GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcerv Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vri ne pošiljamo potrdil n poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca In leta Je na* ročnim plačana. U p r a t a. TELEFON: OHelm 9-1242 Intend m feoond Oku Kafer Scptembtr 21, 1903, ti th« Post Offltt it M«v York, IT. T. udar Act of Oongrtfli of March 3,1879. TELXFOH: OHCIsm 1-1241 No. 265. — Stcv. 265. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 12, 1937—PETEK, 12. NOVEMBRA 1^37 Volume XLV.—Letnik XLV, VELESILE BODO SKUSAIt POMAGATI KITAJSKI Japonci so se zdaj vrgli na mesto Nanking PO MNENJU VELESIL BI BILO SKRAJNO NEVARNO ODREDITI SANKCIJE PROTI JAPONSKI BRAZILIJA JE POSTALA ____FAŠISTIČNA Japontka lahko dobi v« orožje Id ga ji manjka p^j^ Getuli<> v„. iz Nemčije. — Anglija in Francija Japonski dosti bcflj nasprotujeta kakor pa Združene države. — Ameriška nevtralnostna postava predstavlja veliko oviro. — Japonski letalci ne bodo bombardirali Nankinga. BRUSELJ, Belgija, 11. nov. — Vodilne sile no konferenci v Bruslju so prepričane, da bi bile sankcije proti Japonski neuspešne in celo nevarne in razpravljajo sedaj o tem, da bi Kitajski nudile vso svojo pomoč, ako so Japonska ne bi hotela pogajati. Velesile ne marajo nastopiti proti Japonski z oboroženo silo, toda pomagati hočejo Kitajski, da se brani proti Japonski in se bori za svojo neodvisnost. Proti taki pomoči Japonska nima nikake postavne pravice opotekati Značilno pri tem je, da ie Nemčija, ki je zaveznica Japonske, glavni vir za dobavo vojnega m^terjala Kitajski. Poglavitna ovira pri tem načrtu pa je nevtralna postava Združenih držav. Na konferenci je mogoče opaziti, da ste Anglija in Francija večji nasprotnici Japonske, kot pa Združene države. PARIZ, Francija, I 1. nov. — Nek uradnik kitajskega poslaništva je rekel, da je poslaništvo prejelo zanesljivo poročilo, da je sovjetska Rusija pripravljena priznati Kitajski popolno nadob-iast nad Vnanjo Mongolijo. Rusija je za to-pripravljena, da bo mogla Kitajska porabiti mongolsko vojsko, ki so jo izvežbali ruski častniki, proti Japonski. Vnanja Mongolija je pod nadvlado sovjetske Rusije od leta 1924. SANGHAJ, Kitajska, I I. nov. — Iz dveh japonskih operacij južno od Sanghaja je mogoče sklepati, da hočejo Japonci okoli Sanghaja zdrobiti vsak odpor in da bodo pričeli veliko prodiranje proti Nankingu, glavnemu mestu Kitajske. Japonci zbirajo okoli Nantaa ob francoskih koncesijah, kjer se se vedno drži okoli 8000 Kitajcev, svoje sile na suhem in na reki Vangpu, da odstranijo zadnji odpor. Dalje proti jugu, na obeh straneh Hangčov zaliva izkrcujejo Japonci velika ojačenja. Na severni strani zaliva so Japonci že izkrcali 20,000 vojakov. Na južni strani pa je bila izkrcana ena divizija. S tem dvema armadama nameravajo Japonci pričeti prodirati proti Hangčovu, najpomembnejšemu mestu province Cekjang. Kitajski poveljniki so mnenja, da bo za nekaj časa bojevanje ponehalo, da Japonci zberejo dovolj močno grmado za nadaljnje prodiranje. Medtem pa Kitajci utrjujejo svojo črto kakih 20 milj zapadno od Sanghaja. Japonci so opustili svojo namero, da z aeropla-ni porušijo Nankiijg. Poslane so že bile bojne ladje proti Kianginu, da razbijejo potopljene ladje obložene s cementom, katere so Kitajci potopili, da zabranijo japonskim bojnim ladjam, da ne morejo voziti po reki Jangce proti Nankingu. Navzlic kitajskim porazom pri Sanghaju in na severu ni nikakih znakov, da bi bil kitajski odpor zlomljen, ali pa da vrhovni poveljnik maršal Can-kajšek ne bi mogel vzdrževati discipline v armadi in med narodom. gas j e prevzel dikta-tortitvo. — Razpustil je parlament ter vpeljal novo ustavo. RiO DE JANEIRO, Brazilija, 11. nov. — Predsednik Ge-tnlio Vargas je z državnim preobratom prevzel diktatorsko moč, razpustil parlament in razglasil novo ustavo, ki je fašističnega značaja. S posebnim predsednikovim ukazom je bila \|>eljana nova ustava; obnem ji* Vargas tudi odredil, da prenehajo plačila tujega dolga. i Za vzrok tega preobrata je predsednik Vargas navedel, d*i je pričakoval oboroženo vstajo. Armada )>opolnoiun podpira Vargasa. Varj?as je že od leta 1 !*'»."> i-niel veliko oblast v deželi, ko je z "zaporednimi odloki" razglašal "vojno stanje", da pobija komunizem. S tem se je Vargas pridružil več drugim južnoameriškim državam, katerim vladajo diktatorji, kakor so Bolivija, Paragvaj iu Ekvador. Državi Peru in Venezuela imate skoro .■dieno vlado, samo da je še vedno v veljavi legislatura. Vnanje ministrstvo pa je naznanilo, da državni preobrat m v nikaki zvezi z evropskimi fa si stičnimi državami in da se Brazilija ne bo pridružila Nemčiji, Italiji in Japonski v zvezi proti komunizmu. WASHINGTON, l). C., 11. nov. — Ameriški poslanik v Rio »le Janeiro Jefferson Cai-fery je državnemu departmeu-tu sporočil o državnem preobratu v Braziliji in uradni Washington je zaradi tega v velikih skrbeh. Po mnenju vladnih krogov je brazilski predsednik Getulio Vargas prečrtal program pre I-seduika Roosevelta, ki je nasproten temu, da bi na ameriški eel i n i nastale diktatorske države. S spravljivo diplomacijo iu prijaznim sodelovanjem sta predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull delovala na to, da se v Južni Ameriki obdrže demokratske države. . DESET ZAHTEV AMERIŠKIH FARMERJEV Kongres bo za svojem iz* vanrednem zasedanju razpravljal o teh zahtevah. — Pridelek koruze je prekosil pričakovanje. WASHINGTON, 1>. ('., 11. novembra. — Louis J. Ta-ber je v lastnosti kot voditelj "National Grange" postavil H) temeljnih zahtev, ki morajo biti vsebovane v vsakem poljedelj-kem programu. Te zahteve bo do smernice izvali red nega zasedanja