Poštnima ^S^S^1 jiavfialirama.
Stev. 21.	I* o ïü> o x 11 €i as rs o üt^vllj?:** »fceutic» 80 vi**o x*f	Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Veliltovcu. List fzhaja vsak torek in petek.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Velite, 16, marca 1920.
Cer.e inseratom: enostopna petitvrsia ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Celovčani se hočejo združiti z Jugoslavijo.
Kdo bi si bil pred letom dni kaj takega mislil? Kakor znano, sta v Celovcu dve stranki : ena je za Nemško Avstrijo, druga pa za Jugoslavijo. Ker gospodarijo tam Lahi in vsenemci, bi bilo pričakovati, daje avstrijska stranka v večini. Temu pa ni tako. Najmanj tri Četrtine prebivalstva je na naši strani in bo glasovala pri plebiscitu za Jugoslavijo. Za Nemško Avstrijo se potegujejo le še plačani agitatorji, razni kričači in hujskači, nemčurji in nekaj uradnikov, učiteljev in duhovnikov. Te liudi vodijo in ustrahujejo Angerer, Sumi, Lakner, Lučovnik, Klančnik, Lemež, Žerjav in Wieser, ki imajo v rokah aprovizacijo in ki dobro živijo na stroške ubogih. Da uradniki in učitelji delajo proti nam, razumemo. Bojijo se za svoje službe.
Večina je pa za Jugoslavijo, Nemci in Slovenci. Ti pač dobro vedo, da je avstrijska stranka kriva vsega njihovega pomanjkanja. Dan za dnem spoznavajo bolj, kam so jih zapeljali ti brezvestni ljudje. Vidijo, kako se godi Nemcem v Jugoslaviji. Vse laži nesramnih celovških vsenemških cunj ne pomagajo nič več. Ljudje hočejo kruha, od laži ne morejo postati siti.
Jugoslovanom prijazna stranka je zato sklenila, da strmoglavi vsenemško vlado in požene znane nemške voditelje iz mesta. F^tem hočejo brez antantinih komisij izvesti plebiscit na svojo roko in se pridružiti Jugoslaviji. Vodi jih znani nemški profesor Lutz. Proti njemu so seveda vsenemci za-čtli silno gonjo pa svojih umazanih listih. Pretili so mu celo, da bo izgubil svojo službo. Vse je ostalo le na papirju, ker so preslabi in ker ima Lutz za seboj ogromno večino nemškega prebivalstva. Da so Slovenci tudi zanj, je več ko gotovo. Ko bi se mu kaj zgodilo, bi prišlo takoj do odkrite revolte. Angerer in drugi vsenemci bi plačali svojo predrznost z glavo.
Kaj pa sedaj? Ker je v Celovcu pomanjkanje dan za dnem hujše, pričakujemo tudi dan za dnem, da iz-pregovori ljudstvo svojo zadnjo, odločilno besedo. la fee ta za avstrijske
podrepnike grozna, j« gotovo. Potem pa gremo mi v Celovec. Živila so že pripravljena. Padla bo demarkacijska črta in Celovčani Nemci in Slovenci nas bodo sprejeli z odprtimi rokami. Celovec bo naš, naše Gosposvetsko polje!
Kaj odgovarja slovenski kmet avstrijskim agitatorjem.
Če kak nemškutarček ne ve drugega proti naši državi, pravi, da imamo mi Jugoslovani kralja, medtem ko je Avstrija republika. Misli, da je zadel s tem „trunf", v resnici je pa bleknil neumnost, ki bi se je pošten človek sramoval Mi pač imamo kralja, pa ta je samo dedni predsednik republike, ker je naša država urejena popolnoma na republikanski način in jo vladajo samo zastopniki ljudstva. Takšne kralje imajo tudi najbolj kulturni in svobodni narodi na svetu, Angleži, Danci, Švedi, Norvežani. No, v Avstriji smo imeli cesarja, ki je včasih čisto po lastni volji gospodaril. Njegova glavna naloga je bila podpisovati smrtne obsodbe. Toda nemčurčki niso nikoli protestirali proti njemu, ker je bil — Nemec. Tukaj tiči zajec! Saj bi nemčurji tudi ne protestirali proti našemu kralju, če bi bil Nemec, če bi bil kak zadolžen nemško-čifutski agent, kakor je bil v Albaniji princ Wied. Na njihovo jezo je pa naš kralj naša domača jugoslovanska korenina, vzrastel iz naroda. Naša kraljeva rodbina je postala ugledna in slavna v delu za narod. Predniki našega kralja so osvobodili Srbijo izpod turškega jarma, kakor je nas Slovence in Hrvate osvobodil sedanji naš kralj izpod nemško-madžarskega jarma.
