Italijansko bojišce. General Kadorna je zopet doma. Na pariškem posvetovanju je baje odkrito priznal, da je nemogočezavzeti avstrijske postojank« ali pa predreti njih 6rto. V teku 10 mescev se je Kadorna torej vsaj nekaj nauftil, to se rau mora priznati. V nedeKo, dne 2. apnla, so metali laški lelaici bombe na Postojiio. Takoj drugi dan so se dvignili naši ponaorski letalci, da jim vrn«jo postojnski obisk in še iirejšnja nevrnjena oUska. v Ljubljaaii in Trstu. Bombardirali so Jakin z dobrim uspehom. Na skrajni zaliodni tirplski meji so v visokem hribovju. imenovanem Adamello, naši zavzeii obmeini gre! e.n v visoftini iiad 3000 metrov, Sicer pa se na celi fronti ni zgodilo ni6 posebnega.: Laške bombe na Postojno. Zadnjo nedeljOj dne 2. ajprila, zjutraj okrog pol 8. m-e, je priplulo nad Postojno pet laških letalcov, l:i so vrgli na mesto kakih 17 bomb. Na nekem vrtu sta Iiild ubita dva vojaka od godbe, neMaj pa je bilo raruenih. Sovražni letalc, so eno uro krožili nad Postojno. Na j.oslopjih ni nobene škode. Na povratku so baje naši enega letalca setrelili. Tudi v petek, dne 31. marca, so krožili nad Postojno tuji zrakoplovi, katere je pa naše streljanje kmalu pregnalo. Nov zračni napad na Jakin. Tlradno se ooroča: Kot odgovor na zračne napade itailijanskib zrakoijlovoov na Ljubljano, Postojno in Trst je napadel dne 3. aprila popoldne oddelelk avstrijskih pomorskih zrakoplovov, broječ deset letal, italijansko mesto Jakin, kjer ]e metal bombe z uuičujocim učinkom na kolodvor. plinarno. ladjedelnico in na mestni del, kjer se ualiajajo vojašnice, Nastalo je več požarov. Protinapad dve'h sovražnih obrambnih letal je ogenj iz naših strojnih. pušk jirav lahko odbil. V hudem ognju treh obrambnih baterij sta prisilila 2 sovražna šrapnela enega naših letal, Sda se je moralo v pristaniš6u spustiti na tla. Drug naš zrakoplov pod vodstvom zrakoplovnega mojstra Molnarja, se je spustil tik imenovanega na tla, je prevzel oba naža zrakoplovca in popolnoma uničil zadeto feitalo, ni se pa vsled »eke poškodbe mogel dvigniti 'tvišku, ker |e bilo tudi morje viharno. Iz pristanišča je prijidul sovražni torpedai čoln ter dve drugi ladji, da bi se polastile obeh naSib poškodovanih letal, toda ogenj strojnih pušk in bombe našib zrakoplovovso ; i h p r i s i 1 i 1 e, da se se morale v r n i t i. Na to se j.e p o s r e 6 i 1 o dvema našima zrakoplovoma pod vodstvom mornariškega kadeta Vamosa in ladijskega poročnika Steute, spraviti na varno vso 4 naše zrakoplovce ter zažgati obe poškodovani letali. To rešilno delo je bilo izvršeno v ognju strojnic in bomb italijanskih pomorskih letal, ki so krožili komaj 100 rnetrov nad1 našimi. Sicer smo Izgubili dve pomorski letali, vsa ostala letala pa in tudi vsi zrakoplovci so se vrnili nepoškodovani. Kako j[e v Gorici. (Izviren dopis.) Gorica, 30. marca. Medveda Jožeta dramite, naj bi se zgenil, pt* poravnaj naročnino. Jože pa se ne zgane; pa sa.j že od junija lanskega leta ne prebira ne Vaših uvodnih člankov, ne podlistkov, ne no\nc. Ne da bi se mu bil ,,Gospodar" kakoricoli zameril, ampak kolera ga je ugrabila koncem junija lanskega leta; zavili so ga lepo v rjuhe, pa v jamo, njega prvega. Gorica je zdaj v cvetju; vse cvete. Kar je cvetja za šopke, poprodavajo ga častni-kom, da pošiljajo svojincem živih spominkov izza fronte, cvetje po drevju pa obeta bogato jesen. Mandelj, pravi goriški udomačenec, je že odcvel; breskev docvita, hruška in češjilja je zabelela in 6rešnje\ih ftešulkoy cvetje se odpira. Na večer vse diši po ovetoči lavoriki. Pesinkom najbrž ta vzduh vzbnja koprnenje po slavčkih, ki nai bi jim pripomogli, da se dokopljejo do lepib misli; vsakdanjim ljudem pa ob lavorifijem duhu na mar prihaja, kako pusta je krompirjeva 6orba broz lorberjevega perja. IJdomnčene ptnjke, palme. \isoke, v firno zelonilo ohlečene ciprese. cedre Hbanonske. ki so gojo po goriškili vrtovih — snmo nsoko, žalobno zimzelenjo, ra se ne zganejo: dolgofiasno zelejiijo naprej, kakor so zelenele vso feimo: ni iim do cvetja. So pafe nf s^o^em mestu, prav na, svojem me.