Jd Jirtiliirnega sred&pn Kew. pa še (tu ('ity-jit rut no rn Irjfci? fciiiu. Anil» jc DJfl in in «¿rifcuttrfit slovensko soltf, fvdctovaia pri pevskih zborih in folklornih sktijiittalr. jliflJila Uirrfrr pn je ta cas pridno pontagahl pri k n bari ju oh raznih piiferhti,ah, plesih Mi sprejemih rastnih gostot-, Dolgi r le In je t uiti i-tnnit " društva Sv.Eme V ffcijff. Mami Muri i h vata. A nit i pa SH£ČI'-H 16. ROJSTNI DAM Pater Valentin llazilij_se je J« (Ni ponovno O t!prti vit rtrj pat v rodno Slovenijo, tokrat drugič po dolgih izseljenskih b-Ult. Letos je v Sloveniji proslavil 5(>.oblctnico reilovniškib obljub. Slovenski narodni S v t ¡'iktorijeje postal v z pod budni cesti [-ki na naslov olimpijskega naselja s Barceloni unvstralskim in slovenskim športnikom. I*rihaja to jo bom O morali : \le.lbournii posloviti "d ^ Iru yika, ki odhaja a Sltn en ijo, v 1Vmw Goriio. kjer bo sprejel nami duhovniško službo, komaj srn o se na rtji-ga navaditi in SC ob njegovem smislu za ftrjrrlijr poitenu včasih nasmejali, zdaj pa....med nal je prinesel polito vedrine irr ttekuga svežega Živtjenskcga duha.išloveuski narodni svet J ik t uri je sv skuftaj z mladinsko organ iztirijo iz hetti .(i pripravlja nn Arrnnj poslovilni večer. l'ater Niko, zagotovo iJiii bomo pogre.hliI l.enti Lenko, r Avstraliji rojeni mladinCc-študent. je pustni ¿Ion odbora Slovenskega narodnega litcla t'H'., in tako je nujtfl/fl tesnejša lt; med njegovo mladinsko organizacijo in Svetom. 1'onmgujo fiJI dr up m. ^tniuu Markič je poštnin ¡¡¡¡pravnica ttgjfcijtlmga d runu Urj-jrr^ Rotirane, r Ketv. Anica jc prijetna za vsako rirrjiftrj rn za vsako okolje-vedno nasmejana in ljubezniva. J ..SIpi-rnjfcaM društvu Melbourne r l.llharnu je. pustita marsikatero uro. dnu. tedne ril meJCCC svoji?ga prostega rasa, še posebej ko «! bita pre* dsednica in kasneje tudi tajniea društva, \rijver- priislnvoljue-ga delttpae trenutno posveča Sluvi-nfkenrn narurinemu svetu, kjer je tajnica iti zupisničarka. Med drugim razpošilja tu tli Slovensko Pismo In skrbi za arhiu:Bitka =n Si&ieitijo. Te dni bo izšel priro^ilft "L'i'jflH> je Sio vensko ". ki tOgn K-ilaiuic Draga Cel t, Magda Viiote.k «j-j .Marija 1'vnra. 1'riročnik bo pomagal najmlajšim pri učenja sltu/riiščiue, pokroviteljstvo pa je prevzet Slovenski narodni svet Viktorije. Slovenski narodni svel l'iktorijg k M svojem rednem fel-«HVFl (ibrFncm zbori! izvolit nori odbor. /,a novega predsednika je bil izvoljen Stanko 1'rosenak, zn podpredsedniku Simon Sptiea/jan, tajnico Aniea Markič, m bbigajnika pa Štefan ])er-ct. \ekaj članov je izstopilo iz (tdbortf.llelcna in Ivo Lvbvr, Vinkp Hizmnl, i.rjeryn Srnec, ^'rrrri Kodre ie fs preselil r' Slovenijo. V odbor pa je bilo izvoljeno neknj novih ro-jnk C v: line Urbns, Milena Merzel in Tine Šu štarič.. i' odboru so šesEUco H iz tnal. Sinu Itn CrcgoriS Draga Ceh. Mnrieu m Mkola (Jdrijn, L en fi t.en ko, vin ion Brna, Jože Coienko, Tone T (mišic. Alojz J trk h, Knrto Siranear, pater tlaziljj, pater .Siko in 1'ai le Česnik. Sim on Er Simrirfiuntj^grr velika hvala, Jftfr je vodil Sto UC« tk i narodni Vič polni din? led kot predsednik loko slrpno. predano. .Vr rniflo io/tJfN : 20 ralUenmii "vpijočim ite račnnamo strni o rticnc je to ifeč fcol dovolj! NiviJrj za rue .Srrrrr^n, rui^r in tiskanje tolikih letakov, obrazcev. podatkov, raznih vstopnic in kdo i« jc četa. Predvsem pa Jrrrj/ri za razne "popuste" pri tiskanju Slovenskega Pismo, ki mu Simon ree.kral dodt kako posebno frflrt'iro "iinr/ico", titicii ttjzmql jo predalu (ajnišlvo ■ iniri Markič. Od začetka je tajništva vodilu moja malcnkost(Shmka jGregorič), kasneje fnr gn je prevzela Elim in to ravno y tiste.m "vročem" (žrjur. ko se jr "kalila" ¡ioverritn drsava. Ulica prav gotovo ni in ne bo napisalo življenju yetr pisem in sporočil kot jih jc n ledi h-1 n. In to niso bila kur navadna pisma; če si se obračal na kakšnima predsedniku države., na mijiulrc, konzule irr rim basat t m j C, poleni so morata biti ta pismu res na primerni višini, i*ri*lno jf tudi zasledovala poročanja avstralskih rrr Offlii"" ih medijt i in reagirala ktldnr jv bilo potrebno bodisi t leh-fortsk im r. hodili pismenimi prit t izbam r. J in ko tlizmal St je posvetil združenju gospodarstvenikov i Viktorip in pustni predsednik ¡c organizacije. Tu tli on je bil izredno nktivrrt V časti raznilr srbskih medijskih ¡iritiskov, /. Klico in Vinkom smo Jrr kHcuIi 1'imii tlan, koindi načrte kalin di'kuzati medijem, du včasih nimajo prav in da recimo v prikazovanju krize rjd 11,-h bivše Jugosiut i je ne poznajo do-Ifolj niti terminologije, niti zgodovinskih dejstev, niti današnje kril le in nesmiselne vojne, tako nn Hrvaškem , kot 1' ii/ii. J inko jc ces čas tudi pridno z bind razno pomor zn Hrvn. i(ko in jc hit prav gotov» od vseh avstralskih Slovencev pri tem dAu najbolj požrtvovalen. Štefan ,\lerzr.t jr je želel kot blagajnik SNS-jtI irilllimirt, fra smo narediti nanj tako velik pritoki da je še sama soprogu li I Urna popri si itn, saj ndFFl je bilo jasno, du 'brez denarja ni muzike!'Stefan pa kako se denar tluži-vsakoknit ko si z njim govoril ji- imel irorr; idejo kaj bo dal delati iti kaj bo pro-diijul: trd rrtn^fc. do amblemov Slovenije, raznih nalepk, priveskov rn zusluv. Njegova zadnja Ifterialileta pa SO prav gotovo zla fi uhani r1 obliki lipovega lista. Štefan je kot blagajnik \T.y. 1 MEM JI I .' I't; lie nrrn ti kol blagajnik rim/Hih tudi kal gospodar ti rti C organizacije, Slrfrtn jc vedno in povsod pravi šef. t a kako dobiti potvni pijačo, krani-tke j>j rlrrtgo kar j,- pvtrrbno. I jelenu rn Iva Leber, tla tako k"! rndijska napovi-dovah-tt. kot veterana pri debt shm-tiske skupnosti trdno pridno po. nrtipdn m ¡irtrv gotovo ju Iminn pogrešali, če ti m- busta premislila in jr ponovno vrnila j1 odbor S\S-jtl. Draga C nil- kako hi si lahko zamislili bot j pridno Ni boij skrom»o sodelavko. kulturnega referenta? O nji'j je bilo že Jo j ci napisanega [i prejšnjih številkah Slo-Venskega Pisma. Sicer pa njena tic tu pavorijo tttltto. Upam, tla nam bo nudila še marsikatero itlejo, skico. priprtzto za proslavo nil jtriredilev-zožclimo ji Ic Ztlravja! ■Si»» J;n Prose, nak- je bil doslej jiodpredscdnik SNS-ja in sc jc te posebej pokazul V Časti t1 Op d' (i Slo I "L1 N i ji, ko je moral zamenjati takrat bolnega predsednika S/taca/iana- Slfoko inta z n seboj veliko društvenega tlela in jired.tednikovanja, zato Ujianto, tia nnj bo kot bodoèi predsednik tiijtcinovorlil naprej v nove uklivnosli. 1'aler liaziUj in pater Ml;t). Sta litim nudila varno zavetje i' VcrskelH iti kulturnem središču Ket/, kjer SltlO U počutili kot V tvojem (lomu. Tam smo imeli sestanke, t1 dvorani središča pa vse prireditve nfr sprejeme, filler Hazilij jc bil z nami potrpežljiv, pater Niko jia je kot moder iFioï marsikdaj vplival np končne odločitvi SNS-ja, posredoval tudi svoj'- ideje in seveda svoj humor- PATER NIKO ŽAL NAM JE KER ODHAJATE! NEPOZABNE NAS! NOVEMU PATRU TONETU GORJUP pa kličemo iskreno DOlSliODOŠLICD z u/ran je nt, da bunt o tudi z njim Ut■ h ko Uitno sodelovali- Simon Širacajmn Jr jc. ob priliki zobvidil Dtfm Članom odbora SNS'i'It:, saj je r'Srti opravil svojo nalogo, Alojz jakša je skrbel m člaiiituA jn z bind članarino, potnu-~gql jc pri ozvočenju na raznih demonstracijah ali priretliIvah uečfcrai ¡ta si jc, kakor tudi njegova toproga, /trivezal ¡>red-posnik in nam spckcl kako ineeialittto. Jože Golen ko- Tone. Urne, Tone Tomšič, Pavle Lesnik in K ari o Si ran car jo priskočili na pomoč kjerkoli je bita potrebna. Kurto Stran-ear j/a se. je še posebej redno udeleževal vsakih demonstr hibi j\nwl'i ki je poslala kar rla-iu ''še.JiCa kuhinje". Koliko krofov je sjle-klti, koliko domačih krvavic narec lila in ia o hilo drugih dobrot. ki So nam prinašale nekaj zaslužka, zn visoki1 račune telefonov in fam itd- le saltui vc. 'liltli njej najlepša hvala. Vsekakor je. hita njena pridna pomočn jen Jlbirta Kn-itos- ki nam ni nikoli odrc.khi jtomoçt SNS jc imel nekaj zunanjih .-.udrlavi-cv. odvelnteo Shrnitt O't. on nor Srni- njenega soprogu; strokovnjaka za mi-dtiarod-nt i pravo Carry jn M t ioni in Nej:,'nko Cule Cbitk-vsem iskre na hvala ta sodelovanji-. Seveda tem tu še juz Stanka t,urit■. o utrni pa morda kdo drag, kdaj tlrugtč. V ŠftS Viktorija tin o se. zbral i ljudje ; različnimi latenli in ;ill():l|]tl»!t ffj'ii Illld tiskarji, radijski delavci, nmclniti, pesniki novinarji, podjetniki, gospodarji, režiserji, kuharji in "¡Nffffronr1, jiirfrjijjoiwfei in prevoza iki, mediator ji med prAi-tiki itd itd. I'm v zato bi bilo Škoda, če bi je med rtni vrinil črv nesoglasij zaradi takih of i dn^ačnih različnosti in uničil LUi ffJiO fraJ" hi še (fJbko jutri naredili. Položimo pa še zahtevnejše izjtile iz (Jcnidflfftiei/e ifl ic tako bomo ostali sku/taj. I 0fitve_s0 imeli tudi i1 Slovenskem narodnem joelu C NSW, novega predsednika je bil izbran dr. .T/nrfe« Cohy, za pad predsednico je biki ponovno izvoljena Marta Magujau, zti tajniku Jože Šenčur Jlt za blagajnika Edi Pupalier, Slovenski narodni jj.-g< v Canbrrri je potrdil tiare člane, i'. 1 n žn i Avstraliji in i? Qucrnilandu pa n rio im el i Itoiil en, ker so IC tudi kasneje pridružili Avstralski slovenski konfercnci. Sloivnski narodni svet u Adebtidi nam je sporočit, da h odo (ifirt knjige med folOgfamami slovenskih politikov, poveljnikov jfi sjiloh zaslužnih ljudi za državnost Slovenije, zaglmlala fotografijo našega Slovenskega narodnega svetu iz Viktorije, ko srno bili tta večerji z Janezom Janšo, mi jc zastala ta/ta. Cel večer sem klicala nase člane in jim navdušeno pripovedovala kako nas je uerslil Janša v svojo Zgodovin-tko jiomembno knjigo. To jo bilo za vte naše preteklo delo najle/išc darilolMinister Janša hvala JWH, še dolgo Jtifu rtf«'-dušenigovorili o tem. Lojze feJtrrit;. tiiii predttdnllt slovenske vlade-zdaj pred-ic.dnik Stranke krščanskih demokratov sc. bo sredi septembru ijJ*ru/ večkratnemu povabilu ¿VuncTJatrh narodnih svetov i« Avstralske slove.ntke konference in preživel med liami li1 rjiTtn ti kar I I dni Avstralija žff&veinfe Pidmo IJMllLl 49 Slovenija Zapustil nas je Drago Celenn, 1110?, Saše, predsednice slovenske Učiteljske zveze za Viklorijo. im Dragij Gctt in Mairtieio linlr ALllfN PAHOR Poda vili smo eti tudi od Mliina hdtoijE moža PavJirn: loipoletuf učitelj ki ■ Slomškove »le v \ ruskem In kirl-l (urnem središču K i: w-McSbtllifllC in uirrlk W (illrija, t" ¡1-1 ya in Anitc Pihoc{m ¡¡liki z ¡tCclom)*, katerapoonamo| ir. ariNiiulila "Karantamja" , Naj poč»T*L» v nil m DrigiGdt iti Manila Bolt: DR. jEDtE KuČE Obiskal j<- domovino in tam /a vedno zatonu (tvnjo oct| 12.8. t <)<)>, < I r. Jure Kuce, član \v*iralske »I jonske ko feience in Slovenskima nirudnega sveta. Soialjf liraiini pokojniki. Ohranili ^ bomo v Lrujncm| spominu. stojah može V ponedeljek, 13. julija 92 se je STOJAM MOŽE udele-žil molitev rožnega venea za svojega prijatelja Albina Pahorja. Le nekaj ur po smrti prijatelja je umrl to dr on. ,\nj počioa rr in iVii Mifaccia Bom Po dolgi in težki boleznijo umrl VLADIMIR MENART Maj mu bo lahka zemlja avstralska Sydney 1992 Umrl jc igralec Bert Sotlar SloKniNi umetnik, imliuwUeni obli- kiivulLL- ^ jk1 n jL- jJl-i Liliik ¡h, m mAPi uOijsbih m igWiziiskih *Jo;i. Rajtn je bH tela fizi vKn*.-vjuv gnnni usmili otrok. 7.-.i svnj uaivarialiil epu-, jo dobil ritih naj v i L-i i nejii slotAmki nunJI: l<™ Ivi* Erelemovo in 1962.1« la HorJnukov prctati. Dobri človek tej Nego ve IVAN KRAJBERCER - HL LU »*> ai O £ - o ¿z hi c Z — ¡k s > Snirl je pobrala ludi dva najniarijivojša člana SLovenskega Primorskega socialnega kluba Jadran v Mclbournu HERMANA JAKSETIČA in IVANA GERBECA Sorodnikom vseh tinti ti h nase iskreno SOZALJE Uredništvo SLOVENSKEGA PISMA IVO Standeker Novinar MLADINE Sm r i na bojišču v Bosni Vojna v KI H je Sloveniji in tedniku MLADINA vtela enega najboljših novinarjev Iva Štandekerja. V njegovi zadnji reportaži ie zBpiHl:"Rad hi, tla bi bila to zadnja reportaža iz te nesmisolne vojne." Želel je konec vojne, v resnici je na bojiščih v okolici Sarajeva podle ¡jO I težkim ranam, Namesto da bi ga takoj prepeljaH v neko ti nI me O. SO ga srbski rezervisti vodili iz enega naselja v drugega....in ga pustili izkrvaveli. Očitno je pisal preveč resnic o tej vojni. Pisal je z bojišč V Sloveniji, Slavoniji, Dubrovnika iil drugod,..tod je imel srečo, ki p.1 mu v bih ni bila naklonjena. Njegove zanimive reportaže in druge prispevke homo pogrešali vsi, ki sin o ga tako radi brali. 50 žf fovea *>ñp Piorno Slovo od Vladimirja Menarta V trUlek 4.1 uni|3 ¡E1 lííeslmeaj bolnici preminul n»i rojil VWrfl|i/ Menart. Ped-IckcI je »hrbtni boleini in tako je Oier. ann n ius!il t« míe soUno doimo. L ut Sit ta .r íj¿?rdj! pred £9. Idi v Domlalah. Vojni níir) ¡) ji D; Srudtnla ijleiJav ljutl|jn. m mu \c kol monjim drugim toplo preusmeril) njfjjfifl Jivhenslo p«L £lo«cn^kj skupnoil se ji nt pokojnika pos-foii'E ípeiel ü ¡uniji V itwtntU nrt vi v Merrjfiodsu ¡e p. VaJeri|an Jenko oprani maio ¡aduioiu ob lep*m ilevilu Jejikti in tnuietjer Ob pokorila sta se j nagowr poslov-'a Ljf.'ilo V.'bar-i-í in Mji-jan Kova£. Fiuplo pokojnika je b-lú upepeljeno ¡n pepel poloien l rttnenm potitku iu sloneodim delu pcVcj!hita JtKiuMtf. Ob nemilem napldu m Juioslmpi Itli ¡Sil je Vlidn kol mlad itudenl med pimlMijti Titan ¡ug«l<*jnfki voisi>. Ai-naía Hitlerjevih had sme m ustalili in Slo**¡¡» k ii rjtdei- ii kar Injt okupada»-¡I1 okupacijo it jaJ.oe Colgóla símeosles «■■Oía m OSOdtot poti pMamtíflikOv. Via-fs Ji I-siti pwKiiti iiudíiv urin Kot flan slovenskih pclihtr h in iluieo;slit PrcantUCil ¡t riir rsto da unncn jnaide t koncentJmjikem labenitu v Consrsu. Po hap.liitaciji ItsliiC liiJ leta se i Ljubljani kot pnos1o«ol|ec jvidiuíi domobrincem. i doncbi a nslo vc;skp Itla IÍÜ. upvih domovine i« l-al liuti (ru[ih n^lcji |Hl tejjnca Pa nekaj letih Jivljenja po tabcriftib kil "dipiiívít" (01' DitpUMd Personl se m¿jde kot fmiiunt ni pik v tih jfc irno d(!enO Avstralijo. Ta dtlela mp poslme di 0(1 domoiint. kjer je njiel noj rakdai>|i krpii in íiínji potitek. Srajci "karitrO" t no< dpmmrjm íít ne pil upran ¡radnje etel1nim1i eenlral f SnPw) MopntamL Micscv pokiai mu |e HopuStal. do je pri ¡apnsMvi pomiki BnnNnl Slmnltmi fantom, li so pi ihajali tiumornjvAvUrslijs J neUlerrmi rojaki pomaga m finančno podpira Stomoslo [lanlo "UR" t Jvdntpt. liKitij je ore-jeval -n oprarijal Ljeoko Ui h a níi-í. Po koniantrn jtrpituv v "Intimh ¡orair m Vladov Sjimeju iwaeti ÜLtdimJ m v rednem ¡aso, r-dobnh IS mesecih, doiluiiia m poilaoe advokat Kdt advpkati n potna bril ilpieisia srednji ne samo v Spi-negrp, temneC iooni Artlrahje. Ssi ie hI HfuM m rojikgm prtrjii iveto.jHi n n¡e¿cv advokat. Domala ntn> slmenskim OitiniíXijsm t SidnflP. kal*n reE'S-tn.'arj |t pial n íiovf hpnthtpeijt in tudi dJ-)l n*oi tre:pl)tne nj-SKle «I i in kot ivavni" Jiilopai. Kot javrCrn Slovmtt it |t utdn» JnP ¡animal la Vloienskp druiSíoc fija.rost r 5?dne)u. Vendar kot polili ^i n dnsledeo anlilemunüt 1 Mjimi polinomu. ji((r trdniru ntdjmi, ni bil vedon i l«1 ;ai1t 3ml m ej»(l í'Sitoslf demoknlske itiime v štiri oredvO|ni J«ptltii|i, iibtralftc tnanke. b tdltr 9ii "OefuniVo vlado", so Imilo pp Pok. Vladimir Menart dCttofcHlifnih ralilva^i h Sloitmji liipvflili. Ju jI i i demokutiCnc itvolievip Vlado, ni potreba da obsloia ie i iimejllvp. (■1j K bil iSitttn Domovini je postala ivPbodia in tn lur smo Čakali rti hioi let Ml vK. Vlado pl jc tpdn t ¡adoifenjem dotikal, saj 4J let liEmnUvi pow(fli dvr ¡tntriciji. Polez teta mia tudi diute rastje med Stnenri r Anmliji. bil je vtlik j»bodmk ilbvtmkeia tolilva v S)dnerP Rad jf vfpodlhjjal ilcvrnil-o mDdmo k !t'jn|j. P4(tbet. da bi U pridPbili akademsko ¡¡oliraiin na visokih iolah Verjetno K bil tO Ivdi ijttOv molil, da so oijjniTnil: m (tAHnU tsloivjoo SlOrtiiski Akademske drpltm kataremp je Mi vet tet pred' itdoval hjih cilj jf til predvsem, da bi npotdujali slnenilo mlgding in |0 uimer-uvili v jkniienulf pollii*. Bil je tudi Član m rtojfletm iiOtifn-> Slgutd^^i icls>cf5 oribc a Tudi v lem odboru je doprinesti skO| PeltJ m ne trei uibehov, ki ^a mu ta ndba in slovenske We t SiddCsiit. tt me iponui nt vjij |C bi! tudi (Jan odtoia S!oieisiey ngitdnee) ivtll B itSW jO djtCOr piavni sntoi). Bulr kot v slovenskih CfiamjaCijah Si ie vt( Irl ode|slvoul m posvetil velrlo svoje-deli m ti uda PrEaoiraciji tlhm; ion-mumtits Counrit - ECC To je klovni or> iiniijdu viih etnjtmih cijamraLij. druit«, kluboi in diveib «Stanov v H.S. Nileiu. Ti Prgamsicija ECC je odiE^I) velit» vIpgo. d) je arstmsia dada d»o|i-la poiniko muliiloltpralifma. Vlado Memn Ii bil njen vetletm Irtdpitdsednik in kot tak intenzivno jocaJnan i tej oieinjjaci' ¡1, Dobio se Ipemidum. lo smo se ntitetoknt siefevalt: u| ,, 8 ... ,\i , visdo uxtiHc-ii in Ins ' endeivonrFsUKT Vikriaii iinJ LycnkO UtliinetiLch lliv* itTL-aily oUltniLtt lln •chlcvnienti and i would iuit like tu onplim» tliat he was dl0 ilrsl ]H:r1i)!i in Australia to lUMflrnlly ooniiik'te n Liw Desii^L' pari'lime, in 1 period Ct' fourteen niontlii If You tike Oli lime Vrom (Iil- ilril to ihv final l-miii inttiid Of the iljujI fom VL'irs iillHill» study. Tim led 1o liii ilKOOinl arm 3f IlKriitor. 1-Toirt lllit poiilioii VliJi) w us ahvayi TiMly idiluI^ iIiuh- in stood (nd hii ioiLiniiiid oftliftiih and oilier kanguagei nf pwtieiiJir l)ei»ni to Ilimrj ncn 10 fluent ia English. He liet^J to onsljtiih Hie rruT«3(ioti ot C'otrrt ittterprslon and TrnnslaUxi and ni'iirted clusely with Dame Ltonie liraini;rind OthiJj eminent Atutratiani oil thl( Uld oilier isHKf. He was Vice-Ctimin of ihe NSW Ethtrie 1:0mmaniiiei Council for 1 number of yJin. He wjoie tal)m insion for EdUoljDll« Reform 111 releticm 10 foreign linguist in Australia and ttld UttMbkiaffil of a Icjiil bub i'oj AUStrain's inullieullural M)ei-ety. Ar n SLOVENIAN, Vladu wilt l>e nmomheiffl av a eonsiitL-m lighier for ludepCfldent dumoifitie Slovenia. Ewn iti lm lail hoiin In,- wn alile to dffre» Bntimc Out hit itmoLcwij noi 111 Vjici and lliat ire Did li«vJ loup enoujili to tM demoeritie Slovenia cinbreteii by tlie Utiiled Nationj. hi jhlvi( litlp-ful In si'tting Up [tie Aujtrali*n Slovenian Com'eriilKV lad hn Input will be remcmbercJ by Slovenians Australia wide, Tie wu inilTuiUent^l in f>urauailiti£ Slovenian puentl and liieii eliildteii to stTi^ for filfUNdlKlliOll md there aie those who would not now bj lawyers ^vithoutli Vlido'i inspiration. 0«r llie I all Powycin, VlatEo d n]italnl llldll of his litiK to u-riltiiiE a history ul the Slovenian Nation. Sadly his pieiliatUie de&th prevented iu OulllgiieiiOh. As n l-'EtlliN]} lite many ui V^ii, 1 have known Vlido sinL-e 19SS. i-'toiii Ihe lirfl nice ting Vlado impreWud mcwldl hiife-neral nlnliriei, his firm stand against communlim, hllndent love t'oj Slovenia and bis pleasant personality. linked. I hiw-fond memories of times spent with \'lado when 1he ev^niiifi WvjS all lOO shon even Huuiati il was Iwo or llitee in tin; ulOr* ning. Via do and I have not only been ftood friend* but have lseen alile to eonlparei noies wlli ihet I hey were in relation to our work, or our roles ia vinousoluSnulllonn Let me IIn¡fit as 1 -.tarled: Vtado. You will always live ill our hearts and we will ltiiM Von. Karirta, we all sliaie YuUr grief mid lenn-mher Hiai nil ¡III Vlsdn is gone be left behind many fnendi to whom You ea>t lyrffi .M n rjjn Kuvnč Pr«*1denfl «f I he AuMrnh an Confcrcinc« POGREfi/VLI GA BOMO: AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA Slovenski narodm svet NSVV Sluvcnsko Pismo Naj pučiv:i v miru Ntišc sužalje soprogi Knrini Wfeven sf

    vrsti odhajajo korenjaki prve povojne slttverske priseli Ive v Avstralijo, katerih sponi i rt bo še doljto Le I vplival na vsako slovensko or^ani/a cijo v iiiiii i;ov| domo vini- Če najprej omenim palra Dfmarda Anitirrj/iia. ki je bil prvi med pokopanimi na slovenskem dein po ko. pjliifa RunkwnndLt, bi rad imenoval samo nekatere, ki so bili flani ZSA in so mi posebno draiii' BOitJ LONCA I!, ROMAN lil i J AH, CVHTO MEJAČ in /.daj se VLADIMIR MENART. VLADA M KNARTA se m sledil vsa leta odkar smo delali v Snežnih gorah, včasih le od d;ilce a zadnje tedne prav od blilb, kuje lefal in trpel v Wcit|Di(d lio.spilalu. Prepričal sem se, da llnjj ne pozabi nolie uejja dnhre^a dela, poselmo 1 a krat, ko Njegova Stvar trpi la* in ofjre. kovanje uradi svojih dobrih del, prav (ako, kakor je trpel On *ani,ko je bil uvrščen med izdajalce svojega naroda. Ko Sem sUbl ila pogrebni malh v M"11'!3® demokratično izvoljeno vlado. Bil je zelo aktiven pri vzpostavitvi DLMtjbA in Slovenskega narodnega sveta. Brezplačno je pisal ustave in pravila za slovenske organizacije in ustanove Zadnja leta pa &e je poglabljal v zgodovinske študije, se posebno v slovensko zgodovino Nameraval je izdati Miijigo v anglešdiru, vendar ga je smrt prehitela...Vlado je bil ponosen na svoje domobranstvo in mu ostal zvest skozi dolga izgnanska leta. Njegova soproga Karina je v osmrtnici zanj zapisala da je bil jju- TaoVrniT T^ S?"®6" Avs?rat#- ^ovo za slovenstvo silno bobneče srce je utihnilo v noči 4 junija 1992 (Ob pogrebni maši za pokojnika 12.6,1992-L jen k o Urbančič) 51 tff&itetisfcg Pismo im. JURE KOČE 9(1. letni dr. JUHE KOČE jc ob prvi oble t ii ic i slovenske države veselo in mladostno zaplesal na zabavi Slovenskega narodnega sveta v Me! bourn n iFolo: Stanka Grugorič) SPOMIN TO JE VERJETNO ZADNJA FOTOGRAFIJA ZDAJ 2E POKOJNEGA DR. JURETA KOCETA l>r, J URIi KOČE jf bil najstarejši član Avstralske slovenske konference in Slovenskega narodnega sveta vMelboumu. Rodil seje 1902, leta v Starem Irgu oh Kolpi Bilje diplomirani akademik bivše Konzularne Akademije na Dunaju, Doktor prava Univerze v Zagreba. Od leta 1927 do 1941 je ¡bil lajnik Zbornice /a Irgovino, ohrl in industrijo v Ljubljani. Narodni poslanec Bele Krajine v predvojni Jugoslaviji (od 19.15 do 1940 i. Od leta 1943 do 1945 v Londonu aktivni in vodilni član Odbora zu obnovo gospodanitva. Leta !944 v "London International Assembly "skupščina vseli držav, od Nemcev okupirane Evrope. Zagovarja te/o, da naj pripade Trsi kot mesto Jugoslaviji a prislanišče pod upravo držav bivše Avstro-Ograke monarhije, kar takrat omenjena-skupščina odobri. Vrsto ler objavlja ra/nc članke i največkrat proli komunističnemu režimu) v avstralskih časopisih ter v slovenskih zamejskih in zdomskih glasilih. Bit je skoraj vsakoletni obiskovalec srečanja v Dragi. Eden od največjih podpornikov ideje o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa. Udelei.il seje ustanovitvene Avstralsko slow nske konference .julij a 1990 v Sydneyn Redno je prisostvoval .sestankom Slovenskega narodnega s vela v Melboiirnu. Leta 1991 je hii delegat ASK v Dragi, Dr. Jure Koee bo Zavzemal v mislih avstralskih Slovencev posebno mesto in r;idi se ga bomo spominjali. Usoda je hotela, daje ¿a vedno zaspal v svoji ljubljeni Sloveniji. NAJ POČIVA V MIRU Uredništvu SLOVENSKEGA PISMA Avstralska slovenska konferenca Slovenski narodni svet Viktorija Slovenski narodni weti: Adelaide, Brisbane, Sydney, Canberra. iffoven tfip PUmo 53 PO SLOVENSKIH FARAH Ro pelinkovcu so postregli z govejo juho, nato pa s telečjimi zrezki in ocvrtim piščancem? s praženim krompirjem, dvema vrstama solate... Za konec še potica in kozarec laškega rizlinga. A kakšno zvez o ima to s faro, z župnikom, ki ga nameravam p re cf st a viti? N a j p r e j je pač treba povedati, da gre za slovensko faro, ki je kakšnih 18 tisoč kilometrov daleč od Slovenije, da gre v resnici za versko in kulturno središče svetega Rafaela v Marylandu v Syd* neyju. In potem je najbrž tudi jasno, da sem hotel s posvetnimi dobrotami s pogrnjene mize, ki sta nam jih stregli sestri Hilarija in Frančiška, prva iz Laškega in druga, mlada, energična, zgovorna in vsestransko dejavna, iz Vitomarcev, pričarati zgolj domačnost, ki smo ¡e bili tam "na onem koncu sveta", toliko bolj veseli. Paler Valenjan velja za najboljšega poznavalca Slovencev ne le v Syneyju, ampak v vsem Ncvr South Wollsu ali pa kar v vsej Avsltaiijl. Ko sem na primat brez uspeha Iskal svojega daljnega bratranca, so mi vsi svelovali, naj se obrnem na palra Valerija, in dejansko ni je Pater Valerijam "Problem pa nastane na star« lata,,.' ml zdi kol nekakSno logično nadaljevanje ministranstva. £e od začetka sem bil privržen lodl frančiškanskemu redu pa želja da bi bil misijonar me je ves čas spremljala, d as i je resnično na bi mogel povezovati z nekakšnimi mladoletniškimi sanjami po pustolovščinah." - Tedaj so bili vojni časi In študij je bil najbrž zelo oiežen. tele 1943 sem bil v frančiškanskem redu v Novem mestu in doživel bombni napad. po katerem smo se umaknili v P letet je. Tem sem končal novincial in naj bi bil končal tudi Sludij, a so bile vse zveze med Dolenjsko ir> Ljubljano prekinjene. V Ljubljano smo Šli čez Krško, Dravograd In Celovec. Leta 1945 sam bil mobiliziran v domobranstvo, a sem bil re grui en sam mesec. Odpustili so me zaradi razširjenega srca in spet sem šel v samostan; VSAK PTIC SE VRAČA V GNEZDO v nekaj ureti priskrbel naslov In telefonsko Številko. UmirjejTj in poduhovljeni mož, ki jo docela predan svojemu dolu, je ludi Inlogralivna osebnost slovenstva na južni obali Avstralije k|e; živi približno 30 tisoč naših rojakov, tako v duhovnem kot v posvetnem smislu. Je nekakSen njihov oče. mož, h kaleremu se zatekajo v vsakršnin sliskah In dilBmah po toplo besedo ali pameten nas vel. pa mož ki je pripravljen vsakomur prisluhnili in pomagati. Poleg tega je, pravijo naSi rojaki, zelo dobro zapisan pri avstralskih oblasteh, kar pri urejanju različnih zadev že kako prav pride. Njegova beseda skralka nekaj velja, tako pil rojakih kol pri oblasteh SKOZI TRNJE DO ZVEZD Valerijan Jenko Se je rodil leta 1926 v Šiški. Čeprav izvira družina iz gorenjskih Mavčlt. Oče jI bil v Ljubljani prevoznik, in izvošček, v družini je bilo sedam otrok in pel jih Se živi, ■Po osnovni šoli sem šel na nc-Siansko šolo za Bežigradom, nato pa Se v trgovski lečaj. A me je že v zgodnjih letih duhovniški poklic zelo privlačil/ pravi. - Zakaj? Kako ste si tedaj, ko ste bili Se fant, duhovniki poklic sploh predstavljali? 