sedanjega kongresa. Predvsem zahtevajo farrner-ji večjo vdeležbo pri narodnih dohodkih. Prostovoljne korpo-racije, ne pa prisilne |H>stave morajo biti smernice farme:'-ske politike. Posebno je treba pomagati malemu fannerju, ki s svojo družino obdeluje zemljo. Ob istem času pa je tudi po Ijedeljski department naznanil, da bo znašal letošnji pridelek koruze 2,ti51,3<8,000 bušljev. — Lansko leto je znašal koruz'ii pridelek samo poldrugo miljar-do bušljev. U'tos so fariuerji pridelali 2111,707,000 bušljev krompirja. Pšeni<*e bo 887,1XX),<>00 bušljev, medtem ko je znašal lanski pr-delek samo <>'26,461,000 bušljev. ŽELEZN. ZVEZA PREKINJENA Vladni letalci so razdejali most daleč za fronto. Fašisti so udarili v bližini Madrida. HENDAYE, Francija, 11. nov. — Španska vlada naznanja, ila so njeni letalci razstrelili nek železniški most daleč za fašistično fronto ter s tem odrezali dovažauje vojaških potrebščin. Most je bil blizu Navase na Jaza-Sabiiianigo železnici o h reki Ga I lego v severnem Ara gouu. Ta kraj leži med franeo-sko-špansko mejo in fašistično črto v Aragonu. Republikanci SCHACHT SE JE BIL SPRL Z G0ERING0M Schacht j e nasprotoval Goeringu, ki je hotel dokončati gospodar s k i program v dveh letih. Armada zahteva naglico. ŽHNEVA, Švica, 11. nov. — Neka oseba, ki je v položaju, da dobro pozna nemške notranje zadeve, pravi, da je prišlo do spora med dr. Hjalmarotn Seliachtom in generalom Hermanom Goeringom, ker je hote! Goreing skončatj štiriletni go- skušajo na vse načine generalu jspodarski program v dveh le-Francu preprečiti, da ne bi uio-|M'* gel pošiljati vojaštvo na ara-gonsko fronto, ko se pripravlja na ofenzivo proti Kataloniji, čije glavno mesto je Barcelona, kjer je sedaj sedež španske republikanske vlade. Armada generala Franca i-ma v svoji posesti najvažnejše To naglico zahteva armada. Dr. Schacht pa j»» zavzel stališče, da je za izvedbo programa treba najmanj štiri leta tako iz gospodarskega kot finančnega .vidika. Ko je dr. Schacht naznanil svoj odstop, je prepustil odlo- |K)stojanke v dolini reke Galle- «itcv fuchrerju Hitlerju. Skoro go ter gradi močno utrjeno čr- jnevt»rjc»tno je, da bi bilo inogo-to od Guara pogorja do fran- <"1' dobiti dr. Sehachta za kak SAMARITAN SVOJEMU USTNEMU SINU NEWPORT, Wash., 11. nov. — Ko se je peljal Ray Adams proti tukajšnjemu mestu, ga je ustavila skupina ljudi, ki so ga prosili, naj odve,"K> štiriletnega programa. dovod republikanskih prednjih straž, predno so pričele pokati strojnice. Fašistične čete so i-mele težke izgube. MACDONALD NE BO POKOPAN V WESTMINSTRU LONDON, Anglija, 11. nov. — Družina bivšega angleškega miuistr. predsednika Ramsaya MacDonalda je zavrnila ponudbo, da bi bil pokojnik pokopati v westministerski katedrali. V katedrali bo za njim spominska služba božja, pokopan bo pa na domačem pokopališču. SLEPARSKI OČESNI SPECI-JAUST NORFOLK, Va., 11. nov. — Pred tukajšnjim sodiščem se zagovarja 45 letni Jolm Mc-Grav, ki je hodil po deželi in se ; izdaja za očesnega špecijalitsta. Nad bolniki je izvrševal razne operacije, ki pa pravzaprav niso bile nobene operacije. Vsega (skupaj je ociganil nad tisoč o-"seb, ter izvabil iz njih nad —• $250,000. ZVEZNO ARMADO BO TREBA REORGANIZIRATI WASHINGTON, 11. nov. -Vojni department je prišel do zaključka, da je treba vso armado reorganizirati. K temu sklepu jo je dovedlo dejstvo, da se je pri zadnjih manevrih v Texasu neka takozvana streamline divizija posebno dobro obnesla. Divizija ima le 13,512 mož in častnikov, dočim imajo stare divizije 22,000 mož. Nova divizija je popolnoma motorizirana. Pri tem pa sta si prišla v veliko navskrižje gospodarsko ministrstvo in oblast za izvedbo štiriletnega programa. — Vsled tega je bil dr. Schacht prepričan, da je potrebno, da je od s t ra njena ta zmešnjava, da dobi najvišjo oblast ali gospodarsko ministrstvo ali pa odbor za štiriletni program. — Drugače program ne bi bil izvršen niti v štirih letih. PRED DEVETNAJSTIMI LETI ADVERTISE in "QLAS NARODA" TRIJE SOVJ. POSLANIKI ODPOKLICANI I MOSKVA, Sovjetska uuiju. 12. nov. — Sovjetska vlada je 'pozvala domov svojega poslanika iz Nemčije, Turčije in .Poljske. Na prošnjo sovjetske vlade je bil poklican nemški generalni konzul Rudolf Sommer iz LLeningrada v Berlin, HULL NAJ PREKINE 0DN0-SAJE Z RUSIJO BOSTON, Mass.,'11. nov. -Demokratski kongresnik John W. MaeCormack je pozval a-meriškega državnega tajnika Hulla, naj prekine diplomatske odnošaje med Ameriko, in Sovjetsko unijo, češ, M po Money Order. Pri aprenembi kraj« narofalkor, proelmo, dn ee nrMInto nemnnL d« Mtfw »e^omlkn sanaoci|tO(M x«an* pum Wwwj Dmj MzcctX Boadtyi ud BoUdnff Ki celo leto reUe n Amriko tn Kmido 9^.00 fcn pol leta (8.00 četrt letn Zn New lerk m eelo leto 97.00 Ze pol letn............................IS.0C Za lnoMMtvo n eelo leto f7.00 Za pol letn "Oina Naroda" Uhaja vankl dan nedelj ln ptaalkM "GLAS NARODA". 