Sicer pa poglejmo, koliko dobroto donaša republika in kako so ljudje zadovoljni z njo. Začnimo kar pri sosedih v Avstriji. Vsak otrok ve, da so v Avstriji za republiko samo socijalisti; katoličani in nacijonalci so za dednega vladarja. Zakaj? Ker vladajo v hvalisani republiki sami Judi, ne more noben kristjan priti do kakega visokega mesta. Vsaka država pa, katero
, vladajo Judi, mora propasti. Jud je j nesreča za vsak narod. Avstriji preti j meščanska vojska. Na eni strani se oborožujejo pristaši cesarja Karla, na drugi strani se pripravljajo boljševiki (ljudje, ki bi radi kradli, ker nočejo poštenega dela). Ljudstvo pa strada. Nismo še pozabili na žalostni slučaj, ko so na Dunaju jedli človeško meso. Za takšne republikanske dobrote se mi pa prav lepo zahvaljujemo, ker smo rajši siti s kraljem, kakor pa lačni v avstrijski republikanski lačenbergeriji.
(Dalj« prihodnlič.1
Dvojna mera.
Zapadna Ogrska pripade po sen-
žermenski pogodbi Avstriji. Madžari pa bi radi obdržali to zemljo zase in jo imajo še zasedeno po svojih četah. Nedavno je poslala madžarska vlada avstrijski noto, v kateri ji priporoča, naj se Avstrija sporazume z Ogrsko in dovoli tam vsaj plebiscit. ;n glej jih Nemce, kako so modri in pravični, kadar jim je prav 1 Nemcem v zapadrii Ogrski se je namreč godilo v prejšnji avstro-ogrski državi slično kakor nam Slovencem na Koroškem. Ogri so jih ravnotako raznarodovali, kakor Nemci nas koroške Slovence. Zato so Nemci, ker gre za Nemce, vzdignili po svojih časopisih vik in krik, da v tem slučaju nikdar ne sme priti do plebiscita, ker se tamošnji Nemci vrnejo samo nazaj k svoji materi. Plebiscit bi bil samo upravičen, če bi se jih hotelo priklopiti kakemu tujemu narodu. To stališče je dejansko resnično in pravično, zato je avstrijska vlada tudi odklonila madžarski predlog. Kako pa je bilo glede slovenske Koroške? Tukaj jim ni bilo mar za resnico in pravico. S pomočjo Lahov so nam na mirovni konferenci vsilili plebiscit. S silo in z vsemi mogočimi lažmi hočejo dobiti nas koroške Slovence v svoje kremplje, čeravno se hočemo mi priklopiti tudi samo materi-Jugo-slaviji. Kamor pogledamo, povsod sleparija in zvijača. Bodimo previdni in ne verujmo jim !
Nam plebiscit pač ne dela sivih las, še prav ponosni smo, da bomo lahko pred vsem svetom pokazali, da smo in hočemo biti zavedni Jugo-
Stran 2.
KOROŠEC", dne 10. marca 1920.
Stev.21.
Slovani. Samo Avstrijcem bi svetovali, naj se postavijo proti Ogrom tudi na stališče, da naj ljudstvo odloči, kam hoče spadati.
Gospodarstvo.
Dr. Brejc zaplenil vse transporte
V* H
ZlVll.
Pred dnevi je predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc naročil vsem železniškim postajam, da takoj ustavijo vse transporte žita, moke in drugih živil, ki so namenjeni v tuje države. Naročil je, da se vsa živila dajo takoj na razpolago prehranjevalnemu oddelku za Slovenijo. V teku zadnjih dni je bilo zaplenjenih na podlagi te odredbe že več transportov, ki jih bo prehranjevalni urad razdelil.
