PEVSKI ZBOR UČITELJSTVA UJU
V LJUBLJANI
PROGRAM
KONCERTA
3.	JANUARJA 1031. OB 20. URI
DIRIGENT : KUMAR SREČKO
SOPRAN SOLO: MEZE ANICA
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Adamič Emil:	Tri duhovne pesmi: 1. Jutranja pesem (Adama Bohoriča napev iz leta 1584.) Z. »Redar pride poslednji čas.« (Jurija Dalmatina napev iz leta 1584.) 3. Češčena si, Marija! (Mati-
je Kastelca napev iz leta 1Ö78. Lajovic Anton: Bolest je kovač Spomladni spev
Škerjanc L. M. : Adamič Emil:	Mešani zbori. Iskre Sestrica ženska zbora in sopran solo
Osterc Slavko:	Konja jezdi aga Pesem o suhi muhi. Mešana zbora
Adamič Emil:	Pet otroških pesmi: 1. Biba leze Z. tZajček je lepa reč 3.	Micika majčkena 4.	Zazibalka 5.	Micikina žlahla Sopran solo A. Meze
Kogoj Marij:	Breza Zvončki Mladinska
Adamič Emil:	Lenuhi Tri pure Izpr aš e valnic a Pastirci vi J ur je van j e
Ženski zbori s klavirjem
Foerster Anton: Z. glasnim šumom skoro
Lajovic Anton: Pastirčki Kroparji
Medved z medom Hubad Matej:	Potrkan ples
Mešani zbori
Tri duhovne pesmi.
Jutranja pesem.
Minila je že strašna nuč, iz teme je postala luč, veseli dan zdaj gori gre, solnce svojo luč razproste.
Vzdigujmo, Bog, k Tebi naš glas, Ti, Bog, resničnu vsliši nas, si vkazal nam prav moliti, obljubil si nas vslišati.
Tebi, o Bog, poročimo dušo, telo, kar imamo sebe, oča, mater lubo, bratce, sestrice, vso družbo.
»Kedar pride poslednji čas.«
Kedar pride poslednji čas, da jaz bom moral vmreti, o Jezu Krist, kir si za nas tudi moral trpeti, stoj meni zvesto na strani, pred hudobo mene brani, s svojo roko me vzami!
Zato Te prosim jaz, o Bog, vsliši mi prošnjo mojo, reši me tudi iz nadlog, skaži mi milost svojo!
Vse grehe odpusti meni, pripelji me tudi k sebi v večno življenje. Amen.
Češčena si, Marija!
češčena si Marija, Ti! blagruje te in vse časti! Nebeški angelci slave slave na zemlji te ljudje! Marija, ti, češčena si!
Pohlevno k tebi kličemo, v dolini solz vzdihujemo: »Pomagaj ti nam v sveti raj, živeti tam na vekomaj!
Raduj se, o Marija!«
Bolest je
Lajovic Anton
Bolest je kovač za moje srce.
Na njenem ognjišču mi strast gori.
Vedno strašni vihar v žerjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno.
kovač.
(prevedel) F. Finžgar
Bolest pa neusmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno.
Dobro kuje bolest!
Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala!
Lajovic Anton
Pomladni spev.
(prevedel) F. Finžgar
Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce, duši moji je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, ker stezice moje rožice krase.
Blažen hodim mirno sred livad, moje duše sanje so z menoj.
V meni spev se dviga lepih nad,
moje srce pije kelih zlat,
ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj!
Škerjanc L. M.
Iskre.
A. Aškerc
Kadar kaplje dežja rahle padajo na zemljo žejno, vse razrastejo se setve po zelenih, bujnih njivah ...
Kadar iskre svetle misli v dušo padajo globoko, po srca skroviščih tajnih mlada vzklijejo tam čustva.
Sestrica.
Nekdo na vrata potrklja: »Mladiči moji, ste doma?« »Doma smo, kdo pa si, povej, odpret ne pojdemo ti prej!« »Sestrica vaša iz nebes.«
»Lepo je to, a če je res?
No, kakšni tvoji so lasje?« »Kot solnčni žarki rumene.«
»A tvoj obraz, kaj je rumen?«
»Iz samih rožic je spleten.«
»Kako pa gledaš, povej.«
»Še vse ganila sem doslej!«
»A kakšno tvoje je ime?«
»Pomlad mi pravijo ljudje.« »Odprimo ji, odprimo ji.
A ti pomlad, a ti pomlad privedi nas do cvetnih trat!«
Konja Jezdi aga.