21« W. ltth Street. Ne« M. N.,* Telephone: CHeLwa 3—1242 CEHOSLOVAŠKA IN NEMČIJA ('ehoslovaška, ki je bilo do sedaj znana kot najbolj stanovitna, najbolj napredna in najbolj demokratska med državami, ki so bile rojene po svetov, vojni, je bila naenkrat potisnjena v obredje svetovnega zanimanja kot dežela, kjer so bo vžgal smodnik. Nazijska Nemčija, ki si prilašča nadoblast tudi nad vsemi Nemci, ki žive izven nemške države, so s posebno veliko požcijivostjo obrača na Nemce, ki žive v Cehoslovaški. Kancler Hitler je obnovil stari nemški "drang" proti vzhodu, toda Cehoslovaska je tnlua v svojem sklepu, da bo ta "drang" zadržala in bo skrbela za to, da je ravnotežje v o-srednji Evropi obdržano. Cehoslovaska je kakor dolg trn, potisnjen globoko v meso Nemčije. "Kdorkoli je gospodar Češke," je rekel Bismarck, "je tudi gospodar Kvrope." To je sedaj bolj resnično kot.kdaj poprej, kajti zadej za Čelioslovaško ni nobene drža-ve. ki bi mogla vstaviti nemško prodiranje proti jugovzhodu. Da izpolni to svoje poslaništvo, da zadržuje nemško prodiranje, se <'ehoslovaška naglo oborožil je in je poleg Nemčije v osrednji Evropi že najmočnejša vojaška sila. Poleg t<*-ga pa si išče vedno novih prijateljic, ne oziraje se na to, če s tem povzroča nemško jezo. ČehoslovaSka se «icer zaveda, da vojaško ni tako močna. kot Nemčija, toda še vedno močna tako, da Nemčija no bo mogla korakati čez njeno zemljo. Nemčija pa se nasprotno zaveda, da ji bo (''ehoslovaška nudila močan odpor in da ima za svoji zaveznici Francijo in Rusijo. Zato po mnenju čeho-slovaških državnikov Nemčija nima v svojem načrtu, da bi v svojem prodiranju proti vzhodu nameravala z vojsko napasti Čehoslo vaško, kajti s tein bi zopet izzvala splošno vojno, kot leta 1914. Voda odnesla hišo gozdarja in njegovo družino. Te dni se je odtrgal oblak v porečju reke Glogašnice v Bosni. V vasi Glogašnici je odnesla močno narasla reka gozdarsko hisco, v kateri je bil gozdar Ibro Aliič 2 ženo in štirimi otroci. Ni znano, ali je gozdarje v a družina utonila ali se je rešila. V isti vasi je voda odnesla tudi mlin. Letailo »trlo dečku glavo. Te dni se je pojavilo nad vasjo Starigradac blizu Virovi-tice letalo, ki se je moralo zara. di goste megle spustiti zelo nizko. Prihiteli so radovedni kmetje, katerim je dajal pilot z roko znake naj se umaknejo, da bi se mogel suu-letnega Franja Nana-doviča in mu zdrobil glavo, da je bil takoj mrtev. 2ena, ki je govorila z banom Jelačičem in cesarjem Francem Jožefom. Na jst are jša Bjclova rean ka, 110 let stara Marija Horvat iz Bednje v Hrvatskem Zagorju, je še čila in zdrava. Rada se spominja kako je nekoč na manevrih kuhala cesarju Francu j- * Ženska razbojniška tolpa. . V okolici Sin-te in Novega Kneževca je delovala svoj čas razbojniška tolpa pod imenom Cma marama. Ljudje so bili zelo presenečeni, ko se je izkazalo da je v ra&bojniški tolpi 6 mladiih žett^k, ki jih je vodila, Marija Ilohany. Vse so iprišle pred sodišče, ki je prisodilo vsaki 30 dni zapora. Razbojnik prosi za smrtno kazen. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru se je zagovarjal Jan- TBE LARGEST SLOVENE DAILY IN 0.8J. „ BLIZNIKOVI Prati ka za leto 1 §38 Ceha 25c * k s pOBtnino-vred. £ "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ko Kouibek, ki je zašel v rae-lion ]«»«• _ • hojniško tolp«. Njoni glavni 12°-'etal PnpOVe-........ . - duje. člani so bili nedavno obsojeni na dosmrtno ječo. Koubetk je skesano stal pred sodiščem in ves objokan je prosil, naj ira obsodijo na smrt. Dobil je pa samo 7 let ječe. Burno življenje in strašna smrt. _ v Iz ('akovca poročajo,, da se je od igrala v obmejni vasi Mutsčaku strašna tragedija. 54 letni premožni krnet Petar Hor-goš je v trenutni duševni zm -denosti zaklal svojo ženo, potem se je pa kraj njenega tru-gobavec Ram iz Dovadžija. Ob-j topljenih ladij. To so pozneje lasti so takoj ukrenile vse po-1 vnovičili in še dolgo >o s«« vo-trebno, da ga spravijo nazaj,;žili po morju. Pozneje j«- ku-k» r je nevarrost, da bi koga!p'»' Horgoš fanno v Avstraliji, okužil. J Ko se je pa vrnil donim*, ga j»* napadla težka živčna bolezen. Sestri dvojčki umrli iste- Slovenec izumil leteče kolo. V vasi Kadenkoviču blizu Mitrovice živi kmet Marko Dimitrijevič. star 120 let. Te dni so ga posetili novinarji in pripovedoval jim je iz svojega žvlj< nja marsikaj zanimivega. Njegova druga žena še živi in stara je 00 let. Ko je bil mlad, so mu pravili, da je bil rojen istega leta, ko je padel Kara-tfjorgje. Dimitrijevič je rojen Bolgar in pisal se j. prvotno Dimitrijev. Iz Bolgarije j<» po. bfgnil, ko mu je bilo 12 let. Kljub visoki starosti je še trdnega zdravja. Starec pravi, da , .. ..... ^ je bil samo enkrat bolan. Zdaj za seboj burno z,vije«,.. Predjmu |e vid polagoma peša. Sicer se pa 7>očuti š« zelo dobro. 34 leti se je bil napotil v svet. Več let je trdno delal in ta čas NEMCI NAJ BOLJ JEDO RIBE. PRESENETLJIVO ŽELODČNO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO: TRINERJEVA ANGELICA TONICA Izčisti črevesje. Pri vseh lekarnarjih. Denarne pošfljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM JCURZU VJOUOflLSTUO tilLU _ Din. IN I 5.M _ Dte. m 9 7 JI _Dtm. M« SIL«_Dla. NI ---------Dto. INI f ITALIJO Za S 6JJ5 .......... Ur 100 S 12JW__________Lir tH $ »M .......... Ur NO $ SIN-------Ur 1IN IU&N--Lir tm I1I7JI _ Lir NN SI CENE SEDAJ HITRO UEXJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI C« bplatila veijib noktr M ipnj naveden«, bodisi t dinarjih aU link dMoljuiMM le Mjie pogoie. Izplačila v ameriških dolarjih U ^vplaiii« f i- morate podati lil-— -tli.— • H h Sarajeva poročajo, da je izumil rudar Ivan Zaje iz Slo- > ga dne in ob isti uri. V Banjaluki sta umrli ob isti uri dvojčki Božiča Teodosič in Amija Ivetič, stari po 104 leta. Po smrti svojih mož sta živeljl venije leteče kolo. Kolo ima v težkih raamerah, večinoma so! krila kakor letalo in tudi pro-ju podpirali dobri ljudje. An d ja | peler, samo da ne žene pro-je nedavno zbolela in prepelja- J pelerja motor, temvič kolo šali so jo v bolnišnico. Zjutraj.mo. Leteče kolo tehta 50 kg. je umrla in ko «o hoteli to spo-|Zajc pravi, da s svojim kolesom ročiti njeni sestri, so našli tudi še ni letal, pač pa upa, da se njo mrtvo.