'Bil sem minlstrani v domaČi far i, v 5rS ki, in začutil sam željo, da bi tudi sam nekoč stal tam, kjer je bil duhovnik. To se lam sem dočakal konec vojne, Potem so nas opozorili, da pride komunistična diktatura, in nam dati na voljo, de se vsakdo sam odloči, ali bo osial ali pa bo Sel (Jaz mejo. Čeprav se nisem Imel česa bali, sem sklenil i drugimi oditi na Koroško. predvsem iatadi želje po nadaljnjem študiju, ki mi doma pač nI bil zagotovljen. Iz Dolenjske smo hodili do Koroške od lorka do sobote, mejo pa smo v popolni temi prestopi'i v tunelu Ljubelj, v kaieremje bilo vsaj kak Snih 10 centimetrov vode. V Celovcu sem Sel h kapucinom, lam sem ludi zadnjič videl svojega brata, ki je bil v Vetrirju in kasneje usmrčen, najbrž naTe-harju. Potem sem bil v taborlSCu v Lienzu in sem zbolel za tuberkulozo. Sest mesecev sem se zdravil, nakar sem £e| (le- 54 tffovcnsRp Pi onto garno v lialijo; za kakšno dovoljenje pač ni bilo niti najmanjšo možnosti. Vendar pa sem kasneje le dobil dovoljenje za bivanje v Italiji in eno teto Študiral bogoslovje v Bolzanu, nakar sam moral spet vandratl, tokrat v Združene države Ameriko. Tam som nadaljeval Študij in til taia 1v Chicagu posvečen v duhovnika.* Nekdanji ministrant Je postal duhovnik, fant mož, a je moral za dosego svojega cilja prepotovati domala pol svela in pretrpeli veI.ko hudega, tudi lakoto in vsakršno pomanjkanja. "Seveda je bila nova maša zame veličastno doživel je, saj jo pomenila uresničitev desetletnih prizadevanj. Bilo mi je ludi neizmerno hudo, ker na nje; ni bilo nobenega od mojih domačih. So pa Imeli zato istočasno maso doma in smo bili lako duhovno skupaj," pravi pater Vaierijan. AVSTRALIJA KOT IZZIV Najprej je bil kaplan v Južnem Chicagu, v cerkvi sveiega Junja, poiem pa je. saj mu jg večno popotovanje kakor usojeno, služboval še v nekaterih drugih krajih, hkrati pa Je bil pomočnik urednika verskega lista Ave Marša. ■Okrog lela 1 9G0 sem slišal za klic iz Avstralije In sern se javil za dušno pastirstvo. iz Amerike me niso pustili rade volje, a so vseeno upoštevali mo[e želje. Avstralija se rni Je zdela namreč večji Izziv, Se posebej me ¡a privlačilo nekakšno pionirstvo,' se spominja pater Vaierijan. In res je bito to pionirsko delo. Prvih šest let je bil pri frančiškanih v Ariengionu in je maševai vradrusu, kije za naše razmere agromBn. Še dandanes veliko potuje in maševaii v kakšnih 300 kilometrov oddaljeni Canberrl je zanj povsem običajna dolžnosl. 'Kmalu po prihodu v Avstralijo sem pičel iskati zemljo, na kaieri bi zraslo naše Središče. Tukaj v kiarylandu sem odkril presbilerijansko cerkev, ki jo bila naprodaj. Kupili smo jo in jo blagoslovili zadnji dan lela 1969, naslednji, prvi dan lela 1970, pa Je bila v njej piva maša. To je bilo š a vse pionirsko, pri nas bi kdo rekel da kovbojsko. zato smo jeti razmišljali o čem boljšem in smo jo po poldrugem letu že začeli obzidavail. Lela 1973 je bila blagoslovitev nove cerkve in prišel je tudi škor Lenič, bila je prva birma...' - Že od začel ka pa ste bili, čedalje bolj pač, tudi obče kulturno središče Slovencev na juinj obali Avstralije. 'Imeli smo in razvijali domala vse kulturne dejavnosti, ki so pomembne za neki naiod. Že res, da sb je kaj izjalovilo, na primer lolklora, a je po drugi sirani napredovalo na primer zborovsko petje, od otroškega do odraslega. Zdaj je naša kul-luma dejavnost Izredno široka, ludi kar zadeva tisk." In ne pozabi reči. da mu pomaga še paler Ciril (Božič), doma iz Topče na Oolanjskom, frančiškan, ki opravlja na Teološki fakulteti v Ljubljani magisterij, da so krog skratka širi... Le kaj je lahko lepšega za pionirja! VRNIL BI SE DOMOV - Za Avstralijo je skorajda značilno, da imajo naši rojaki številne družine, veliko obok lorej, mechem ko v Sloveniji ni laka. Kako si razlagale to razliko? 'Zdi se- mi, da se počuti lukaj naš človek pač bolj ogroženega in da ima ludi zaradi tega raje več otrok, zlasli sinov, ieš, rod naj se nadaljuje. Morda jo vmes tudi majhna kalkulacija: naj nekdo skrbi zame tudi na slara leta," - Kakšno Je vaše mnenje o mladem rodo avstralskih Slovencev? Ta rod se s časom asimilira; |i ljudje so vse bolj Avstralci. Slovenščina je ogrožena; jezik običajnega Komuniciianja postaja angleščina. To je splošen (rend, Po drugi slranl pa se nekakšna srednja generacija vse bplj za- SI oven a ko versko In kulturno središče Maryland v Sydneyju; nedvomni dosežek pionirskega dela patra Val erijan a nima za slovenščino, liče svoje korenine. Četudi je izid jasen, na kaže vreči pušite v koruzo." - V Avstraliji govorijo o Ireh generacijah priseljencev Iz Slovenije- politični, ekonomski in, recimo ji takd. zadnji, ki ima ooa ole menta prejšnje, a £e nadih avantu'izma ali celo svetovljanstva. So med njimi razlike? 'Ble so, a Jih Je vse manj. Mislim in upam, da [e narodna sprava tukaj uspela. So seveda posamezniki, ki prenašajo naprej siare stvari, a lo so vendarle predvsem posamezniki.' - Kdo so redni gostje vašega središča in kdo na? 'V Sydncyju naj bi bilo okrog 5000 Slovencev, v okviru našega centra pa |ih je dejavnih kakšnih 1500. Najmanj dejavni so ti si I srednjih lel. tisli pač, ki mislijo, da so se tukaj povsem adapiirall. Ti najdejo, hvala Bogu, prijatelje na vseh koncih in med vsemi narodi, silno so angažirani pri svojem delu... Vse to docela razumem. Problem pa nastane, ko ljudje ostarijo. Splošen pojav fe, da ljudje, ki so bili poprej zelo iotegrirani v avstralsko druibo, takrat postanejo nekako izolirani, sami. In lakral se spomnijo svojih korenin. Tudi zaradi tega si še kako prizadevamo za izgradnjo doma za oslareis. V Melboumu so ga Že pričeli gradili in ptepričan sem, da ga potrebujemo ludi mi v Syd-neyju." ■ Mar mislile, da bo vaša misija imela ustrezne plodove? "Mislim in upam, Sem ■ skratka - zadovoljen. V Ameriki se je že izkazalo, da Slovenec vendarle oslaja Slovenec, pa naj bo Se tako dolgo od doma. Če ne on, se bo začel za njegove korenine zanimati njegov s. n ali vnuk. Sicer pa sena stara leta v glavnem vsi vračajo k cerkvi in slovenski kulturi." - Kam pa bi se radi vrnili vi, večni popotnik? 'Domov, Vsak plič se rad vrne v svoje gnezdo. Kar je bilo prvo, to tudi ostane," pravi patar Vaierijan. V Maryiandu vernikom in osialim obiskovalcem vsako nedeljo postrežejo z domačim pecivom [kar ne pravim zgolj zaradi uvoda). S prijazno, slovensko besedo. In nemara je pater Vaierijan edini, ki ve. zakaj je "a ko. SREČKO NIEDORFER STANKA GREGORIČ Ob izidu knjiga lun PREMIKI "Jeleš Marija, Janin i o zaprl,.," vatama jo nekega jutra moji sorodniki na Bledu. Vse je pokonci in vse je narobe in meni vse manj jasno. Danes, ¿tiri leta po tem, ko slovenska pomlad doživi z aretacijo Janeza Janše svoja kutminaeijo, dan», ko i a na tržišču pojavi Janševa knjiga PREMI KI, se ponovno spominjam tistih evforičnih počitnic v Sloveniji, ki v meni zatezajo neko novo, začetno usmeritev k povsem drugačnemu jutri. Do takrat apolitična, naenkrat pričnem zasledovali vse politične spremembe v Sloveniji in širia v Jugoslaviji, Povsem me WfovetiAÂg Pismo prevzamejo dogodki povezani z Janšo in na jugoslovanski politični sceni se pojavi Slobodan Miloîevif. Neka čudna inttiiei ja mi vrine itrah in vidijo ma rs i časa kar se potem tudi zgodi... Janša in njegnva usoda postaneta moja vsakdanjost, vgradita vame motor, ki me poganja vie do danainjib dni... Njegov j knjiga PREMIKI sovpada s simboličnim "premikom' mojega življenj* in prav zato jc velikega pomena tudi zame. Janez JanSa: V obdobju, o katerem govriri ta knjiga, so bi i i tudi dnevi, ko se nam je smrt nevarno približala. Mnogi teritorialni in polfcMi so pri obrambi svojo domovine in nnjliiizjib zavestno ^poslavljali svo ja življenja, /rlvovali pa so jih: Jernej Molan, Frane Urši i, Peter Petrič, E d varil Peperko, Vinko keptiik, Stanko Strašek, Robert Hvale. Bojan fetumberger in Zelj-ko Emoič. Njim posvečam i o knjigo. FOTOGRAFIJA SPODAJ-je edina fotografija slovenskih izseljencev, ki jo Janez Janša objavi v svoji knjigi PREMIKI. Slovenski narodni svet Viktorije jc na to selo ponosen in se Janezu Janii najlepše zahvaljuje Za lako pozornost in upoitevanje našega dela. OD DISIDENTA DO MINISTRA ZA OBRAMBO Janez Janša PREMIKI KNJIGA LETA 1992 založba mladinska knjiga NASTAJANJE SLOVENSKE DRŽAVE V OBUOJIJU OD 1!WS !><> I i>'J2 * DOKUMENTI, OSEBE in ipGdpKi * o poumi, vojsk i in vojni JANEZ JANŠA O SVOJI KNJIG/ IZJAVLJA: "V knjigi odkrivam nm del ozadja procesa proii četverici in irnemi ljudi, ki so stali m našimi aretacijami" "... t' njej je nekaj opisov, ki marsikomu ne bodo ršec, tudi nekaterim, ki xo vlttj vrhu slovenske politike, leudar gre z/i stališča v v/ni z zelo pumetjtbttitni odločitvami. V knjigi nt kratic zft imena Osebr POd sliko v knjigi je Janez Janša zapisal: Slove riti po sveiu so veliko prispevati k ctcmokraiizauiji v domovini iu kasneie k mednarodnemu priznanju Slovenije. Na sliki člani Slovenskega narodnega sveta država Viktorije v Avstrali j i [ F oto; Arbi v Dela) H PHAOČVlK tfíbvenó&g 'Pismo -ZA OTROKU OD 5-7 LET a b c č d D 4tl Ucimo se slovensko 1. del Let's learn Slovenian Part 1 a m, v/ D. Gell, M. Pisotek and M. Penca M ML c>> & dl NAROČITE pri SLOVENSKEM NARODNEM SVETU VIKTORIJA P.O.Box i 97 KEW. V[C 3101 Melbourne Australia no ali na telefon S76 3023 ali nn leí-fax 762 6H30 Cenj: 10 dtitarjey "773 e content of "Let's Learn Slovenian Part I" Is sequential, relevant and interesting and is supported by delightful illustrations. This book was compiled by three Slovenians who have a profound love of their homeland and its culture and language. May you as parents and young Slovenians enjoy this book and may you remember afterwards it was written with love and care for you and your children yet to come . , . " Sharon Stuchbery "This book is filled with hours of enjoyable, easy{ exciting and creative ways of learning a second language. It is full of illustrations and step-by -step exercises which lead to a stage of structured-sentence learning with consummate ease . , ," Paul Paddle tfSoveni&g 'Pi An jo 12 $V£TA MATEMATIKOV MAJHEN JE TA SVET, . . Dr H ms Lauscb. produ vale I j matematike na Monash univerzi. so je to dni vrnil iz letošnjo olimpiade mladih matematikov v Moskvi, kjer so zastopali Avstralijo pocJ njegovim vodstvom mladi avstralski matematiki in si priborili tudi zlalo medaljno na enem od izbranih polj. V zgornjem članku nam Dr Lauseh pove o svoji rojstni deželi, Avstriji, ki sočutno in polnosrčno skrbi za ubežnike vojnih zločinov v HrvttJki. Bosni in Herzegovini, Dr. Lausch je na lanski olimpiadi spoznal g. Darja Feldo, člana uredniškega odbora lista "PRESEK" za mlade matematike, lizike, astronome in računalnikarje, ki izhaja v Ljubljani. Darjo Felda je dr. Lausch-u že lansko leto podaril na mednarodnem srečanju mladih inalemalikov slovensko značko, s katero se je ponosno vrnil v Avstralijo, Darjo Felda je na olimpiado mladih matematikov v Moskvo pripeljal slovenskega študenta, opazovalca, ki je bil gost švicarske ekipe, drugo Icco pa bo Slovenija imela svojega tekmovalca in bo zastopal drŽavo Republiko Slovenijo. Slovenski lisi "Presek" redno prihaja na Mociash univerzo In Dr Lausch me je prosil za nekaj prevodov v angleščino, ki so potom objavljeni v avstralski cnačlcl matematičnega I i m a za mladino "FUNCTION", "A School Malhematics Magazine", ki ga izdaja Monash univerza. Prevodi slovenskih male matični h problemov iz "Presek-a", so v rubriki "PROBLEMS AMD SOLUTIONS" v odstavku "Draga's Choice" skupno z njegovimi predlogi in problemi, dokler ne bo Dr Lausch iz urednišlva "Presek-a" dobil angleških člankov. Slovenija se je Dr Lausch-u vtisnila v srce. ko je lani med vojno v Sloveniji občudoval iz svojega rojstnega mesta Dunaja, pogum in tirabrosl slovenskih fantov, posebno še "zbranost Jelka Kacina in genialnost Janeza Janše. Draga (Jeli. 28, julija 1992 Naloga iz "Presek-a" JEZERCE Z OTOČKOM Presek, stran (55, 19 Jetnik, šolsko leto 1991/92, st. 2, si rani (55 - 12H Katja, Luka in Matjaž nameravajo iz različnih krajev obale okroglega jezera plavati na okrogel otok v njem Katja se je odloČila za najkrajšo možno pot, Matjaž je najdlje od moka, Luka pa je enako oddaljen od Katje in Matjaža, do otoka pa ima (po najkrajši polt) 6(1 m dlje kol Katja in 40 m manj kol Maijaf. (glej sliko). a, Kolikšno je jezero? b. Koliko so Katja, Luka in Matjaž oddaljeni od otoka, te ima la takrat manjši premer kot jezero? Boris Lavrič "Help for the Neighbour" on Austrian television In early July ORF, the Austrian broadcasting commission, organized a "telethon" named "Hilfe für den Machbarn" (Help for the Neighbour) on one of its stations. Money was raised that payed for more lhan 750 truck loads of food and medical supplies which were to aid the suffering peopie in the south. The newly elected Austrian Federal President Thomas Klestil was only one among thousands of individuals as well as companies, schools, churches, clubs and other organisations who donated. Afso shown by Austrian television was the arrival of school children from war-torn regions in Croatia and Bosnia-Hercegovina, They were to spend their summer school holidays with Austrian families. However, concern was expressed as to what might expect them after their returning home. M fcfftf LauitA m Piorno USPEH MLADEGA MATEMATIKA PAUL PADDLE D.G.: Paul. slišali smo, da si d o hi S posebno nagrado v nagradnem natečaju. Nam lahko poveš nekaj o tem natečaju 7 (Paul dohro govori slovenSKÓ, a je ti natečaju povedal lažje in bolj natančno v angleščini) Paul: In early June I entered the Maihs Talent Quest competían along with 26,000 other children all over Victoria. Each student at my School (Ivanhoe Grammar) in year 7 and 8 dah to do a project on anything - no mauer how abstract - dial had something Lo do with maths. D. G. i Ka j si se ti od loči i Pan i ? Paul: 1 decided lo do the Maths of the solar cell, in which I tested the solar cell's abilily to produce current and voltage at different wavelength intensities. I spem approximately 40 hours on the whole project. Añér 1 had completed my experiments I had lo presen i the whole project in a visual form. D.G.: Kako si predstavil svoj projekt vizualno'? Paul: 1 drew graphs and pictures and described my aims, ejipe rimen is, and conclusions. Only live projects from each school were allowed to he submit ted for judging, and out of ail year 7,1 was chosen along with four other year ti boys. It look one month for all entries from around Victoria to he judged and prizes lo he delegated. A few weeks i a ter I received a letter stating that J had won a major prize and that 1 had to attend [he presentation cercmony. As it turned out. 1 had won 100 dollars for my P rojee L D.G.: Paul pa v svojih hcsctlnh ni dodal, da je dobil nagrado /.a odlično peto mesto. Čestitamo Paul in upamo, da boš nekega dne zastopal Avstralijo na olimpiadi matematikov. Draga Gel t Alenka in Paul ob prvi obletnici slovenske države y Verskem in kui turnem središču v Kcw, na proslavi ki jo je priredil Slovenski narodni svel Viktorije Alenka in Paul Pacldle plenita srca obiskovalcev proslav in sprejemov visokih gostov iz Slovenije-čeprav rojena v Avstraliji nam zapojeta po slovensko Sloveu(ka)ec sem..... Zaigrata pa nam tudi kakšno kompozicijo starih mojstrov na violino....... SODELAVCI, DOPISOVALCI, BRALCI PROSTMÓ POŠLJITE ÍÍAM VAŠE nOI'ISl'! JN PISMA ?,E ZDAJ HVALA \) K ¥ I N I C I j E Demokracija je, če ni*i zaprt, ki-r si bÜHtlKc odprl. Olimpijske i^n1 so učjif rabii zdravniški jut« led clovcstvu. j . I -......-.......*......I _ t .. tlesliika ji^ /avisi zavita v celofan. if fovea Pismo POE2IJA IN PROZA AVSTRALSKIH SLOVENCEV 50 Wed Slovenci v- Avstraliji je biio minulo leto, kar sc ItnjiJivtic be re lite, mko plodno kol še i k E3lj - In najbrž so prav zata samozavestno in ponosno proslavljali bogato letina na ve-ieru slovenske besede. Luf sveta jc zagledalo kar nekaj prvencev; v tem napisu nuj sc posvelimo (J ve mar VSliM POTEM Dragice ceh in ŠEPETANJU Danijele m* ŠEPETANJE NA VSEH POTEH ŠEPETANJE Pravzaprav VSE /'iJ'/'/niso prvo podjetje gospe Dragi«, fJflfi je namreč i a nk mladega slovenskega >ivlja v angleščini napisala zgodovino Slovencev (Slovettitns from the fattiest rime, Melbourne, 19S7), ki oljčnem služi tudi promociji slovenstva na avstralskih tleh.. Avtorica se je tokrat predstavila kot literarna in likovna ustvarjalka, kajU svojo pesniiko zbirko jc tudi ilustrirala. Prvence se deli na dva lemalsko razlien.i dela. Prvi, obiCŽncjii del. je nanizanka mora lični h Utrinkov bilja in žil j a lega Sveta, ki se pesnici vsakič znova oil kriva kol nikdar do konca nheseden um verzu ni. A vendar v v.sej tej ncskOtičnosli utrinkov o spornanju in darovanju i£če pesnica red; 10 odseva (udi v težnji po urejeni formi, v težnji, d a bi pesmi, nanizane v ciklih (naslovili verzi tvorijo na krmcu motni j vsebinsko rasle kol dan. ki se zjutraj zbudi, doiivi svoj zenir iu umre v zreli zarji. Drugi del zbirke jc posvečen staršema, bratu in osmim Sc Strani (ur Otrokoma. To je pravi družinski album, saj poleg (jesmi vsakega člana družim: predstavlja ludi ponjet. Jezik pesmi Dragice Gell je rilnežen z grenkimi sadeži spoznanja o k riževe m potu posameznika, oltpljen;u in ponižanju te pur nib. Zdi se, d a je to pisanje dostikrat preželo S tipično slovensko ialohnosljo in cankar-jansko tagre nje nosijo, nad katero sc dviguje vzvišeno spoznanje o bolečini, ki zori človeka. 1\j jc Sc narava, ki nam ničesai nc podarja, vse nam daje le na |>risodu in človek jc njen večni dolžnik. Pesnenje Dragice Gch je - par excellence- pouino: v najlepšem pomenu te besede nam jc (orej kažipot po poteb iskanja osebne sreče in miru, ki ga jc Dragica Gill našla morda ludi s kalarzično močjo besede in rislic. Danijela lilii pL5e v slovenskem in angleškem jeziku; morda je prav zaradi lega, poleg Pribqa, ¡Zmed vseh slovenskih avtorjev najbolj prodrla v združenja 111 ikk ra?ličnih narodnosti, ki živijo v Avstraliji. V dvojezičnem prvencu, ki ga jc ilustriral Vašjp frik. Se Danijela lllii ni prav nie oddaljila od pisanja, ki smo ga lahko spoznali v anlolngiji UP A Mili) ¡EV-K A UPU Pes ne nje pomeni avtorici najprimernejši način, s k. a Le j mi lahko izrazi' «Kij muči srce. kaj hrumi v mislih^« ke Vide izgiuitf domaCe ]>:■■ 1 liar ha I um oknlje jo uresnjuji-, a ludi lujihS JC neizprOMia maiclla. Tako mimogreiie zeto ncposicdno izvemo za usihUj dcäka. priseljcnika, kale ruga nfic je brezposcln. izvemo kako ncsmiselno je sovraüvo med Sfbi in Krvaii za avtoriiino avsmlsko prijateljico in i-e in ie. kako lepo je Ijuhiii vse: svojcgp uluikega, neukroien" ijnavti, sladkohole£c irenulke in ne nazadnje sc be, saj jc vsak sehi najboljli prijntelj, koi ptavi, Skiaika, pesmiec Danijclc 11Iii so i.aradi svoje nCposrcdnotti dostopnc sir-Serllu kiogu braleev. in ic bi jiul bilo dailo, da bi napbtmile sirmni fenskih revij, bi to koristilo vsem, predvsem pa hralkam. littrl'ura Sttia VSE POTI Poezija DRAGE i;ELT U¡lingual Collection of Poetry DANIJELA HLIŠ WillSI'EK-SEPETANJE (English / Slovene) Oh kitjiineiti svjiiiti v Oiiiltarjevem iloimi jei /.:ilt>/ba MäH i/tlala knjiiy> sh »venskega rtija-k:i i/ Avstriilijti l.jdifcii IJ r ban jenSa »Srct ilil jii-ptu'lieti-dejaiHii" Med Itiniu^'p ij'stiidiF i Ais'iitK ye rvfa matö proznih tiri, ie trumi pit je twkib, ki t» te uftviifjiti ;n i Jrf Hiino-spiJJirwjijSiroj itJJF.irJJi Jjj-jjJtii Urtlnn ¿tč je t, <.tniiWiiliyit}i Jr-dj J utfljj j^fjJ knjigo OSKČiOf* ¡xUieliile/:mj;\ I-. t.jiltrlf.tru /!.i Mruj r.e (rri s-ltu/tn M it '.f oilltieili, iti izi/anio lato pivi kut iliagi Jei. Žrlrli simj, it.i bi knjign oŠ SV(»erjsJieni KMltiHKItl M< ¡¡ftfti, vemiiifpu je to pttjbreiilH woyVra Ftjiciwoif tc i. ri/ij.-L- .MJ ujiiV.j nth oset in ■■ vtynem iasa t i -1')-ti r h jjfi doieiJtj tiho hm zn.iar. Prcswetljiiit mihjpf l(t. d J,d je l/inh. I p if.Hi)/ siiFvmisiie' j!-I tioaiiihrsnttvit, jtevil/tt ir. ilifk' nI v.j^isi.nVy.rnj.j otupjcififtill i>Wuii Scu-it.j ijij-ii'.i HM' FFi'laiirjj ¡¡Iv.i t, JlVi jijjjv (HhHiiVrtj je gciMtelS t.i i>fj(r iiejiar^ir japiiN'liiN sfaivii^in) tjLrjjmJjr.njLtTjjJ, FiJnviV j.j^f" fi'-eialo oiiMČMinje iitej hi kvTflkltfjKY ¡¡udi, MAiÜAN IltfttVA'l O avUirjtt t.jrnko i .'rti.uk'jl1 j« je n njrt t v tfc-remtrj i Sahvu. kmr iv itjcjiiv [kv s/u/fjifcjil ior fittillK'HT, l>ri Ifjegt vrtj jfrrjft trltli ¡a se jc ate upokujH fff ve vrmV r r"j>lni ki,\). Horn/r LojiHtw Po ncktf ildh s.fit hiow sem, ruir.jj v Ljubljano, kjer ¡e l.jrnio m.ilurir;it ri.'i i. iirifji^j gimaviji v V'L'.noh'i Že A.n: ilJrifc'dFi ¡r objavljat čtrice v ttaši volji, ftjicm rtu Ju m tiflteje t Jurru pH pi< mu iiuijet-. Jc vedr 1911 jt-itrgomiwM fwWfffio ¡iMwuiafoipi1^ -k \ipino j1V-m n ,i jj.ifil.i aI,jj l':i I VtJ ii-hi! f.ipri £ ittfipwlcw laiiiliijiiiifi r.j -txiriiiu Oonun IUI je L'fajj JSutob, l^gimt^i XJjur.'j ([■.■ nie n iiiltiejiih Ljctkfi UrtFuiriie < iry .ifff.'.jit fij'f v Slavrnskcgx tfinnorunn ■ Je (erlr a< rji nn hi bil človekižulofti št' takrat, o Gospod, i la M nr liil Vič f'llJVH'k jl'ZC, II GltfpOU' da bi kol vcLit liil, ki tolaži ¡in iki^nri poletnega ill K', |[i i:r mr rlneajno jjn-Jiinlf;-za Hodni (i ji k u Gospod, prebudi mi- v sve l, ki lni polil Ijiilhi'/ni Vul'll VISI. O Spod, fjnbe/.ni ix-li vol, o Gospod' V! K /i Ihlh ka Fidcriek MARIBOR 1'irli'pn mcHterr oil Dravi, olpjerna Polmraki ¡¡rdim. hribčkov Lam v daljn i, in ili>liri mari, lejii I.h-iii. prelep si, Maribor jiri'dra^j, rujrppsč roie tam h'velo, in ko «¡gledam ti' v daljavi, por-lane ros mi ■->■ f nkll. (Ik" 11" n-^la nr doseže, a mi.*li k i rt) i mi hite. i i- wč me misli nale yflafo ¿rre. maribor, i ne slo m nje rodno, kllkp naj z.divalitn se za vsr: Irppoi /a oajk-pki h t a, na m i« do-1 Čarolmo. za -l .-i.1 i i.