Zdrav Var 2005; 45: 209-211
209
KRATEK KOMENTAR O KORISTIH IN ŠKODLJIVOSTIH
ZDRAVILSTVA
A BRIEF COMMENT ON THE BENFITS AND HARMS OF COMPLEMENTARY AND ALTERNATIVE THERAPIES
Stanislav [u{kovi~ą
Terminologija
Za dejavnosti, o katerih te~e beseda, mnogi uporabljajo izraza alternativna ali komplementarna medicina. Ta izraza sta napa~na, kajti medicina je samo ena. Lahko bi uporabljali izraze, kot so maza{tvo ali {u{marstvo. Bodimo vljudni in uporabljajmo izraz zdravilstvo.
Preu~evanje zdravilstva.
Pomembnej{i prispevki o zdravilstvu so navedeni v literaturi (1-27).
U~inkovitost zdravilstva.
Ne tako redke zdravilske postopke diagnosticiranja ali zdravljenja so preu~evali po sprejetih na~elih testiranja z dvojno slepimi, randomiziranimi in s placebom kontroliranimi raziskavami. Pomenljivo je, da so zdravilsko metodo praviloma vzporejali le s placebom, skoraj nikoli pa z »uradnim« zdravilom. Ve~ina teh raziskav ni pokazala nikakr{ne prednosti katere koli zdravilske metode pred placebom; le v redkih primerih so se nekatere zdravilske metode izkazale za nekoliko uspe{nej{e od placeba. Jasno je, da bolniku ne moremo in smemo priporo~iti tovrstnega zdravljenja. Zato je treba zaklju~iti, da ni zanesljivih dokazov, da bi katera koli zdravilska metoda ugodno vplivala na potek katere koli bolezni. Utegnejo pa nekatere zdravilske metode za~asno odpravljati nekatere simptome.
Nevarnosti zdravilstva
Zeli{~arstvo. To je gotovo najbolj nevarna veja zdravilstva. Opisali so mnoge smrtne zaplete zaradi odpovedi ledvic, jeter ali plju~ pri zdravljenju z zeli{~i. Nekatera zeli{~a spro‘ajo vznik ledvi~nega raka. Obstajajo interakcije med sestavinami zeli{~ in mnogimi zdravili, na primer antikoagulansi. Akupunktura. V rokah izku{enega akupunkturista je to zelo varna metoda. Vendar so opisali mnoge zaplete akupunkture, kot so oku‘be, na primer s stafilokoki ali virusi hepatitisa, pnevmotorakse in smrtni hematoperikard.
Kiropraktika. Tudi kiropraktika je v rokah pravilno izobra‘enega in izku{enega kiropraktika dokaj varna zdravilska metoda. Opozarjajo na pove~ano mo‘nost mo‘ganskih kapi pri manipulacijah vratne hrbtenice.
Opisali so tetraplegije in hemiplegije zaradi po{kodb hrbtenja~e. Mnogi kiropraktiki so prepri~ani, da z manipulacijo dolo~enih delov hrbtenice zdravijo dolo~ene notranje organe. Mnogi kiropraktiki odsvetuje cepljenje otrok proti otro{kim boleznim. Ve~ji del zdravilskih metod ni neposredno {kodljiv, npr. homeopatija, saj je v homeopatskih pripravkih le voda.
Posredne {kodljivosti niso ni~ manj pomembne:
a.  zakasnitev pri postavitvi prave diagnoze
b.   postavitev napa~nih diagnoz
c.  zakasnitev pri zdravljenju
~. odsvetovanje zdravil »uradne medicine«
d.  odsvetovanje cepljenja
Pri postavitvi napa~nih ter neodkritju pravih diagnoz prednja~ita iridologija ter elektrodermalno testiranje (Vega test, Bicom test). Ti dve zdravilski metodi so temeljito preu~ili ter ugotovili, da so zaklju~ki teh metod docela napa~ni in zavajajo~i. Opisali so primere hudih podhranjenosti ali hipovitaminoz pri bolnikih, ki so sledili »alergolo{kim dietnim nasvetom« temelje~im na povsem napa~nih zaklju~kih Vega testa. Poleg tega z Vega testom »ugotavljajo« alergolo{ko prizadetost notranjih organov ali pa zastrupitve s kovinami.
Zavajajo~e trditve zdravilcev
Zdravilci poudarjajo, da v nasprotju z zdravniki delujejo naravno, holisti~no, celovito ter da pocenijo zdravljenje.
a.  Vklju~itev zdravilcev v potek zdravstvene oskrbe to v resnici le podra‘i.
b.    Zdravilci zdravijo »celovito«. Kaj je celovitega pri vbadanju igel, manipulaciji dela hrbtenice ali (pri naturopatih) pogostih klizmah debelega ~revesa?
c.  Zdravilci zdravijo »holisti~no«. Ideja o holisti~nem zdravljenju sloni na vitalizmu, po katerem delovanje telesa uravnava neka »‘ivljenska sila«. Zdravilci so torej dualisti. V resnici je holisti~na le medicina, saj za vse organe, torej tudi za mo‘gane, i{~e povezave med anatomijo in funkcijo.
1Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in alergijo, Bolni{nica Golnik, 4204 Golnik Kontaktni naslov: e-po{ta: stanislav.suskovic@klinika-golnik.si
210
Zdrav Var 2006; 45
~.   Zdravilci zdravijo »naravno«.   Posegi, kot so
zabadanje akupunkturnih igel, predpisovanje homeopatskih pripravkov, klizme
kolona ali u‘ivanje raznih
vitaminskih pripravkov so prav tako »naravni«, kot
so »naravni« posegi medicine. d. Zdravilci se bolj posvetijo bolnikom. Morda ob prvem
pregledu; kiropraktiki so zmo‘ni opraviti do 300
pregledov dnevno.
Ob povedanem se lahko postavijo mnoga vpra{anja, na primer:
1.  Kak{en naj bi bil polo‘aj zdravilstva v zdravstvenem sistemu?
Zdravilstvo in medicina sta dva povsem lo~ena pojma.
Zdravilstvo nima dokazane vrednosti za zdravljenje niti
ene bolezni ali za u~inkovito odpravljanje niti enega
simptoma, kar jih poznamo v medicini.
Nasveti zdravilcev imajo tak{no vrednost, kot nasveti,
ki nam jih nudijo v horoskopih. So pa zato nevarnej{i
od  pri~akovanj,  ki  nam  jih  zbujajo   nasveti
horoskopistov.
Zdravilstvo ne more in ne sme   imeti nikakr{nega
uradnega polo‘aja v zdravstvenem sistemu. Povsem
nedopustne so ideje, da bi stro{ke zdravilstva povrnila
zdravstvena blagajna.
Predstavniki zdravstvenega sistema v Sloveniji, mediji
ter razli~ne vzgojne ustanove bi morale bistveno bolj
zavzeto ozave{~ati prebivalstvo o neu~inkovitosti
zdravilstva.
2. Ali je zdravilstvo dopustna oblika dopolninega zdravljenja ali samozdravljenja?
Pri zdravilcih i{~e pomo~ okoli 30 % prebivalcev Slovenije. Popularnost zdravilstva je torej zelo velika. To pa v lu~i spoznanj o popolni neu~inkovitosti ali vsaj o nedokazani u~inkovitosti zdravilstva ne dopu{~a vklju~itve zdravilstva v katero koli obliko dopolnilnega zdravljenja ali celo samozdravljenja po na{em nasvetu.
3.   Kak{na naj bi bila ustrezna strokovna usposobljenost izvajalcev posameznih oblik zdravilstva?
Mislim, da se s tem problemom, ki ga sicer pogosto obravnavajo, medicina ne bo ukvarjala.
4. Kako naj bi bilo zdravilstvo nadzorovano?
To je klju~ni problem, ki pa se bistveno manj dotika medicine, kot to domnevamo. V nadzor zdravilcev bi se moralo vklju~iti ve~ in{titucij. Zdravilci so problem medicine, torej Ministrstva za zdravje, le kadar povzro~ijo {kodljivosti svojim strankam. Sicer bi bilo potrebno zdravilce razumevati kot male obrtnike  in jih vklju~iti v ustrezne dr‘avne
in{titucije, na primer pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo. Zdravilci bi morali biti ~lani Obrtne zbornice Slovenije.
Zdravilci bi se morali kot vsi obrtniki uradno registrirati, voditi delovne knjige, imeti jasno napisane tarife za svoje storitve in pla~evati davke. Morali bi seveda vestno voditi seznam {kodljivosti, ki so jih povzro~ili – zopet povsem tako kot vsi obrtniki. Zaradi slednjega bi moral obstajati poleg obrtnega tudi sistem zdravstvenega nadzora zdravilcev. Obstajati bi moral javni seznam zdravilcev, na primer v rumenih straneh telefonskega imenika ipd. Najbolj{i nadzorniki bi bile dobro pou~ene stranke zdravilcev, ki bi zdravilske napake javljale na ustrezna mesta – na primer v Urad za varstvo potro{nikov, varuhu ~lovekovih pravic in seveda na ustrezne medicinske naslove.
Povsem neupravi~eno popularnost zdravilstva bi opazno skr~ili z javno objavo zdravilskih napak, zapletov ali izkori{~anja nepou~enih bolnikov. Pri tem zlasti mislim na bolnike v kon~ni fazi raka, ki sploh ne tako redko porabijo vse, kar imajo za pla~ilo povsem nekoristnih, zato pa skrajno neeti~nih storitev zdravilcev. Pravzaprav me presene~a, da varuh ~lovekovih pravic tovrstnih {okantnih moralnih odklonov {e ni zaznal.