Nemško-avstrijski urad za nakupovanje živeža v Zagrebu je proti tej odredbi dr. Brejca brzojavno protestiral. Dr. Brejc je ta protest odklonil.
Poverjeništvo za agrarno reformo.
Glavno poverjeništvo ministerstva za agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsak teden izključno in brez izjem le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drugem času ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje je nemogoče, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati stranke. Zato je omejitev uradnih ur za stranke v interesu dela in točnega poslovanja poverjeništva neobhodno potrebna.
Izvoz živil iz Jugoslavije prepovedan.
Finančno ministrstvo je prepovedalo izvažati iz Jugoslavije živila. Občinstvo naj torej ne vlaga več prošenj za izvozna dovoljenja I
Podjuna.
Železna Kapla. V nedeljo, dne 7. t. m. je imelo „Žensko društvo za Železno Kaplo in okolico" svoj sestanek. Predsednica gdč. Anica Pavlič, podpredsednica gdč. Mara Haderlap, tajnica gdč. Marja Zink in gospa nadučiteljeva so nam v lepi, domači besedi razložile pomen ženskega društva. Njihove besede so tako vplivale na nas, da se je nas dalo kar 30 nanovo vpisati v društvo in da smo obljubile, da bomo pridobile še vse svoje prijateljice. Hvaležni so našemu društvu posebno skriti in javni ubožci, saj je društvo razdelilo med nje 1000 K čistega dobička od gledaliških predstav. Doslej je bilo obdarovanih 50 ubožcev; oglasilo se jih je še mnogo, pa jim žalibog ni bilo mogoče pomagati. Dobili pa bodo kako podporo, ko bo društvo zopet priredilo kako igro.
Govornice so nam tudi obljubile, da bo vsaka Članica, ki bo stopila v zakonski jarem, dobila kako poročno darilce in pa „pušeljc". Pri društvenih prireditvah bomo plačevale samo polovično vstopnino. Članice pa, ki bodo društvu zveste do smrti, bodo dobile,
ko se bodo poslovile iz doline solz, na grob venec in se jim bodo zapele ža-lostinke. Društvo bo tudi skrbelo, da se borno bolj izobrazile, posebno še v gospodinjstvu. Zato, ženske, pristopite vse k našemu društvu! Sramota je za vsako žensko, ki ni vpisana v naše društvo! Marsikateri zna še to na „škod" biti! Vpišete se lahko kar pri Mežnarjevi Mari ali pri Velflnovi Marici, kjer pač katero srečate!
Končno naj še omenim, da smo dobile od Hrevelnikove mamice 20 K za ubožce. Bog daj srečo vsem usmiljenim gospodinjam, ki se spominjajo naših ubožcev! „Zveza ženskih društev na Koroškem v Velijcovcu" pa nam je poslala obleke, ki se bo razdelila med ubogo šolsko mladino. Do solz smo bile ganjene, ko smo odhajale od sestanka. Vsakomur pa, ki bi naše društvo omalovaževal ali pa celo preziral in zaničeval, bomo v obraz povedale, da je ali brez srca, ali pa brez — možgan!
Železna Kapla. Redek sluč^ Terezija Teran služi pri Kompošu že od 11. leta. Sedaj ima 75 let. Služi torej v eni in isl| hiši že 64 let. Vsa čast pošteni ženi. Želimo ji še mnogo let zadovoljnega življenja.
Grebinj. Ker se je v zadnjem času dogodilo več slučajev, da ljudje še do danes ne vedo, da je v Grebinju carinski urad, se daje ljudstvu v znanje, da je vsak blagovni promet po carinskih predpisih dovoljen samo na carinski cesti, t. j. na isti cesti, kjer obstoja carinski urad. Za prehod v Labodsko dolino pride v poštev sarno cesta Grebinj— Bierbaumer in Labod.
Vse druge poti in steze se smatrajo kot stranske in za promet prepovedane. Ako se najde kdo na kaki stranski poti z blagom, se ga smatra za tihotapca in je podvržen kazni.
Opozarja se ljudstvo, da ne bi kdo po nepotrebnem bil kaznovan. Za carinski urad v Grebinju Fr. Gregorič.