-to, čmr nikdar več nr li"t Eunmv fi-Hi na tujem, lljlfrč i in i ti-ln', čepim iščrrn zavetji na lujili si lh'h, 1 lil'ii i spomin Je ill iii igel rt ju iehe, najlepša si peirnl, milj najljubši spev. Uil Si, ostal boi zi lirik.i niiijji, radii vrflčani v tvoj topli objem, kji-rkiih im si'fn. h- sn:u sran Ivoja, edini s i halzam /ji tnojc -rrc, IunkpSk® LASTOVICA 1'olelelft 11 on i, zn nn-noj bo ostdu vasica vetra, dr-Žjil nt srlejja. 1'od-treši1 k, «vit v to]H"l *poi|U& idijel me In j št1 h- 11 a pomlad, ko priltlim ~r/. daljni', j i lin« d rii'le. I'od rin'ii(ij ie zrinjajd mehke doline, valovili <;riei in bel» vaiicr, nad modrim morjem v jalr rti liniji > He VScn emirjem- p lice. .„jim ji- llillp, le močnejši i/rlriijo, pranj dež in vihar jim krila Hromijo... \ i I ■: ■ i-. jazuicni, se mal" je do prisLaitka, i Do mehki- sener nb zeleni ojizi. kjer (lame čakajo /naili obrabi. Daj mi mor. da pnspem do Čislejpi floloka! Je I" (privid? .Streha visi nI i f ilan ki, oli suhi strugi samevajn kosti DKlUlHC Moj Ibij;! V«; do lil H"|;la jr br'lčevq roktll Marcela Hulc PATRU MK1 ^ SLOVO Prehitro je minil Lrih-lni cas, ko pater M ko ff poplavlja oil nas. S Icžkim srccrri Umi) to noviro w)[rjdi, najraje hi p;a m cd nami Za Vi-diio in trli! y!nal ¡1- ilrnžit mladino* jprijii^-iiim njtsmi-hum. ve asi h oil veselja se >nin je KLiplesal. Si i'lo pimino jc razlk^tl Vnemo imku, IH'WIIc m *e|;ah' v srca ^lohoku, Tak rlihjni jparitir naj ift po svelip okrojr, y.vcsie puMniiahM rim ecIiiiio | h hm nI. I h .ila |iLiler Nikfp zn vsi' kar sli1 sta ruts sturil, iudimo vam prijeta" povsod kjer boule hodil. VKMTETV I'ATRh\ TOINLTA I hi brorloši'1, pond ravijcil, pale r Tone. hvala, iki ste se vrnit med ovoier svoje. (Id govori i os| veliko ste rian- prevzel, -t. Uniji i pomoejo IkwIo uspel. V i i nigral I ubile/.ali, li.y vam daj moči. da I ti i li po m-vibti in loči še I rta rodi. Ko mladika pc>»naln, na svetu bo mir. nov menili In j prepeval in T: j tal brv vir, /i ve I, dohroiIriM-l pnUir To tie! Vi s|e hrana za ^redii-c nove! 00466139 «2 iffovendßg Pismo BUSINESS LI ÜB LIANA CONGRESS CITY Sounds niue, but, is it trur?? Ijv Src&i JVterlii- ('ongmaa ('mlif Cnrtkarjev tfoBi CANKARJEV DOM. tho ceil I nil cultural and congress teiitne of 111 it h Ljubljana bind Sliivunia, has hostb-bl over ],"iU(t itifleroiil congress b'vents iii ¡1 s tt»u ^'enr existence. In IfliK),it organized 2!!I}con^ri!4t('.iiWlth Bvor Mid.oinh pnrticipants, of which wpre InttiriMionnl mei with more than 15.000 participnnts. Unfnilbinnicly, there is mi dula mi congresses. seminar, syhipoaiii nod other lbieetinjis gif.'uii^ in faculties, institutes, hotels :ind various oth«- I j tiblja n 11 uL'tlimiN, I hi; we know tpi (Jfcri nn; ijuite a few. Ijuhlj. jin;t, wiih :100L000 inhabitants, is not n big city. which is why I claim thai in relation^ fo the number (ifcvenLs nnd ihp »I' ttie city, ii is [it i lie tup or Europe. ft would be diilicull to find a similar ctlv in Humpe, hvhieh is net nn internationally recognized tourist centre, with such diverge and extensivecongressactivities. There are no reiver event* this year either. Although all i tie international congresses huve i»eii either canceled or postponed because oft lie Jure Wbbr and licca Ust1 of t he (ingoi i if; threat of now military' agression, Ofi well us l tie vicious war being waged ()0t Fur awoy ■ What can we expect in the coming years? Cankoijcv Oom is an iiitcmaI io n aUy established eemr[> both m the Held uf culture ¡mil oongrvsw activities. Ljubljana, as Liu: ¡mlilicai. admin int.™ live, economic, university mid cultural centre ol' independent Slovenia, can expect even greater expansion in all fields of interna-1 ichilLtl eommunlcilt inn in 11n1 near future, including confjress Oetivit ies. The market for iniiTnational congresses is made up of three basic segment«, tin» International Associations market. the Cnr|n>rjite market and the huergnvern-inentiil market. Ijubljana has been successful to date in tile International Assbheiations market, bind must bif tin: eveilluorganized fall into i^SHSSfiiiiSiiW this category, If we exclude systematic market processing, the uuiiri renson is that Sloven in ha* exceptionally high sci-cntilic potentinl at its disposal. in ¿country of only two million inhabitants, there jire more than TOO scientists and prufos-sionals who lake an active part in the international associations of their profession, are internationally recog-biizeit bind established and enn undertake the professional organization of a congress. The In i sie condition Tbir being a candidate to organise) an iniernational professional congress is 1 he tnemlrcrship and reputation of the local scientist, in an international organization. With the aid ami cooperation of such experts. Ljubljana has in recent yean hosted 2,'iüü participants of the Congress of the International Union of Forestry Uesen rcli Or^an izat ions, 2,000 pa rt ici pa nts of the Congress ufthe federation of European ii i nähern k~ul Socät'Ucfl ond t,-*iOii participants of the Kmugjc.m Union of haidocrinolotfisLs. Unfortunately. this >™r the European Congress of Pa thole-gists was cancel led because ufthe war, to which 1,500 participants bad been u.i-pected. Despite the tebiipbirbbrj- unstutile conditions. LjuLljami, together with t ll ese expert S, i s St i 11 (bet i ve us n d USL i nation und we can expect ever more important meetings ia the I'utui'e. ll is already possible 10 ; bill um neu souiii important future events in Ljubljana, sucli as the World Co ngress of Industrial Design, the World Congress and Festival of Puppeteers, the Congress of the International Aslronn utical reiteration. .. Ljuhljabia was fairly uninteresting as a site fur the Corpbirate market in the ]>nst. With deniocratizatinn and the opening of the Slovenian economic market, as well as liberal izati on of legislation in the ikdd of international trade, Slovenia is hec«m-inß ail interestibig morknt for foreign tirms and C[irpeniiions:so there is a need for presentations, professional commercial inhibitions, promotional and edtien-tionul seminars and so on, I think that this market will be very important far iht* db>velopment and further expansion of congress activities in Ljubljana Tliore would of course be uven greater possi hi lilies if the Slovunes made a little more effort and learned how Iii preseill tile potential of Slovenia and its economy to fo rei gners in a belt er I i ghl, I could also claim that the third market, lhe intergovernmental one, alsn ha* pmspects, With (be positive social changes, with the independence of Slovenia and its into mat ibinal recognition, Slovenia and its political and pol it i-caVpmfessional organisations will have tft&ven&g 'Pismo 63 i Oil 011] BUSINESS :._ ....... ._.1 TOl eh LJUBLJANA to intubate into international intc^DV-emmenml associations, 1« cooperate actively and also to undertake the orgsnisatinn of certain activities and meetings-The increase in the number uf even Lb of this kind, which have buen Vciy few in Ljubljana so far, will depend on the international activity of Slovenia and its international establishment. Forecasts are optimistic though thoy are, ofcouise, only achievable with the inter-natinral political recognition of Slovenian independence, permanent peace in Slovenia and its neighljourhood, and stable! political, social and economic systems. FOR LJUBLJANA to become n MiipuBS city in tbc true meaning of the word, it needs regular, daily flight connections between Ljubljana air]H>rl arid all major Euro-peon cities and other continents and at least one more high category hotel since the existing hotel capacity, in terms of quality and vulume.does not satisfy the need for larger international congresses, It appears thai u Slovene Convention Uurvau will soon he founded, which will ensure the coordinated promotion and provision ofconjjnesses in Slovenia, coop-Crate in the creation or the Slovene Linage and provide vdriodi professional backup, The International links and sup|»in. of the bureau and its membra In all the more important international congress associations, such as International Congress and Convention Associal ion, European Federation of Conference Towns, International Association of Congress Centres, International Association of Professional Congress Organisers, is a guarantee of high quality services and professionalism. Ljubljana earned over20 million DGM in 1990 with the aid of congress activities. Congress activities, though, are not ju*t measured by pi'ofit. The significance of modern communications and the significance that congress activities have in this would have to be the subject of an article with a somewhat different title.« WHAT TO DO WHAT TO VISIT Ljubljana ens tie has a special place among the more than one hundred castlcs of Slovenia. One of its fines! features is the view it provides over Ljubljana basin and the surrounding hills; so most of the tourists who visit Ljubljana also come here. H by Dnrja Verbi£ THE CASTLE WAS FIRST mentioned in Lhe middle of the 12th century, Duke ISernhard Spanheim and his son Ulrich had Ek mint In it, but after Ulrich's death, it began lo change owners. It was linally rescued in 1905 by lhe then municipal cnoncit, who paid 60,000 crowns (or il. The mayor, Ivan Hribar, intended to have a national museum, gallery ami artists' studios in it, but his plans were never realised, just as the later plana of lhe architect, Jolc Pltfonik, who thought of the castle as aa Acropolis which would dominate Ljubljana, lies Loral ion [if the castle was started alwul twenty years ago: the renovated castle (lookout > to war is I In- most attractive for tourists. What must, a city have for il to be lonris-tically interesting?Things worth seeing. IJub|jana has them, The Town Hall, or Rotov/, is one stich monument which allows the claim that tbc city by the Ljulijjanica is touristic. The Baroque town hall. Of Which the architect Was lhe native born Greyer Macek, is not known today for its Gothic hall in which thu people of Ljubljana saw performances by itinerant comedians as early a^ tin1 ltilh century, but for the fact that today it contains the seal of the town council. In front of the house stands the famous Fountain or the Camolian ttivers, the Suva, Krka bend Liublja 11 iea, the Work of the famous Francesco Robba. The old coit of Ljubljana t Lai bach or Lu wiganat, which consists of Meslni (Town), Stari (Oldj and Cromji tUpper! Squares with house a dating back lo the middle ages, merging with Levstik square, is really a feature of which Ljubljana ¡wople need not he ashamed. Classical remains have special appeal for tourists. The Roman legions of Appolinaris were quartered in Neman Ljubljana iRinona) in the first decade« AD. Ljubljanaarcheologisls have left the majority of finds where they were disco v-ered, including the Roman wall and Jakopi£ garden with its remains of two insulae in Mirjc, and the Christian centre of the Roman town by Erjavfieva st.re et,.us we 11 a s others. Ljubljan a cathe-(iral is one of the most important monuments here of the early Baroque period. ['Vancesoo Rubba, already nu'nl ioned. carried out the sculptural work with the help of Angela tTozjo, and lhe interior of the main cupola was painted by lhe native born Matej Langus. 64 tflbtx&idfig VÎitno REPUBLIC OF SLOVENIA Ministry for Foreign Affairs No: 921-21-1010/92 Hate: 1. August 1992 INFORMATION ON THE REFUGEE PROBLEM IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA To dale, more than 69,000 temporary refugees have come lo Slovenia of which around 3,000 are Irom Croatia, Altogether they represent 3.5 per cent ol ihe population ol Slovenia. More than half of them are children, ground 40 % women and the remainder are lor the most part older men, The opennes and Willingness of the Slovene society to help also shows in the fact that the Republic ol Slovenia last vear grained citizenship to 16?, 922 persons who are not of Slovene nationality, including 79,897 Irorn Bosnia and Hercegovina. In addition, 19,000 citizens ol Bosnia and Herzegovina living in Slovenia have permanent or temporary residence s la tus, i7,500 temporary refugees are accommodated in 59 collection centers throughout Slovenia, the majority of this being former army barracks which are administered by the Civil Protection Agency, and operate with the assistance of the Red Cross and of various voluntary groups, The remainder are staying for the moment with relatives and acq ua m ta noes, who have frequently social problems of their own or are unemployed So jhey are registering ,n even greater numbers for accommodation in centers which are already completely Some of the centers, primarily schools and college dormitories will soon have to be vacaied. All centres however require some renovation and reconsl ruction work; it is especially urgent to provide appropriate healing lor the winter and to improve sanitary facilities, since the present conditions already endanger the healih Of refugees. 11» The care for refugees is financed from the budget and aid Irom humanitarian organisations. Despite regular requests and agreements, international assistance is still too Little and loo slow in coming. In the firsi tive monihs ol this year, the Republic of Slovenia used wound 18 milion USD only for financing the tare Lor refugees in the centers. Despile this, we have been unable lo ensure basic standards, which is a hygienic and epidemiological thread to both, the refugees and the local population. Slovenia has used a large portion of the state reserves and resources from the budget for refugees, so there will be an appreciable reduction in available finances for heallh, education, culture and other activities lor Its own population, The use of military facilities which were intended for economic activities, for the accommodation of refugees has also caused considerable economic damage. Accord in to the most recent budget calculation, Slovenia will need around 16 milion USD a month for tbe current number of refugees a 1 the existing level. Because of the extremely difficult situation the Slovene Parliament has adopted a special tax law, whereby citizens will contribute one day's work to the refugees. What this means when laken alongside the fact thai there are 105,000 or 13 % registered unemployed in the Republic of Slovenia and (hat unemployment is growing and ever more people are living on I he edge of existential minimum, does not need lo be particularly stressed, The influx of refugees continues and thanks are due to some other European countries which have now started to accept rather more refugees, It should however also be noted that material and financial aid to those states which carry the heaviest burden is still insufficient, Exept for aid from certain humanitarian organisations, the rich and developed countries of the world are nol responding to regular appeals for help and are olten even tardy in providing whai has already been promised, The situation is critical and help is urgently needed in order to assure the refugees basic living conditions and human dignity, HI. The causes and consequences of this war are so entangled and terrifying that we have reached the point when it has become imperative lo allminaie the causes and not just lo resolve the consequences, IF we do notsu-eced in this, the consequences of war in the Balkans can shake both, Europe and the world. It is therefore necessary to immediately establish security zones in Bosnia and Hercegovina, under the protection of international peace keeping forces. Such /ones can immediately be established in Hercegovina and in other regions which are not directly exposed to agression. Ethnic cleansing of ihese areas must be prevented by all means and refugees who would otherwise flood Europe could be accommodated there. 65 This would also meet the requirement that relugees should remain as close to their homes as possible. The Republic of Slovenia is prepared 10 help to the best of its abilities in organising board and lodging lor those refugees. In the same way, at least some protected humanitarian corridors should be established1 through Which food and other necessities could be supplied. An immediate considerable increase in help to the countries which carry the heaviest burden of refugees is indispensable. The Republic oi Slovenia has exhausted its accomodation to provide care for the already accepted relugees in the Republic of Slovenia, hut only if substantionallv assisted bv the international community. The assistance should be tendered in ihe lotm of taking care of individual refugee centres, as well as in the iorm of financial support for health and other needs in the erection of neiw facilities and the renovation of existing ones, as well as in other lorms oi humanitarian aid. RUMOURS ABOUT DUAL CITIZENSHIP ASTRAY PARLIAMENT 0= AUSTRALIA HSUS5 OF REPRSSNATIVES TED GRACE MP.__ FEDERAL VtEMBEfc FOR PCflVLER DEPUTY GOVERNMENT WHIP f*t FtCnJ1 31 j-ios NHttuiRhffiuii Su i?.0. Bet UVERPOOL, K.S.W. :iiO TSL.0 so> ¡I,* FAX t&JJ iOI fig Migrants to Australia who have children with an entitlement to foreign citizenship need nut be panicked by talk-back radio discussions which have suggested lltal these children wilt lose their A us I rail an citizenship shoud they oblain a passport from the old court try, according to Ihe Chdrjnan of the Government's Foreign Affairs, Trade and Defence Committee, said Ted Grace. Mr. Grace was responding to inquiries he has received from constituens who have l>econie frightened hy rumours asserting that Australian law will no I allow people horn in Australia lo hold dual nationality. Mr.Grace said that tiie rumours appear to have been generated by a mis-understanding of the currcnl law, which says thai..,"an Australian cilinen who is IK ye ars of age or over, who does an act or lhfug(eg,makc an application* the sole or dominant purpose uf which and the effecl of which is to acquire tfie citiztm-siiip of a foreign country, will cease to be an A us i rati an citizen from the dale on which lie/slit: become* a citizen of that country". ""Illuse people have taken the law to mean that the children, and in the eases of some countries grandchildren, of naturalised Australians can not take up their right of holding the citizenship of their elders.'1 "In fact this is no I necessarily the case. Many Austra Shuts arc able to obtain the citizenship of their family homeland, depending on fact on» such as the individual family's circumstances and Ihe procedures necessary to lake up entitlement in the country involved," he said. "In common wilh any law, there is no hard and fast answer which applies to every case. The important point to remember is that there is no blanket denial of entitlement to dual nationality, with each individual case needing to he looked at on its merit in relation to our immigration laws". Mr. Grace said I hat Australians who have been contemplating taking up an entitlement t| a foreign passport slit»11 Id contact Ihe Department of Immigration for advice 011 their particular case, "It is always a sensible policy to make sure everything is in order", the Member concluded, mi íFfovetlóñg 'Pinino ig ui Phwo 67 Vlada, ministri, stranke Slovenija je natanko dve leti po prvih strankarskih volil vah dtifaila novo vlado, ki jo bo do oktobra ali novem h ra letos, ko bodo v Sloveniji nove volitve, vodil dr. J;iiie/ D t nuvšek, predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije iri bivši predsednik kolektivnega predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. POLITIČNE STRANKE V Sloveniji je trenutno registriranih S5 strank, od katerih jih jc velika večina seveda izven parlamentarnih. Velik» teh strank danes obstaja samo še na papirja, nekatere med njimi [ta Voli nimajo političnih ambicij, temveč gre u dništva registrirana kot strank t remi Ino jc lažje ustanoviti stranko kot društvo}. PARLAMENTARNE STRANKE Demokratska slranka-DDS Na svojem tretjem kongresu je razpadla Slovenska demokratična zvcia, ¡7 dela te stranke pa je n;kitaln Demokratska stranica. Stranka svoj program gradi nil spravi, m/.vojn demokratičnega cen trn v Sloveniji, sani prugram pa obsega odgovornost na vseh ravneh, enakopravnost državljanov, pravno državo. lastninjenje in za zeleno dežeto, /a m 11 i m očnega mtelcktu al nega jedrj, j e stranka imela v stari in novi vladi velika ministrov, V trenutnem parlamentu ima stranka 12 poslancev, stranka ima 2000 Članov. PREDSEDNIK: Igor Uavč&r Liberalna Strank a-LS Gre m stranko, ki jc v politični prostor vsi o pila kot stranka obrtnikov. Od Iu tudi oznaka, da gre i a stran k u obrtnikov, čeprav seje kasneje preime novala v Liberalno stranko. Stranka se je največ ukvarjala z osamosvojitvijo. denacioriLilizjieijo, privatizaciji), sedaj pa je v središče pokornosti posla vil,i zasebno lastnino kol temelj gospodarske samostojnosti. Slrartka jc imela v prejšnji viadi dva ministra, v padaincnlu pa 4 poslan« in trenutno 2UOU članov. 1'REDSEDNIK: Franc Golija Liberalno demokratska siianka-LDS Stmnka, ki se jc rti/vila iz nekdanje ZSMS-Zveze socialistične mladine Slovenije, Danes gradi program na človeku, kot odgovornem in svobodnem posamezniku. Stranka se zavzema za svobodno podjetnLitvo, cinikopravnost vseli slojev pn-bivalstva. poudarja pnmen človekovih pravic, neoenlnilizinin razvoj Slovenije in nastopa pmti kolektivnim ¡dedinjam. Na spomladanskem kongresi je stranka ti največja slovenska stranka,xnotiqj sinmke pa so bile v zadnjem letu ustanovljene mnoge zveze, ki naj bi vstnmko privabile ljudi, Po spremembi imena in dopolni I vi programa je v slianko vslopilo veliko politikov iz drugih strank, odiel pa je dolgoletni predsednik Ivan Oman. Stranka ima 33 000 članov, v padamentu pa 37 poslancev. PK E DSE1 >N IK : M a rjan Podob itik Slovenski krščanski demokiati-NlG) Temeljna teza njihovega programa je, da je člu-vuk i/hodisije in cilj vsakega kulturnega, potilU-re lui in gospodarskega dela, zato mora biti prvenstvo osebe merilo vsake družljciic qttjditvc. S i mika se zavzema za vamvnn|e človekuvih pw-vic in ïa pravično*! i it solidarnost na socialnem področju. Značilnost njihovega gospodarskega programa Je, da svarijo pred iazp»dajoSlovviiijc. V slranki je i i 000 članov, v padamenln pa ima ,ï0 poslancev. PREDSEDNIK: Lojze Peterle tffeveit afig Phmo socialdemokratska stranka slov. socialdemokratska stranka slo veni je-5dss Kot pove že imeslnmke samo, jo izliodiiče strankinega programa socialdemokratska orientacija. Program sloni na usmeritvah zahodnonemike šoti aldemok racije, odreka pa se vsem atributom, Id so nekoč obremenjevali delavsko gibanj v. Zav*e-ma 7-a »oeiuluo driavo, socialno partnerstvo in soodločanje. Stranka pristaja rta tržno gospodarstvo, vendar ne liberalnega (ipa. Socialdemokratska stranka je svoj ppogpm izostrila na svojem kongresu v Mariboru, saj seje do takrat ukvarjala s splo-šiiimi rahle vam i- Prtdsed-nik stranke je predsednik nekdanjega Demosa, sedaj pa podpredsednik vlade dr. Jujc Pučnik. V stranko so prišli (udi Janez Janša in Emil Milan Fin i ar Strank? ima 3500 članov, v parlamentu pa 19 poslancev, PREDSEDNIK: Dr. Jože Pučnik Socialistična stranka Slovenije-SSS Naslednica nekdanje frontne SZDLSocialis lične Iveze delovnega ljudstva, v središče programa postavlja integralno tržno gospodariva, prevladujočo zasebno lastnini), strankarski pluralizem, socialno pravično družbo in sožitje med delom in kapitalom. Predsednik stranke Viktor Žakeij je bkrali tudi podpredsednik vlade,, v katero je stranka vstopila r-izvolitvijo Dmovlka. Stranka ima S000 članov in v parlamentu 11 poslancev, PREDSEDNIK: Viktor ¿akelj Stranka socialdemokratske prtriOvisSDP firt zn naslednico nekdanje zveze komunistov, ki si je /.a orientacijo izbrala sodaldemok racijo. Strankin program lurej obsega ključne točke socialdemokratskega programa, oplemenitenega z varovanjem okulja.Slmrika se veliko ukvarja tudi t organizacijo levega bloka v Sloveniji. V parlamentu imajo 34 pnslancev, v stranki je 23 ooo članov. PREDSEDNIK; Dr. Ciril Ribičič Zeleni Sloveuijc-ZS Zeleni so rezultat želje si o venskih ekologov, da bi prodrli v sfero odločanja. Zeleni se zavzemajo za uravnovešen razvoj, za ekološko osveščeno politiko lazvuja družbe, poudarjajo pa upravičenost nalivi v varovanje okolja tu obvezno ekosiste lusko presojo tako domačih kot tudi tujih naložb. ČESTITKA Pater VALENTIN BAZffLU slavi letos 50, obletnico redovnikih obljub. Se na mnoga letal Uredništvo Slovenskega Pisma Tu zeleni predvsem svarijo pred tem, da Slovenija ne bi postal a smetišče razvitejših dežel. So med tistimi tremi stranicami, ki so imele ministre v prejšnji in jih imajo (udi v no« vladi. Predsednik stranke je dr. Dušan Plut, ki hkmii opravlja tudi funkcijo člana predsedstva Slovenije, v strankarski poslanski klub pa je \t.