(»tii. Po vrtu se drvijo kosi, pra^i gorifianski fantje. brez strahu in l>ojazni. Točno ob svojem Cnsu dopoldne in pO)iold.ne žvrŁoli s\'ojo kosarsko in ko jo za6ne, jo zaftne: nikakor se ne da motiti, na.j še tako tu pckajo grannte, on ne pretTga svojega speva. kakor ukopan ti sedi in poje naprei in naprej; ne zgane se, ko žvižga v divjem diru preko njega mnca granata; nemirno brni fiezenj preko vrta nekam tja d^ol proti Jugoizhodu. ali pa nekam tja proti zapadu. A tudi 65inkoycu sroe ni v hlače padlo: Spomladi gre peti, poje, klakor bi se ž njo kosal, kdo nju li bolje žvižga^ aU on na cvetočem layorič]ern grmu, ali ona, ki veselo živeti, braiiiti ne smeš! dejala je po Slomšku kobilioa mravlji in ščinko^c jej daje prav< V6erai se je zglasila pivika, napovedo-Malka dežja, pa se je uštela, kakor se letos itak prav nič ne izpozna ne ta ne oni vremenski prerok. Zdaj pa le še dveh spomladančkov nikar ne pozaibiti: Škrjanček na sosednji njivi skaklja od grude do grude, kakor bi iskal, kam li je bušila, pa kako bi se poravnalo, po vrtu pa o. Janko brska, seje, sadi, presaja; škrjanček pa Jaako vsak po svoje spomlad znanita, spomlad na gmdi, spomlad v prirodi; vsak po svoje dvigata se k nebu pod oblake, škrjanček po svoje, Janko po svoje. Lepa je spomlad, slišira ti-čke pet'! O priliki pa Vain zopet kaj napišem. Z odličnim, spoštovanjem pozdravlja Vaš Sartory-Tory. G. B. Lahi 18 ur neprenehoma streliall. Desetnik B r e z n i k Anton, doma iz Kovačovega vrha pri S 1 o v. B i s t r i c i, nam piše z dne 28. marca: Nekega. večera smo idobili nalogo, odriniti v bojno črto. Cel dan je močno deževalo, vsi smo prosili Boga^ da bi vsaj na večer aež prenehal. Prošnja je bila uslišana. Imeli smo krasno pot in lepo mesečno noč. Bili smo potem tri dni za bojno črto v rezervi. Drugl večer, ravno ko smo imeli opravilo z novim moštvom, mi prileti sovražna krogla na desno ramo, in mi dvakrat predere mojo bluzo, a moža, ki je stal za menoj, lahko rani na roki» tako da se je smejal, ko je šel na obvezovališče. Po treh dneh zatem zascdemo strelske jarke, polentar pa, Uakor da bi vedel, da imamo izraenjavD, začne regljati s puškami in s strojnicami. kot bi nas botel napasti. Mi smo miriio čakalr, naj se približa žičnim oviram, potem bomo že napravili svoje. A Laih se je za enkrat skesal in pomalem je vse utihnilo. Ker mu mogoče streliva za topove raanjka, je začel bolj pogosto mine metati. Pa tudi proti tem si vemo že pomagati; dosti jih pa niti ne razpoči. Nekega večera grem k sosednjemu vodu službenim potom. Ko s© nekoliko časa pogovarjamo, prileti sovražna mina na naše kritje. Naenkrat bila je polna luknja dima, ranjen pa k sreči ni bil nobeden. Pred par dnevi je naperil Lah svojo kanonado proti nažim strelskim jarkom: 18 ur je streljal kar z vsenii kalibri od najfvečjega do r>ajmani,šega, neprenehoma, a pri našem bataljonu smo imeli samo dva laliko ranjena. Med taktmi \n enakimi dogodki n.am ininevajo dnevi in mesci — že je deseti mesec minul in Lah Se tiči tam, kjer ie zafiel. Ne pomaga mu ne regljanje strojnjjc, ne njegova kanonada, pa tudi mine zadnjega Šasa nič. Nas tolaži misel:. Vsaka krogla ne zadene, vsaka mina ne rani, granate pn< rahliajo trda kraška. tla. Oe pa kateri umrje junaške smrti, nas to nifi ne straši, saj skoro vsakega krasi svetinjica Matere božje. Smrt Marijinih eastilcev je lepa, kaj še le smrt fiastiloa Marijinega vojaka-juuaka. Celo bojišče je pri nas ena Marijina družba. Marsikateri, ki bi se bil prej svetinrioe sramoval, si jo sedaj s ponosom pripne. Vsern bralcem in bralkam ljubljenega našega ..Slovenskega Gospodarja" iskrene pozdrave! — Smanuel', tebi pa povemo; Spametuj se, dokler je čas! Ce ne, v deželo tvojo gremo, nazaj ne spraviS nas! Nemlrl v Florencl. Po poročilih nemških listov so se pojavili preteklo soboto, dne 1. aprila, v Florenci veliki r.emiri Na tisoče žensk iz mesta in okoliee je hodilo ckrog in kričalo: BPrnžz vojsko! Poštjitenamnašemožedomov! Dajte krul?a otrokom!" Policija in vojaštvo niso mogli udušiti nerairov. f e'e uplivnim meščanom se je posrečilo z dobroholnir.i prigovarjanjem narediti mir in red. Ajigleški mlnistrskl predsednlk v Rluiu. Angleški ministrski predšednik Asquith je dne 31 nia-roa obiskal Rim. Gotovo iK imel kaj no.egapovedati italijanskim ministrom, ker je bil ž np.mi rav« nokar v Parizu skupaj. Za to je bolj važno, fla je v Rimu obiskal tudi p a p e ž a B e n e d i k t c XV., ki je priznano n a j. v e 8 j i z a g o v o r n i k s k o r a js n j e g a miru. Asquith je imel gotovo povod, da se predstavi ol> pravem času tudi sedanjemu mirovnemii parežu, kajti tudi na Angleškiem vsled neuspehov vsepovsoid ni nobenega vojnega navdušenja več.