Grebinj. Nekega dne pride k meni naš kmet po imenu Slifnik, p. d. Drijon, iz Male vasi, in pripoveduje, kako se mu je godilo 1915. leta pod Staro Av-strijo.v
Čital sem v časopisih, da trpe na Dunaju lakoto. Ker se ini je narod smilil, sem rekel svoji ženi, naj hrani moko in naj kuha kaj drugega. Ko smo dobili pozivnico, da pripeljemo moko v skladišče v Velikovec, sem dal 180 kg več kakor bi moral. Kaj mislite, kaj sein dobil za to? Mogoče boste mislili: „Gotovo kako pohvalo". Pa, kaj še! Za „bindišerja" je to preveč. Puslušajte: Za nekaj dni dobim od sodnije — kazen 50 K. Tako so delali Nemci z nami Slovenci. Nasprotno bi moral biti tudi kaznovan neki tuk. Nemec, a je bil oproščen.
Komur se sedaj dobro godi, naj glasuje za Nemško Avstrijo? Mislim, da vsak pameten kmet vidi, kje je bolje. Tako priprost kmet.
Suha: Kakor smo zvedeli iz povsem verodostojnega vira, še ni določeno, kdo bo bodoči lastnik StencelOvega veleposestva na Suhi. Nekateri govorijo, da je kupil to veleposestvo g. Feldbauer iz LibeliČ. Ta govorica nima nobene podlage.
Tudi to še ni gotovo, če bo postal lastnik g. dr. Irgolič, odvetnik v Mariboru, ker je lesna in industrijska družba „DRAVA" s Stencelnom sklenila že prej kupno pogodbo'. Tudi „Drava" je popolnoma slovenska in narodna tvrdka. Odvisno je sedaj od vlade, če bo eno ali drugo kupno pogodbo potrdila. Važno pa je, da spada to veleposestvo pod agrarno reformo in da bo kupcu po dosedanjih določbah ostal le en del, ki ga določa § 2, odredbe z dne 21. julija 1919, tako da so pravice bližnjih posestnikov, ki potrebujejo zemlje, zavarovane.
Slovenski kmetje so lahko veseli, da vlada tako očetovsko in dobro skrbi za pravice malih kmetij.
Djekše. Pred kratkim so dješke ženske ustanovile žensko društvo. To dejstvo je naše moške precej razburilo. Bali so se že prihodnje ženske nadvlade. Vendar je ta strah rodil tudi pri njih pametno misel. Rekli so: ,Združimo se tudi mi!" Tako je prišlo pri nas do ustanovitve podružnice slovenske kmetijske družbe. Okoli 50 kmetov se je v nedeljo, dne 7. t. m. zbralo v šoli. Predaval je g. Dol i nar iz Grebinja o kmetijstvu. Za načelnika podružnice je bil izvoljen g. Jožef Kic, pd. Širufej, na Djekšah.
Libeliče. Podpisano žensko društvo izreka Zvezi ženskih društev na Koroškem v Velikovcu v svojem in v imenu vseh tistih starišev, katerih otroci so bili obdarovani z obleko in obutvijo, svojo najiskrenjšo zahvalo. Žensko društvo v Libeličah.
Velikovec. (Begunci na Koroškem.) ' V Velikovcu se ustanavlja podružnica Zastopstva beguncev v Ljubljani kot krajevni odbor. „Narodnega sveta za begunce v veiikovškem okraju."
Pod to področje spadajo vsi begunci vseh stanov (tudi vojaki) iz kateregakoli kraja zasedenega ozemlja, bodisi že na Primorskem, Koroškem ali kje drugod. Namen tega „Narodnega sveta" je. zastopati interese beguncev v Jugoslaviji. Marsikateri teh tiči se dandanes, tudi pri nas, od vseh zapuščen, prezrt in od vseh pozabljen, brez vsakih sredstev in pravic ter si ne upa nikamor — niti domov. Vsem tem je treba pomagali s podporami, z nasveti, s posredovanjem ali kakorkoli.
Pripravljalni odbor vabi tedaj vse prizadete v veiikovškem okraju, posebno pa inteligenco, da zbira naslove takih beguncev v svojem okolišu ter jih prijavi čimpreje v svrho evidence.
Ustanovni občni zbor tega beg. nar. sveta bo na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m. ob dveh pop. v prostorih ljudske šole v Velikovcu, kjer se bodo podala natančnejša pojasnila s strani našega zastopnika — odposlanca v Ljubljani.