Osterc Slavko	|	Cvetko Golar
Iz bosanskega perivoja
Konja jezdi aga Hasanaga po koruzi, po zeleni jasi.
Poči prazna puška
in zadene Hasanago
pod kolena na junaško čelo.
Mrtev pade aga Hasanaga, živ domov priskače.
Tam lovita dva odrta hrta, ulovita pisana dva zajca.
Nese jajca mu kokoš pečena, pojejo mu v loncu petelini.
Pesem o
Osterc Slavko
Prišli so trije roparji, komaj so muho prodali.
Suho muho kumerno tidrarara, tidrararo!
Prišel je vinički Miha, rekel je: »Komaj še diha!«
Prišle so prelice iz Kale, komaj so muho zvezale, suho muho kumerno tidrarara, tidrararo.
Prišel je semiški Ivec in je prinesel najboljši krivec. Prišel je ločki Matijček, ta je prinesel velik betiček.
Prišli so trije mesarji,
suhi muhi.
Belokranjska
komaj so muho zaklali.
Prišla je Čofkova Minka, komaj izpila je kri, iz pominka Prišla je Škofova Marala, komaj je muho razparala.
Prišel je Šintarjev Jože, komaj je dal muho iz kože, suho muho kumerno tidrarara, tidrararo.
Prišle so popove dekle, komaj so čreva izvlekle.
Prišel je tiger iz gase in jim odnesel najboljše klobase suhe muhe kumerne tidrarara, tidrararo!
Adamič Emil
Pet otroških pesmi.
Hiba leze.
Biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni,
roge ima, kozel ni, kaj je to? Polž je, polž!
Narodno besedilo
Zajček Je lepa reč.
Zajček je lepa reč, repa nima neč, pesem še rad bi pel, pa je ni več.
Micika Je majčkena.
Micika majčkena, krilo veliko, rasti brž, rasti brž, da bo prav krilo!
Če sem prav majčkena, pa bom bogata, imam sto tolarjev in dva dukata.
Zazibalka.
Tutaj, ninaj, dete mlado, da bi rado spančkalo, da te bi varval večni Bog, Bog oče sin in sveti Duh!
Jaz te bom zazibala, jaz te bom prekrižala, sveti angel naj varje te, sveta Trojica varuj te!
Miciklna žlahta.
Micka, o Micka, kaj delaš doma?
Al’ šivaš, al’ pleteš za svojga moža? Kdo je tvoj mož? »Petelin kokoš.«
Kdo je tvoj oče? »Petelin kokoče.« Kdo je tvoj brat? »Petelin kosmat.« Kdo je tvoj stric? »Petelin z goric.«
Breza.
Kogoj Marij
Zopet šuma zeleni.
Pa kako je s tabo breza? Meni dobro se godi.
A ko hladen vetrič veje? Toplo suknjico imam.
A ko temna noč nastane? Travam bajke šepetam.
A ko žgoče solnce sije?
Širok Karel
Pod menoj je hladen vir.
A ko tresejo te vetri?
Se jim klanjam venomer.
A ko pade temna slana?
Takrat malo potrpim.
A ko snežec te pokrije?
Takrat pa lepo zaspim.
Zvončki.
Kogoj Marij
Zvončki beli po dolinah zazvončkljali so, v zlatem vozu zopet pomlad pripeljali so.
Fanči Dolenčeva
Zveselili so se malčki lepih zvončkov teh, ter domov so jih prinesli v ročicah obeh.
Zvončki beli pa zvonili dalje, dalje so, dokler niso privabili drugih cvetk nam na zemljo.
Kogoj Marij
Mladinska.
S. Gregorčič
Najlepši čas, mladostni čas; kipi srce, cveti obraz, blesti, žari se ves nam svet.
Najlepši čas, čas mladih let. Mladost, ti naše sreče raj, sijaj nam, cveti vekomaj.
Lenuhi.
Adamič Emil	Narodno besedilo
Štirje voli, pet rogov, očka, mamce ni domov, dekle dremlje, hlapec spi, naše delo pa stoji.
Tri pure.
Tri pure, tri race, tri bele gosi nocoj so čebljale krog naše vasi.
Bi rade plesale, pa godcev ni b’lo,
so godce najele, prostora ni b’lo. Tri pure, tri race, tri bele gosi nocoj so čebljale krog naše vasi.
Adamič Emil
Izpraševalnica.
Narodno besedilo
Hej, pastirci, dam ženimo! Še pasimo, še pasimo!
Kaj bomo delali?
Lešnike tolkli.
Kje pa je kladivo?
Tam za grmom.
Kje pa je tisti grm?