%V>'£. prišel dr. Hubert Požamik, v pari amen In imajo 17 poslancev, sicer pa Ima stranka 300Qčlanov. PREDSEDNIK: Dr, Hubert Poiamik najmočnejše l zven parlamentarne stranke Socialdemokratska tiilija-SDIJ Verjetno najmočnejša ineaparlamciUanta stranka, V svojih vrstah zhira tako manageije, kak «t tudi nekaj znanih imen It različni) obdobij. Njihova usmeritev je seveda socialdemokratska, sodelujejo pa predvsem / levim delu m slovenskima poli ličnega spektra. Število članov ni jamo. PREDSEDNIK: Dr.Rsatko Močnik Slovenska nacionalna stnmka-SNS Strajika se zavzema za popolnoma samostojno in Snveleno Slovenijo, ter za njen znanstveni in kul-tumi razvoj. Stranka se ob tem najbolj tLk vaija še r vprašanji državljanstva m brezposelnosti. Nekaterim strankam predstavlja skrajno de^rieo, hote-li sojo (udi že prepovedali. posedovala pa naj bi celo lastne oborožene enote. Stranka nastopa tudi s sloganom SSSS-SInvenijo, standard, sluilie in stanovanja Slovencem. Stranka ima približno 1900 članov. PREDSEDNIK: Zmago Jelinčič Stranka kiščauskDi socialistov-SKS Stranka je sedaj stara eno leto, v pariamentu tnia enega poslanca. Program temelji na krščjm&i etiki, vendar je članstvo laično in se ne navezuje na cerkev. Po eni strani se navezuje na Krekovo in Kocbekovo izročilo, po dmja strani pa na sindikalno gibanje. V prihodnosti si obetajo skupni nastop s še dvomi i zvon pariameniamitm stranka' mi z Delavsko stranko in Dcmokralično stranko □pokaj en cev, Število članstva stranke je pod 500. PREDSEDNIK; Dr.Malija Kovačič Slovenska ustava, sprejela 23. geeembra lani, določa. da je treba v Sloveniji volitve izvesti najkasneje v enem lelu po sprejemu ustave. Prve volitve v suvereni in pri/.nani Sloveniji pa so kljuh sporazumu še naprej od pite, saj je potrebna večina glasov za sprejem volilnih zakonov tako kilava, da jo lahko blokirajo že trije ali štirje neubogljivi poslanci, Prag za vstop v parlament naj tii dosegle tiste sttanke. ki bi dobile vsaj tri mandate. /Modri IN-KDO, KJE, KAJ/ SLOVENSKO PISMO piiMOKRAtlČPiO GLASILO Ha demokratične hralce tffove/iA&o 'Pismo G» VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Dr Jan« Dmoviok Prtcfetdnik vlade LDS SS.^-Sih: i n Ii? I i rJli Klnnka S]h>\ tmjf •/¿■Y.firm SfovenD* LI^LllKrtlld dnukrni Slovenije SDiäj-S«Uldaiio)(Ti|iki rditk a Slov, SLïC-SlT.inkjt demokratične piéncvnj (hïvii komuni-ti j HS-1 if uirjkmhkfl si rank a Dr. Joie Pučnik 1'jnjpredicil n i k » spletne zadeve SDSS -J Herman Rigelnik Podpnidsednlt za gospodarili zadeve N ci Iran ta rili Viktor Žakelj Pedpredsednik ül družbene dejavnosti sss Franc Avberšek Minister za energetiko Neodvisni Igor Bavčar Minister za notranje zadeve DS Dr. Slavka Gaber Minister za îolstvû in {port LDS Lojze Janko Miniitcr » zakonodajo Nestrankarski Janez Jania Minister za obrambe SDSS MIha Jaïblniek Minister ZS varstvo okolja in urejanj prostora Joie JeraJ Minister za trgovino Nestrankarski Jelko Ket^n Minister za informiranje DS r" Dr. Davorin Kračun Minister za planiranje Nestrankarski Janez Kopač Minister za finance LDS MIha Kozinc Minister za pravosodje in upravo Marjan Kranjc Minister za promet in zveze SDSS Anka Oetermen Ministrica za borce in vojalke invalide SDP Jo±e Protner Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano LDS Dr. Janko Prunk Minister ïa Slovence pO ivetu in narodnosti v Sloveniji SDSS Joifc* Puhar Minil tli ca za delo SDP Dr, Dimitrij Rupel Minister za zunanje zadeve DS Janez Slr&e Minister za turizem in gostinstvo Nestrankarski Ouian ¿«lok Minister za industrijo m imdbeniltvO Nestrankarski Borut ÈuklJ* Minister za kulturo SSS Dr, Mak« Tajnikar Minister za malo ^osjMdarstvo Dr. R»t*r Tancig Minister za znanost in tehnologijo ZS Dr. Božidar Val]£ Minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo NOVI SLOVENSKI DENAR Slovenski tolar je bil i' zadnjem mesecu ena najtrdnejših valut, saj je celo rcvalviral v razmerju do jjjentŠke murke, ameriškega dolarja in drugih pomembnih s ver ovnih denar' fcv. Tecuj, ki se podreja ponudbi in ptigpraSevami na trgu deviz, je bil tako razmero-ma trden, kljttb temu da znaša mesečna stopnja inflacije v zadnjih mesecih med pel in šest odstotki. Prav ta rast drobnoprodajnih cen. Ar sklicu v sebi prihodnje pritiske, na tečaj nacionalne valute, pa je verjetno glavni vzrok, tla r Sloveniji Se nismo inctlli novih morskih bankovcev in piačujema s slanini tolarskimi boni z t i kom o triglavske severne stene in knežjega kamna. \ovi slovenski denar bu se-SI 11 vi jam sedem bankovcev in šest kovancev. Idejni projekt denarja sta izdelala arhitekt Mifjenko Licu! s sodelavcem Zvtifictom Kosoveljem, podobe znamenitih Slovencev pa je narisal slikar Rudi Spanzel. Na bankovcu za 1000 tolarjev ho podoba Franceta Prešerna, za 500 Jožeta Plečnika, ztt 200 Jakoba Gallusa, za 100 Ribarda Jakopiča, za 50 Jurija Vege, za 20 Janeza Vojka rda Valvasorja in za 10 Primoža Trubarja. Kovanci bodo v apoenih po en, dva in pet tolarjev ter per 10. 20 in 50 siolinov, na njih pa bodo upodobljeni Živalski nuni vi. kot jih je izdelal akademski kipar Janez IPdjka. Btujkovci bodo dobro zaščiteni pred ponarejanjem. saj bodo vanje vgrajeni standardna varnostna nitka. navidezna varovalna vlakna in i 'trdni znak. pir s vaje pa jih boda varovali tudi več' barvni offset in globinski tisk ter protilaserska in Itiiniiiis-ccntna zaščita. Sto venska monetarna oblast, ki jo predstavlja Hau-ka Slovenije, je s svojimi potezami od časa monetarne osamosvojitve osmega oktobra zc večkrat dokazala, da ji pri skrbi m stabilnost udarja ne i'rc odrekali strokovnosti in načelnosti. Tudi glede novih tolarskih bankovcev so se odločili. da jih boiltt poslali i- ob' tok Ufte tedaj, ko ho nusečna inflacija znižana na raven, ki ne ho {I tis t m jo) višja od zali' revnih zahodnih standardov. Le S tem bi dosegli, da lepi nrtvi oftnkovet ne bodo postali le sveženj estetska dobro ooffr. TAtJ^VGI DH.IJ, hi&r huwi.i, ^h-jii'h-fF iiJ z LxJ > O —I l/l < £ < m kovanega, sicer pa vse manj vrednega papirja. Tudi litji denarni izvedenci so mnenja, da sodijo tolarski bankovci z liki zaslužnih Slovencev med najlepši denar r jvifiu rii da so po oblikovalskih merilih povsem na nt v ti i priznano Ie/tega nizozemskega ali pa Švicarskega denarja. Guverner Hauke S Imen i je dr. France Arhar v Sali pravi, »da denar ni ženska, zato o njegovi lepoti ne bi govoril. 7,a denar je najbolj važno, da je dob er. če pa je še lep povrhu, p a je Stf toliko bolje.* Ztt zdaj je tudi še vprašanje. kakšno bo menjalno razmerje med zdajšnjimi tolarskimi boni in novimi bankovci. monetarni strokovnjaki pa se bodo verjetno odločili, da bo razmerje 1:1 ali pa J:JO. Kdaj bo prišlo do zamenjave Smarin, je za zdaj ie težko napovedali, verjetno pa bo to jeseni ali pa konec leta. Tudi predstavniki centrabtobauč-nih oblasti o tem še ne vedo povedati frig konkretnega. Pome mimo je namreč, du sc dosežejo take finančne in monetarne razmere, ki bodo omogočale dober, trden denar. Miha Jenko 'K v. "V • p' miil .; s •-• i üi;^ mm m m Dukis ptflSjsOj^ .j i Z tffomuAg 'pismo I N T E R P O L Mednarodno sodelovanje slovenske policije Adrianu Dvor&ik Zaradi suverenosti ali vrhovne sodne in pravne oblasti, ki pripadala državam, ter zaradi načela, da so subjekti mednarodnega prava države, jc skoraj nemogoče k a/no vat i posameznike, ki prekršijo medna roti no pravo. Države si med seboj pomagaj« bilateralno iti multilateralno, z vzajemnimi izročitvami storilcev mednarodnih kaznivih dejanj in s sodelovanjem na mednarodnih konferencah ter v mednarodnih organizacijah. Mednarodnopravne osnove za kaznovanje Teritorialna načele omogoča, časa kazenska zakonodaja države uporablja za vsakogar (ne glede na državljanstvo), ki jo na ozom lju te drža ve storil po njen i taktni oda -ji kaznivo dejanje. To načeto lomelji na su-verenosii, neodvisnosti in enakosli driav, uporabljajo pa ga izključno v državah z an -glosafcsonskim pravom, lo, po svoje kruto načelo, ki omogoča sojenje siorilcu, ¿opravso mu v mjint za islo dejanje že sodili, nekateri opravičujejo z idejo samozaščite driav« Realno ali varstveno načelo omogoča uporabo nacionalnega kazenskega zakona za kazniva dejanja, slorjena ¡zven državo, ki napadajo interese le države. Priznana je v mednarodnem pravu Fn skoraj vseh kazenskih zakonodajah, V skladu z njim je mogoče storilca kaznivega dejanja dvakrat kaznovati: Aktivno personnlitetno ali nacionalnih načelo Po domačem kazenskem pravu se kaznuje domatiOržavljan za dajanja, ki jih jastoril v tujini. To načelo ja izpeljano iz suvere- nosti države, ki ima pravico i a dolžnost varovali (inkaznovati)svojo državljane v tujini. Za razliko od prvih dveh je to načelo Stibsidiarno, kar pomeni, da so zahonoda-ja države državljana, ki stori kaznivo dajanja izven njenoga ozemlja, uporabi samo, če kazensko-pravina intervencija v tujini ni zadostna. Pasivno perstmalilelno načelo Tujcu ja mogoče sodili za kaznivo dejanje, sloijeno v tujini, ki jo Shodilo domačemu državljanu. To načelo vkazenskih zakonodajah nI splošno sprejeto. Univerzalno načelo Vsaka država lahko podvrže svoji represivni oblasti storilce kaznivih dejanj, ki jih vsobejo niena kazenska zakonodaja, na glede na lo, kje ja bib storjeno, kdo ga ja storil, ali je bil storilec v tujini kaznovan in ali je kazon prostal. To načelo represivne ohlasir države je dodatek prej navedenim. Najbrž ga bodo uporabljali tudi v Sloveniji. Mednarodna kazniva dejanja Protipravna ravnanja v mednarodnih odnosih nasprotujejo prodpisom mednarodnega prava, ki posameznim subjektom nalaga ali prepoveduje neko vodenje. Mednarodna protipravna ravnanja SO mednarodni delikli. mednarodni terorizem, piratstvo in mednarodno hudodelstvo. Mednarodni deti k t Kržilev mednarodnih obveznosti, npr. z mednarodnimi pogodbami določenih ob-voznosli. jo mednarodni delila, Stori ga lahko ena država proll drugI, en mednarodni subjekl proti drugem a in zaradi njega neslane drugemu mednarodnemu subjektu ¿koda. Deliklna odgovornost države obsega slorilve ali opustitve, povezane s suverenost jo. Država odgovarja za kršitve, ki so jib Storili posameznik aH skupine, če so nastale zaradi jsomanjkljivega pravnega rada in nepazljivosti odgovornih organov. Mednarodni terorizem so grožnje z uporabo sile ali njena uporaba, ki presegaj meje ene države in ki jih izvajajo skupiae ali posamezni, da bi dosegli določene politične posledice. Sestavni dol to definicije je političnost, ki jo ja ležko izločili, ko gre za kazniva dajanja, ki presegajo maje ene države. Predvsem v mednarodnih organizacijah se skušajo poMičnosti izognili. Qerioral.no skupščiro OZN ¡a 1979, leia 35 držav pozvalo, naj so iaV2arne učinkovito mednarodno sedelo vanjo pri preprečevanju tororizma. Predlagale so sklepanja posebnih sporazumov ali vključevanje nov .h vsebin v ustrezna meddržavno sporazume, Prilem so upoštevale predvsem pol robo po izročanju nosilcev teroristih dejanj, njihovemu pregonu in kaznovanj j. Piralstvo Pirat je zasebnik na ladji ali letalu, ki zadržuje plan in krati osebno svobodo d ru-glm posameznikom v zasebno korist. V zadnjem času se pojavlja nov pojem -državno piratstvo, kor države z uni ¡ateral-nimi zakoni onoslransko posegajo izven meja swjih pristojnosti, ko izkoriščajo naravna bogastva morskega dna in podzem- Ija- Sodelovanj? držav prt izročanju storilcev Mednarodno sodišče v NiJmbergu je razglasilo načelo, da je posameznik subjekt mednarodnega kaznivega dajanja in s ram mednarodnega prava, in odločilo, da ne gre In za dejanja država, za kal ara bi ošabno odgovarjal I isli, ki jh je storil in brga ¿Čini a sjvaranost To jo osnova za izročanje posameznikov, ki so storili mednarodno kaznivo dejanje. V nolranji kriminaliteti jo iz ločita v vsakdanja praksa pri sodelovanju med državami, kar izhaja iz vrsta bilateralnih konvencij. Slovenija jo nekatera izmed njih za posebne primer sklenila. Gre za izročitev posameznika neki državi, da bi mu sodila za kaznivo dejanje ali da bi preklal v njej izrečeno kazen. Natančneje je opredeljena kol posiopek, ko država, od ka)ere so zahteva izročitev, sprejme zahtevo in izroči posameznika, ki se je na njenem ozemlju, zahtevajoči državi m ji s lem dovoli, da posamezniku sodi ali izvrši že izrečeno sodbo. Izročitev ima omejitve! v primeru političnega kaznivega dejanja do izročitve no prida: po kontinentalnem pravu Eahko drlaVa odkloni izročile v domačega državljana: osebi je mogoče sod iti le ia dejanje, zaradi katerega je bila izročena. V načrtu kodeksa OZN (1954) so navedene pravice, kr prav tako omejujejo izročil a v, jamčijo pa jih mednarodne konvencija o Človekovih pravicah in pogodbe, ki vsebujejo določila o izročitvi. Komisija za mednarodno pravo pri OZN jo končala načrt že omenjenega kodeksa, v katerem je opredelila položaj posameznika v mednarodnem pravu in delinirala mednarodna hudodelstva. Pismo Vse lo so bolj ali manj klasične metode meddržavnega sedalovanja na področju boja proli mednarodnim kaznivim dejanjem; ne odpravljajo pomanjkljivosti pri pregonu, niti no preprečujejo večkratnega kaznovanja. Razvile so so novo oblike mednarodne pravno pomočil ki delno nadomeščajo. dal no pa dopolnjujejo izročitev. V Evropi iii Sloveniji veljavne konvencije Če vzamemo pod drobnogled Evropo, opazimo na lem področju izredno živahno sodelovanja. Razlogi zanj izvirajo iz posebnosti odnosov znotraj ES in svobodnega gibanja oseb na področju drŽav čtanic. Dolžnosti držav glede izročitve vsebuje Evropski dogovor o izročitvi (1950), sklenjen pa fe bit tod i Evropski dogow o pravni pomoči (1559), ki določa neomojeno pravno pomoč med državami podpisnicami pogodbo, Vondar ga Sta veni ja ni podpisala. Sprejeta je bila evropska konvencija o izročitvi preganjanih (1972), deklaracija o terorizmu, ki so jo sprejele članice ES (1976), tsta države pa so 1977. tudi realizira'o pobudo o evropskem sodnem prostoru, pripravljena ja bila evropska konvencija O preprečevanju terorizma (1977). Načelno v Sloveniji spoštujemo pravila vseh konvencij. Konvencije Sveta Evrope so odprte - k njim lahko pristopijo vse države, ne glede na to, ali so njegove članico ali ne, Konvencije, kijih je podpisala Jugoslavija, veljajo, dokler ne bo sestavljen in raliliciran seznam pogodb, katerih podpisnica j» Jugoslavija in ki so relevantno za Slovenijo. Gospod Sorut Mahnič, ki se na ministrstvu za zunanje zadeve ukvarja z multilateralnimi poodbamr. nam je povedal, da ni bila podpisana šo nobena nova pogodba, Id bi se nanašala na mednarodno sodelovanje slovanske policije. Dr. Darko Maver, direktor uprave kriminali-satično službo na ministrstvu za notranje zadeve, pa nam je povedat, da so sklenili dvostranske dogovore o sodelovanju s švioo in z Avslrijoinda so 55 državam poslali dopis, s katerim so Želeli navezal i bilateralne Slike med nacionalnimi policijami. Do zdaj so dobili t £ pozitivnih odgovorov, pr£akujojo jih ¿o več. Udeležujejo sa tudi sestankov oparalitme narave, ki jih organizirajo različne mednarodne organizacija na evropski ravni. Ministrstva za notranje zadevo in ministrstva za pravosodja držav člane ES so sa namreč te itakonlerehci (1976) strinjala, da si bodo članice izmenjavale i nforma-cqe o terorističnih dejanjih, si v konkroinih primerih pomagale, izmenjavale tehnične _T.i izkušnje, policijske uslužbence ler izboljšalo policijsko Izobraževan je. Reakcije Soj proli mednarodnemu kriminalu je postal intenziven, mednaroden zato. ker je ima sam pojav mednarodne razsežnosti - obstaja celo I, i, Teroristična inlemacionala, ki deluje v Šestih državah (v Italiji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem), To je med drugim povzročilo tudi po-večano dejavnost na pravnem področju: ostrejšo kazni za mednarodna protipravna dejanja, razširitve pooblastil policijo in varnostni shilb, spremembe zakona o mejni policiji, zaostritev kazenskega postopka in možnost izključitve obrambo, poostrile v Zakonov o orožju 'in uvajanje novih prekrškov- Posebni odziv na mednarodna kazniva dejanja je ideja o sodelovanju med državami ES. V okviru sva, h pooblastil so notranji in pravosodni minislri držav ES ustanovili (1976) posebne delovne skupine, imenovane Tre vi. po vodnjaku v Rimu, kjer so se prvič sestale. Travi sodelujejo s Skupino iz Berna. katere člani so šefi zahodnoevropskih varnostnih služb in z Dunajskim klubom, v katerem so notranji ministri Francije, Avstrije, Švice, Italije in Nemč^a. Razen belgijskega so to torej vsi ministri drfav, v katerih deluje Teiorističrta inlornacnnala. DeloVanje lakih združenj v glavnem ni znano, v vsaki državi so ustanovili urad za izmenjavo inlormacij, skupine Travi pa neformalno sodelujejo z Interpolom. Nekatero skupine so svoje dalo končale, drugim so mandat podaljšali Slovenija nelormal-no sodeluje s Pompkfoufevo skupino, ki se tikvarja s problematiko drog. Mil (ajnosl Do sedaj so bHo zahtevo po natančnih in-iormacijah o delu Trevijev, ki so jih zahtevali prizadeti posamezniki, zavrnjena, Nad njihovim delom ni parlamentarnega nadzora, dejavnosti v zvezi z evropskim sodnim prostorom so potekale v okviru političnega sodelovanja mod državami ESr ki je izven parlamentarnega političnega nadzora, Obžalovanja vredno, saj gre za zadeve, ki so dolika ji človekovih pravic. Doslej največja obveščevalna opoacija v Zahodni Evropi prsti terorizmu saje začela 1956, ko So policije in varnostne službe začete prestavljati seznam najnevarnejših skrajnežev, ki je na koncu je obsegal dosjeje več kot 200 ljudi iz 40 različnih skupin znotraj ES, Celoton sistem je nastal, da bi preprečil pojav ki ga tisti, hi se i njim ukvarjajo (OZN in Evropski svat}, niti niso opredelili. Pojavi, s katermi se bodo ukvarjali na oddelku za mednarodno sodelovanje pri slovanskem notranjem ministrstvu, m iskanje obsojenih oseb, oseb na bogu in drugih oseb, :a katerimi jo mednarodna policija razpisala liralico; izmenjava inlormacij lor isitanje uporabnih in umetniških predme-tov večje vrednosti. S policijami drugih držav bodo sodelovali na področjih, na katerih je po mednarodnih konvencijah sodelovanja oh vozno: drogo, ponarejanja denarja, tigovina z beEm blagom, čeptav jo bilo lovislno sodelovanja slovanska policije is ulečena praksa, so pojavljajo nekateri problemi zaradi formalne organiziranosti. Slovanska polcija lahko i pomočjo ministrstva za zunanje zadevo vzpostavi dvostranski dogovor o sodelovanj u s konkretno nacbrislno, npr. namSko. policijo, ne mote pa so Se vključiti v mrežo Intorpolovih sekretariatov. jo po-vodalg. MitjaKlavora, namestnik difaktor-ja upravo kriminafclične službo. Dvostransko sedalo vanje nI povzročalo nohanih prolemov; samo Srbija se na ponudbo o sodelovanju bi mesece ni odzvala. Sodelovanje v intcrpolu Delovanje mednarodne organizacijo k/trn io al istü na policije (Inlerpol) ja opravičeno in omogočano I dejstvom, da preprečuje lud i navadna kriminalna ravnanja ki pre&egajo nacionalne moje, Ne gre le za preprečevanje mednarodnih prolipravnin dejanj, Kol smo izvedeli od dr. Oaifca Mavorja. ki jo tudi doce nt ia kri minalrteto na pravni lakul ■ tati, je predsednik vlade poslal prošnjo za sodelovanje Slovenije Z Intarpotam, ki jo bodo junija 1992 na izvrSnem komiteju ta mednarodno organizacije tudi lormalno obravnavali, Pričakujejo, da bo Skjvanija sprejela, do lakrat pa bodo sodelovali neformalno. Vlada jo ie sklenila, da bo nalogo Contralnega nacionalnega biroja, ki ga ima Inlerpol v vsaki drla vi članici, prevzela uprava kriminalistične služb«, Kclog.j notranjega minisirsiva je potrdil osnovanje oddelka za mednarodno sodelovanje, prav zdaj urejujejo stvari materialno-li-nančne narave. V Sloveniji spošlujumo načelo tajnosli osebnih podatkov, kar je za državljana drŽav Članic Interpola izredno pomemben podatek. Vsaj v evropskih državah veljajo slioga določila glada javnosti tn tajnosti ošabnih podal kov. Zanimivo je ludi določilo 3, člena statuta Inrtorpola, ki potrjuje prepoved pregona zaradi polttičnnga prepričanja: "Ggftnizaeifi je sinogo prepove- dana kakršnakoli aktivnost aH intervencija v vpraianjrh in primerih, ki imajo polriično, versko -ofi rasno ozadje." V Luxemburgu so (1984) spre jeli raz lago tega člena, ki ne ■ koliko rolalivizira problem, ali ima neko mednarodno kaznivo dejanje politični pomen in "kaj potegne lohinco na eno stran: Čisti kriminal ali poilična motivacija". Uiinkovilosl v boju piloti mednarodnim kaznivim dejanjem Pomanjkljivosti v klasičnem sodelovanju držav na področju mednarodnih protipravnih kaznivih dejanj so nasiala, ker večina evropskih d rta v lastnih državljanov ne Želi Izročili drugim državam, tega tudi ntso dolžne storiti, po drugi Strani pa ne kaznujejo storilcev, ki so storili kazniva dejanja proti luji državi. Nekatere drŽave izročijo lasino državljane v primeru recipročnosti, vzajemnosti v izročanju. V nasprotju s to pomanjkljivostjo obslaja novarnOSl dvojnega pregona zaradi akliunaga pereonali-lelnoga načela. Vseh obtožb ni mogoče prijaviti sodnim oblastem neke država, ča jo ozemlje, na katerem je bilo- dejanje storjeno, neznano ali je bil izrečen ugowr suverenosti lega ozemlja, hipotetičen primer bi bita prijava vojnih zločincev, ki so bili aktivni na ozenv i,ih sedaj priznanih držav, v času storjenih dejanj pa so bile v eni državi z vrhovno sodno nblasljo - Jugoslavijo, S lakimi primeri naj bi sa ukvarjalo meddržavno sodišče v Haagu ali pa bi jSi taiovali s pomočjo konvencij.___;/V "pošiljanje PAKETOV V SLOVENIJO UoiunCt in tuje fizične (nebi: lahki i prosto jfiri! jemnjo i/ tujine ali pošiljajo .v tujino predmete za osebne potrebe i rt potrebe družinskih članov, predmete njihovo gospodinjstvo v kolitiiialK ki niso namenjene preprodaji (čl. 1zakona o Z1 poslovanju), Paketi, ki prihajajo po posli. i uproSieui plačila carine do vr£9no$ii USB (eea 5i'l>l:Mi. V prbneru. če je vrednost iHiiiljke vcija km .'ViUSlJ. plačamo čari nO in davek od celotne vrednosti pošiljke. Skupne uvozne 4pjatvc (tarna in davek) znašaj» ud (11,04. 1992 4Lt.4% od vrednosti pnSiljke. Ce poiiljariii) nova oblačili, določim*» vrednosi po lak turi ,ili pa jo Dccnitno * pomočjo raznih katalogov. Rabljena oblEuflla so ocenjena z vrednustjo 5 P) I-M za kg, tako je puSEljka z lAk|i rabljenih oN a Lil opro^ena plačila uvoznih dajSicv, če pa je pofijjia ležja od Ink);, za vrednost pošiljke ohnifnnamo ? D t M od k.e za kilojvame s tem. i l-i Odštejemo teža embalaže. liinlun grintii V Sloveni ji živijo pripadniki 23 narudov Poleg i ,727,018 Slovencev, koliko jih je bilo na dan p op isa prebivalstva Slo veni-je , marec 1991) so na ta dan v Sloveniji Stalno bivali še pripadniki 23 narodov, je ugotovil osrednji državni zavod za stalistiko na podlagi dokončnih rezultatov popisa. Ne Slovencev j a biro 23B .968 prebivalcev ali nekaj več kot 12 % celotnega prebivalstva Slovenije. Med pripadniki drugih narodov,ki stalno ¿i vi jo v Sloveniji, so najštevilčnejši Hrva-11(54.212), sledijo jim Srbi (47,911), Muslimani (26.842), Madžari (BS03). Ilalija-ni(3064)iln. Največ Hrvatov je v Mariboru (5282) ter v ljubljanskih in obmorskih občinah. Stbovpa v občini Ljubljana Moste-Polja (5099) ter v drugih ljubljanskih občinah. V Mariboru in n a Gorenjskem. Za Avslrij-ce so je opredelilo 199, za Nemce pa 546 prebivalcev Slovenije. Več kot 70 Va prebivalstva Slovenije je rimskokatoliške verske izpovedi. 