Rož.
Borovlje. Po zanesljivih virih se je tukaj raznesla vest. da so sina tukajšnjega puškarja. nadutega in nepoboljšljivega nemškutarja Petra Hambru-scha v Steyru (v Avstriji) zaradi po-neverjenja lovskih pušk in drugih puškinih delov v tamošnji orožni tovarni
Stev. 21.
„KOROŠEC", dne 16. mar«« 1928.
Stran 3.
aretirali in zaprli. Hišna preiskava, se je odredila na čas. ko je stal Peter Hambrusch s svojo izvoljenko pred oltarjem. Izsledilo se je pri njem okoli 40 lovskih pušk in več drugih puškinih delov. V to afero je baje zapletenih več oseb. Tako torej izpolnujejo ti posili-nemci, ki so svoječasno vedno in povsod vpili „Deutsch sein, heiBt treu sein" napram svojcem v lačenperški Avstriji svojo zvestobo. Zdelo se je vsakemu zelo sumljivo, zakaj je štramdeuč oča Hambrusch ves potrt pridrvel čez mejo v Jugoslavijo in ubral še celo najkrajšo pot čez Celovec, mesto čez Spilje, kjer mu je bilo po potnem dovoljenju predpisano. Menda so tudi ocku Hambruschu postala avstrijska tla malo prevroča, kaj ne?
Rožek. Pondeljek, 1. t. m. smo pokopali našo županjo Ano Pavel, p. d. Rutarco. Ksko priljubljena in znana je ta družina, je pač najbolje pokazala številna udeležba pri pogrebu. Iz Bač, iz Loč, iz Ledenic, iz Podgore in iz vseh sosednih vasi so prihiteli ljudje, da jo spremijo na njeni zadnji poti. S tem so pokazaii obenem tudi svoje sožalje z globoko prizadeto družino. Šentjakobski pevci so zapeli prekrasno žalo-stinko pri slovesu od hiše in na grobu. Onstran Drave so stali iiudje in gledali sem; gotovo bi bil tudi marsikdo rad prišel k pogrebu. Le en glas se je čul: „Škoda je te matere in take gospodinje, takih je malo". Umrla je kot žrtev nemške surovosti Ko so vdrli folksverovci v naš kraj, je ta žena veliko prestala, ko so tirali zdaj enega, zdaj druzega iz hiše v ječe. Ni je umorilo takoj, toda strah in razburjenje je pod-kopalo njeno rahlo zdravje in v kratkem času je preminula in šla k večnemu počitku. Blag ji spomin! Družini naše sožalje.
Št. Jakob v Rožu. Dïagi Korle Schuster! Bii si prej v Št. Jakobu mogočen gospod, a slab gospodar. Vozil si se vedno, kakor rajni Vile, od enega kraja do drugega: Schuster auf der Rei-se. Ker dohodki niso več krili tvojih nobel pasionov, si izročil opekarno drugemu, seveda tudi somišljeniku. Sedaj odjedaš kot „Kurgast" na Vrbskem jezeru svojim bratcem grenki, suhi kruhek. Boš menda tudi ti med tistimi, ki jih ponuja sedaj Avstrija Jugoslaviji v zamenjavo za živila. Lackner in Angerer sta se vas že naveličala ter vas pozvala, da greste tja, kjer se boste mogli najesti, — med Slovence. Kako je imel Angerer prav, ko je trdil, da Korle ne spada med pristne Nemce, ker mu še pri vsakem žepu „bindišar" vun gleda. Pridi tedaj s šili in kopiti, če te je stradanje že spokorilo! Za dostojen, sprejem je že preskrbljeno. Kunšten si pa, nad vse kunšten. Ko so bili v tvoji hiši nastanjeni tvoji priljubljeni folksverovci, si po vsem svetu mijavkal, da so ti napravili ogromno škodo; ko je pa prišla Avstrija ob kredit, si pa naznanil svojo škodo Jugoslaviji v taki svoti, da je še ne znaš izgovoriti. Saj je Jugoslavija bogata, bo že plačala!