Koza ga je snedla.
Kje pa je koza?
V vodo je skočila.
Kje je pa voda? Golobčki so jo spili. Kje so pa golobčki? Gospoda jih je snedla. Kje je ta gospoda? Vrh Grintovca je šla in doli je skočila, kosti si polomila, didrajlala!
Adamič Emil
Pastirci vi!
Narodno besedilo (božična)
Pastirci vi,
kaj se vam zdi,
al’ ste kaj slišali?
Veseli glas gre dol do nas, z nebes veseli glas:
»Gloria in ekscelsis Deo,« lepo angelci pojejo, lepo pojo na čast Bogu, odprto je nebo.
Tja pojdite in molite Zveličarja Boga!
Kot angelci zapojte vsi kar glas moči ima: »Glorija.....«
Svet’ Jožef in Marija
pa sta srečna sveti čas. Z nam’ molita in pojeta, prepevata na glas: »Glorija.....«
Jurjevanje,
Adamič Emil
Igraj, sviraj na piščalko pesem živi poskakalko, brundaj v dudo na svireli, v duši čudo... hej veseli! Sveti Jurij, sveti Jurij, tam čez polje belca jezdi,
Fr. Žgur
dve oči ima, dve zvezdi, brž odprite okna, duri, jaha v halji mi zeleni, kodri solnčni mu prameni.
Zdravo Jurij, polje ravno, igraj kolo naše slavno.
»Z glasnim šumom s koru.«
Foerster Anton	S. Jenko
Z glasnim šumum s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele:
»Bodi počeščena, rajska ti Devica, vseh nebes in zemlje, naših src kraljica!«
Tak soseska poje in na prsi bije.
Skoz visoka okna jasno solnce sije!
Pastirčki.
Bilo je sedem hudih let, bilo je sedem pustih paš, bilo je sedem suhih krav.
Sedmero je pastirčkov nas, zdaj tolste krave gonimo, na polno pašo hodimo, okrogle pesmi piskamo.
Saj smo prebili sedem let, prebili sedem hudih let, prepasli sedem suhih krav, da ni nobeden joj dejal.
Lajovic Anton
Kroparji.
Kdo pa tisti so štorkljači? To so kropenski kovači, to ždbljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope: cop, cop, lop, lop.
Oton Župančič
Kdo pa tisti so trkljači?
To so kropenski kovači, kladivo jim v roki pleše, pesmi poje iskre kreše; plenk, plenk, žvenk, žvenk
Lajovic Anton
Medved 25 medom.
Skoči, brate, na medveda!
Pa zakaj?
Ukradel nam je lonec meda. Pa zakaj?
Lačni so mu medvediči.
Pa zakaj?
Prazni so še vsi grmiči.
Pa zakaj?
Saj ne upajo si cvesti.
Pa zakaj?
Sneg bi utegnil jih zamesti. Pa zakaj?
Oton Župančič
Burja se čez plan hohoče.
Pa zakaj?
Jug je prepoditi noče.
Pa zakaj?
Ko pa ni še božja volja!
Bratec aj!
Božja volja je najbolja.
Naj le jug na burjo mahne in pomlad na zemljo dahne, cvet in sad rode grmiči, najedo se medvediči.
Takrat skočim za medvedom pa mu vzamem lonec z medom.
Hubad Matej
Igra je vkazana, tla so namazana; hoj, hej, hoj, hej, kaj bo pa zdej?
Zahvaljen bod’ ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet.
Je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ima suh’ga zlata.
Tralala....
Pm, pm, pm, pm, pm, pm, hoj, hej, hoj, hej, kaj bo pa zdej?
Zdaj ljubica, udari v roko, skočiva le hitro v kolo; roka naj roke se trdno drži, lice pa naj se veselja žari. Tralala....	,	-*-<■
cbt &
Potrkan ples.
Narodna šaljivka iz blejske okolice na Gorenjskem.
X
;

Igra je vkazana, tla so namazana, hoj, hej, hoj, hej, pod se ogrej.
Tolaži se, dobro moj sin, saj nisi edini trpin.
Tud’ moja je muhasta, sitna, jezikasta, trdih pesti in koščenih je rok.
Tralala....
Pm, pm, pm, pm, pm, pm, hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej.
Zdaj, ljubica, daj mi roko, da ljubiš me vedno zvesto. Bela ko sneg, rdeča ko kri, v srcu si mojem zapisana ti! Tralala ....
‘ T.
0™^
'IS S')-
Oc
f v 1
«Sl
diP Sl 'SSSS,
S)