2.S % je pravoslavn e, medtem ko se je za alei-ste opredelilo nekaj manj kot 5 %. Prav toliko jih ni želelo odgovoriti na vprašanje, kateri veroizpovedi pripadajo. [ jin stanovanje na tri prebivalce V Sloveniji je bilo v lanskem popisu pie-bivalslva, gospodinjstev, slano vanj in kmečkih gospodarsiav 6B4.139 stanovanj, je ugotovil osrednji državni zavod za slatisUto na podlagi končnih rezulla-lov popisa. Ta stanovanja so imela več kol 46 milijonov kvadratnih metrov skupne stanovanjske površine. V stanovanju živijo povprečno trije prebivalci, na prebivalca pa pride 23 kvadratnih metrov stanovanjske površina. Maj več stanovanj (53,924) je imela občina Maribor. Sledijo ji ljubljanske občine ŠiSka (30-455), Vič-Rudnik (29.059) in Mosle-Polje (25.278 stanovanj), Najmanjše število slano vanj je imela koroška občina Dravograd, in sicer samo 2566. Najvišjo stanovanjsko površino ja imela obči na Maribor (3.390.704 km2), sledijo ljubljansko občino Vič-Rudnik (2.001 643km2), Šiška (1,967.063km2}in Mo-ste Polje (1.530.641 km2). V Sloveniji je bilo ob koncu lanskega marca zapuščenih 7521 stanovanj, katerih skupna površina je bila večja kot 42.000 kvadratnih motno v. tff&v&is&p Planto Srebro pa ia ekološki ki ratio ga v-v saj v dugWduem easu-nima moznesti za Eonpndftttioslno pridobivanje. Moja dežela LIMBUŠPRl MARIBORU V šesdesetih le lih. ko dopustovauje oh morju še nI hilo tuko v modi, pa tudi privoščili so si ga lahko le posamezniki, sejo veliko mariborskih delovnih kolektivov odločilo za gradnjo športnih i ril rekreacijskih objektov-colnarnr na obrežju Drave. ¡Največ taksnih objektov jc ¡ctmIo na [Jrfib bregovih Drave "¡i Mariborskega otoka do Brestanice in Limbnikcga nabrežja, 7. leti so začele čolnarne životarili, iedaj pa sestavri ponovno obračajo, ljudje ostajajo (loma in vse več se jih odloča za kopališča, čolnarne in druge rekreacijske centre. 1'ako «c jc Limbuš pričel pripravljali za turistično ponudbo: turistom lahko razen obale Drave ponudi ae ogled zgodovinskih znamenitosti, ud Cerkve sv. Jakoba. posameznih zgodovinskih ¡¡j!T<"lb, do gradišč» K <■ I lov in Ilirov, rim likih gomil ter grobišč, V ta ■ mi 11 m so £e izdali zloženko t naslovno) Turistične tnfor macije I,uubu& v sloveiukem jeziku, sta promocijo -:v«>jcga kraja v tujini pa si h o«! o prizadevali i/dalr gradivo V Sijih jezikih. LEPS| I JU BT.J AN A Cir se zvečer sprehodiš po Ljubljani lahko danes v tem mestu opaziš velike i premem bi: Stolnica iu 'Tad sla čudovito osvetljen a, fasade obnovljene, obnovljeno Plečnikovo tmrnoslov-je, »sle po mete ne, Mestni in Stari trg riUisvelljcna, mladina sedi ob mizah pred lokali, se pogovarja. Smeje, oživa, Kot da si ttekje v lirnctkali...stari del metla kar Vrvi (ni ¿ivljrrlja. Par-ki in žele Ilire vzbujajo pozorno»! popotnikov. Lj Lilijam) je ila net takšna kakršne lir pomnimo z.aonjih ril) let. i ji ko opisuje Ljubljano v Slovencu Anton Doleiir. P KAZNI K jSajOVSKE F ARE Videm ob Sčarniei-Dofiiačc turistično društvi. Akt ¡t,- krneč-kill žena ¡11 Slovenska Ijmbka stranka So pripravili prvi Kmečki praznik jurjevske fare- M a trgu so pripravili knlluruj pro-liram, najbolj zanimiva pa jr: bila predstavile v kmečkih del, ki so jih opravljali nase bahiee in dedje. Sama opravila in hudomušnost nastopajočih ko spravila obiskovalce v smeli in dobro Voljo. RADOVLJICA V Radovljici so 3, julija v Linhartovem lirauui odprli razstavo Radovljica i kozi ras. Pripravili So razstavo ¿tarifi razgledi lir in sla rib iolografij oil tela 1JHHI do danes, V hodniku Iitjiuj pa so ra Kst iiv Ija I i stare reklame, grbe, bi mm' iu kot pusibnost slrip-poMiT, sestavljen i» originalnih Valvasorjevih slik, pine-In: j za Lo priložnost. BOVEC Le malo krajev jc na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo s tako starimi dokumenti, kot iili ima Bovec. Gre za papeško listino, v kaleri je Gá«Un lil- le I a 11(J2 omenil bovsto errkrt z njenimi podražili tam i. Ob letošnjem flOO-lti III jllhileju so krajani Bovca pripravili hogal kulturni program. MURSKA SOIiOTA Grad v mestnem poku dobav 4 ti ovo podobo. Počasi a vntraj-no polekajo dela ¡tri obnovi lega cdinutvcnegn kullnmo-zgo-(UhVtn skega nbje k ta. LENDAVA Len diva slerti pO uajslarijši liskarski tradiciji na Slovenskrin. I,rridavi Dobrne, IDRIJA Ob odprtju stalne muzejske razstave-v Idriji zapirajo rudnik Živega Srebra za rudai>lvo, odpirajo pa ga za študij in turizem. Odprli so tudi razstavo Stalne zbirke Pel atolulij rudnika Živega Sn-hra io mesta Idrije. Po obsegu proizvodnji' je bila Idrija drogi ijridelovaler edini tekoče kovine na svetu j spanskim AlmaoelKiliI.hlrijski rudarji so v :10t> lelili proizvedli l 10.111 H) 1011 živega srebra. Po ocenah naj bi ga ostalo v idrijskem podzemlju Kl.000 ti m, m oni a desetina vseb svetovnih ialoe. CKRKNICA f. Uvedbo ju žiu- Úcjr - rlrvaükoaní lern kraju haslojuli in ni prohli'ini, Gre namreč za inli-nziimi sekanj«' gozdov v obmej-UCm 'ihuiočjn, kjrr -i brnaika si rao lasti -|iorno o^riulj«-. 11 h . I: I Krn 1111.i y p irr lim heni-m hol«"lu soIm> najvišji- k,iki.V"-(«, gostrr pa kakovo-Lno knliiiijo. 1 redil! SO vrl. Hpn'IIU)i$li Zinha njii-l liolela., slaščičarun Iu j|nslil»kc prn.-1orr, 7« iffevetitfip 'Pismo RAZGLEDNICE IZ SLOVENIJE NOTRANJOST ČLOVEKU ZUNANJOST OKOLJU t- ... ■ HIŠE JELOVICA '92 Obisk v samostanu Stična Cislereijanski Himotltm v Stični} itsltitnivo mtjvečjeati kulturno* ~godQVitwkctia /UmreiUi in spooienik »ulic kCtJtgOiijc. Sv. Flurijiiii ■ frc\kti ntt kmečki hi\t i1 Sitni lufini mi (iini•nj\tfm. (IkrtKiit lescttf ■■ivhli- H 'erktvci v ¡'tthmitju)_futo; D, Ptiliftk Pred teli ju ribniška obeinit le namenita nekaj denarja xii niijiuijnejša tlela pri jx>-pravillli ortneikega gradu, ki fea je dobesedno načel nob časa. Takrat so obnovili streho na objektu, ki je bil svoj Čas, ko med ljubljanoiu Ribnico šc ni bilo asfalta, nadvse zanimiva iilcl ni i ko-ttiri stična točka, kamor so prihajali denimo redilo obiskovalci i z Istre. Okolica RrfitliL je zara&čena, tako da je objekt komaj opazen, čeprav je le kakšnih sto metrov udri aljen od fjlavnc ceste. M. (JI. Situla v New Vorku, pa tudi v Ljubljani | Patača OZN v N&r Yorku ni Samo rnugiFiVpa zfipr^j prwrrn rrj jtiHdlnvitilie, rtprinrf nrJp iuOycVf*ieij muzej. V nmmii jc nan>fti. iJrj (fl xpiejef;r tlritvt piinese tMtO. Iffjt popeboo bK iNgtKHI ifl iirnirmV umelniiki prtdntti. ki priča rt njeni identiteti Shnensk.i trojka, ki jt poletela v A rtiortiko. je O Jtie.da s «al* t vedro. Prazno, a zelo lepo in tfrtgoccnO, rn jmp kol taifca sluti. Čire *e veda ' ¿ra aiertJa m.it« premalo »postarano", ker /e \fe doga/alo r naghd. a vendarle imenitno. Tista . prava silula preilaja $Vqje tlnčfC v ¡cjjpr in suhoti titzotjft V ijisbijiiftsktm Narodnem muzeju. toda lo itedo, 27. maja, bt> od j« litine l j ji(3 i tierji bir Ogled ju L'pprw Ji V počastitev rlii/iigil v- iTJKiV in V polivilev pnvga miiueftkegt sejmi Kdo ifl ¡¡.-¡j ji- u ..¿i/jiNfr-:-' let preil KriilUiom jo je iz brona lAlelnl rtciMiti kovinar in ffci nji-*; v loKcw iefairij predstavil tri pasove dttga/aiij: ohhLtd jj.j jkonjih, sprevod jezdecev in bojnih me. Irtv,nanje, kstjelji iuntel in fcHintLffif'tu>j'jPL> igro. Puznarajfci pravijo, da .gre z j vrhuir.ilip ilelo liiufflfle IMiln in ^L^■íll)Jííí;l, piiugt i(ii »iin;, Do It t a IHli.i je flfui Iviala pml zemljo, v ieleznodohni gomili v Vji.pfi. Fotografija prikazuje značilnega konjenika. "- Najdebelejši slovenski oreh Arheološka najdba ostanke \x gotike, kar predstavlja edihStvrn primer na Niv-Iranjskem. lUilaV letu prostoru so začasno »stavili, strokovnjaki pa sr biata odločili, kako najdbo i¡marovati. Tekst in foto: liafael Marti Med prenovo Dolsheinove hiic, so delavci Zldgrada jH>d plastmi ometa kasnejših prezidav odkrili zidno niio iu okno (?), ki inna znač i Ino obliko Si I ja- slejra loka, po čemer strokovnjaki sklepajo, da gre za Pismo i i OVliMJA V SLIKI m BESEDI K' uVrjriu i Ki "Ah i treh < (Hfi rt it vinu !n t- iirtrVi i l!rt,o. jfilitjrvittni .iiicimi sinittil te}ti tir t t ju- wtni>!it »■' i; ftiMmtifi. li-.i p- jjircfe mi S/nrijlAlo.fl ilnkuj «itre ktilltf in nnd>n\n *i.i- i i.lirt,' PMjvftji p n liilfiklvifjii r : m t n i »¡in- Crj<¡ BoReniptdk v Valvasor ju vem čmmi Hile Ja iilili mal BOGENŠPERK VABI JanCZ I '«¡karti \ 'tt!l ií.iíír ni bil .flin cii ft i ga riniti, iciular je eden najsfamejših fWd.J, kur se jih je rt idilo r naši deteti. Njegotft ¡\tijli>i(ti¡iii( f.\i. {'tprti i' pi> m- tltt m hI Slovemt. ga iáhko znrvr tli takšnih zaslug .hfjemo meti s Imenski kulntnie delavce in tem v pt&itstffem smislu met! poiisrmliiie S Invente. ■■ lit kranjski pnlibistur thiMori-ngraf, geografi etttograf. iu[m-f;raf, kuril igral, naruvtisluvee ti) Icjillikl. zhiruiel). risar m žalni-uik tih tem pn še vojak in /ta vel j- Janur V^JtJUl Valvasor Jaz pravim brez hvale: sem prvi vedetetjnui v svoji domovini, mdi sem N let popmoviil ne le pu i.vropi. ampak tudi po Afriki stt-M d"; vedoieljnostt. Prosim milimi, vaše gospostvu naj mi uprt/Sil. ker sem si p redrzttil pi.su -ti kot neinarteci iti pomit to prn-slm, naj pn-tihtž! Kraljevi drttihi. ie bi hoteli poznali kake resnične in gotove -natnenijjjstl i; temeljit, denimo Cerkniško jezeru, bom opisal t'udu z vsemi okoliši intmii in podut svopi sodim n vselt opc-ravijuli tilteneitt z ri\ln>: in prav tako o yuh drugih zanimivostih m {'udih. 1'ttnifno I ud i prosim, če ' In lahko milostna K ml jim tIruibti izkazala to veliko milost, da hi sprejelo tudi mene za naj' mtuljšegti, tako reki it nevrednega člana, du bi te \met veseliti lega slaVtteftp nu slo L'rr, h vuležen lumi Vekom tli. nik. je ktir.til rredim ljubezen du domovine, hkraii pa je bil puvv-5<111 z evropskim pru.sliirom. i al-VllSor /f sodil Itlfti e tropsko intelektualni! i-tito svojčgd (lIÍ.ViH. I l.uittltmti su prvi pravilno pre-\udilt iu ovrednotili njegovi nh-lo, ku ¡int je natančno upisut d viti vanje skrivnostnega Cerkniškega jezeru, l.elti I ftli 7 sit ga sprt'ji'!} ZU ciaría Boyal Stteiery, ffjrr so rletovali ¡'upin. Hitih1 y in Netvtoti, č avstrijskih t lete/ pa bili poteg i 'alvifiurjii le .ie trije dani. Hágvejt'ttffl založniška tlviar-nnsi. raziskovanju in potu varijn, Stik lipi knjig in Urejanje tiskarn,1 so VtihiKoriti (inmčiio tt nitih. Bogati baron, luitnik treh .mnd-dov. je mor,d mijprvi pitnimi knihtlit u .- L Í-Í- tisoč zvezki in grafit'no zbirko, Halo pu Hf grud Ungen.i per k iti hi.iu v Ljübljt$¡-['iiiil ji- kol revež It'iti 1693 L' krškem. KOI J I\ KAM l 'nivosor se íl1 rodil v l.jiihtjuni letu IMI \~jezuit predniki hi* 1- !f.. •.lo/elin preselili i: severne timjv na Krtxiljsko, ttsredmo p,t-krupno današnje Sluvcnije. »fl gradu Bpgenfperk ie preživel hitjb 11!j IIM\ arjiihtih in \reéudt žiti let l/672-j4<)>). Iltigen-ipevk jc bit zgrajen okrog letu IS2II, Valvasor /m na je kupil leta It>72. punes Ivpo obnovljeni urrtJ leti vstran ud j['An«Nf ic.ffi vendar ¡iti ne bo težka mtjii. Iz l.jidtljanc se peljemo na vzhod po zasavski ttsfi do Lilije. Iiolt pa bomo poiskali ka-:ipme ztt Trebnje, RadohOi^j ivh í rrr lluahliptrk. K" lumio zavili v de mu t z zasavske t-este, bt>mt> pripeljali r Smnrltio, malo naprej tul t erkvf bomo ob ozki vesti nti) S8Í-296Í, ki je odprta od tt). ure naprej t razen ponedeljku), (¡ostinei vttm hodu povedali, kje je gospa Lojzka Mnžina, ki po ¡•riulu i odi skupine obiskovalcev, l.abk" ju poiščete indi stani, če je gostlfoa Zaprla. Ná levi strani parktri.it:ti pred ¡¡radom je tablica, ki usmerja k njenemu dumuvtmjti; tam pozvonile tak u, tla iajegiieic ca obe-Hato /lodkev. V gradu je najlepši ) Vojvodina Kranjska meji trti .íd-L'CJTd ari Koroško in Štajersko, na jugu na htm (katere večji det vključuje vuse) in itn ¡•lttnativu\ sinus tki se sicer djfhciiJdjt* GtAfo Carnero), rrarnrvč nu Istrski. Ilirski m t.ibtirnijski morski Zaliv: tli segtH Indi du Dalmac ije in Libur-nijv. !\'a vzhodu se duliku Hrvatske rdi Slovenske murke, nu zahodu 1'iirtauije m majhne črte Hene-škega zaliva ali Jadranskega morgi. Ljudje xo delavni, to hvalo Žit- sa, kjer vidiš samo golo kamenje, nadomeščajo povsod človeška bivališča pomanjkanje rastlin, tako da vzklije in zraste tu več otrok kot sadetev. To je nedvomno božja previdnost poleg drugih vzrokov zategadelj tako »redila, ker ima ta dežela dednega sovražnika krita/15Iva za soseda, saj prideš ponekod s Kranjskega na Turško c trih urah. Zato tudi je treba na Kranjskem oskrbovati mnogo obmejnih trdnjav zoper Obiskali smo še en slovenski kraj, ki je svojo zgodovinsko vlogo že davno odigrat, Planl-na, ne moremo reči ne mesto ne vas, jt nekdanji trg in ie dandanes bi se mu to ime najbolje podalo. Na žalost pri nas te nekaj deset tet i j trgov ne poznamo več, menimo pa, da si bo treba izmisliti nekakšno ime za naselja, kakršno je Planina. Trg je nekako izgubljen sredi hribovitega Kozjanskega, ki se ga izogibajo tudi glavne prometnice; v nasprotju z davnimi časi, koso Rimljani pogosto potovali skozi te kraje, Prav verjetno je, da zemlja skriva marši' kateri ostanek teh svetovnih popotnikov in osvajalcev. Pozneje, v srednjem veku, so ljudje kljub mnogim nevšečnostim, kot so kuga, Turki in trdo tivljenje, vztrajali na svoji zemlji in danes je P t on m o kraj, kjer obiskovalec naleti na kup zanimivosti, Česar ni videti, povedo ljudje. Ti so v vsakem trenutku pripravljeni razkazati krajevne znamenitosti, ki jih popestrijo Še s kakšno pripovedko. Osrednja (in najatraktivnejša) znamenitost je seveda grad na robu odsekane skalne pečine, Nekdaj mogočen, neosvajljiv, danes razvalina, a vendar mikavna. Ze vse od nastanka sredi 1 J, stoletja ga spremljajo številne legende. Po ljudski pripovedi so ga zgradili ajdi, ki so prebivali v gozdovih Bohorja: »Prvi velikan je na visoki beli skali posaM grad kakor krono, katere robovi, grajski stolpi in streha, so se f soncu lesketali kakor sami biseri, medlem ko je drugi postavil belo cerkvico (sv. Krti) na široki zeleni hrbet gore onstran doline. Pri svojem delu sta ajda uporabljala le eno idrtio veliko kladivo; ako ga zidar na gradu ni več potreboval, gaje vrgel čez dolino na goro s i>. Krita in je meril tako dobro, da je orodje vsakokrat padlo tik graditelja cerkvice na tla in lam obležalo. Enako je napravi! ajd pri sv. Križu in tako se je zgodilo, da sta planinski grad in tega sitnega poglavitnega so-vraga. Jedi in hrane ima Ljubljana kakor druge nemške dežele. Jedila dobiš za majhen denar. Če hoče dninar porabiti groi, ki ima dvajset beliče. V, ima hrano zri dan; z delom enega dne pa zastati Štiri do pet grošev. Bogataš se razveseljuje tudi s slaščicami; zlasti je veliko italijanskih poslastic. Tid lahko uživaš dvojno polclno sadje, kar je i' dr ligi it deželah cerkvica jv. Križa zidana z enim kladivom.«. Zgodbica se danes zdi Smešna, a vendar ohranja nekaj skrivnostnosti o resničnem na-stanku gradit. PLiani viri ga ji-cer omenjajo ie leta 1190, a to gotovo nt pravi datum njegovega rojstva. Skala, na kateri stoji, verjetno tudi prej ni samevala, o čemer pa, žal M trdnih dokazov. Vsekakor pa so vitezi Planinski tU prelivi j ni i vsaj vame. če že nc srečne trenutke življenja. Kol upravljolcem fevda krške škofije pa jim je bilo usoje-no kratko vladanje. Že leta 1251 so izumrli, za njimi pa So zagospodarili Ostrovrharji, od leta 1345 do ¡456 pa celjski grofje, nato Moscrmi. Prolaziji in drugi. V vseh teh letih se ji seveda grad spremin jat, dobival nove oblike in modernejšo obrambo. Prvotna romunska zasnova se je počasi umaknila gotiki, fii pa je t zgini la po renesančnih predelavah. Po sedmih stoletjih obsiojti pa je bilo gradu usojeno, da nenavadno. Ker mejijo namreč Notranjska, Kras, Vipava in Istra oh Italijo ter uživajo isto dobro sonce ko ta dežela, dozoreva tu sadje prej ko na Gorenjskem in okedi Ljubljane, Kakor se pa pravici i1.«1 krščanstvo radosti številnih rni pre-vatnih zmag in je Bogu hvttlei-no, Ima deteta Kranjska še posebej veliko vzrokov, da se vr-sell, Air ji bo - kakor je Upati - f prihodnje prihranjeno pre- vstopi v zgodovino kot razvalina. Vzrok za propad se tokrat za spremembo nekoliko razlikuje od običajnih: zadnji lastnik, grof liloome, gtt je v prejšnjem stoletja opustil in mu celo snel streho, da bi se izognit plačevanju davkov! Zapuščeno skalovje pa, kljub temu, da gradu skoraj ni več, ie vedno daje značilno podob*j trgu Planina, tn krajani, zbrani i1 Turističnem društvu, se trudijo za v$ega, kar je povezano z njihovo zgodovini? in z razvojem kraja. Posebej je obeležena letnica J63H, ko so kmečke množice grad t?pustoši te. Po tem dogodku sta gospoda in z njo trg začela izgubljati nekdanji ugled, ki so ¿'a Is nekoč poudarjale tudi znane plemiške rodbine. Tako jc poleg Zgodbe o nastanku "najpopularnejša^ tista o iur-iki lipi, prastare?it drevesu blizu grajskih razvalin. Turki SO namreč leia 14'J4pridrlido Planine, opusloštti trg. ob grajskih zidovih pa so si polomili zobe. silno breme mnogih težav in stroškov, Koliko nevarnosti in škode je pretrpela od barbarskih roparjev. ki jim je bila doslej prav pri žrelu, in koliko strainih stro \ škov je morala potrošiti za zave- ■ rovanje pred njimi, za vzdrževanje številnega vojaštva in za vaj- | ne prispevke, se komaj da pove • dati, (SIAVA VOJVODINI, ' KRANJSKE, m \ ga oblasti ukrotile, liogaiaši .ti' . si oddahnili, ropar Gitzej pa še ■ dandanes živi v spominih ljudi planinskega okraja. Sicer pa, zgodbic še ni ko , nee. Ljudje pripovedujejo, daje I hrib ,-îf. Križa znotraj ifojej i11 da je v njem veliko jezero, ki služi velikemu zmaju kot prebivališče. Čr bo kdaj planil na svetlo, bo uničil svet... In tte pozabimo vseh s k ri lih zaklu- \ do v, ki burijo domišljijo. Eden , je pri gradu, drugi, sodček z zla ti m denarjem, pri cerkvici sv Krita. Ko bo kakšen srečnež ' kojiat dovolj globoko in ga na- ■ šel, ho trg Planina spel zaeve tel. Doit t j pa vsakomur vel/ vabilo: pridite in se /trepriča ¡trii vseh vidnih in nevidnih skrit -nosi Hi tega koščka hribovitega Kozjanskega. Pa nikttr ne pozabite vprašati domačinov. Oni redit še velikt? več. I I lieSedi/o k $liki; Vojko '/.akrajšek Prednja Mena Z vhmhnu j ti naslonjena na visoko fikitlû in ju riizTncmmH d o tli h utira njen :i Iz naše kulturnozgodovinski' dediščine PLANINA PRI SEVNICI so žftbvcntfip PUmo PLEČNIKOVE NAGRADE 1992 Prenavljanje mesta mrtvih Tomaž Brate Največje nagrade, namenjene arhitekturni s trn ki logično nosijo ime po najpomembnejšem it) najbolj znanem slovenskem arhitektu, Vsako leto jih podeljuje Plečnikov sklad, institucija, sestavljeni a predstavnikov strokovnega in političnega življenja. Letošnja priznanja (Plečnikove medalje) so bile uglašene na ra/.lične teme prenove: za skoraj konzerva t orsk i pristop prenove stavbnega kompleksa v starem jedru Ljubljane jo je prejel arhitekt Milan Mihelič (ki se je medalji iz moralnih razlogov ottpovedal); za tenin arhitekturnega posega pri vstavljanju nove vsebine v historični} zgradbo (Muzej novejše zgodovine Slovencev v pozno baročne m ljubljanskem dvorcu) se je žirija odločila podelili Plečnikovo medaljo arhitektu Juriju K obetu; ureditev osrednjega trga obmorskega mesta Piran, delo Borisa Podrecce, pa v kontekstu nagrajenih prenov predslavlja delo, ki v merilu mesfa ustvarja nove relacije med historičnim in današnjim. Plriiiko vo prijjifljij« sta dobila Mifjan Eiluiz, slovenski arhitekt iz Argentine; za ohrsuij iUljc in poiiwlnvanjc slovenski iihiicktumc misli v tu jeni okulju in V] isto Kopa*?, »ekdajiji Plečnikovsoddanc, za obnovo Plečnikovih Žal, ki spadaj ti v svclovru viti oblikovanja pokopsliike ■hi tek hm. Plečnikova stalna razstava v gradu Fužine I JUH!J A NA, 20. ma/.i - I'red it' jfirru hiti je paniki Kulturni center Get Vcrrf Pompidou ob sodelovanju Arhitekturnega muzeja v L/ufiljuni, Republike Slovenije mesta Ljubljane pripravil veliko rjnfiiQ amtekta Joima Plečniku v Puri/u Rkzifava je mktai obiskalo Se vrsto tSnspb empskih središč ijit Sew York in Washington, Kulturni nrrrrer Georges Pompidou je odstopil svoj Jilet pri l/ubljani s pogojem, da zbirki zagudovi stalno posta L'iJi'y. l.ju Nj.ina je pnSlu prostor v Kisiovcm grttdu Fiiiitie, ki io a v zadnjih letih r.ačell temeljito obnavlja ti (ra zdaj je obnovljen le njegov levi tfokl, preostali tlel p.i Se (nka nj natlnlie vanje obnovitvenih del). íffovewi&p Pi if no 81 Siovenska kultura v Argentini Kol smo ie poročali, se je v zJčciku j ulija od vijal J velika manifestacija Teden slovenske kulture v Buenos Airesu. ambasadoiji naSe kulture pa .so bi li pisatelji, pesniki, glasbeniki: Drago Jančar, Alojz Rebula. A lei Dcbeljak. Jute Poiokar. Zora Tavčar. Klemen RamovS, Andrej MiSHjn,Toma?.Rauch. Knrlo Ahačič, Roman Ravnič in dr. Andrej Capuder {bi v3i minister za knlluroin prevajalec jui.noamcriSkc litem ure, ki je ludi aktivno oblikoval stike med Slovenijo in di^poro). V otvoritev seje neposredno prek satelita s svojim nagovorom vključil mili slovenski minister za ktdiuro Borut 5 ukljc. Odmevi po vm i t vi govorijo o več kot velikem zanimanj« in vtisih. Tojc bila prva tovrstna predstavitev slovenske kulture v Argentini in veliki kulturni cenier San Man in v Buenus Aircsu je bi ¡»gosio premajhen za Številno puhli ko. Seveda ja bili eden slo venske ku I ture v Buenos Airesu poti g glasbenih, literarnih, likovnih in folklornih predstavile v tudi uspdo srečanje argentinskih in slovenskih kulturnikov ter politikov. Slovensko delegacijo je sprejel minister za kulluro Josc Castineira de Dios. slovenski predstavniki so se srečali tudi z Znanim Nobelovim nagrajencem za mir Adolfom Ptrtzom EsLjuivetnm 111 pisateljem Gmeslom Samitom, navezah stike z rniusirsivnm za izobraiev;mjc. Ste vihtim i ku I turnimi centri, dnti t vnm argentinskih pisateljev, tthisknli slovenske Huhc v Bucnos Airesn itd. Po letih |trepovcd;inih .stikov in zamolčane kulture v dtaspori so torej nove generacije in nova demoknicija v slovenski politiki dosegle. tla st;i malica in slovenska skupnost v Argentini končno vzpostavili neposreden dialog. Pozitivni odmevi tega nl>i.ska 7alo veljajo za temelj povsem novih stikov, Slovenska beseda v angleški kulturi Slovenko dniatvo in Anifiriškc študiju Filozofokc fakultete v LjuMjani in .Siji venski i/Snlje rirtka rrk;i t Lc:l al a 'III, (i, in 1,7, priredila ilvorlnevui nteilnOrod lij. silil' po/ij rtonlovom Slovo raki lniscdo v niMeškcni kultbrnem proit^ni. 1 penil i šk o z birko r. nas 11 vrtim tyhispc r(Šej iel a »Jc)- Viarjan Petih' je sjirorovunl o ffnbivInoBli sloje nitke besede v Avstraliji iu predvsem o prozni knjigi Ivana K n kil j Men Who Buill The Snowy, L902, <> prelmiJji-vo realistični izpovedi ^lovniskili izseljencev, pionirjev, gumen v. ^radiieliev nove Avstralije, /Ivan V;o tlclovirtc diupjterttkc kotm-ujt, [D rtijji ji- .prcjvfje znfequia c Sltnv mk i miulíi eiiron^ zliIUhdi u . I 11 j i hLLllCr pi> mill dr, Janki I'miiLn t Soboldi prilog 6. juniji. Iter IVtatld statu! ruirtktajr SMdi'ho ¡irijt t vsniii StovtHt, Si jjlvite rn wmk in vas iijÍIlihl' iutUltr ill |l" I ilium ji n-|!i Ll'hilji-. i'fj> lak» [hi railíéni poHttini |i»j¡lv