Sv. Gandolf pri Kotiriari vasi. Izjava. V eni zadnjih številk .Korošca" se v poročilu o veselici „Gasilnega društva" omenja nekoga, ki se vmešava v društvene reči, kakor da mu hoče ško-
dovati. Pisec omenjenega članka je s tem hotel udariti ali po g. župniku ali pa po meni. G. župnik Arnuš ne more biti, ker je sam v najlepših besedah govoril na veselici in vabil može in mladeniče, da pristopijo k novemu društvu. Vsi drugi so skrbno — molčali. Po splošnem mnenju ostanem torej samo jaz. Za svojo osebo izjavljam, da sem z du-Šo in telesom za slovensko gasilno društvo, da dam rad vse, samo da smo enkrat tudi Slovenci svoji gospodarji. Pač pa sern bil in sem Še zmiraj proti temu, da se je veselica — ne vem, iz kakšnih ozirov — priredila pri našem najhujšem političnem nasprotniku. To pa menda, posebno v sedanjih časih, ni narodni greh. Disciplini nisem nasprotoval. To podajam javnosti v vednost. Franc Waldhauser, pd. Rutar.
Iz drugih krajev naše države.
Velik požar v Radovoljici.
V nedeljo, 7. t. m je nastal po dopoldanski maši v Predtrgu pri Radovljici velikanski požar. Otroci so se igrali v nekem skednju z ročnimi granatami in poskušali eno zažgati. Granata se je vžgala in takoj je bil ves skedenj v ognju. Ker je pihal silen veter, se je požar hitro razširil na sosednje hiše in poslopja. Bila je nevarnost, da zgori cela vas in da se ogenj prenese tudi v Radovljico. Požarnim brambam, ki so prihitele od vseh strani na pomoč, seje posrečilo omejiti ogenj in ga proti večeru udušiti. Med požarom so eksplodirale tudi ostale granate, ki so bile menda skrite v slami na skednju, kjer je požar nastal. Popolnoma je pogorelo 8 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Živino so rešili. Nekterim posestnikom je zgorelo veliko denarja, skoro vsa obleka, perilo in hišna oprava. Škoda je zelo velika.
Guštanj. Naši zaupni ljudje so avstrijski podrepniki, ker se tako pečajo, da bi pripravili delavstvo na to, da bi delali ob nedeljah za Avstrijo. Pa mislimo, da se jim to ne bo posrečilo. Pravijo, da je tako dobro v Avstriji, kaj pa potem iščejo pri jugoslovanskih delavcih? NemČurji naj delajo, v če hočejo, mi Slovenci pa ne bomo. Če je nem-čurjev premalo, naj vzamejo svoje „fra-ve" s seboj na delo, saj jim ne bo škodilo. Jezike imajo tako dobre, naj tudi pokažejo, da imajo roke. Naj jih pa Kaiserca, namesto da zbira nemčurke in jih hujska proti Slovencem, žene v tovarno delat za Nemško Avstrijo. Naj pomagajo delati naši folksverovci, ki brez dela špacirajo po ulicah in prepevajo nemške pesmi. Mi Slovenci imamo sami dovolj potrebnih ljudi, da jim lahko pomagamo, ni treba, da bi podpirali ljudi, ki zmiraj lažejo, kako jim gre v Avstriji dobro, proti nam Slovencem pa kažejo tako odkrito svoje sovraštvo.
Po širnem svetu.
Bolgarski anarhisti na delu..
Dne 3. t. m. je bilo v Sofiji v gledališču predavanje, naperjeno proti boljševikom. Ti so se dobr» mašče-
vali. Položili so pod govorniški oder peklenski stroj, ki je eksplodiral, ko je bila dvorana polna. Vsi govorniki in veliko slušateljev je mrtvih, nad 200 oseb ranjenih.
Iz evropske Azije.
Divjak ostane divjak. Madžare prištevamo k njim. Listi poročajo, da so v Budapešti iztaknili pristaši nove vlade oči več ko 400 ljudem, ki so pripadali prejšnji vladi.
Nakaznice za živila — v Italiji.
S 1. aprilom t. 1. bodo v Italiji uvedli karte za živila. Kakor pri nas med vojno, bodo dobivali Lahi kruh, makarone, moko, riž, maslo itd. samo na karte.
Nemška Avstrija.