__! mu bo to kmalu poerečilo. ttl _ ........... _______...J4LSI -____ ---------»LM Prejemnik dobi r staran kraju izplaCUo ▼ dolarjih. jumna mMHii oraBujmo ro cabuc eatb ma PRISTOJBINO | L— SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda" , :„. »mamn NSW IOH, N. I. pošiljatelje opozarjamo. f*i poiiljaliak Angle rote (ufHav ita, ivMlt, kMjti ^MaiUa GEORGE C APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YOBKU In POPOLNI f\A OK IN OKOLICI POGREB VIŠJE PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Oaebno vat bo obiskal nai xastopnik, ki vam bo po> vedal cene in dal vaa druga pojasnila. Ustanovi* IH NEW YORK, K. L 455 W. 43 St. P Ban 6—2516 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. .maib4-.hu Xeniski državni minister Darre je hnel v Hamburgu velik govor, v katerem je nagla-šal, da bodo poslej Nemci morali bolj jesti ribe. To je utemeljeval s tem, da je vcrsaij-ska mirovna pogodba Nemcem vzela 5 milijonov hektarjev rodovitnega sveta, tako sedaj o-staja Nemci m na 100 ljudi samo še 4."> hektarjev obdelanega sveta za prehrano. To sedaj narekuje vsem Nemcem, da morajo iz svoje zemlje pridobiti vse, karisploli more zemlja dati. Iz tega pa je jihsno razvidno, kako utemeljena je na>a zahte-va — je dejal minister — po kolonijah, katere naj dobi Nemčija. Za sedaj imamo pa na razpolago za svoje preži v j jan je samo ( no kolonijo, to je- svobod no morje, V okviru svojo štiri-letke bodo Nemci sedaj skušali morje čimbolj izoristki za svoje potrebe. Letos bo Nemčija prvič poslala v južno ledeno morje večje svoje brodovje na lov na kite. Upajo, da jim bo to brodovje nalovilo toliko kitov, da bodo Nemci imeli na razpolago 85,000 ton kitovega olja. Nemiške gospodinje naj prihodnje dni in tedne zlasti pridno kupujejo in pripravljajo Nlanike! NAZNANILO IN ZAHVALA '. > i > Žulostiirtfii srni naziuinjiiiuo ni/jit» v^t pniju'teljt>ui in zuaiin'ru. ila j«- m-mi':i smrt |»retreiiki nit življenja naiH ljul>i hr-vrki — MARY LOBODA l uirln je due 2S. oktobru ia."!7 v Milwaukw. kjer jv delala pri inojcaiu l>rutruii>-n Vaictin-u Muci. Njeno trujilo Je bilo prtjH-ljuno v Erelethl M Intl.. kjer m* je vršil |M«rei» 1. novefnlira t. L 1'okopuiia je Mila na evrh-tljskeui )toko|mli^rn. Pokojna je bila rojena dne 21. uo-vemlm leta 11»1."» in liila I« M^laj stani ii let. l>a je bila priljubljena no prifuli rniiosi venci ui <«v»»Hhv. Prav lejK> m- »ihvHljnjemo prijuteljem in »namvni v Milwaukee, Win., kHt"rl sle |iri|K>nu:Kli v sliirjju žalosti, posrt>r»o pa mojemu hrntraneu ValontMiu in nj^^ovi mprngi KruiiciAki sa njih trud in pcžrtTovaluuHt. '"(' •.....- Trav lopo ne /jihvaljuj»-mo družinam v Kveleth, Minn.. Mr. in Mrs. Frank fVrar, Mr. ill Mrs. fieo. Lah In-Mr. in Mr*. John Perit^ za njl'h trud in prlrtrovaliiost v ftisu naSp ia'osti. ler vsem drugim, kateri ule darovali toliko ev<«Uie in vencev, in vsem onim. kateri ste nas tolažili in nam poiuaj^ili na en ali dru« način, Hvala lejia za av te. katere «te tvoji temni zarji sive 4>rw)ko ?A\huje . . . France. Peter • • M • • • • Zgaga 300 SVETIH MAS LETNO v življenju in po smrti, to deležni Jlani "Maine zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 35 contov za vaako otobo, živo ali umrlo.- Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afrtike milijone, _M24W. Pine Blvd.. St. Louii. Mo. . i $y * Wittiams fBRNtTUftE Store FIRST AVENUE and 15th STREET ' HEW YORK CITY l * • s.' 'The Corner ol Quality M EVERYTHING FOR YOUR HOME Five Stories of Furniture Display CASH or CREDIT SVOJI K SVOJIM! Mi v fU-Clvi NA DRŽAVNI CKSTI Petdeset čevljev \>tran od. hiše, v kateri živim, teče široka državna cesta, katero je bilo treba zgraditi, odkar je dobil New York dve novi prometni izliodišči — AVashingtonov most in Ilollandov predor. Cesta je široka. Sest kar lahko vozi vštric — tri v eno, tri v nasprotno smer. In cesta je ves dan in do polnoči jxilna. Šele v jutranjih urah promet nekoliko poneha. Zato pa v zgodnjih urah avtomobili sti tembolj divjajo. Od prometne do prometne uči je pol milji*. V časi mora čakati pešec cel četrt ure, p redno ima priložnost steči na drugo stran. Spočetka niti rdečih luči ni bilo. Niti na križišču ne. Devet kar je bilo razbitih in dvanajst oseb usmrčenih, predno so jo postavili. Ob. nedeljskih večerih je vrsta kar nepregledna in -e vij»2 kot večna veriga, ki nima ne pričet ka, ne konca. Včasi ni treba opazovati po! ure, pa vidiš licenčne plošče u petnajstih ali -dvajsetih držav. "Tu, tu se žile življenja stekajo..." Ko so cesto gradili, so rekli, da jo morajo zaradi prevelikega prometa na bližnjih cestah. Pa ni uič pomagalo. Promet je čedalje večji. Za karani i in med karatni švigajo na motornih kolesih državni policisti. Kogar državni policist ustavi, je pičen in zapečaten. Na bližnjih cestah, ki jih mestna policija nadzoruje, je lažje. Nepreviden avtomobilist {se lahko izniaže z dvema ali j tremi dolarji, pri državnem jpo|ici>tn pa le 44puli" nekaj za-1 leže. Ce imaš "puli'', se izmažes, če ga nimaš, se Bogu priporoči. Državna cesta zahteva svojo 7,rtve. Skoro dan na dan. Človek, ki živi v njeni bližini, se ne zaveda njene nevarnosti. Par korakov od mojega doma so bili v kratkem razdobju povoženi trije iz moje soseske. Dva je do smrti, tretjemu je pa pet-tonski truck zdrobil obe nogi. Vznak je ležal, pa se je s poslednjimi močmi povzpel, hot da bi skušal poklekuiti, nato je pa telebnil na obraz. Ko zvečer čitam ali pišem, za>lLšLm večkrat — hriiisk —. Avtomobilist je zavrl. Ali je ziivrl pravočasno, ali se je zgodila nesreča' . Spočetka sem pogledal skozi okno, zdaj ne gledam več. Človek se vsemu privadi. Včasi se oglase sirene. Sen L policistov drvi v vrsti na motornih kolesih. Sirene žvižgajo, da gre skozi use>a. Za vrsto policistov sta dve kari z zagrnjenimi okrni. Za karama zopet šest policistov. Procesija divja kakor divja jaga. Tako so pred leti }>eljali mimo mojega doma Richarda Hauptmauna izne\vyorške države