5. Kaj so najpogostej{i vzroki za nesporazume in te‘ave?
Bolnikom je na~eloma nerodno priznati le~e~im zdravnikom, da i{~ejo pomo~ pri zdravilcih. Zdravniki bi morali aktivno poizvedovati po tovrstnih »grehih« ter se z bolnikom odkrito in dokumentirano pomeniti o vseh plateh uporabljanih zdravilskih metod.
6.  Ali naj se pou~evanje o zdravilstvu vklju~i v medicinsko izobra‘evanje in na kak{en na~in?
Zdravniki so slabo pou~eni o zdravilstvu. Zato bi bilo za‘eleno, da bi v teku {olanja prejeli osnovne informacije o zdravilstvu.
Literatura
1.    Mills E, Wu P, Ernst E. Complementary therapies for the treatment of HIV: in search of the evidence. Int J STD AIDS 2005; 16(6): 395-403.
2.    Ernst E. The other side of the coin: safety of complementary and alternative medicine.
Med J Aust 2005; 182(3): 142; author reply 142.
3.    Lim B, Schmidt K, White A, Ernst E. Reporting of ethical standards: differences between complementary and orthodox medicine journals? Wien Klin Wochenschr 2004; 116(14): 500-3.
4.    Coon JT, Ernst E. Complementary and alternative therapies in the treatment of chronic hepatitis C: a systematic review. J Hepatol 2004; 40(3): 491-500.
5.    Ernst E, Cohen MH, Stone J. Ethical problems arising in evidence based complementary and alternative medicine. J Med Ethics 2004; 30(2): 156-9.
[u{kovi~ S. Kratek komentar o koristih in {kodljivostih zdravilstva
211
6.   Ernst E. Complementary and alternative medical education. Ann Intern Med 2004; 140(1): 68; author reply 68-9.
7.    Bressler R. Herb-drug interactions: interactions between kava and prescription medications. Geriatrics 2005; 60(9): 24-5.
8.    Hondras MA, Linde K, Jones A P. Manual therapy for asthma. Cochrane Database Syst Rev 2005; (2): CD001002.
9.    Bressler R. Herb-drug interactions: interactions between Ginkgo biloba and prescription medications. Geriatrics 2005; 60(4): 30-3.
10.  Kessel B, Kronenberg F. The role of complementary and alternative medicine in management of menopausal symptoms. Endocrinol Metab Clin North Am 2004; 33(4): 717-39.
11.  Prestwood K, Petrovic K, Kerins G. Complementary and alternative medicine for older adults with intellectual disabilities. Conn Med 2004; 68(8): 505-6.
12.  Domoney CL, Vashisht A, Studd JW. Premenstrual syndrome and the use of alternative therapies. Ann N Y Acad Sci 2003; 997: 330-40.
13.  Ernst E. The current position of complementary/alternative medicine in cancer.
Eur J Cancer 2003; 39(16): 2273-7.
14.  Huntley AL, Ernst E. A systematic review of herbal medicinal products for the treatment of menopausal symptoms. Menopause 2003; 10(5): 465-76.
15.  Schmidt K, Ernst E. Complementary/alternative medicine for diabetes. Diabet Med 2003; 20(3): 248-9.
16.  Ernst E. The dark side of complementary and alternative medicine. Int J STD AIDS 2002; 13(12): 797-800.
17.  Ernst E. Complementary therapies for addictions: not an alternative. Addiction 2002; 97(12): 1491-2.
18.  Ernst E. Complementary and alternative medicine in neurology: hype, hope and hazards. Trends Neurosci 2002; 25(12): 644-5.
19.  Ernst E, Pittler MH, Stevinson C. Complementary/alternative medicine in dermatology. Am J Clin Dermatol 2002; 3(5): 341-8.
20.  Ernst E. The role of complementary and alternative medicine in cancer. Lancet Oncol 2000; 1: 176-80.
21.  Ernst E. Complementary and alternative medicine for pain management in rheumatic disease. Curr Opin Rheumatol 2002; 14(1): 58-62.
22.  Ernst E. „Alternative“ therapies for asthma : reason for concern?. Chest. 2001; 120(5): 1433-4.
23.  Ernst E. Intangible risks of complementary and alternative medicine. J Clin Oncol 2001; 19(8): 2365.
24.  White AR, Ernst E. Economic analysis of complementary medicine: a systematic review. Complement Ther Med 2000; 8(2): 111-8.
25.  Huntley A, Ernst E. Complementary and alternative therapies for treating multiple sclerosis symptoms: a systematic review. Complement Ther Med 2000; 8(2): 97-105.
26.  Ernst E. Complementary/alternative medicine for asthma: we do not know what we need to know. Chest 1999; 115(1): 1-3.
27.  Ernst E, Rand JI, Stevinson C. Complementary therapies for depression: an overview. Arch Gen Psychiatry 1998; 55(11): 1026-32.