Na Dunaju ropajo in kradejo.
Število ropov in tatvin na Dunaju narašča od dne do dne. Vsak teden se pokrade za več stotisoč kron blaga. Podzemeljski kanali se po večkrat tedensko preiščejo in pride ob teh prilikah vedno do krvavih bojev med policijo in v kanalih skrivajočo se so-drgo. V zadnjem času so se spravili roparji posebno na pokopališča, kjer so jim zlasti bakreni predmeti obro-došli. Na centralnem pokopališču so pred kratkim odnesli bakreno posodo z ostanki umrlega profesorja dr. Hanca.
Bankerotna Avstrija. Letošnji proračun Avstrije izkazuje samo 9000 milijonov primanjkljaja (deficita). Dohodki cele Avstrije so tako majhni, da zadostujejo komaj za plače uradnikom.
Politične novice«
Revolucija v Nemčiji. Vlada pobegnila iz Berlina.
Že 12. t. m. zvečer se je v Berlinu izvedelo, da zbirajo razni generali vojaške čete, s katerimi hočejo vreči nemško vlado, odpraviti republiko in uvesti zopet monarhijo. Vlada je takoj zastražila mesto s topovi, strojnimi puškami in z žičnimi ovirami. Pa vse to ni nič pomagalo! Revoluci-jonarci so podvodstvom generala Olderhausena med 4. in 5. uro zjutraj vkorakali v mesto. Vlada je pobegnila. Ob 9. uri je bil že ves Berlin v oblasti revolucijonarcev. Delavstvo je proglasilo generalni štrajk.
Tudi na Dunaju se nekaj kuha.
Dunajska boljševiška stranka je vsled berlinskih dogodkov sklicala k posvetovanju delavske odbore. Bolj-ševiki zahtevajo, naj se vse avstrijsko delavstvo oboroži.
Načrt za novo ustavo.
Te dni so zbrani v Beogradu vsi profesorji-strokovnjaki, ki bodo napravili načrt za ustavo naše mlade države.
Vojaška razdelitev naše države,
Prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal ukaz o razdelitvi naše j države v 4 armije (armade), 16 divi-; zijskih oblasti, 48 polkovnih okrožji I in 192 bataljonskih srezov (okrožij).
Stian 4.
.KOROŠEC", dne 16. mar«a 1920.
Stev. 21.
Italijanski parlament in jadransko vprašanje. V italijanskem parlamentu so socialisti napadali vlado, zaradi njene tako neumne, Jugoslovanom krivične politike v jadranskem vprašanju.
Iz ženske organizacije.
Želinje. Sestanek ženskega društva za občino Važenberk se bo vršil 19. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli na Želinjah.
Pri tej priliki bo predaval o vrtnarstvu g. ravnatelj .Šega, g. naduč. Znidaršič bo pa govoril v socialnem vprašanju na Koroškem.
Pred in po predavanju zapoiejo naše pevke nekaj narodnih pesmic. Prijateljice društva dobrodošle!	Odbor.
Grebinj. V nedelio, dne 21. t. m. priredi „Žensko društvo" v Grebinju (v Narodnem domu) dve igri: „Ne vdajmo se" in „Same zapreke". Na vzporedu je tudi petje.
Začetek točno ob 3. uri popoldne. Ker je dobiček namenjen ubogim grebinjskim otrokom, pričakujemo obilne udeležbe. Odbor.
Razno.
Z eroplanoni se vozi v šolo. Neka bogata Amerikanka ima svoje posestvo na samoti, daleč od železnice. Da b njen sin mogel obiskovati šolo, mu je mati preskrbela najprej avtomobil, pozneje pa mu je kupila celo eroplan. In zdaj prepeljuje skrbna mati v eroplanu svojega sina v mestno šo!o.
Stroški svetovne vojske. Skupna svota dolgov držav, ki so se vojskovale, znaša 1200 milijard frankov. Če pomislimo, koliko dobrega bi se bilo lahko napravilo za ta denar, moramo pač vsi obsojati Nemce in Avstrijce, ki so povzročili s svojo nenasitnostjo to strašno vojsko!
Visoka starost. Neki ameriški zdravnik je obhajal letos svoje 124. rojstno leto. Mož je še vedno zdrav in močan, samo oči so mu opešale .Alkohola ne mara, pa tudi mesnih jedi ne ljubi posebno.
v
Širite povsod „Korošca"!