  • ]l liiti rail ttiirnui Alltfll, DR.ZHAfiA K1 MÜK-ltKKl>KHjt:\ \ N \i;HAJl Zim Itr, '/nutgn Ktt'twr ill šli rill trl ilrlahj i i'olkli irncrn iii>|i[ii|i| aria rjziskijvalka sloviriiskili ljudskih p'--ini ill fdasbe rlr. 'Atrla^a Kiimut jr polni (dani'ssekcijo za diübcno_nainudi>pisje ISM; /M-. SAJítj), Po diplomi \s. slavistiku{l!) I!lj in po dipliiuii na tiLisbriij akf l«m i ji( I i je leta | ')"> dok ti triral.i s. i ivo Sh iv r i ulte ¡ i rired I ■ sni11 liiíji-vritk e In m t; ■■ r j h mu i Pui>r 11; 111ii i I !<■ i Ir' 11. ■ i n. 'i flvíijom di'lú sn haarajnnkd pMreea predvsem vsobinsknu in obliki^nim zif|ipilua. !Vi lp<*-diislul......riseih so oilkrili tisto, o odmer ite jn ¡aujfalo le t Vukovarju. Mcscijm r. deji človeški ga irli-su neneunin žiti: v, le I njo križim kraiem po Svitu. V S,n raj i-v ti so pfcfilrr^li telefonski pogovor m.-d d vrtna neznancema, v katerem je hJo med rlruuim idnogoev slikati naročilu; "/.;i čdjjilrk potre hujem sivoijavo mlati» nentiliooko,jelrii in iti e. Hlrif Joe jkij odstranitev ptiSiimr/rH^j dela ideai, predvsem j)a konzervirale i" tr.irirjicu! do itbučiiijtB niso enostavni1 reči, Oe naročnik naročeni iJii telesa potrobuje t.j trari^d.inlarije in ne I" za poučevanje Mešetarji no Evropi in Ameriki sprejemajo na m čila zu potrebi' t;i m k □jinjili mrdicin.ikiii lifl aru i1,', kanuir jih prevažajo kurirji >■ Idili z lico^rujskr^i, roiiiuu.il; ili in rlrcipiii bližnjih I ■ - L _ SLOVENSKO H H VA$K1 ODNOSI VSE SLABŠI Odnosi med Slovenijo in Hrvaikn se naglo poslabšujejo. Za£i>lo se je z Elanom. elektrarno Krško, Ljubljansko banko, se nadaljevalo z ribiči, t izjavo dr. Dimitrija Rupla o lirva&i vpletenosti v vojno v 61 h, do vrhunca pa so pripeijale ie itak slabe odnose obtožbe dr. Pranje Tu dž mana, čci, d a so Slovenci gradili namerno svoje vikentfice v Istri. Pojavila so se tudi razmiiljanja, da se po mednarodnem pravo računa meja med dvema državama po starem ti ko neke reke,, ne pa po spremenjenem. Če bi to drialo, potem bi Slovenija izgubila portoroško marino, letališče in Seiovljn, saj je prav reka Dragonja povzročila že do sedaj velike nesporazume med Tema dvema drfavama. LISTA ZA "BALKANSKI NURNBERG" Ljubljana, 14. avgust 92(STA>Pre,stižua nevladna organizacija Helsinki Watch je obzna ni!a celemu svetu, kdo je posebno odgnvo-ren Za nozaslišne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, zlasti v BIK. Na listi tistih, katerih roke in duša so se umazale s krvjo sto tisoče v nedolžnih so se znašli h)di: SLOBODAN MILOSEVIC, RADOVAN KARAIJZIC. VOJISLAV SESELJ, BLAGO J E ADZIC, RATKO MLADIČ. 21VO-TA I'ANIC, MIRKO JOVIC. 2ELJK0 RAŽNJATOVtČ-ARKAN in IJRAGOS-LAV BOKAN. I z sklepov organizacije Helsinki Watch je jasno, da ta svojevrstna vest človeštva priča kuje, da se hodu ti zločinci kmalu znašli pred sodiščem. Ali se torej pripravija"balkanski NtirnlKirg"? Težkojepredpostavljati.dabi Še tako dohroholni) sodišče ali javna obtožba za kogarkoli s to liste našla olajševalne ti kol išči ne. Od Miloše viča do Bok an a so vsi premišljeno in brez predsodkov načrtovali in spodbujali genocid, vojne zločine, etnična čiščenja območij in ustanavljanje končen [racijskill taborišč. Kot duhovni tvorec vsega zla bi na prvem mestu liste hi! ver* jet no Slobodan Miloše vi č. Tako piše v Novem Vjesniku Aleksandar Miloše vič, SRBSKA KONCENTRACIJSKA TABORILA Evropa ni niti sanjala, da $c bmlo njenih tleh ponovno pojavila konce ni raci jskii taborišča po "naci" stihi jI i še hujša. Svet se je seznanil / rnu&njiin; posiljevanjem, pretepanjem in mnoiif^nim ubijanjem hrvaških in muslimanskih [otnikov. BEGONCL., Slovenci smo 1'ečkrat govoriti kaj nas briga vojna na Hrvaškem a!i v BIH. Tudi i ne i se je izogibal balkanskih prerekanj-danes pa je vsem jasno, da bodo begunci velik problem za marsikatero ekonomijo, mi-rovniki UNPROFORJA stanejo svet ogromno denarja in s tem vseh begunskih težav se ni konec...omenimo pa ie veliko tragedijo in trpljenje teh ljudi,.... tffovenifip Pismo TRETJA SVETOVNA VOJNA Trírtje nvtrteVria vojliu prBVE :i|] rav pijsrcílnó M polcka I1J pi>-dfiócju JugQitlavijr: tekrna ni ed Zahodnocvropekci uriiju ¡n »ve /o MjiLu ta vpliv na vojho, ptlianjc Franpije, Nirmeíje. AtkIH-je, íl.1 ili UVL-ljnYÜfc nvnjc n-SilVH1, iII Husijf, ti HÓ p&gkllSa iiogoi L¡ [n>-:n'Ll<>v¡iuji] v üvhijÜi ItlUircunill sleruli,— Kriminal je pmtal ' m! !'<> inlluéilvi o Hiiiiiii^lojüDsLi, potütnj ki> ji: rjn i jll" Hr-puldiku SIovuEiaji» ori/mil dómala vm svet íu ^jiiu potllali polntpiwill eiqoi om, poleni kú pteprienjeino uiladino, du moruno v Evrtijn>> sodounñn »uauji'rii, mi pragii liswletjp naj dopunlimo iJril eirilicc 'i 1 AHuiikj SijnnpT, Pwflá braluev v "7 Uw,5. avgwsLn *}'!/ ZLQCJNI l;\ KAZKf-Ak^ritijevic ín Hiiiiéié na mhIiií |prDili niihiivo iiil^iTYoriiu*! z¡i vdjrnL /rtvr, tmieene caite ílísi!, \ i i u ijti'íh I ii i In..... Km pleilame naTrirce pEtíliwlke murijn i/. Bo.wiijhramn 6()c|l. lek, ¡ i'iii Ljtkn irjv^flko pnijijuli ilnij>c:. Vendar, kí> lii ^ivli v SlaVií-uiji Irla 1940, !i¡ inn'li i-ti oliciUrk. Aleta 1945sejt rlojiiiiJil Koücvskj Hn|j in |]uki)l dontolirdnia'v. Ta ilu^nifk ¡>-[lOblal zgcxlovina, pnsla ji: lliiiiirir, l'ülak, Mueiik OI o*tal¡ poítajnjo yr nkoraj üimpaliciii aritiklvnkaloi. Ct alcila-mu ri;t fvrl takj v Koékem Itoun le jtpiiiHiviria,..murali lii y.r iLnkr.il i/pi'ljjtli rtun■.- jirnli isr: zivi-clin pwtixaos&íiii povtfjnikoiu, ki no aodciijviili pri iiMu iji iiarl {|oiiiil¡ / okupatoijcm, mi vas ¡m pi> krivein pnklali. To ni iickjij, k,ir jf v inlcrvm NIK \ Ki CAN \ JÍví741í 3Í i" | iij Ipl i k 11 Jugoslavija je U. irtfiiii-ta príxnilii Sluvf'-nijii. Slmi'nijj pa je pH^iianji' Kivniiia, lia JliüiimIhi ija ai v sv<"lií prí/iii....................................pravijó'j v- no felofuio mi sluvimicev.CirkusaiaiPanw pu íaliu-va, ¡la i ]..:t. "II__I ........1. M U.......... ;...!.. M'MÍja mntotija preducilnlka, llrva^ka im ^fli. O ...........jr ilr- jilíTCo slllLi ^i! iiitliH'ili, lia ¡jriíliairni sinviniijn, ej.'ri uni'il-Mvlnik Eti iKhj11 tjdjíovomosti ¡ti ni faíliiin'l kaj pf;kuSd ofíaniotiti. Hil njcpi »ahlevain javno ii^ravií'ilo, i'i' Li'jja IU" I h1 11 ti liulhii, Itrint /aliO'tLil ujir^m nil< Hit JO.' Tiiji iHiviiiitrji ¿f opoEtrjajo, ila l'aiiie na novinmkih kh tia ¡i¡1 VC¿Ítll nejcniljc nuno iHTHla mu iHiUíiiiulmjujii jtn-iiiji in |kiliiiLi Sit-tT pa v.arTLr'njitvjt ku-úiim mili in1 frtCTL icjcvati nit (Irugcga kot íuirk. /StA, 16, avjpwt 92/ 't>UHACf. N' Z ISTRO PREK Sl,0\ EMIJK t)r\'ask 1 jirt'il^i'ilnik ilr. Rranjn Tudxrnan j¡- v K.ulnjtli ilhtii kiir ilvakrat oUlOKÜ SluVH'jtiju, iia jtr "i utf-rl nu kupnvda poéitnfikc lii^i- in tan i iv anja na llrnskeiu, v.Iüslí v Ulri. í'alui je Tudcman v ülovemiko-hrva5kiti Tiiinnoíli ptwiavjl nm'o Uicku sututtUrovtnúi, ki iiua lahko ilaljogwíao ptjjJeiütn-, -üj mi nj<"|¡.it1 HtliItp/.Ln- v ütittvii k(ijiij;i li'tili, ki *i> na rÚUtHi Sltphi riiji' ¡inliiijitlf pnnl IH'kaj te ti i / Srliiji-.... /DWEVNlK, ll.av^ista n-lt niiRiTt/tjtni Ce iii KHQHtrnvank v mlrnnili rni rj Sloveitijo i» Ift^askb, ki pravna¡pr¡tv niñeé nocís, lalikni pi>jannil) faniit ■/. nce'miTK-ntji-ljii kHiiiHiuii'iraiija. ]njt<-ui ili píimvi k uiniritvi iu^r hih-kn ilali kaksi'n rcjujllul. lii'IJi l¡¡ ltliko, ila siihí na slrivituaki in lirvilíki slrarti mal" pirvitc KayéroVtni inila xiumiopnünül-lu pnsluhnilí ilru¡í¡ straoi. /DELO, juliju n D?MAJVJEZM \GA1. Tuilínanjé sma^r-il /.atu, krr je iiil pia]lmli-,i ku|ni,i íhiii'^ --i-liií, (lipr.iv MI Volil,Vr Tía §rvL¿ki-m kiiiiéaitr in ri-^nll:t1i nli- javljrili. pravi i/itl .■ii' ni ......... /attihli tva vi' |t, ib ji: Hrva- ^ka ili'inokratieiia skupqust pnairiéljivo /niarala íktiraj t. üvolfutansko vecin........»uoxieija j'1 iloüvnla VijÍiIuj ki pi ji1 lalikii jin-ilvidi-t vfaj nrkiiliki> pn.iliticrio pivmun flu vek..... /MI.AD1N \/ SKOMINK 1*0 IHTKI l'n-Ht.-r ilnik Xvuvflr Hi'pnliliki- Jü^u^liivijf |)uliria ^rMií^l ii¡l-eiojidl rem a ilaJiiaiiski'inii «> vi'lja. /SU >YK\Kt:. MJ. Bvjnistn ÍH/ fi1TEX11.0 11 It) KOJKW a: V Slt J V, PO V lif: \t .O |.i-|¡t Mt!17 jir 1p|Iip i SLjtVenlji jwvhnTlHtj!1)') lintif HpLpknji'u-f.r*, li-la |0i>i-, km i -i1 J-* ti>in*-. jlllija letón | M Bí> I I íj Iiwir Mi Iiii StlIWWjilHÍIWeIíI iñ'Tli UkilVlKlril'VlltKÉt' /hKl.l t. :í. .H-I^I '>■!/ Vi h- V hrvaškem SLOliODNEM TJËDNIKU je «Ir- Zdravt ko Toil I QIC llil vprašanje novinarja Hollín un Mljclifilj £ kji- vidi rêiiit v sporov med Slovenijo in Hrvaško de-i' jal : Slov-n ¡ja je ena najpomembnejši h iniv f miši î- tunanji politiki. Krvsika pu cita nijpomsinbrirjših Jf. držav za Slovenijo, liosna, Hrvaška in Slovenija ne v objektivno md ^eboj tako pQvcunc in bdvistte, ila iS morajo v iteviiniti zadevali ravnati drugače kot ïdaj. ^dšu pot ¡lo /.ali (nia gre prek Slovenije, M iraška pa je ï.a Slovenijo najpomembnejša drâava. ker vanj" največ isvaza in k< r Lire/ njc alovciufco gospodarstvo téïko deluje. Intra, ki je najmočnejši: turistično ulili ločje v Sloveniji in oa Hrvaškem, nt1 more /i ve It i pinas dobrih odnosov Slovenije i o Hrvaške, kaii>ki ilili-vnik Al. \HRAlM fiiši:. da4(1 razmere v I llosni in H crecgov i ni podobne il ra rili V l:aleslini- (( -a-nik piše, lin Velika Srbija Z raznimi premirji in obljubami kupuje čas, v katerem iz pa rija nesrblško prebivalstvo i k Bosne in si prizadeva zasesti čina več ozemlja....iNIoben svetovni voditelj pa nc namerava ^ iskreno pomagati in kaznovali agresorja v Kill. Ílierlinski časnik rAGESSPlECEL JHBÇ, iIli imamo i _Srci II ill V fila vali prostor Še sjiiuo «a katastrofe i o nesreče. Televizija in railio rini voilita izk 1 jn<" ri<> pO I -vetovnib prizoriščih vojn, vsakodnevno nam posre-I dujeta liomliariliranji' in trpi je rije bosenske¡|a p re bi-I valstva, lakoti] v Afriki..., 5 DIE WELT Ugotavlja, da /a merlnaroilni poseg v __MIT I1LSO potrebne množične oborožene šile, dovolj lii bilo onespnsobiti srli.-ko leikfl tojmišlvo h zraka, /ali oil ima vsa za I o potrebna sredstva. TIMT, poil naslovom "Gasiliriplon si: pripravlja na "stotini dan' pise;Gn- za odkritje enega najliolj .-.kriv. nili mičrloi'I'i:nta^omi(olii'.irnlmo ministrstvo /l).\), ki su ga zaúdi pripravljjtti v 'itl-ili letih in j« i/.llajal i/ liipotn-tičnega jtJntkiin napaila na /iloižcue države. Operacija lit se začela s lielikoptersko evaknaeijo predsednika v enega od številnih 24klo niše. Naë rt predvideva tndi premestitev drnjriiih reicrv na varno, s čimer bi zavarovali moč n11'tiš-kL- (-komunije. oči: I a operacije "sod ti i dun' Velja predsednik ZDA D wigbl Eisenhower. Po njegovi zamisli bi V pri-SI meru jedrskega papada v okofien Washington a pre. mestili tudi vso administracijo. Vaje za lo veliko ak-1 cijo je Pentagon organizira) vsako leto. KLK1NE ÜEITUNG piše. da postaja Italija liolj in bolj pod olma ............. repu Idi ki, K epu lili ka ha- lian Italijo imenuje VSe več kritikov. saj 11 alija v skupini ti.7, sedmerici industrijsko najbolj razvitih držav, pij eu i strati i predstavlja Ritega i railed slelirov jíi spodil rske ¡¡a blngra Evropi;, po dni g) strani pa si a 110 delo političnih strank zapravlja lispel le guspo-1 darstva. 1 Lilija je sieer še daleč ml foja tem ali- in l'an ame a poli tir ni rasyoj že nevarno zaostaja za üosporlar-kim ill Irenuluo olí-laja la v Italiji vsaj dve krizi, ki jo V o< lita k ha lianam ! iN a i* ni rtrani je to državni déficit, n j drugi pa mafija. Vojidav .Šešdj, .-rhski četniški ""vojuMln'zLi GLOBUS: Ko pridemo ua olilasl lioriin v \ ojvodini nirc-i lil i najprej zameram iirchivalslva.llnaski ilnižini Ihuuo dali iill^ov srK-ke družim- v Zaherí m, -rbskn pa lionirj n.iH-lili lo v Invaško hišo. Dali jim liomo na za iZ-h-|h!cv, če pa ga rie bodo IioIh-Ií il pošlega i i, jih homo izselili na "civiliziran Supplément eFestival d Avlh|. in i £t IJI^nJt f I. S' -n NEW ÏORK TiMEM;"Miloševič ni 11 il 1er, toda,,." sii začini oreilniški komentar v eni od številk lega čus-riikn, Dnevnik Ugotavlja, r|ji prime rjjiva sieer u i i ileal na, „^ saj Miloše vi č m- ogroža Cel o Itn- Evrope k "t nekoč 11 i- -lier, vendar je nevaren in uporablja najbolj nasilna sred-1 s I Va za doseiio svoj ill ciljev. Časnik meni. da Miloicvič pozna samo jezik Sile in lega si' bo moral SVCl k m ji lu naučiti. "Milosevič je torej mali Hitler, toda lomlonska konferenca konce avgust* ne sine postati mali Mon-clien," O h V < V X (t¡ v 3 MO M \rJI''SMlK iz llrvjiskc men i, da l'anic ni sanio eir-k ti san t, ki Ikj z nebuloznbn sprelflinjanjtm rh-jstev o;-"jueoslcrtanski krizi" relativiz.iral srbsko agresijo mi 1 BiH, leniVH-i tudi tisti poslance", ki bo Llričaie. ki so ^J nasi ale ?, zlomom nekdanje Jilpi-lavije, pripran'il k po-110 vni zd m zi t\'i po diktaln no vega V e rsjii ilesa. Iff ^ \r lej luči je Paiiičcvo *íarm ira nj e " I laik nsk ib dišav-']^ niknv znamenje, da čjtka iln aško v Londonu "nagovarjanje k Srbobalkaniji", 0 Čemer je mM sklepjiti .......1-ji pisa muslimanske državotvorne 11 acije, zavračanju pri-f- ^ z.....ija Makcdoiiije in votliiiti Gumugtonove retorike Kosovu. I'Isï, TI! K TJMl'LS: /-idje ne morejo molčati oh grozotah lili I. iiolokavst ilruee svetovne vojne nalaga Židovski i verski ¿kllpilosli 1 nomino doižnivsl, da ni |e pasivni opa- i EOvaler rmiožičiie|Ta uničevanja iu >■ t ničnega čilčtnja \ BIH, Sieer ne obstajajo neposredne povezave med mnei-.-ilitno Nemčijo in dogajal^p v lllll, vsekjikor ]ia oli-ta- , iaio sle villi i' poilohnotiti, /lasti v uU-todall [K^hijanja, 1 \ KllElíNjl LIST iz Hrvaške pojasnjuje nesporazume ; mcil 'Slovenijo ill HrvaŠko glede tistega dela meje kjer državi rjizdvaja reka Mura, Mora je naravna, ne pa tudi dejanska meja. PogoMn je s[iri-niijijahb «voje kurilo, kar Jia ne pomeni, da je Šjire- —« ininjala ludí meje kataslrskili oličin. Tako je zdaj v ve. čjem i teki njenega toka v obmejnem obmbojn Vidik lid hrvaške zemlje na njeni levi obali, ton1 j v Sloveniji. Na bnmški strani za zdaj hi- nihče ui urailno zahtevat no be nib bilrih spremenili, saj meril, da se vse laliko in mora reševati t. dogovori. iN aii Sosedi pa niso I a ko tolerantni, piše Vcčcrjffi lisi in nadaljuje, da so Slovenci prole iven- ^^ ¡ -i na— tem ohmi>čju za prevoz prek M Ure Uporabljajo splav, čeprav je reka tU v eel oli na hrvaškem ozemlju. l'r.'bi-^J t valei nekaterih tasi občine Gakovee iz. obmejnega oli-^^ Iiiočja dob i h njo elektriko od sluvertskegj elH-klrogu.-pie ikirsivjt, ki jo morajo plačevati v tolarjili po znatno višjih cenah, ^^ POLITIKA EK^RES iz Pograda se pritožuje na slo- : V'-iiske carinike in piše, da se na mejil iti prehorlili A v- j j j S t rije in Maiižjirske # Slovenijo eariniki do državljanov gh ■ W j /M Jugoslavije vedejo skrajno diskrilttfrtanjsko iu jiro- ^Jj ^J ' ^antuo, > hudimi žjilitvami kršijo osnovne človekove fidff \i 111 ulirjili, ko so hrvaški merilci merili Zemljišče ua slovenski strani v katastrski občini Sveli Manin. SJovent prav; ['o t) ivice. nosflinem ukazu Drnovškove vlade. mAtoma vozila s srl^ko in črnogorsko rej^Straeijo ne smejo prestopili nitje, tudi cc gre za humanitarno pomoč. Kljub vjmrn neprijetnostmi, ki jih na^i d» avl uni doživljajo, piše Politika Eksprts, pa za državljane Slovenije pri pre.-lo. pit jugoslovanske meje ui uikjtkršiie ovire. a ie "pa JI I lope I- Liberalna STAMPA Ik Torina je zapalla, da pes predsedniki: evropskih vlad, to skupino slraiiop Oi ' v, Spomnil liil p rep rosi 11 resnic o: 1abi irište je tabori Če, kjer je vedno nekdo zaprl uli ul.il, danes v leb I a borili dejansko umirajo mu sli......ti ¡II hrvaški kristjani." j r ».Tin u i iM-i 111 na civ n izi ni i noct n. osi : m i lejanstib Um irajt i n o ^ - Tl J ¡VUanjljH^ieM Im.-.r.l IS^Jiii, A» ¿ __' - ^T^iltfj-^.'.- ° ~ ¿ VryinmTTiMir, TT HT/triAt « «nin j-J^^-rx -iiïrS^iî*"" VuíkovíS.!'* tfkvetu&g 'Pismo 85 V kleščah podivjanega srbskega brezumja fttefeio: FaH NAPAČNO ¡državljanska vojnalCivil war) etnični spopad ¡(Ethnic clashes) PRAVILNO: Agresija, Napad na suvereno oil Zdužeriih narodov priznano državo. Genocid. Etnično cis čenje muslimanskega in hrvaškega prebiva^tva. SRUSKI NAROD JE DANES "AMOK"-v jeziku etnologov "amok"n/.načuje stanje takih ljudstev, ki hre/ n:tjmanjše racionalne razlage nenadoma namer-no napadajo v uničevalno nnrost,... &Bogdan B bgd^ovi&hck dauji beogrnjski župan-Srb 17. SLOVARJA TUJK:AMOK-pri malajskih domačinih vrsta MaznostKtaK blaznež divja po cestah in napade Vsakogar, na kogar naleti i. Begunci SARAJEVO, RAZGLEDNICE IZ PEKLA FOTO: SAM VJIUSON, MLADINA a U& PRESS "Bosna bi biia zli zaveznike samo novi Vietnam, iz katerega bi se vračali z nogami naprej..»" /Direktor beograjskega inštituta za mednarodne odnose in gospodarstvo Predrag Simič/ "Amerika ao ne bo vpletala v spopade povsod KJER lil SE KOMU KOLCNILO... /Gcorge liush/ Wf&veti4%g PUmo 87 Srbija, civilizacija laži NEKDANJI BEOGRAJSKI ZUPAN BOGDAN BOGDANOVIČ SFB O SKBÏtî Uo stanovanja Bogdana Bogdan oviča vas pripeljejo streli«; "Tu i i vi ust;is Bogdan o»ič! "Opozorilo s črnimi črkami je najprej v veii. Strelicc vas vodijo neposredno do domovanja nekdanjega bcugrajskega župana, ki sc ic žc leta I9K7 postani po robu današnjemu predsedniku Srbije hLobodurni MiloScviču. Ustaška znamenja na vzhodnih vratih pojasnjuje s sodelovanjem lani novembra v hrvaiki mirovni televizijski oddaji. Od tedaj ga že lučke, ki jih srečuje na ulici, zmešajo: "A ri si SrbiTv? Ne, ti si kriminalccl" Mladi ga napadajo, po telefonu dobiva gro žuje. beograjski lisk pa ga vsak dan razglaša za "nacionalnega Sovražnika," Bogdan Bogda.mvičjc poslal izdajalec, oP^jo m nikoli spogledoval ko si je dtcnil javno-in to na sovražnikovi icleviziji-sprcguvoriti o "nacionalistični kolektivni norosti", ki m je polastila blv-ie Jugoslavije, Nekdanji beograjski i.tipan je v svojem mestu edcu Zadnjih, ki obsoja skrajneže vseh vrst. Bogdan Bogdanovič pravi, da se zavržen od lastnega naroda danes počuti "kot Žid v Nemčiji leta 1435". In to nc le /arudi zidnih napisov, ki jili jc žc dvakrat poskušal izbrisati, ampak tudi zaradi prepričanja, da "kalasiroia presega vsa predvidevanja in da je na pragu ¿as resničnega fažiznia." _____ 7. nacionalističnimi idejami sedanjega srbskega predsednika, Zc le t j 1981 je izstopil iz Srbske akademije znan osi i in umetnosti, j'Bil seio v sponi z nacionalistično usmerjenimi intelektualci. Oni so skupaj z Miloicvičem soodgovorni za katastrofo. Oni so obudili in podžgali tisočleme srbske mržnje. naie uedokoličane bitke, naSe zgodovinske frtistiaeije. MiloSevtč jc le ideje samo udejanil. Vse. kar se Sedaj dogaja, jc bilo žc zapisano." Nekdanji beograjski župan namiguje na leta 1^86 objavljeni memorandum akademije. V prvem delu dokumeni 'Na pragu je čas resničnega fašizma...* "Trcnutofo Srbija živi v civilizacijski laži", meni Bngdanovlč."Duhovi jo iztirjeni, misel se razkraja. Priča smo povzdigovanju I j u ils t vii. ki ima vedno nrav, ki ie naimpjj: nejse. najpametnejše, najbolj zrelo. To 5e m fizični, ampak intelektualni fašizem. Dane se govori o 'ncbciki Srbiji', Vukovar naj bi obnovili v 'srbskobizanliuskcm slogu', ki ga nikoli ni bilo, povzigujc sc pravi nacionalni misticizem. Podžiga se nagnjenost balkanskih ljudstev k najstraSncjSim mitologijam. Postopoma postajamo epi-Center iracionalnosti." Bogdan Bogdanovič, upokojenec belili las m bnržujske drže, ne govori Ija v iri {Eni. Vse svoje življenje je posvetil spomc-n iS l vu. Kol a di i tek t jc Sirom po svetu Kg rad i I nn desetine spomenikov. /. žalostjo v srcu ugotavlja, da so spomenik v čast ¡'rancosko-Srbskep prijaleljsiva prekrili s či n m o v znamenje "žalovanja". KlubovaluO pripoveduje, kako jc v Beogradu organiziral kolokvij na temo "NnrO$t iu ritualno uničevanje mesl". Vsem, ki si prizadevajo razumeli jugoslovansko krizo priporoča branje knjige "Primitivne incutaliteie". Ob posluianjil mi pride Jta misel zgodba, ki jo jc v ironeičnem tonu pripovedoval vodja srbskega gibanja za obnovo V tik Draškovič:"Na polovauu po A Tri ki sem srečal plemenskega poglavarja. Vprašal sem ga kaj jc pravica "Kadar moje pleme napada, krade in ropa", mi jc dejal, Ko pa sem ea vprašal kaj jc kiivlca, mi jc dej ah'Kadar jc moje pleme napadeno, okradeno Innrnpauo.' Bogdan Bogdanovič je zmernejši od Vtik;i IJraškoviča. Bolje izbira besede. Pivdvsem pa se v primerjavi s sedanjo sr- pripisuje krivdo Za neuspeh samoupravljanja ustavi iz le l a 1974, V dnigem, ekipi ozivneni delti pi razglaia razmejitev med jugoslovanskimi republikami kol Zgodovinsko krivico proli Srbiji. Od objave tega memoranduma Sc je po njegovem začel ''spust v pekel". Pesimistični Bogdan Bogdan ovič razlaga, da srbski fašizem na bo povsetn primerljiv z hek-danj i m n aciou alsoci aSizmoui. "Morda je izraz uacionalsocializcm preveč jasen, preveč civiliziran za Srbijo, ki sc ho razvijala na veliko bolj čuden način Vendar čcic Vojislava ScHja lahko ie danes primerjamo z nemi k o SA meri vojnama." Nekdanji beograjski župan jiondarju še neko drugo podobnost:"Srbski narod jc zanesen z idealom ozemeljske čistosti, V vseh govorih se zelo jasno izraža proli-svelovl|anska drža. Moteli bi očistiti srbsko ozemlje" Ob I asi in inteligeuea se me d se bojno ne kn Ozirata več, Tunkcionar Nedelj ko Sipovac je i'/ javil, naj vojvodinski Madžari kar izvolijo razglasili avtonomijo,"vendar le v avtobusu ali Se bolje na drevesu," Profesor lovan I lic pa je predlagal množično preselitev prebivalstva s pojasnilom :*T o preseli lev bi izvedli po načelu InSa za hiSo. stanovanje za stanovanje, polje za polje." Tisk še doliva olje na ogenj. Z naslovom "Beograd že okupiran", je neki éa-sopis za pisal :'Tn določi lili I I. člena u suive nove Jugoslavije v glavnem mestu žc mrgoli novupeeenih tujcev, državljanov BIH, Hrvatske iu Slovenije. Mnogi od njih uživajo protiustavne privilegije. Zasedajo funkcionarska iu delovna mesta, do kalc-rih niso upravičeni, Do nove države so oUkriio nelojalni. Kako dolgo bo to ic trajalo'.' " "Najstrašnejše se mi zdi", nam zaupa Bogdanovi č. "da v Beogradu vlada tak mir Ugotavljamo neke vrste aucstcz.ijo, množično hipnozo. Vsi sc delajo, kot da sc uc bi nič dogajalo. A [roma ni daleč od tod, Ta molk je nemoralen... Vzgajali so nas v veri. da so bile naie vojne pravične. Sedaj kn smo zaplcicui v ucvtijemo brutalen in umazan spopad, ribiče ne reagira. Odločil no ie razpoloženje množic. Si no na poti v norost, toliko je Si rasi i in trmoglavosti, ki onemogoča vsako razpravo." Evropa je po mnenju nekdanjega l>eo-grajskega župana nalvtia."0na lega uc more razumeli. Tu ni važno, kaj kdo misli, ampak, kako misli. Naie resnice so okrnjene.....Miloievič prekaSa vse po prebrisan osti laži. V slik i h z zahodom jih izraža z nepojmljivo ljubeznivostjo. Je pravi predstavnik le dni/bc v popolnem razpadanju," , Bogdan Bogdan ovič ni povsem prepričan, da bodo sankcije proli Srbiji učinkovite! "Nedvomno bodo pripomogle k smi-tvj naroda okoli režima. Morda bodo celo izzvale odločen odpor. Tu smo navajeni u a trplenjc. Vse tc vojne..," Zapirajoč svoja z napisi poslikana vrala izreče Se zadnjo besed o-pridevnik, ki v njegovih očeh povzema v celoti Lo, kar je danes postalo srbsko ljudstvo;"AMOK". V jeziku etnologov "amok"označuje stanje takjjp ljudstev, ki brez najmanjše ra> domine razlage nenadoma namerno zapadejo v uničevalno uorosl. "SRBSKI NAROD JE DANlv-S AMOK" vzdihue B&dan Bogdan ovič, Patrie De Saini Exnpory L,c rigaro. Pariš Objavljeno v D£LU, ^4.jnlija «« STANKA CREGORIC tfflovenA&g Pismo SARAJEVO TUDI MOJE MESTO SPOMINI SO VSE, KAR MI JE OSTALO ONCtl UPON A TJME-NEiKOČ JE BILO. FILM V KATEREM ROBERTO DE NIRO IZGOVORI ZADNJE BESEDE: "Spomini so vse kar nam jo ostalo" Kot na filmu se na televizijskem ekranu iz dneva v dan pred mojimi očmi zapleta usoda Sarajeva, mesta, ki je bflo moje polnih I trinajst let, mojih najlepših mladostnih let. Sarajevo je 19S4 leta kot olimpijsko mesto sprejelo svet z gostoljubnostjo, ki se ne pomni. Danes mu ta svet noče pomagati in mimo gleda kako umira. Umiril duSa kuzmopolitskega mesta 1 Umirajo njegovi srčni in čudoviti Ijudjel Svet spremlja rituale smrti, ki so z vsako novo granato bolj i al os f ni in holj (rabini. Vsaki dve minuti se koplje nov grob,,,za otroka, za mladeniča ali mladenko, za branitelja,za mater ali očcta.zasiarko ali Starčka, za nosečnico, za novinar)a....VMkogar je imel nekdo rad! Sarajevo ¡c snelo z «mu vedno neko magnetno moč in lato me jo Čorlua Življenska lurdoiimljivosl pripeljala v ta kraj leta 196I. V L asu trinajstletnega bivanja ,so uastak določene uave/anosti ua prijaleljc in znance, ki osi aj ajo Zarisane še vsc v današnji cas. Med nami s» bile trdne vezi pa naj smo bili Slovenci, Muslimani, pravoslavni Kosanci ali BhccxovCí, katoliški Hosauei ali 1 [erergovci sli 11 ruge narodnosti. Sarajevčani so rnc-S lovorik o-sprejel i kot ljudje velikega srca in plemenite duše. Za If) j? Sarajevo danes I url i 111 rija solza in bolečina! V racam se V moj bivši doni oa llidži, v naselje, ki fía je Z lá kin oddaljenim Sarajevom povezoval tramvaj. I lidia je Lila rekreacijski center. Tu i o Lile toplice z vrelci zveplene pare in vode. Danes j| tU srlwko OporiSČC, na kaUrnega lahko varno stopi le srbska noga. Pred voino ie ni