v New Jersey. Tisto noč je bilo vec takih sprevodov, toda nihee ni vedel, v katerem je Hauptmann. To je bilo zaradi varnosti. Istotako prevažajo tudi od-ličnjakc. Običajno ponoči. — Šest policistov na motornih kolesih spredaj, za njimi dva avtomobila z zastrtimi okni. Zc-daj pa ^net šest policistov. Iu sirene tulijo, tulijo. Tega tulenja sem že vajen iu ne stopim več k oknu ter me ne zanima, kdo sedi v zastrti kari: lopov, ki mu je električni stol namenjen, ali odličnjak, ki naj domovino reši. Spremstvo je isto, isti brlizg >olicijskih siren, To je demokracija, i,S' . ■...i " Q L A 9 Ji Q &A New York, Friday, November J 2, 193? THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8Jt. Kratka Dnevna Zgodba MAKIO SALVI: 4'Vsi moji prihranki so bili!" je dejal profesor flpifanio Scar-fabella (po n-^še Epifanij Knji-#ožer) in 2at"*el vznemirjen stopati |>o sobi. "Bil je denar za poleitno potovanje! Denar za najino garderobo! Kaj. tunina! Vese je bilo preračunano! Do |M>sl«lnjega vinarja. Tri ti lir! To vendar ni malen-kont!" Cortilla, njegova žena. je se ■čutno skomignila z rameni: Po_ sku>ila ga je potolažiti. Toda Kpifanio ni maral o tem nič vedeti. "A'klm-ko sem trdno držal ix:d roko," j; že triindvajseti«* ponovil. 44Prav trdno in samo •hI najine lnše do cestne železnice |N) dandanes, (xhlal tri tisoč lir.' fn verdar, jaz na priiner . . . >>i bil to storil." "Da, ti! Toda vsi ljudje niso talko mumni. In zdaj čakaš pa. da ti bo tri tisoč lir ]>a»llo z neba!" Rpifamio je olt^tal. "Da, kaj naj pa drugega Morim, kakor da čakam?" LIA ALI CORA mogli več živeti. Za kar je že'vprašal Epifanio. In kakor bi mu bila mogla šlo, profesor je vselej rekel: " Poslušajva, kaj bo rekel Rutilio!" In gospa Coralla je potem navadno dejala: "Bona ven te bo že uganil pravo." In kadar je poleni i^ospa Co-ralla Igrala klavir, se je zdelo profesorju, da njegnvih najljubših pesmi še nikoli ni igrala s tako velikim občutjem. "Veš," je rekla Rutiliju, ki jya j<* že tikala, "kar si ti pri š< I k nam, j<* v>r drusjace. V se Ijolj sveže, vse bolj živo, veš." Tn Bonavente i<> i»oiio>no. vt*1ro gledal profVsorjtt, nuni tem, ko j«* njegova bela, pleme nita>ka roka n< žno obračal; note in so prsti gospe Coralh s poudarjenim izrazom udarja I i na tipke. Bonavente je bil samec. Ž j vel jt brez lastnega donui. zda" »tu zdaj tam. "Kakor pote puh." je pravil sani o sebi. Epifanio l»i ga hi! rad vzel v yvoio hrso, P» prvem veli k« m dokazu njc.vo' pošt. nost' mu je čiato zaupal. T.; .1 v bi ljudje rekli! W. zaridi >vo je žen« tega ni smel -t'»viti. Zaradi dobrega glasu. To«|;i da bi imel dobreira prijatelja vselej pri roki, je nameraval Epifanio najeti zanj sobo v Miloščini. ki l»o čez nekaj 11 n i prazna. Rutilio v soseščini. je preselil \ sobo Široko okno je dati ona kakšen svet, je pogle- •rhdalo 11:1 teraiuni -i vendar že, da ločem bili več Coralla. Cora-lia sem. Reei mi Lin . . . ali Cora. ".Znorela je." si je mislil pro-IV-.)" in godrnjavo je odvrni "Jaz sem te zmerom imenoval Corallo in te boni imenoval še naprej." šla in se zaklenila v M'ojr. solto. (k|M»ldue je potikal profesor oprezno na njena vrata. Co-talla je thlprla in prišla vesela kakor otrok k mizi. Imela je svttlo. globoko izrezano obleko. Xa zapestju so ji žvenke-tale zapestnice. Dosti je govorila. "Kaj je ž njo.'" si je rekel profesor in se ziriw.il. I nzveeer sezahtpril Rutiliju, ko je Coralla tekala po hin kot živo srebro. 1 . Av m Tudi najbolj trden ttlinični'j«kla. Samo v Nemčiji so n. pr. proizvod ne živi večno. Loko-i že 1. 1913 jeklar ne poraibile 5 milijonov ton starega železa, 1. 1!)29 skoraj 10 milijonov ton. Danes krije nemška jeklarska produkcija polovico svoje ])o-troba po sirovinah, iz domačega starega železja. motiva, železniški voz, jekleni žerjav, ii^ost. avto, parni kotel, črpalka, vsem je namenjena določena življenjska doba, ki je tu manjša tam večja, toda ob koncu vsi li reči, je le kup starega železa. Ladjo razde-rejo, lokomotivo razi) i je jo, povsod je konec Kti. Razne starostne slaibosti postavljajo življenju tehničnih proizvodov meje. Most naraščajočega prometa ne prenese več. Lahko ga še sicer ojačimo. toda-novi gradbeni začini in nove -maga nobi no splošno odpravilo več in da je štet 11.ji veje, da se nadomesti s kakšnim novim, zmogljivejšim tipom. Isto velja za tisoče tehničnih naprav O ;iv'tn vemo vs» iz svojih izkušenj in izkušenj znancev, da se tudi najlepše in najelegantnej-. še vozilo po letih spremeni v staro. ropotajočo škatlo. Kako do!0 let, mostovi in druge jeklene zgradbe .")() do fiO let. Povprečno živi tehnični izdelek torej dve d set let ji. T« daj je zaklical Rutilio če/ "Prosim, le naprej. Prosim!iživ° n,°j°! Tu, prosim. Tale vrata. Čv! "^'^-ško i-raš . . ." Seveda pa premine tudi teb-In p item je prišl,» jK»-lednje.inj-ni ]e redkokdaj ta- na jliujse. . 4ja i^j za nobeno rabo Profesor je to zved« I na IiihM jn (|.t ;zirini! brez sledu, niku \>eučili-ča, skoraj 11a is j Kin> starega žtlezja je nad vse tem kraju, kjer je nekoč opazil j v;|žon vir^;rovin za izdelavo "zgnbo aktovike. Neki tovariš j i( prišel k nj« mu in mu veselo dejal: Sieartabella. ali si tudi ti zdaj slnnmat vdovec!" I11 ko Epifanio tegsi ni razu mul, je dejal tovariš: "Zakaj pa tebe ni bilo na * * 11 t "\ ji To je Epifanio še manj ra- ! NAPRODAJ JE iSCem Žensko — za domača hišna d"la. Kaj več po dogovoru ali pismeno. - • VNCiELA KODER. U>4!> S Turner Ave., Chicago, 111- (3x) znniel. i Po dolgotrajnem pogovarja- r . . ,, , jnju ie naposled zvedel, da se [11 okorni likratu -e je ogla i • , * i ,ie njegova žena v spremstvu nekega gospoda odpeljala z prosim Milem prositi!" Tujw je resnično prinašal!