Za kratek čas.
Sodnik: „Dobrodel, ali priznale, da ste
v gostilni oklofutali Kričeja ?"
Dobrodel: „Saj ni res, g. sodnik, samo malo sem ga pobožat!"
Kriče/: „Kaj pa laže,"! Tako klofuto si mi prirnazal, da sem se tako pretresel, da je začela celo moja ura zopet iti, ki je že il leta stala !"
Oglas.
Podpisani sem po oblaščen od društva jogo si. dobrovoljcev, da zberem še vse ne vpisane prostovoljce, ki so prisii svojčas na Koroško. Zato opozarjam tovariše planinskega in tržaškega polka, da čimpreje javijo pu dopisnici na moj naslov: ime, rojstno leto, čas službovanja in ime tedanjega komandanta. K jugoslovanskim dobrovoljcem se prištevajo vsi, ki so služili pred preobratom v kakšni zavezniški armadi. Tudi dobrovolici polka „Nanos" so zraven. Ostali koroški prostovoljci bodo kmalu sprejeti k temu velezaslužnemu društvu, ki šteje že nad 60000 članov. F r a n j o Pavlica, ekonom, oskrbnik, Vobre
Anton Lečnik,
urar in zlatar v Borovljah
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
PmHflllt kraniska Panj3 bučel. Cena po ■ » UvtCtlll dogovoru. Več pove upravništvo.
»XX0 OCk Aah-ia ki zna kuhati, k naduči-ISIC ac Uthia, teljevi družini pri Veli-kovcu. Naslov pove upravništvo.
(fr
ac

Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem 15. januarja 1.1. prevzel
staro renoniirano veletrgovino
Oskar Reitter-jevo
v Slovenjgradcu,
katero bodem vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bode omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno in hitro postrežbo.
Imel bodem veliko izbiro manu-fakturnega, špecerijskega in že-lezninskega blaga, katerega bodem oddajal na drobno in debelo.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Za obilen obisk se priporočani
z odličnim spoštovanjem
Alojz Dular
Slovenjgradec.

è
lïr Reniamin ïnavi/1 mnogoletni asistent iu ope-UI. Dolljdllllli ïpdïil, rater ljubljanske in dunajske univerzitetne ženske iu porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordinira od 11. do 12. ure, Maribor, Gosposka ulica štev. 46.
Vsem davčnim in občinskim uradom snkae*°n°:
znanjam, da sem založil tiskovino za reparticijo občinskih doklad. Cena poli 1 K. Jožef Vajncerl, trgovina v Pliberku.
Moko za krmo in pšenične otrobe
oddaja
gospodarska družba, podružnica
Velika zaloga brzoparilnikov razne velikosti in drugih poljedeljskih strojev po najugodnejših cenah.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo. Išče se zanesljiv kupovaiec lesa Pr£n!K!S;
tisti, ki so v tej stroki izvežbani. Plača letna in provizija. Pojasnila daje Jožef Vajncerl v Pliberku.
Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj kruii pest praška' Msstin. Ob pomanjkanju krme. ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil naj»'i$je kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo. In ga ponovno rabijo, j zavojev prxška Ms s tut zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 2050 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje, t lonček 6, po pošti 10 K 50 v.
J l^ekarna Trn Itóesey S Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
U
o P
•H
u
CB
s
a >
d u
S
r *
ft T*
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od'25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
mr kupi ^m v» a ko 111tU O In o

13
óé
lectin ir«:ovskaliiinclustrlJsiJi a družba
m. O. 3B.
MAKIBOKU.
S
w
H V
P «
P
P 1
Telefon št. 7 (lnteturban).
Centrala Maribor
Glavni trg Št. 37.	Ritim poStii. ček. urada SMS * Ljubljani: 11.695.
== Podružnica Murska Sobota —
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsr.kovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska »mesta.
spadajoče posle.
Blagajna je odprta od 7s> do ,2» ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Kupuje iu prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomplira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
'-•««•I«! ..Wt«os,o«ISaai	««lltt.OTOMli — *Jr «»dMaiW t T- Sfc*« «S	—	XkX*