I lid/i živeto okoli 67.000 prebivalcev. ud te. ia 43 odstotkov Muslimanov, 37 odslolkov pra vosi aves v (Srhov), drugi pa so Lili katoliki(Ilrvati iz Bosne in Herctgo-vine) ter pripadniki ostali il rlarotlov. Vračam se ua ilidžo in rueii njene zelene parke z visokimi krošnjami dreves, ki vodijo vso tja d o vznožja planine Ionian, Med drevesi so hi] i posejani iiotdi, ki jih je 4 la I zgradita prav tako kot posaditi drevesa ¥ mogočnih drevoredih se Sam av. strijski cesar Ftanejuief. \ hotelu imenovanem Srbija so hili oonnovljqni aparimaji nadvoj votle Era«* Kremlin au tla, v enutn izmed Jen sem imela čast hi vat i teden 11 ni tudi jaz. Ko sva namreč t. možem leta L 911ft obiskala llidžo. meje na recepciji holds sprejel moj hivšiBojenee iz omikega vrl ca na [littži in mi v znak Zahvale ponudil apartma. Iz 11 id že je liil sfieljan do Vrcfa Hosm-izvira n-ke Bosno mogočen kosi arije v drevored v štirih Vrstah, dolg 'i km. I'od kroš-Jljairli tega drevoreda so te romantične kočije popeljale lesno pod planino Igrilan, kamor so je vgnczdil kraj, kiji: bil podoben raju: s številnimi ribniki, jezert-i, potočki, parki in lesenim »ost iscem tiari uram izmed teli jezerc. Si-m smo hodili ob nedeljah na takoirneunvaue "teforičc". ki sli hili podobni piknikom, \ zdulž drevoreda pdf eje navadno Valila reka Sdre-llajajočib Se Sarajevčanov in čr nikjer drugje, polem 81 ji a tem "korzu11 prav gotovo srečal inanca, Gostišče je nudilo postrvi Uaravilust iz ribnika in kuharji so jih pekli na vozičkih (ired stoli poslov, Ma iramikih hi sc obračali "na »aru" jageiij cki En prašički in tu in tam so oh zvokih harmonike plesali kolo. £e pa je kak "cica" Zlial zaigrali na gosli in zapeli oziroma pripovedovati herojske zgodbe is; vojn Je hi I se posebno deleže o potomutti, Kadit Sc Spioriiiujam 111 tli ohredov ti h porokah in rtijslvih ali smrtih. Bosanci pravoslavne vere oh lakih dogodkih vedno pi-jejo, jedo in pojejo. Večkrat sem Sla i a pogrebom napokojia-lisče Blažu j, ki ga dane* v hitkah okuli llidr.c, llrasnice ali fla-džičev ver: k rat omenjajo. Oh pogrebnih rt| nalili seje po Srbskih običajih ^kukah>" -jokalo, kričalo in kar naprej nekaj naštevalo...naslednjega dne sr ie ob turški kavi razpravljalo o tem kdo je bil najboljši in koliko je imel rad pokojnika .C h jjroliu se je jedlo rn pilo in t tuli sicer se je nekaj hrane in pijače zakopalo skupaj S pokojnikom, pa se kaineje SO mtt postavili ua grob kako Steklenico in hrane, tla ne hi bil sejen in lačen. Nasprotno tem običajem so običaji Muslimanov. Pri njihovih «prevodih in "dženazah" ni žensk in vespoptbni ritual je enostavnejši, Naj omenim še enu mačilnust v teii krajih, ki me ie osebno najbolj motila: če je želel Sorodnik obiskati nlnilta, pa naj je Ju! (Hi obisk hčerke materi ali ubral no, prijatelj prijatelja ie p m mogel, če ni imel denarja- Na obiske-e v H111 ne gre pra itn, nosijo se bonbonjjere, čokolade, razno sadje, kava, Irtflr-lua m tla 111 drugo. Ugotovila sem, da pri siromašnih d nižinah največkrat niso pojedli bomhonjere ali Čokolade in le so se prenašale i« e ne krttne slave do druge, t udi p o n ekaj let. Na obrobju liutmira, kraja btiîu Hi die, se nahaja danes po vsem svciti lako dobro znano sarajevsko letališče. Iz Do (mira izhajajo najstarejši zapiski o prisotnosti Ilirov in o znameniti Butmlnkl kulturi. Se Lz dobe neolitika. Na drugi strani letBUgča je bilo zgrajeno novo naselje Dobri-nja, ki ga danes tako ok rti I no ohslrdjujejo. Osi al mi bu tudi spomin na voinjo z modernim tramvajem do I ! km oddaljenega Sarajeva, ki me jc popeljal naprej mimo naselja Stup. ki je danes hrvaški, Ccngič Vile, Hrama, tffevent&g 'Pisma SARAJEVO TU ni MOJJv MESTO iraj<*vo-znamenita BašesflKja z džamijami. Letošnja vojna in srbski barbari lunin i chili ku L turuo-z.godov irskemu spomeniku niso prizanesli.,.. do Novega Sarajeva in Marijin dvora, kjer je stala katoliška cerkev, pa mimo znamenite športne dvorane Skcu dcrije, Daljo sem se peljala ob oL.ili reke Miijaeke, vzdolž katere je hi O ogromno majhnih m teličkov, n iii no glavne poštene vem kBjJe danes ostalo od nje). Druga postaja je I til Principov 111 osi, kjerfe na vogalni stavbi stala laMa ¡i napisom: Ma jeni mestu je leta 1911 Csvnio: Princip izvriil atentat na avstrijskega nadvojvod" Franca Ferdinanda, (ruvrilo Princip je pripadal srbski organizaciji Mlada IJosua; dogodek Hlodovina smalra kot sproži!ca 1- svetovne vojne. Cen Principov most sem včasih peljala otroke i z otroškega vrtca, ko sem še delala na Lugavini, nail Iiaščaršijo, v park fora Dušana. Otroci so se igrali v peskov ni ko, vzgojiteljice pa smo si kupile "jnmuii s k$j ros kom ali čevapčiči"--somun je vrsta pogače, in uživale ob ptekrvuem pogledu na liriii Trehevič, na kalerega se lah-ko napefja! z vzpenjačo. Park je bal v občini Stari grad .muslimanski predel, katerega lak o neusmiljeno obstreljujejo srbski lopovi in minome ti .Sarajevo leži v dolinici in na vsako stran se po ItHhih na-nizane hiše ali džamije ter ozke ulice ¡> kotički imenovanimi "soka-ki". Od Priucipovega mosta dalje do mogočne stavbe imenovane \ Ljecuica, kjer je liila ne kot- velika knjižnica zaokroži tramvaj nazaj v smeri II id že z zadnjo postajo znamenite llasearšiji, ki je bila prava turistična meka za ljubitelje orienta, Z dolikom turške islamske kulture je nudila Haščaršija številne znamenitosti iz. blatih časov. Po malih nlieah sn se vrstile trgovinice, bazari, zlatarne, fili-»l anske delavnice in delavnice v katerih so kovali razne okrase, nakit in posodo mojstri si are o brli "kujundžije". Ruščamja je dišala po pečeni mladi jaguji^tiiii, ki ni iBkjer n a s vetu tako dobra in tako sla tka kot ie bila tu, dišala je po eevapčičih iri ražujieilu po raznih "pitair'(zvilkili), bodisi a ipmate, krompiija, sira ali iz mi le leg j nicsafburek). Za sladokusce so^bile £c posebej mikavne slaščičarne s turškimi sladi cam i: bakbivo,' urin ašiean 1 i, kadajfom in d tujimi, ki n jib žalil s pOMfflQ) brezalkoholno pijačo ''božo". Med ozkimi in mi-nialtiminu trgovinicami so zadnja lela zrasli "ka lici" m ali hifeji v katerib si laliko poslušal najnovejšo pup-folk glasbo. Sarajevo je bilo mesto iz, katerega so prihajali najboljši pevci narodne in zabavne glasbe ter razni ansambli.Za d njih nekaj let jc bnsenska narodna pesem pomešana s pop giasho osvajala srca mladih ¡11 starih po vsej bivši Jugoslaviji. V modemih 'Ituličih" ali starih "kafedimicah" si lahko popil pris-tmi 1 urško kavo, bosensko stivovico ali pa tudi slovenski rrnetaliov sadni sok. 7. visokih minaretov džamij se je od časa do časa oglasil hodža, ki ji: vabil tvoje evrnike miislirnane na inoirtcv ¡11 takrat so ti plitek!i mi dvorišča džamij, si 11 mili noge in se podali na"klanja-hjc" V džamijo i t. katerega jih ni mogel zmotiti ali prebudili niti kak potres, ki gaje -Sarajevo doživelo dvakrat i 11 jaz skupaj z njim. Mpominjani se uene ure z otroki, ko se je naenkrat pred mojimi omni oh pojedli skozi okno blimajal tak visok itulp-mi noret Pri Itj n oni nri je bila prisotna komisija, ki je nas, vzgojiteljice, od časa du časa ocenjevala za nase drlo in t.ikrai 0I1 potre» je bila na vrsiii glasbena vzgoja in vsi instrumenti, ki sem jih imela na pladnju so mi popadali pred komisijo. Stolp pa ne islamske zgranne ni uaiKuim.rsa Hasearsiji je ona nun mc uiuuj znamenita hursiimli me dresa, islamska religijska Sola, najstarejša izobraževalna institucija na tem prostoru, zgrajena že leta 1130 v istani I nilske m Stilu. Prav tako »namenit« je bila tudi -Mip.išina džamija, Zgrajena v slogu veličastne orienta I ne a ril i t i-k I Ure. 1 je bil minaret Znamenite Ucgovi' džamije, najbolj imprrsiv-sk.' zgradite na IJulkaim.iNa llasearšiji jc bila tudi nič manj Oh prizoru živalskega Vrta v Pionirski d nI in i, kjer dan iv- umirajo od lakote tudi živali in ga jc prikazala avstralska televizija z. i "/mkaj bi srbski teroristi obžalovali živali, če jim ni zal ljudi. utirajo oil «cdffliii: i osvežili spomini na tjl prekrasen naravni park. v taten-pa so po navadi zahajali obiskovalci bolnikov bližnji lmluici j«zrm al. (lilije Kiiši-vu(ki JO obsl relje 11 »> t e e krat vidimo 1h,i TV H-kr.niih), Tuili V Pionir-k i dolini j<- bili) goslišre iz kalerega je odmevala no-rodna proem iiuu-novnmi "Wvdalijika". tisti pa, ki jr ob 11 jej užival m -e ji predal jr " j,a,H v sev.lali"". Ihwuske prsmi p.......vadi pojejo o Bosm . I i cu i. mili. giziku L" ■ p. liu-z.n i h kraji IL lla kal ere so bil i njihovi pre bivale i navexani z \ nn srcenu največkrat pa ¡h ¡jejo o ljubezni, Sariljev(I jl' dalo Ijlihileljem te zvrsli riartnlin- umetnosti Icpn stavilo legendarnih pevcev kot sn hi I i HiinzS Polov i na, Jieha ?r lilrlohič. /ebrji heovie, /ura Dn vie tli dnm, ibljevir, Safet I Sovi e. Za i 111 liUiimo- IM) iffoven ¿fco -Piitno SAKAJRVQTLDI MpJE ^3I'^ST0 SARJIiVOlN BIN DANES Moje znanje o zgodovini Ulli je precej površno. t'a vendar se Im m potrudila, dajo vsaj bežno opišem skupaj k svojimi spo-mirti Bfltp, ker imajo neka le ri O lr:j deželi precej enostransko mnenje. Bosnajimjc sinonim xa nekaj primitivnega, bizaniiu-»keg£ in umazariejw... ve Hilar le tistim, kij« DC posilijo in niso Ijiii živeli nI i jo vsaj obiskali. Itimljani su prispeli na ta prostor ze le la 2303$. hr. I*n padcu rimskega imperija itn prišli ti kraji t' fokc Bizantinskega eesar-.-tva, Slovan t pa so se preselili sem v 7. stoletju. Velike apetile SLI po teil krajih liJLKn.1 i A vari ill V rimki. ime Hosna se pojavi v 10. stoletju in v/poredriu z njo se nekako razvija Z al umije, da-nasilja 1 Icrecgovina.J rnc llosna sc omenja prvič v 10. stolu tj n v spisih bizanliiiükega cesarja Constantin a ¡'orphy rojeni tu sa. Bonis je liila dobro Organiziran a država vil. stole tj ti v časrt Kil lin a liana. M jen o ozemlje in obhtst pa so ji delili zdaj eni T.iiaj 11 ni ri: od Bogomil or Jo Turkov in Avstro-Ogrske. Tako je liiln Bosna predvsem mešanica dveh civilizacij; zahod, ne aVitro-Ogrske in vzhodne oricii talne S vpliv (Hi i 'lurëijc in islama. Prisotnost bogom ilskc vere se ontenja od leta 119!J na prej. Svoi vrhunce je dosegla Bosna v času vladanja kralja rvrtka 1. Kotromaniča, kije bil kronan le la 1377. Turki sij zavzeli Bosno I-lui} le m in srnrl zadnjega lioscnskcga kralja Sije pa na Tomaševiča je pomenih tudi koure srednjeveške bosanske države, HcTcegovina je p ripa i IIa pod otomansko ccsarstvp 1482 leta. Takrat je v BIH prevzelo muslimansko vero veliko število njenih prefiivalcev. Hrvati pravijo sicer, ila so muslimani poturOo m Hrvati. Slišali pa je bilo iislc čnse, da so imeli Turki stike z H olji il il il i žc pred zasedbo Boute. \ elika znamenitost IME I in pravi kulturno-iimrlnuki fenomen je 5S.O0O čudu i ii nagrobnih spomenikov s srednjeveškimi simboli in SCrnami, ki Si} predstavljali veliko skrivnost vse do da. ncr. Bosna je iilla nekoč -100 let pokrajina * izraženo kult urno jezikovno in politično administrativno identiteto- Tudi v A.V-stro-0|_Tski SO namenili Bili poseben Statll^' A kongresom V Berlinu leta 1878 je prišla pod administrativno upravo te monarhije. leta 191)11 ¡i,L je bila aneksiraiia. Bili jc šla v svoji zgodovini i-kozi upore in revolucije in tudi v času 11. svetovne vojne je bilo tam veliko obračunavanj med tremi prevladujočimi rel igijski m i skupituslm i ¡musliman i, pra-vodavei in katoliki. Da bi zmanjšal vpliv Hrfetgirje dal Tito po vojni Bosancem muslimanom narodnost Muslimani, ■ čini it je povzročil veliko zmedo in njene posledice lili I čuti še danes. Toda Bo su net in Hcrcegovei pa naj si bodo muslimanske ali kalniiike ali pravoslavne vere so se vedno razlikovali od ljudi iste vere iz drugih republik bivše Jugodavije, Men tali le la bo-se ruskega Srba je po vnem drugačna od me lil ali te le Srba-Srbi. j aura iz Srbije, Sam lir Ograd pa Tli nikoli dal kaj dosti na pra-Vrelavce il Inane, ki oaj bi bili s tem Srbi. Sarajevo , svetovljansko, duhovno uieslo, bivale zgodovine, so gradili ccsaiji, kralji, begi, feed a! rti mogočne«, arhitekti novejše dobe, predvsem pa ga jc zgradilo veliko sreč njegovih prehivali-ev. Kako veliko pa se je pokazala predvsem v člfll pri'il^riprav na ziiiir-kii ol impijad« leta 1-98-1, koso (¡Udje pozabili na osem uril i delovni ilau in na jllačo, delali mi prostovoljno. detli™li, >e pripravljali lia Sprejmi svclq in i.eHi pokazati, da niso le U osa uri iz neke nerazvite Bosne ampak sveio-vljauški ljudje. Kil je ob olimpijiidi i K bru h i lil škaurlal in je - gostinski delavce Zaračunal eukral višjo ccim ameriškemu filmskemu igral eu Kirku Daglanu, su ga razkrinkali pred Vso javnostjo iu izločili iz svoje sredine. takšne in še druge zgodbi- ari krožile u olimpijska.....testu šr dolgo polemiko se je. sneg stopil; s tem pa je očitno na Sarajevo pozabil tudi svet! Sarajevo se I a Ča* počasi a sigurno spreminja V pokopališče evropske iu svetovne sramote. Oslaja mesto duhov, okrutnih zveri, ki si za marši kak zločin prislužijo nekaj Slo nemških mark. .Spreminja se v uspeli scenarij licOgnld,l 111 boseusko urbskega zločinca Karadziča- Scenarij jc samo malo bolj okruten od tistega, ki so ga srbski akademiki zarisali v memo-nimluuiu 1086. fela. Njegov duhovni oče,Dobrica Cosič, pisatelj, današnji predsednik takozvaue od sveta nepriznane Zvezne Republike Jugaslavie pa spada skupaj| z zločinei Mihi-ševičein, Arkanom, Sešeljcm in dni gin ii med izvedence srbske s krvjo zarisane ekspanzionističiie poli like, ki zeli na prostoru nekdanje Jugoslavije ustvariti Veliko Srbijo. Umrlih od lakote, granat, pretepanj je vsak dan vc£. Solze preživelih pa So vsak dan bolj grenke: za mrtvimi, za umirajočimi, za preživelimi invalidi, za sirotami brez slaifcv, za umorjenimi nosečnicami on 5c nerojenimi otroki, za trpečimi jtario, ki untlrajo na najbolj okruten naein kar ga civilizirani svel pomni. Greake solze te tej o koliko toliko Se normalnim. Poiniile pa so se starki, ki sedi dan za dnem na Se edino celi klopi v ne. kem parku iu nemo gJeda predse. Posušile so se violinistu, ki na ulici Vase Miškina v Sarajevu igra v srce segajoče skladbe, za svojega mlajicga h jata, ki ¡a je na tem mestu razaesla granata, ko jc Čakal 11 a kruh. Solze se suiijo nemim, ki ob vcCnDi počivališčih sarajevske mladosti I a ¿no upajo, da sanjajo... [OLIMPIJSKA MESTA SE FREBUJAJOj Oh koncu obujanja svojih spominov berem, da župani olimpijskih mest razmišljajo kako bi pomagali Sarajevu, ilnjiin se, da dosti pre|io£ast in prepozno! Župan Barcelone Pasrjual M a racali jc dal pobudo naj bi bito Sarajevo ponovno gostitelj zimskih olimpijskih iger leta 2002. Svet naj bi /.gradi! nova naselja, Sponne dvorane, ulice.... lepo in pravi Kaj pa ljudska življenja, ki so tam ugasnila po nepotrebnem in jato. ker se ta mesta niso prebudila že ob prvih mrtvih in zruSencm olimpijskem naselju? Olimpijada 2002! Se ena ironična spiencvedavost sveta! Kje bo takrat dsta sarajevska mladost, ki naj bi sc teli iger udeležila1? Pod zemljo! Invalidi! Pregnani! In kdo bo gostitelj1? Zmagovalci! Močnejši! Takrat nc bo več države Bosne in Hercegovine! Takrat ho le Se i.ločinskj Velika Srbija! Hvala za tako Olimpijado! S "humanitarno" pomočjo sveta bodo odslej moji prijatelji, znanci in nekdanji sosedje umirali skoičkom kruha in čokolade v ustih... Mrl vi pa bodo Jia mene vsi, ki bodo preživeli, saj nam etnična drugačnost" nc bo več jamčila medsebojnega zaupanja in čustev, ki smo jih gajih tistih trinajst let skupnega življenja od katerih ho ostal le noslaigičen spomin,„-I grenkim priokusom "vojne", ki etike vojne ni poznala, bila jc nekaj bolj gro-zaega česar svet ni mogel ali ni hotel razumeti.,^. ----IZ NAJNOVEJŠE ŠTEVILKE "MLADINE"-- -----Koncentracijsko taborišča - PRIČEVANJA PREŽIVELIH Taborišča niso nova, le prej se | ni slišalo zanje. V zahodni Bosni so prva nastala že konec I maja * Štiri zanesljivo so, Tmopolje, Omarska, Kc-ratorum v Prijedoni ia Manjača. O njih se zbirajo informacije, zapisujejo pričevanj a ljudi, ki so iz njih odšli tako ali drugače, naj' večkrat pa so zbežali. Eden izmed nbeinikovii prijcdorskcgH taborišča je zapisal v svoji podpisani izjavi (imeti se ne sme navajati, ker imajo svojce večinoma Se v laboriSčih ia se bojijo m J Sčeva-nja): n Ponori so klicali ljudi in vedeli smo, da jih peljejo na streljanje, kajti fl«a se vračali. Na vsakega taboriščniku je prišlo pol kvadratnega metru prostora, tako da smo spali tfoje-Hrane smo dobivali minimalno, toliko, da se je preiivelo, čeprav vem, da jih je šest umrlo od lakote. V sobo za mučenje so pripeljali po petwjst taboriščnikov, kjer so jih v izmenah pretepali. Moči smo se najbolj bali, ker jo it takrat pričenjale četniške zabave.« Vcijeti ali ne verjeti ni vprašanje. V pričevanjih so imena žrtev, včasih tudi storilcev, Datumi, Rekonstrukcija dogodkov V okolici Kozarca je nekdaj živelo 26.000 ljudi, ¿bežalo jih je 7-000 do 8,000, približno toliko naj bi jih bilo v Štirih omenjenih taboriščih- Tisti med 16, in €0. letom, ki so zbežali, Pred zagrebško džamijo se tliinijn muslimani iz Rosne ia iščejo podatke o svojcih, Policija Išče »dtzerlcije«, kijih po£i[ja nazaj v pekri so red ki, Podatke o njih, imena, kraje, Številke zbirajo v Zagrebu na TreŠnjevki v klubu Koza račk i kamen. Ustanovili SO ga dan pO pokolu v Sarajevu, Menda ga ni ubežnika iz teli krajev, ki za klub ne bi zvedet. Poiščejo jih aktivisti v Zagrebu, ki že od začetka junija organizirajo prevoze iz Bosne, priskrbijo pa piije, d a gredo ubežniki lahko naprej, kajti kot pravijo sami, se za pregnane Ljudi iz znhodncEosnc ne briga nihče, niti Rdeči polmesce, niti Rdeči križ, niti bosanska oblas!, Denar so darovali posamezniki, pa ne za ubežnike, marveč za orožje. Po njihovi zvezi naj bi prišlo približno 3.500 ljudi in od tega jih samo ]50 ni imelo zagotovljene namestitve. Pravijo, da so zelo važne informacije in zbiranje podatkov o Leni, kje so ljudje, kdo je zaprl, kdo je zbežal in kdo je umrl. Zbirajo informacije o dogajanju v taboriščih- Natančno. Priče Opisujejo vse: kako so žive le pred na padom, k ¡>ko so napad prei i vele, identifikacijo napadalca, kako so zapustile fjrebi vatii če, poda tke o taboriščih, kjer so bik, podroben opis dejstev o kriitvah človekovih pravic, trpljenju prebivalstva, žrtvah- Z njihovo pomočjo bodo potem rekonstruirali, kaj sc je dogajalo, kako so se odvijali dogodki po 27, maju, ko se je začelo čiščenje, kot lcmu rečejo ludi liosanci. Večina ljudi je bila v prvih dneh pregnana proti Prijedom. Granate, ki sd padale, niso naredite velikega razdejanja, saj so bile tam majhne hišice, hudo je prišlo kasneje, ko sočetniki prišli v vasi, najprej v.se pokradli in nato požgali hi Je. Kdo so taboriSčniki"? Na posnetkih, ki so jih naredile tuje televizije, smo videti v glavnem moške. Vojne ujetnike? Če misli te, d a je vsak, ki je enkrat ustrelil, vojak, poicm so io vojni ujetniki, so rek ti Rozsrčani. Sicer pa ni mogoče, ker so bila taborišča prej kol vojaki. l.e v ManjaČi so morda pravi vojni ujetniki, ker so tja vodili ujetnike tudi prej, Takole pravijo, da je bito: napad na Kozarac in okolico se je začel 26. maja, Najprej je padalo na mesto, olroei in ženske pa so začeli bežati proti hribom in napad so preusmerili tja, ka mor so Ij udje heža-li, I'o 40 urah so se ljudje vdali, če temu sploh lahko rečemo tako, skratka, krenili so proii napadalcem, Ti so jih pustili v Prijcdor. Napa dalci pa so bili očitno zelo dobro obvcSčeni, zbrali so vse ljudi, ki so imeti več denarja ali so bili člani SDA, izobraženci in podobno, ii-jth poslali v Omarsko. Tako da se lahko reče da je taborišče v Dinarski nastalo 27. ali maja. Nekaj dni zatem so uredili Se taborišče v Prijedoiu, v lovarni keramičnih ploščic. Iz. Bosanskega Novega na primer so se nekateri ljudje lahko izseliti, vendar so morali prej na občini podpisati izjavo, da Se odrekli vsemu svojemu imetju, Od tamso lahko prišli, iz Prijcdori ps ne, od tam še ni organiziranih odhodov. Zagrebška džamija Vsak Musliman, ki je prišel iz Bosne v Za greb, je Sel pred džamijo, pa če je vernik ali ne Tam je bilo zbirališče, tam so se dobiti podat ki, Toda lepega dne sc je oblas ti zazde to, da jih je pjcveč, in je prepovedala zbiranje preti džamijo. Če je bilo trel>a, jih je odstranita policija. Tudi danes je bi la tam in iskala voja Ške obve nike. Strpala jih je v marico, poslala jih bo nazaj v i3osno. Tak je pač dogovor. Dants sr se ljudje zbirali nekaj deset, morda sto metrov stran. Med bloki so bili in v parku. Pred dia-mijo pa na neki labEi visijo listki s sporoči Ji: iščem... Na dolgem, širokem Iraku iz blagi so napisana imena mrtvili, od kod so bili in kako so umrli. Nekaj sto imen. \Yl tff&vem&g 'Pismo Tam smo srečali tudi moškega, ki je bil v d veh 1 aboriščih, O majski i nTfnopolju, 0 mai ■ ska je hujša, naj bujía, lo so pripovedovali vsi, v klubu, begunci - bivši taboriJčniki, ki zdaj živijo v napol zglajeni soseski v Zagrebu, ta moški. Preživel je obe taborišči, sedaj živi na gotih tleh v neki hiši v Zagrebu, za katero plačuje sto mark na mesec. Vendar četnikl ne pustijo, da bi ljudje s sabo odnašali denar, pa ga ženske vseeno skrivoma odnašajo. Vendar gorje, če ga če: ni ki najdejo, če jc skrit ^rokavu, odsekajo roko, če v hlačnici, nogo. Pripovedoval je tudi, kako je V t(m najhujšem taborišču na ozemlju zahodne Bosne, v katerem jc nekaj tisoč ljudi. Komuniciranje med njimi sicer ni dovoljeno, pa vendar se najde način, da se povpraša: Koliko jih je v vaši sobi, koliko v va£i? Ni treba veliko poizvedovati. V njihovi sobi, jc povedal, je bilo približno petsto ljudi, soba pa je bila velika dcscl krat deset metrov. Sam je bil v prostoru v kleti, and njimi so bile písame, zasiííe val alce. Vsako noč so sc slišali kriki pretepenih- Nihče razen enega ni umrl od krogle. Vsi so umrli zaradi udarcev. Le kako je vedel, če jc bilo težko komunicirali z ljudmi iz drugi!) delov? V kleli je bilo okno, na drugi Strani pa so na dvorišče melali trupla-Ah še žive ljudi, za katere ni bilo več upanja, Njega niso mučili, star jc, vse življenje je bil kmet. Toda tiste bogatejše aii na položajih, :iste zares mučijo, pravi. Vsaka nadaljnja zgodba potrjuje, da prejšnja ni bila izmišljena Med begunci, bivšimi interniranci, v nedokončan i íagrebiki soseski, ki sem jo omenila prej, je bilo moč slišati marsikaj, Nekdo jc pripovedoval: „Ko so nas peljali v taborišče, je nekdo nenadoma začel streljali in letniki SO trdili, da na 5 napad ajo modre čelade, vendar to ni bilo res, ker se sami niso niti skrili,m Hrano so si v Trnopolju hodili iskat sami, dokler je je v izpraznjenem mestu še kaj bilo. Drugi: *Deset nas je bilo v sobi, pride četnik in začne groziti, da moramo povedati npr., koga poznamo, Grozil je, da bo odpeljal tri in jih postrclii. Vendar niso streljali, v glavnem íq ljudi pobijali s škoraji, jih brcali v glavo,« Tretji: »Dvanajst dni smo dobivali po osmi-nko kruha na dan, potem jc bilo Izboljšanje in Smo dobivali po četrtinko, vendar je to trajalo samo tri dni. Enkrat na dan so nam dati julio, to je bita voda, v kaieri so kuhuli pšenico.« Pripovedovali so, da so ljudem sekali križe v prsi, odi;¿ti so jih in zavijati v telečje kože. To je bilo na bajram. Človeka so petkrat, šestkrat na noč odvlekli in pretepli, Oči iztikajo, pravijo, Posilijo in ustrelijo. Interniranci vedno povejo imena, koga so ubili aii mučili, Kako so pohabiti ljudi, jim sekali noge. Pravijo, da trupla ležijo na kupih, da jih :rii".če ne pokoplje. imena, kraji, datumi, Ni več nobenega dvoma. Marjeta Doupona - Preganjani ....... —.......-............ TABORIŠČA IN TABORIŠČA Begunci so žrtve svetovne vojne malih narodov Za koncentracijska taborišča sem prvič slišal pred meseci v Mohaču na Madžarskem. Sel sem za nekimi neverjetnimi govoricami, da ljudje iz Garanje ponoči plavajo čez Donavo. Bežali naj bi pred taborišči, Bila je zima, Proti jutro so res prišli. Pretepeni in premočeni se niso pustili slikati in povedati niso hoteli skoraj nič. Samo, da so v mraku v njihove hiše vdrli neki ljudje in jim rekli, da naj do jutra odidejo ali pa jih bodo oni odpeljali. Vse zgodbe SO bile seveda resnične. Ljudje s takšnimi pogledi si ne zmišljujejo. Ampak koncentracijska taborišča? Fra Branimir Kosec, gvardijan vukovarske-ga frančiškanskega samostana, mi je kasneje tudi pripovedoval o taboriščih. Skozi dve ali tri jc Sel, pote m ko so ga zaje ¡i. Končal jc ne kj e pri Nišu, kjer so mu sodili zaradi vojnih zločinov in ugotoviti, da je pravzaprav nedolžen. Med tistimi sedem tisoč begunci iz tega nesrečnega mesta jih je veliko reklo, da so bili v konelagerjih. Nekateri, da so bili privatni, bolj majhni, za dvajset aii trideset ljudi, potem nekaj bolj organiziranega, za siotinjo, do pravih, državno vodenih taborišč, skozi katera so šli tisoči. Ampak za Vukovatčane se jc zdelo, da pretiravajo in koncentracijska taborišča se je nekako razumelo kot metaforo. Tudi za njihove modrice se je zdelo, da so jih moida dobili v zapuru ali kakšni podobni bolj civilizirani ustanovi, Folem mi je enkrat iz Banjaluke telefoniral Samir Osmančevič. Nervozen, kot je, je še kar mimo preživet vsesplošni! oboroževanje, pre- šlevanje Muslimanov in vsakdanja nadlegovanj a različnih pol icij. Takrat pa je hotel zbežal i, ¿Poslušaj, tukaj po hribih imajo taborišča za Muslimane. Joi grem. Kamorkoli. Tja tnt ne spravijo.■ Da so na Balkanu ponovno odprli koncentracijska taborišča, se ve že vsaj tri čeln leta. Zakaj sije ves svet izbral p rav avgust, da se bo začel zgraiati nad njimi, bo zame ostala nepojasnjena skrivnost. Morda zato, ker nihče ni posnet fotografij postav v progastih oblekah, ki gledajo skozi žico- Kar bojim se, da bodo fotografije, če jih bo kdo kdaj pokazal, prav takšne, kot jih je Margaret Bourke-White aprila leta 1945 posnela v Buchenwaldu. Ampak v koncentracijskih taboriščih se fotografira šele, ko jc koncc vojne. Že skoraj leto dni poslušam ljudi, ki se čudijo, kako jc ta morija na Balkanu mogoča. Naveličal sera se že pogovorov o atavizmu balkanskih narodov, čustvih iz devetnajstega stoletja in vedenjskih navadah iz barbarskih časov, Češ, v dvajsetem stoletju se takšne leči ne hi smele dogajati. V pogovoru s Koscem sem tudi sam nekaj medilital o lem, daje vse skupaj nerazumljivo in da presega običajne meje človečnosti. Pa se mi jc szedi samostana v Sige tu začel skoraj režati. »Me bodi k no smeirii. Če majhni narodi stopijov vojno drug z drugim, se svei ¿udi itt moralizira. Vojni pdltm rečejo medebiični konflikt, nacionalistični spopadi, kriminal in tako naprej. Kot da bi morala policija vse skupaj aretirali. Vseka-kornič resnega, če veliki narodi il nademali- hodniku utavnc stavbe v ibimim ctr.tra v Ribaici i Itpimi nlitfnimi črkami ie vedno pile: Titove misli - temelj disciplin c u nosim aru¿anim snahama. Zunaj pa so dekleta napela vrvi i/> sušenje ptrda na španske jezdece, ki SO včasih stali ab cestah, drt bi musta vili tanke. Mi ïffevem&P PUmo Preganjani I'jima nni Tjineini s skupino prostovoljcev iz Bologne obnavlja nekaj kasaniiikih stavb k zbirnem centru V Ribnici in S torbo orodja v rnki razmišlja o večnosti, fnpravitije treba kotlovnico, namestiti na ve radiatorje in i1 okna u.ïfla riti it vojne Hipe. Î c sedaj center - bnja vtis institucije, ki namerava preživeti vsqjiimo. Če se ne Zxo.it mino J'takScn ¿miri, otroci, ki jih sedaj vozijo iz Sarajeva, ne bodo odrasli v Bosni. Namesto s histeričnim Itomltmiranjem stittimmuilne sotmwiti in sovražite ¡ntratioje st bo treba beguncev lotiti z zdrobim razumom. Stične t ictrosi i začnejo ntedetnirni konflikt, se tema reče dr riga .vrclorafi vtijna. Drttga .ni1' tovna vojna je bila medetnični spopad velikih narodov, čemu seja tukaj čuditi? če hi Američani napadu Sovjetsko zvezo, bi sc čudili? Ali ita če bi Nemčija zasedlo Francijo, bi stali tam itt govoriti, daje tO pojiOlnO?na ncraiatn-l)ivo dejanje? Ne, Vedno naredijo tako. To je najbolj samoumevna stvar na svetu. Smo pnč Srcdi Svetovne vojne malih narodov, i Ce ameriïki iasopïsi ne bi naenkral začeli uporabljati bolj peslrili izrazov, l>i koncentracijska taborišča veijeln»Oslaladcl nerazumljive balkanske folklore, Evokacija holokavsta i it ponovno odkritje metodologije množičnega ivirclilj anja v naciillčmh tabori Si i h pa ■¿la stvari lepo postavili na svoje mesto. Fcjski&ll smo pač spreglej al L preprosto dejslvo, da se na usreilnjcm llalk.nui tli »gaja dokončna rcii-lev etničnega vprašanja. Saj bi mrva! Mi i že pogled 11;'. Zemljevid iliivotj Zgovoren. Muslimani. stislijtni HK4.1 Sibijo in llrvjtSko, sc lahko pustijo do konca iv. trebi ti ali pa zbežijo. Nemški Žulje so bili v h ¡desetih in .¡Štiridesetih Itiilt pred ¡Mu preprosto odločitvijo. Življenje ali sini t ]>iie Pri dokončnih reSil vali so dileme radikalni:. Mislim pa, da sv bo navduScnje, ki je zajelo iivropo ob odkritju LahoiiSč, hiltopi>Leglo. Če gre za dokončno reliiev muslimanskega vptn-Šanja, bcgunci namreč niso začasen pojav. Pa tudi zbirnim centrom je treba dali prava imena. Te SO pač begi i lis ka t&hori££a in nič drugega. Oh Vsej improvizirannsli arhitekton-skih leiiiev in začasnnsit sodilne uij^ittiin-tiOSli Sil lu iiajlinlj trajne ustanove pivsljugosl- ovanske geografije, ljudje, ki delajo v njih, in dmbiO vedo, Gospod Ivan Gradič, ki vodi zbirni center V Ribnici, sc je samo ob vprašanju, koliko je njegova ustanova začasna, za hip ustavil, *ftad bi verjel, da bodo ti ljudje kmalu odSli. Za tako majhen kraj, kol je Ribnica, je itiristn l*.'gnncev veliko. Toda v.toit večer, ko gledam dnevnik, potem pomislim. Ali naj jih pošljemo nazaj v to i' Kdo si lahko nakoplje t a kino od-gmvrnost? Center smo organizirali kot začasno rešitev. Toda vojairtieo, ki je sedaj brez kurilnice, in ktddnje, začenjamopočasi pripravljati na zimo. r Giovanni Zancini tudi ni hi I v dvomih. S skupino prostovoljcev iz Bolngne olmavlja nekaj kasamiSkih si vab i a s torba amdja v toki razmišlja o večnosti. Popravil i je treba kotlovnico, namestiti nove radiatoijc in v okna vstaviti dvojne Sipe, Že sedaj center zbuja vtis institucije, ki namerava preživeti vsaj zimo. »Ljudje mi sicer govorijo, da se želijo vrniti in da ne mislijo na nič drugega. Ampak zdi se mi, da bolj ¡foskulajo prepričati sebe kot mene.* Tudi veliko bolj minljive .tivari kot begunci so ostale, Na hodniku glavne stavbe z lepimi reliefnimi črkami Se vedno pi&c: Titove misli - temelj discipline u našimoružanim snagama-Zunaj pa so dekleta napela vrvi za sušenje perila na Španske jczdcccj ki so včasihslaliob cestah, da bi zaustavili lankc, Begunci imajo vso pravico misliti, da je njihov pololaj začasen, Vlade in mednarodne organizacije pa za to nimajo prav nobenega razloga, Institucije se ne morejo izgovarjali na čustveno navezanost na rodni kraj in podobne nacionalizme. Pobožna želja, da novi hegunci ne hi prišli ali da hi čez noč izginili kam drugam, pa tadi nima nikakršne podtage. Nacizem je bolj ali manj nemoteno opravljal svoj posel pelnajst let. Prav le dni poskuiajo s pogajanji končali vojno v Mozambiku. Začeli so jo pred Šestnajstim] leti. O kurdskih beguncih pusluiam, odkar vem /ase, Če se ne /go ireba beguacev lotiti z zdravim razjimont. Za Ijatli, ki nimajo več nič, so zbirni centri kar ustrezna rešitev, Čc nimaš nič, je vse dobro. Ampak begunska taborišča niso nikakršna reiitev za družbo okni i njih. Živeli v ne-posredni bližini izolacijskih eenltov, kjer ljudje potrebujejo dovolilnico, Pismo JjLV MINI »7 KRONIKA v viktoriji NA volitve 3. oktobra 1993 POKOJNINSKI SKLAD- S I. julijem, i|wjin fiiHHičnim t<-1< i m. h' av-stralska vllicU uvedli nwi firavila glede pía - Čila v pokojninski sklad "superan rlUatioll". N6vi zakon xah te va od delodajidcev da v bodoče vplačujejo h svoje zaposlene delavci- 3-4 % ml njihovih 11 ■ I »i i ¡ 11 dohodkov. Plačilu v pokojninski «klad se bo potopoma /višalo i-im 9 % do leta ¿¡002. Prispevka pa m: h« treba plaeuti tistim. ki prejemajo na mesec mam od 4iift dolarjev, mladim, ki delaj» le nekaj ur mi dnu in iapoglanim starejšim od 65 let nova Avstralska zastava? Paul Kcatiug, avstralski prvi min h ter, ki je zamenjal Boba Hlgrki, je že v samem začetku svojeea vladanja sprd7.il dclikntuo vprašanje Aiiiwa Avslridijp-Vclika líritanija. Avstralija naj bi poatali republika, predvsem pa naj I hi v bližnji bodočnosti spremnih »stavo. Mirt1 a ustava naj bi ne imela več angleškega simhnln "mitun jaek". Avstrijska javiutil že /Ilira podpise: za ;uLi proti. avstralija ;podjljšuje veže M in tu ter ki priseljevanje, lokalno viudo in etnični vprašanja (¡errv i I and je sporočil, da bili ko turisti idi dni^i začasni obiskoval-ei v Avstraliji ic Blwic Jueoslavijo podaljšajo svoje bivanji; v Avstraliji do 31.1.1 Vi/e ,hc bodo podaljšale le Istim, ki sn prispeli v Avstralijo po 1.12,1^91, Viktoiijska prcnilerka Joan Ki mer je koučno napovedala datum volitev v Viktoriji; 3, oktober [J2. Edino v čemer sta Jeff o m Keune-tom, vodjem opozicijske liberalne -htrankt strinjala je hi]o lo, ila bo predvolilna kampanja ostra in "umazana". Ker ima Viktorija visoko stopnjo nczapottäenih, je v * veznem proračunu namenjeno sa to avstralsko državo kar 10? milijonov dolarjer- Joan ji» s tem zadovoljna in upa, da ho Laburistične! Stranka pridobila Svoje slan; volilCC nfliaj. ■mm BQjp J ¡ mir, i ■ ■ IP A t! { Po gtaobtichth podatkih se ji: ponekod po Ava t rali ji število brezposelnih dvigni-In in doseglo mtjviíjo slopujo po M. svetovni vojni. Dejo išče kar HI 10 ne-«aposlenih, ViJtíórija I 1,8 % UI' za iiosjett iti Zffiodn» Avstralija 10,-1% NSW 104% y Irl. 10.4% TaSmauijii Juina Avs t ral ija 12.5% M Največja bakterij h na svetu V Avstraliji sci pred kr.nkim odkrili dualej naj-veijo bakterijo milijon kral v^iju nj navadne Velikanko jc mogoOc vidti> na raziskovalni postaji a^tralvke^a inuA-ja na Luard Iilandu na severovzhodu Avstralije. Bakterija je Ma i;iko velika, da Clemcals dni-gini r:if.itki>viik'LTii po svet L ni mogel dopuvediiti. a Zuihlji pred volitvami, 'Píímo HUMORESKA » Aristo Fan 5ebe//uó Najbolj na svetu imam rad sebe. zato sem si nakopičit, kane je le tinta. Ko ie zjutroj pogledom v ogledalo, vem. do sem kar avtogeno streniran, ne po zvarjen m pridobitei« alt, kako občutim, da sem lep, lepit, najlepši, prelep, takole ivpliven, močan, uspešen, mogočen. sploh en som super. Nič nt 1 tu uide, nič mi ne spotil med prsti. vse bogatejši sem. vse srečnejši, saj sem z.drav, tako rekoč naš človek. Varčen sem. ko gre za druge. ra:jipen sem, ko gre turne. Privoščim si življenje, privoščim, da te kaj. V uvoieni h čevljih. Tako zelo in goreče ljubim samega sebe, da se vendarle prettekn-¡enkrat prestrašim, češ. kuj pa če me srečo zapusti in me upepeli. takšne bojazni so odveč. Preveč sem prijazen do samega sebe, da bi bil obziren morda Se do dntgih. Preveč se ljubim, do ne bi skoparil, raten seveda mogoče z. nasveti. Obilje me je preplavilo, 1 V.sfj imant na pretek: imam imenitno hiško pa vikend na morju "¿t ranč v gorah, pa jahto, pa limuzino, pa sploh dober />olofaj pn i iiukaplačieo, pa dlllm ¡to najboljši brivski vodici vsenaokrog, do me je mogoče vsenaokrog zaznati in smučat hodim i' tujino, po kadim najboljši tobak, pa te obnašam blaži rano, kot se reče. Čudijo se mi in mi zavidajo, češ, m je ¡m poirten. Ondan sem sc začudil, kosem srečal nekega revnega modrijana, ki mi je zabrusil v brk: »Vse svoje nosim s seboj!* Nisem vedel, ali mu noj verjamem, Bog ga nima rad. nesrečnika in siromaka, lakšnegale modrijana. Pa ravno meni je moral stopiti na pot, ki tako ljubim sti me g ti sebe in se obof.ujem. ravno meni! Celo prezirljivo meje ošinil s pogledom, bedni revežt Kako si je te drznil'!.' Kot da takle črepinjosi modrijan ne bi vedel, da sem jaz zase najboljši, najpomembnejši, najžlahtnejU, najlepši, najimenitnejši, enkrat zrn vselej in sploh naj! Jaz sem veličina veličin. Kako sem krasen! HIHI TA PltmCA pred 24, teti-. Vouzfic temtt, da slišimo it vir.h strani glasove, ki N- jejo skorajšnjo slocentko držal»to neodvisntm aH pn si ja vsaj žele, jemo, da si je odločilni del slovenskega naroda zr tlva-krai izbral jugoslovansko skupnost i ('.temi njeni težavami ter Zgodovinskimi, etičnimi m verskimi annhroniznLi, tla hiti govorimo ti gospo darskik. t/.CL tU. J ENE MOŽNOSTI, KISE STEŽKA VRNEJO \0VFj.il- Zgodovinske Ftutilkaoa nam pričajo, da že oh razpada iteslroogrske bi si bili lahko postlali po svoja, da niso biti naši tumopozuani potit ič ar ji in verski voditelji preteč drohtinčar-tki in neodločni. Ni dohro. da tu gremo toliko nazaj n rnj« lakozianega pokristjanjevanja, ki pravzaprav rfitr pokriitjanji':-vanje ni bilo. čeprav posledice takratnega poziva Bavarcem N a j pomagajo ti o t trt lik i strani proti ajdovski so šc danes znatne, pravzaprav obeležile so našo usoda prav do današnjih dni in še preko. Takoj po dragi svetovni vojn t pa je bita tlouuuka neodvisnost že gotova sli ur. Jalliki sporazumi med zavezaiškimi silami so domnevali tako ureditev lialkantj, Ir^er j<' Sloivad toliko končno ustvarili svoje državne sanje. Tito pa je znal dobesedno pithiv.ili nekaj solz tam pod Karavankami, ko je general Ucksander ltnh-1 razdeliti Italktm. Slovenski delegati, ki so Srbtmi^ Slovencem tn psom ... V Delu je bil objavljen čtanek o tem, (/iT nekateri istrski Hrvati niso iri pnjatni do SlovettcM Neki Ljubljančan. ki ie dolgo zahaja v Portt, i e je letos v naf>ol praznem hotelu morji vxetítí v iz-bico brez mize in omnrc. neki Flujčan pit V trgovini ni mogel kupili kruha, češ da kruha za tujce nimajo, it) ie vcc takih- To, 1> PoiU "jllj rf SkHfJiPfi: irr tffofke nc tu ifdio preprii.iti. Ju iprejme-t,i mli znnnSI«ftf pmiie.irm.- cd-pttJkc? Sit; ijjptt vendtf priju-IClji- SLupinu hnket i plinu dnnijdlfpilii IKr fiiuf »Na "i prjjuephrii ljudi, ki iu jj'ri>iflainp, ne rdtrpJsnc-jjiii. ki niicp 7.drtwip.iiirr V nekaterih dtfn-vjfr obstaja lei.nja. tl;i ftj rmJi pismeni pdSoH ivvnusilti." lOIIN KKNNKTH Al.njtAri'11, pruirtfif UP tljrvirdit ■- ¡c ciL-i tullurr itfim- (i[pv, ki mod v JugLtilafiji.* H.I.IS BROlvtf nmiDiiii (IiK||(» Ikraldi " ViinriJ ifrmjam z Je Caul-ftim m menim, iiir (irt^iivipn niL'tf jjjrciij' kot toie m dekleta: Ir.ijaju. tlukU-r irjj.jjii.-M_KKHOO CHIsnAM, pirduM&uk 100 $ff&venó$p Phnio £ o. Di > -V, O "O ti i— SiaJih so se v Sloveniji spraševati KOLIKO KONJ [MA TVOJ AVTO? Zadnje i ase pa sc sliii vedno boli pogodi o KOLIKO KO^l JE IMEL TVOJ AVTO? /Prirejeno po Pavlih O vi Pral ¡ki/ STAR VFC, AMPAK SPET PEREČEGA POMENA HALO, KITAJCI! Zunanji minister Or. Rupel je mrzlično telefoniral na Kitajsko. - Halo, Peking, lavaj nas še niste priznali? - Od kod pa ltllčeto? - li Sloveniji - Koliko pa vab jo? - Dva mili|Dna. - V katoriim hotolu pa a ta aujatn? V tem irenulku so je v pogovor vmešal turistični minister ingo češ oa so hoteli njegovo področje oziroma njegov paialuk. V tem trenutku vas sprašujemo, čc VBSte, kako se reče po kitajsko stranišče. Bomo povedali: Tililč ič ij aVnltl [ Tako vam je to- To gre skupaj. Kakor hitro jo zraven minisier za luri;en\ je lam - sr - - O Kilajskem priznanju pa kdaj drugi t, 1 2 N E D E L S K E G A D N E V N 1 K A i'KWl.All V PtKI-t) Iskreno priznam, da grem raje v Evropo gol in bos kot na Balkan v opankah,,. (trancaiki) Nemci se najprej stepajo, pa potem prepirajo. franco si so najprej prepirajo, pa potem stepejo. Slovenci &s prepirajo in stepajo hkrati, polem se pa tožarijo, kdo je kriv.,. (nemika) Od treh Kemoev - dva vojaka, Od Iteh Angležev - dva lovca (na kikle), od treh Francozov - dva kuharja, od treh Italijanov - dva duhovnika, od treh Slovoncev - Štiri stranke. EVROPA, slišiš, EVROPA!? Lastna vlada nas - ropa... tflev&iàâg 'PUmo 101 CAR AND TRUCK REPAIR CENTRE MERZEL HOLDINGS P/L For all Mechanical Repairs and Servicing;-Electronic Tune-Ups, Engine O/Hauts, Brakes and Clutches LICENSED ROADWORTHY TESTER Phone: 687 5176 Pr°Prietor: 265 Nicholson Street, M & S MERZEL Footscray 3011 SNS VICTORIA vam Nunr ZLATE UHANE t 9 ct ziatojv obliki Lipovega lista CENA: 80 dolaijev ZLATE UHANE« 18 ct zlato)v obliki lipovega lista CENA: lOOdolaijev PRIVESKI ZA KLJUČE s slovenskim grbom CENA: 5 dolarjev -ZASTAVICE OD BLAGA 220x 120 cm CENA: s palčku 5 dolarjev CENA:brci palčke J d o in rje -ZNAČKE V OBLIKI LIPOVEGA LISTA pozlačene- tO ram velikosti CENA: 2,50 dolarja -ZNAČKE V OBLIKI LIPOVEGA LISTA pozlačene 20 itim velikosti CENA: 4,50(tolarjev -ZNAČKE PLAMEN 1 CE(simbol slovenske iamostoj II os ti) CENA: 2.50 dolarja -značke slovenska zastava z grbnm cena: 5 dolarjev - RAZLIČNE NALEPKE ZA AVTOMOBILE CENA: 2.50 dolarja in 3 dolarje NAROČITE PRI ŠTEFANU MIRZELU Na telefon: (03)<>S7 51 "^-služba (03)687 5713-doma Slovenski narodni s vel Viktorije P.O.Box: 197. Kew. Melbourne Victoria 310!, AuslraLia 102 ïf/bvettôfip Phmo EURO TRADING PTY. LTD. I MM RfjjEgfi AUSTRfiLtA INTERNATIONAL COMMODITIES TRADING EUROPE - AS JA ~ PACIFIC REGION 3 Diilmorc Drive Scorestry Vic. 3179 Phone; (03) 764 1900 Fa| (03) 764 1461 Telex: AA31105 SLO YENS KO-A VSTRALS KO DRUŠTVO CANBERRA Inc KADAR S K MUDITE V CANBERRI OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih priseljeni sporočamo: na£0OAf, po;nan pod imenom TRIGLAV, na trvving Street, PHILLIP (CANBERRA) A.C.T., je od^rt goslom vsak dan (vključno sotole, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilje) od 1l.30am do m. Na S bor je odprt od i T. 30 dopoldan dnevno ler nudi tudi Številne slovenske pijače. Kuhinja serwa okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od ieslih do devetih zvečer, ob nedelfah pa ludi od poldne do druge ura in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDUE V CAN8ERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo ludi vselej kdo rta razpolago za razne informacije o Canbejri In okolici. Naša telefonska Številka: {062} 32 1083. tffaçon sfkg Pismo K« norms * TYRES * TUBES • RECAPS * BATTERIES • ELECTRONIC WHEEL ALIGNMENTS BALANCING BRAKES FRONT-END REPAIRS 587 1552 580 1624 31 De Havilland Road Mordialloc, 3195. FRfTZ- MARTIN MOTORS All Automotive Repairs to Cais-Trucks Exhaust Systems, Brakes, Gear Boxes Engine Overhauls, to all Makes of Cars Specializing in High Performance Cars MERCEDES BEN2 SPECIALISTS Prop. JOHN KUTIN 2 Raveusourt Road KNJIGA ZA DANASNJÏ C AS, ki lu jo moral imeti vsak Slovenec ali jo podaji (i svojemu prijatelju, znancu-Neslqvencu: "THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES" Avtorica: DRAGA GELT ii Mdbouma Knjig«-zgodovino Slovencev lahko kupite za 22 dolarjev v MeJhournu pri predstavnikih slovenskih skupnosti-tudi v Verskem in kulturnem središču Kew P.O.Box I97-Kew3l0l Victoria MICHAELS DELICATESSEN 81 - 102 Footscray Market Suho Meso - Šunke - Panzer Kranjske Klobase Razne Salame - Krakau Lastnik: M. Nr. Stojanovski West Footscray, 30 ï 2 Phone:314 8653 AMON ENGINEERING PTY. LTD. TOOLMAKERS General and Repetition Engineers Turning^ Milling and C rinding 46 Gilbert Road Preston, Vic 3072 Phonc{03) 484 1057 Fax:(03) 484 2572 G.MA. MOTORS 314 1338 3N 4S9S Peugot Volvo Renault Automatic Transmission Special iS i Carburettor C/O and Kep airs All Mechanical Repairs 27/155 Hyde sir, Y :trra vil le 3013 (ïeorge Tel.: 6894212 Ma\i 312 Nicholson St„ Ya navil te, 3013. Tel: 687 2693 Bruce Jolley Auto Repairs ALL MECHANICAL REPAIRS î'UliL INJECTION SERVICE & REPAIRS VA.CC. m tffovetuftg Pumo 4 tj it slovi-lnian liíttlr UREDNIŠTVO; Stanka Gre goric Unit 2, 15 Alljndafe rd. Boronia VIC 315-5 Australia upravaí adw inistfwtion íJI-'oa Breznih f.o bo* 1sb Coogee NSW Ki J J AUSTRALIA Tel: |0?} 5193933 ft*; 102) 550 I37fl UREDNIČA; Stanka fire^orit UPRAVNI K: Alfod Breznik SODELAVCI j^lfred Brežtiik, Loj« Koiorok, Duian Lajovic, Uejito ibbančic. Marija Senčat, pater Valcrijan Jenko, Mariza Ličan, Elica Rizrnai, pater flazilij Valentin, pater Niko Zvokelj, Vida Kodre .Anica Markic, Helena Lebcr, Ivo Lcbcr. Draga Gelt, Mirko Cuderman, Ucrt Pribac. Izhajanje SLOVENSKEGA PISMA JE OMOGOČI NO Z DENARNO PODPORO KAZNIM DOBROTNIKOV, TISKOVNEGA SKLADA. POKROVITELJEV-SPONSORJEV. OGL AŠEVALCEV, NAROČNIKOV. PRODAJE IN S PROSTOVOLJNIM DELOM UREDNIKA T£R SO IGLAVCE V. MNi-NJA IZRAŽENA V GLASIH NISO tUDl MMKJA UREDNIKA ALI -SODELAVCEV AVTO RJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE, KI MORAJO HITI LASTNOROČNO PODPISANI POKROVITELJ I SPONSOR JI SLOVENSKEGA PISMA SO: Podjetja: Distinct ion priming, IM Victoria str., Brunswick. Victoria 3056 Emona Enterprises Pty Ltd, Sydney. NSW Impact interna t tonal Pty Lid Srni t It Held .Sydney. NSW Slovenske organizacije: Klub Triglav, to Elrisbane str. Sj ,Johns P;irk NSW 2 Slovensko avstralsko dr uilvo Cani>orra. Irving str. Phillip ACT Slovensko drnitvo Sydney, ¡ili/uheih str, Wítherill Park NSW 2164 Slovensko narodno üruftvó Sydney, P.O.Box 70. Waverley NSW ZQ24 Distribucija:Anica Markič Prispe vke-¿l an ke poslan tut naslov urednisiv.i. Naročnino, oglase in drnge denarne prispevke na naslov uprave, NAROČILNICA SLOVENSKO PISMO Poslati na nus1ov:SLO VENSKO PISMO/SLO VENIAN LEITER P, O. ß ox IKK,COOCEENSW 3 03 4 A usí ra Jig Td.(02) 519 3933 Fax:(02) 550 1578 IME IN PRIIMEK NAROČNIK? NASLOV:....... Od katero številke ¿elite prejemati Slovensko pismo:.......................Datum:.A............. CENA: Letna naročnina iQ dolarjev, /a člane S Jo venskih narodnih svetov 20 dolarjev. SEM 2E NAROČN J KI zaokroži te "tía") -DA PODPJ S N A RO C NIK A P.S. Tudi Če ste že naročnik vsuerto i/polni If obrazec in ga pošljite na gornji naslov sktipaj z naročnin». .................................... Slovenec, to ni krst iz vode, ampak U ognja.' /Alojz Rebula/ Slovensko Pismo - pomemben del slovenske zgodovine Brez žrtvovanja zemlja nikdar ne postane domovina. To sem začutila pred davnimi, za Slovenijo kritičnimi dnevi - pred osamosvojitvijo. Skozi vse moje tkivo so se takrat prepletale želje po zapisovanju dogajanj med nami Slovenci v Avstraliji in samega dogajanja v Sloveniji. Že leta 1989 sem zapisala nekje besede A.R.: »Biti Slovenec, to ni krst iz vode, ampak iz ognja ...«. Govorila sem o pomembnem trenutku za nas Slovence doma in v tujini. In zdi se, da se v mojem takratnem življenju nič ni zgodilo slučajno. Kot da bi me nekdo zadolžil, da opravim svojo nalogo - dolžnost do svojega naroda. Po ustanovitvi Avstralske slovenske konference (ASK) za Svetovni slovenski kongres in njenih Narodnih svetov po Avstraliji sem 28. julija 1990 v Melbournu pripravila prvo številko Slovenskega Pisma kot glasila teh organizacij. Alfred Brežnik iz Sydneyja je postal upravnik glasila. Od takrat naprej je bila informacija pomembno področje tistega časa. Moje poslanstvo ni bilo več samo del mojega osebnega življenja, ampak je postalo živa zgodovina na papirju. Postalo je mejna življenjska situacija, ko sem se predala politiki in z njo v povezavi novinarstvu, ki sem ga po neštetih napisanih člankih in pogovorih s slovenskimi osebnostmi, po dvanajstih izdanih številkah Slovenskega Pisma, kasneje želela zaključiti tudi s publikacijo »Avstralija - naša bitka za Slovenijo«. A tudi to še ni bil konec mojih »medijskih želja«; leta 1993 sem bila med štirimi ustanovitelji Glasa Slovenije ter urednica oziroma v večjem delu »izdelovalka« časopisa, ki je izhajal deset let. Moje glavno vodilo pri pripravi Slovenskega Pisma (in kasneje ves čas izhajanja Glasa Slovenije) je bilo najprej sprava med nami Slovenci v Avstraliji, potem pomoč pri demokratizaciji Slovenije (rodil se je Demos), za tem moralna podpora ob desetdnevni vojni ter res težaško delo ob osamosvajanju. Vzporedno s tem so nastajali zapiski, ki so pričeli polniti strani tega novega tiskanega medija. Če takrat vseh dogodkov iz Slovenije in aktivnosti ASK ter njenih Narodnih svetov ne bi zabeležila, vse naše takratne aktivnosti danes ne bi postale zgodovina, ki je ni moč več izbrisati. Kajti prav to zapisovanje nam kaže, kdo je takrat čutil kako zelo nas domovina potrebuje in kaj je bilo dobrega storjenega za novo nastajajočo državo Slovenijo. Slovensko Pismo je zgodovina! Vredna branja in spoznavanja kako veliko zna biti slovensko srce tudi na kraju te zemeljske oble, in kako odločno in predano bije za svoj narod, ki se ob svojem poslanstvu nikoli ni utopil v množico drugih avstralskih narodov, ampak je z njimi mirno sobival. Stanka Gregorič Maribor, 2011