*'1 Epifanio. aktovko s tremi tisočaki. Ple-I V01^ f -1 ^ ^"'tlnm-kim ekspresom. Se znamenito ,e je smehljal in rekel:!™, vendar k nama! Kaj bo>,rom bU tojjkft ^^^^ j|a "\ VIKU e()" | ]10j(4]a 0lt,»oto^ati v Palermo, povedali, kdo je lastnik, sem t loniljena. \eje so visele v: ri dovolil , . ." ^traiu zlomljene in obtrgane, Epi ta 111 i o in' Coralla sla med !,roz <*v<'tov je le- navdušenimi "alii" in "ohi" l>0 •»prejela aktovko, in Epifanio "Kaj naj i»a tn pomeni!" je je poprosil: t _ _____ "Prosim vas, reeile ml ven-' dar, s čim se vam moreva zahvaliti. Toliko hvaležnosti vam dolgu jeva." Toda neznanec se je branil, "O, saj sem storil samo to, kar je bila moja dolžnost. T«» bi bil naipravil vsst p«»^teu človek." In poti m se je pn-dstn-vil: "Rutilio Benavente, in-ženjer." "Kiikšuo 1c|kj ime," si je Jiiislila Coralla. Ko «e je inženjer po zanimi vem |>ogovoru o vremenu, ča-uJu, pol it i-k i in o raznih zviča-jah in *plotkali us»xl ■ poslovil, je dejal Epifanio; "0, kadar ne bn?te imeli ničesar drugega početi, naju obiw'^e, da, ccIq prosil bi vas: obiskujte naj ifprav pogosto. In Coralla je pridružila tej prošnji z blaženim nasmeškom. Od wte^ra dne dni je je obiskoval Rtftilio profesorja in 90 »po Corallp. prm* pogosto. Pri slo je celo tako daleč, da pri 8Kega dekleta t dvanajstih prizorih. "To je hritka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umtra po krivdi moža." .30 .35 .30 M MARTA. SEMENJ V RICHMOND^. 4. dej. .. MOf.OČM PRSTAN. Milčinskl. 52 strani .... NAMIŠLJENI liOl NIK. Moliere, ^ str....... OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah .......... OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAlŠCAKA 47 strani. Ci-na .......................... Td veseloigra Mirnega češkega pisatelja Vrh-llckcga Je namenjena predvsen« manjšim o-rtroin. PETRfKO^-E POSLEDNJE SANJR Spisal Pavel tlolja. 84 strani. Cena.......4e Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal esedaml: - Ni «trtV ^JhVeČ 2d»-rilo, kar ti dajeta. ' » TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 wranl. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjm. Vprizori-tev Je omogoiena povsod, tudi na takih o- drlh, ki ne zmorejo za ivoje predstave pre- yeilklb stroškov. . TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra ■ petjem ▼ 3. dejanjih---- ZAPRAVLJ1VEC, MoUere. 3. dejanja, 107 str. ZGODOVINSKE ANEKDOTI. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka« t B. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 8 JDoplč. Mita po« KMljo, 8». N^- Hanje M 13. anopiC. VoUka, tat Marije berke, — Marjln otrok ........................ M 14. moplč. 8». Mtjan, Jonaika dekUar- .35 .M .50 M 15 Fahjotm ta IS. snopič. Turki pred Nfia ............................... ZS. snopič. Sv. Jasi, Ljokezen Marijinega JU brollrana PESMI in POEZIJE ABBOrOUS IN PIRAMIDE ................................M BALADB Di r ROMANCE, trda vez............ L» KRAGULJ^Kl (Ctva) ............................................& BOB ZA MLADI ZOB, trda ves.............................4« MOJE OBZORJE, (Qangl) ................... NARCIS (Gruden), btofi. .................... NARODNA PESMARICA. Cena ............................M POLETNO KLASJE. Gena ........................................£0 Primorske prsmi, (Gmden), vez. .............js SLUTNI (Albrecht), broi. .4.U1........................M POHORSKE POTI (Olasar)-, hroBrano................M STO UGANK (Oton ZnpanClC) ..............................M VIJOLICA. Pesmi aa mladost ....................M ZVONČKI. Zbirka pesnij m slovensko adadlno. Trdo naiio .....................................................Jt ZLATOROG, pravljice, trda rr PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MO&KI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar> ............— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, IX. zv....................tf SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ugiasou Kari Adami«'- ............................ Cena 1.50 PLANINKE i'esuil za suprau, alt, teuor ib agiasbll J. I^liarnar .....................»..Gena L20 MO^KI ZBOR Oorskl odmevi. (I^iliamar) 2. zvezek Trije mo^Ui zbori. (PavfiC) Izdala Glaslit-na Matica .......... OVOGLASNO Naši himni 45 40 JO vf MLADINI Osem mladinskih |>esnii oi> 100 ictnld rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. rg!asll Kiail Adamič ................Gena 1.— MEŠAM ZBORI Trije furmani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .Id RAZNE PE8MI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Fuestei) Izdala Glasbena Matica .. .41 -Gorske cvetlice. (Laharuar) Četvero in t>etero razuih glasov.......... .45 V pepelnMni nofi. (.Sattner) Kaotanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi, fl'rplovec). Za moški zbor iu bariton m;Iu ................................ .29 MALE 1'ESMAKICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. £to čutiš, Srbine tužiu.................15 St. 11. Zvečer .............................. .15 St. 13. Podoknira ...........................15 Slaveek. zbirka šolskih pesmi. (Medvedi ...... JS5 Lira. Srednješolska, ....... .50 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AiJr*' - 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; - Divna noč .............................. .41 6. zvezek. Opomin k veselju: Sveta noč, Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Damaii glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) .............................j# Masne pesmi za meSan zbor (Sattner) ................M Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemn telesa (Foerster) ................M Sv. Nikolaj ....................................................................m 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................. MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan znor.., '^na L— Cena 1.— .Cena PRILOŽNOSTNE PESMI t za izvan cerkvene in društveno alamostl. sestavil A. Gram. Mešani in moški zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Kofteljski. Poduk t igranje na dtrafe. 4 4eikl 1M Bori pridejo, koračnica ...................... M NOTE ZA TAMBURICE jicvonke narodne pcatnl za taaaburaMd zbor ta peijo (Bajnk) ............................LS0 Bom iel m ptaninee. Podpori slov. narodnih peanl (Bajuk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ......................i__ razglednice New ju* the. RaaiiCne, ducat .................. .00 Is ranih slovenskih krajev, ducat .......... -40 Narodna aoda, ducat ..•.••...••....*........ AM POSAMEZNI KOMADI JfO I CQBtOV Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 wita. če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 016 WEST 18tb STREET , - *** Wlfc Su....... r , "ozars mhoji" _ / New York, Friday, November 12, 1937 THE L'ARGEBT SL71VENT!! DAILY W UJS2. Ljubezen za ljubezen ROIUI12 2IVUENJA O E <0 ZA "SliS NARODA" PRIREDIL: I. H. ==322E==3 O Waren jo prijazno pogleda in pravi z izpremenjeniiii, res nini pa prijaznim gtosotn: "►Bravo gospica Lirika, vcweli me, da ste tako odkrit« srčni." Srce ji glasno u tri pije, toda svojo zmedo zakrije ter pravi: "Prav lahko morete irieoi reči milosti j iva gospica, kakor imate navado klicati mojo sestro Dito." "Tudi. ee site tako nemiloetljivif *' se šali. Lizika varoji. "O, ali vam je Hita bolj milostljivo naklonjena! Toda ž njo ne maram tekmovati, in kakor kdo kliče v gozd, tako em bil tudi jaz nemilostljiv "Nemilosti ji v je najne/nejši izraz za vašo obnašanje proti meni. Ako toga ne označim z lnflj robato l>esedo, morete biti z« lo zadovoljni." \\ aren so del» pn-seneeenoga. "O. potem pa sem mogoče sam kriv, da ste tako malo prijazni z menoj!" "Samo vi!" "Ali *»mem t«n li raeuiurti na ljulioznivo |)ostopanje, ako ~em sam posi-bno Ijulx»zniv prati vam!" "V njihovo vesolje, zopet šine rd. čien v nje n obraz, toda v njegovih očeh jo nenavadno 'bolesten izraz, ko ira Lizika | »ogleda. "Se nikdar niste bili z menoj prijazni in najbrže tudi nikdar ne boste, >amo z Dito ste vedno prijazni." Tzraz njenih oči ga gane in mu izdaja, da zaradi prepira ž nji 'n mnogo trpi. Waren se prikloni in jo resno pogleda. "Ako me le malo navdušite, pa bom zelo rad prijazen z vami." Na njf nem obrazu z.iplamti rdečica. "Ako vam iminun Šel«- k temu dati pogum. potem se vam zahvalim, to prepustim I)iti," pravi osorno, da zakrije svojo zadrego. "Torej se bom |ia potrudi!, da bom prijazen, če mi tudi vi ne da jote nikakoga jxiguma. Vidim, da ste dami tako pridni, ali smem vprašati, kaj delate?" "O, za Wžjo voljo, ali tega n.- vidi*«-! Kol km• šivave." Waren se prikloni. "Prav lopa hvala za zelo ljubeznivo pojasnilo. milostlji-vk g«»spica." Lizika se zgane in se vbode v prst "Ojoj!" In v. belimi zobmi vgrizne krvaveči pivt. "O, ali ste -e zltodli, milostljiva gospica.'" "Da. »bodla sem so!" "Ali snu m videi rano! No to se >t- nekoliko razumem." Njena roka se iabno trese v njegovi in jo hoče naglo od-tegniti, toda Waren jo trdo drži. "O, kako teče kri. Toda imam zelo učinkovito sredstvo, ki takoj vstavi kri; pro-ini. držite popolnoma mirno." Iu >voje ustnice trdno pritisne na kapljico krvi in jo s poljubom iibriše. "1 ako, s« daj pa prav gotovo in* kr\*avi več.*" Lizika za trenutek kot okamenela, s k or o hrez misli. ^leda na prst. katerega so dotaknile njegove ustnice in vsli-d razširjenja nekolikokrat pogoltne slino, ker ne more govoriti. Slednjič zbore svoje misli in pravi: "Zares, prav nič več ne krvavi." "Vidite, mi lost 1 ji va gospica." "Ali to vedno pomaga?" vpraša v zadregi. "Na vsak način, kadar n-npravim jaz, milost I ji va gospica." III pri tem jo ljubeznivo peirleda. da jo ,>r«-tr. >>e jk» celem vivotu. "Samo ako zopet ne uganjate kakih neumnosti, gospod doktor," ji pride skozi ustnice. "iToija kako naj bi si to dovolil, m i lomljiva jrospica!" "Za Boga, sedaj pa že enkrat nehajte večno "milostijivo go-pieo;*' sedaj ste že to rekli najmanj desetkrat." "Toda — to vendar moram — —" "Toda ne t.nko pntirano. To mora biti |>opolnoiiia naravno in razumljivo." Waren globoko vzdihne in jo pogleda. kot bi jo prosi) za usmiljenje." "Ves svoj prosti čas bom porabil za to, da se bom naučil pravilno iagovarjaiti, ker polagat«« na to tako veliko važnost ln na praznovanju na Herijenibergu bom s t« ni položil a i>ozneje. Toda s tem mama ne bo imela sreče. Prav gotovo se ne*bom vw* pustila postaviti v otroško solm. Tako je! Hana, poglej, te velike luknje vendar ne morem več zašiti." Proti Hani drži precej raztrgan rol>ee. "Ne Lizika, da mi sem: s strojem »bom prisila krpo. Sedaj pa te prosim, da nehaš, ker si mi že dovolj | »omaga I a. Kar še preostane, bom danes še lahko naredila." "Samo daj mi nazaj; dokler ne pride mama. ti bom jm>-raagala." 7. gorkiin iH.glcdoui se Henrik ozre na Lizikino glavo, ki se je sklonila nad delo. "Zelo lepo j«*, da uliogi gosjiej M o ran o vi nekoliko pomagate, ginpa Lizika — (»prostite — milostljiva gospica Že večkrat ini je 'jHivedala, kako ste prijazni in dobri ž njo M Lizika skloni glavo še nižje, da zadrži svojo rdečico "To je vendar rnousnljivo: saj človek ne more več gledati, koliko se mora Hana mučiti. Sicer pa tudi brez tega ne vem. kaj naj počnem s svojim časom. Da bi vs*k dan pre-ledoval« modne liste, kakor Dita, bi bilo za mene predolgo-~io. Hani pomagarni samo. da preženetn dolgočas To sebičnost." POPRAVILA V HISI... ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo ima rad trdno zaprta okna ln vrata AKO JK TKFBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite s« na i FRANK HREN 967 SENE< * AVENTE. RIIX;EWOOI>, I,. I. ____(Te!.: EVergnm 3-9171 U. S. Unemployment Census OD 16. DO 20. NOV. 1937. V torek, dne 16. novembra, bo poštni urad dostavil na visak dom v tej deželi listek, ki naj ga vsakdo izpolni, ki je nezaposlen ali deloma nezaiioslen. Ta listek (card) bo vseboval 14 uprasanj, na katera treba odgovoriti, in bo v njem uvrščena sledeča poslanica s strani predsednika Hdruž. držav: THE WHITE HOUSE Washington, D. C. Vsakemu delaivcu:— Ako ste nezaposleni ali deloma nezajiosleni, pa ste zmožni za delo ter iščete dela, prosim, da izpolnite takoj ta prijavni listek in ga vpošljetc po pošfti pred i>olnoejo dne 20. novenibra 1937. Ni treba nitkakih znanlk. Kangr«-s mi je lialožil, da izvedem t« štetje. Važno jo za-neaaiposlence in za vsakogar v tej deželi, da to štetje bodi popolno, pošteno in točno. Ako mi podate vsa dejstva, bom 'sktoššal rabiti jih v korist vsem, ki potrebujejo in si želijo delo, pa ga nimajo še sedaj. Franklin D. Koosevelt. Evo 14 vprašanj. V listiku bodo navedena v angleščini. Ako kak čitatelj tega časopisa ne razume dobro angleški, naj Izpolniti Priimek) 8. od rež i in shrani ta prevod, da bi mu pomngi listek, ko ga pi-smonoša dostavi dne 16. novembra 1. Ime (v tiskov, črkah) ..................... (Prvo) (Srednje) Ali živite na farmi f .................. (Da, ali ne.) Naslov (v tiskov, črkah) ........................ (Ulica in št, 'ali FRD) (M.sto) (County) (Država) 2. Ali ste: a) Popolnoma neza^xjsleni in hočete delati! b) Deloma nezaposleni in hw-ete več dela? c) Zaposleni pri WPA. NYA, CCC, ali drugem pripo-m ozn oni delu! ............... (Zabeležite le eno.) Ali ste zmožni za delo? .............. Ali ste zmožni za delo?........(Da)......(Ne) (Zabeležiti - eno ali drugo). Sfarost ob zadnjem rojstnem dn<«\*u ............ let Ban'a ali pleme.................. Belo—Cmo—drugo (Zabeležite le eno) SIM>I ..............Moški..........Žer»ski .......... (Zabeležite eno) Koliko ur ste delali zadnji to vpra-šanji 9 in 10, «(ko nMo nikdar imeli stalnega dela in hočeto delati. V odgovor na vpra-Sačejo dehti? ........ b) -Deloma nezaposlenih in hočejo več dela?.......... c) Zaposlenih pri WPA, NYA, CCC ali drugem pripo-možnem delu? ............. (OPO^IBA: Vsak popolnoma ali deloma nezaposleni delavec v vaši družini naj iz|»olni in povrne svoj posebni prijavni listek.) 13. Koliko oseb je poglavitno odvisnih od vas za svoje vzdrževanje? ................ (Nevpošt«vajte samega »>be) 14. Koliko je znašal vaš skupni osebni dohodek v sjadnjem tednu, v gotovini ali drugače? ........i............... (Nevštevajte plačila od relifa, WPA, NYA. C00 ali drugega pripomožnega dela .) Toliko ameriški državljani, kolikor inozemci naj bodo zagotovljeni, da vse informacijo, podane z ocigovori na vpraša nja v listku, se bodo uporabljale le za svriie tega štetja neza-poslencev. V poziva na vse nazaposlene in deloma nezaposlene osebe, naj izjjolnijo listke, je John D. Biggers, "katerega je predsednik Rooservelt imenoval, da izvede štetje nezaposlen-cev (Unemployment Census), nedavno izjavil: "Nimate se bati prav ničesar. Informacije na teh listkih se bodo rabile le za svrho štetja nezaposlen cev. Ne bodo se rabile za nika-ke droge preiskave, davčno svrho, poi^edbe o državljanstvu ali sploh za nikako drugo svrho, ki bi bita na škodo nezaposlenega poedinca. Imena onih, ki podpišejo, se ne bodo pri-občevala, in nfkaiko ponižanje vam ne preti vsled tega, da ste se odzvali zahtevi vlade. Ta narod ima vel ilk in življenaki interes, da (pomaga vain in vsakemu, ki mu more na kak način pomagati; za vašo lastno korist in aa narddno korist mora ta narod vam pomagati, da najdete častivredno in stalno zaptv slenje v onih strelkah, za katere ste najbolj kurjen in najbolj sposoben." Truplo v košari Rumun^ka javnost se je vet dni bavila s skrivnostnim zločinom, ki ga je policija sedaj razčistila. Pred dnevi je izginil v Bukarešti borzni mešetar in -menjalec Jonas Goldschla-ger, ki se je bavil z majhnimi deviznimi jiosli na 'črni borzi.' in je bil v teh krogih zelo znan. Tri dni pozneje so našli njegovo truplo v veliki potniški košari, ki je plavala po reki 01 tu na Sedniogradskeni. Preiskava je pokazala, da je bil mož zadavljen, slivi i za storilcem pa spočetka ni bilo. Potem se je javil na policiji vozač nekega taksija in izpovedal d:» je bil nekoliko dni prej vozil nekega moža v OOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOO, Pilit« dud u cece vocnlh U-TtcT, reservadjo kabin In pojasnila ca potovanj«. 8L0VEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) lit W. 18th Si, New Verk ^oooooocoooo<^ooooooooooc 11. ileci'mbra: Ituma v et začel vleči svoj voziček, kamor je bil namenjen. Toda policaj, kateremu se jo ,iev konjiček zaslišal zvoke god-j vsa zadeva zdela bodo sumi jibe, se je brž postavil na zadnji'va, je stvar naznanil svoji višji nogi ter začel plesati po ulicah mesta. Kaj hitro se je o-koli plešočega konjička nabrala cela gruča ljudi, ki so seveda zaprli ves promet. To je vzbudilo zanimanje policije, ki je seveda bila kaj hitro na licu mesta. Toda policaj se ni kdo-ve kako veliko brigal za plešočega konja in njegovo eleganco, pač pa je potegnil iz žepa svinčnik in note* ter začel nekaj pisati. Nato je stopil k branj, vcu ter ga začel vati, kje je kupil tega zaninii- .................. ollulll(l , U(f_ vega kon.ja. Branjevec je po- šaro in Tokis jo je spravil na V(,opolnejša izdaja— 728 strani. Cena $6. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18tU STREET NEW Y0BK pooooooee ludi /