i Tvoj kmetski koledar! Za novo leto ponujajo kmetorn vse mogoče žepne koledarje! Zelo dobrr navado pa je vpeljala Kmetska zvez. v Mariboru, da je svojim članont do bavljala pravi kmetski koledar. Letor je istega že izdala. Vsak ga bo laliko spoznal po lepi naslovni sliki, katero vidite tukaj odtisnjeno. Koledar Kmetske zveze v Maribcru je res pravi — kmetski koledar. Poglejmo samo njegovo vsebino: Koledar. Vsak kmet hoče imeti svoj žepni koledar. Saj ga tudi potrebuje za razna zapisovanja. Navadno si ga kupi že v jeseni. Zato ima la žepni koledar poleg vseh mesecev leta 1931 tudi še koledarske podatke za oktober, november in december leta 1930. Ssznam prisiojbin in taks. Tako različne'in vsestranske so razne pristojbine in takse, da si jih človek ne more natančno zapomniti. Ta žepni koledar pa obsega seznam teh taks za uradne vloge, za kupne in prodajne pogodbe, najerane pogodbe, pooblastila, zadolžnice, potrdila, računc, za krajevno pravico gostilniške obrti, točilna  taksa, dedne pristojbine itd. Seznam uradov banske uprave posebno še za vse oddelke kmetijske »troke, kier sn navedeni tudi nsslovi. kjer ti uradi poslujejo, bode gotovo vsem, ki imajo s temi uradi kaj opraviti, prav dobro služil. Kinetska zveza v Mariboru v posebnem sestavku sporoča svojim članom in tudi drupim, ki še niso člani, pa bi radi postali, kje ima svoje uradne prostore, kaj in v čem urejuje pisarna za svoje člane. Ako bi se člani svoje pisarne bolj posluževali, bi si še marsikateri stroške prihranili. Seveda se pa mcra vsak član tudi zavedati, da je prva članska dolžnost sodelovati pri vzdrževanju organizacije in plačati pvedvsem članarino! 33avki, Strokovnjak, ki ima tudi v svcj?m st.anovskem delu opraviti z davki in davkoplačevalci, je napisal ta članek, ki bo vsakemu prav dobro služil. Ni samo prav natančno razložen davek r.a ^ep-sljišče, pač pa tudi vsi drugi direkt:ii clavki, zgradarina, priclobnina, rentnjna, družbeni davek, uslužbenski davek. Posebno važno je navodilo, kako se r.apravijo prošnje za o^pi«; davka. Vihcgradciška pravlla. Napisal jih je strokovnjak V.Kurot. So izredno praktična in so usmerjena na to, l<ako bi se na manjši površini pridelal večji in boljši pridelolc. Dobro bo služilo navodilo, kako uničevati škodljivce trte. Denar. Denar! Sveta vladar! Tudi kmet ima nekaj denarja, čeprav bi ga rabil več, kakor ga ima. Svoje skromne prihranke tudi on shranjuje. Kam spada naš kmets.ki denar? To vprašanjo je prvo in najbolj važno. Rešeno pa je pravilno in zelo bo prav, ako se ga bodo kmetje natančno držali! Marsikomu pa manjka denarja, kaj šele da bi ga nalagal in shranjeval. Dosti imamo zadolženih kmetij. Je pa med nami slaba navada, da ne znamo v malih obrokih odplačevati posojila, ampak odlašamo, da bomo enkrat plačali vse skup, kar se navadno zgodi le fedaj, če kaj večjega prodamo, morda ce!o kaj zemlje. Važno je za vsakcga, da odplaSuje dolg v malih obrokih. Po- sebno hranilnice ia posojilnice bodo S pridom uporabljale tabelo, ki jo ima koledar. Zavarovanja. Važno je za kmeta, kako jo zavarovan proti požaru. Zato je napfsal g. Franjo 2ebot poseben č'at'.ek, kjer je to prav natančno razložil. Edina slovenska za^ varovalnioa jo x't'.ajomna zavarovalnica. katero Ludi na r»m mestu priporO' čamo. — Zavarovanje poljedsllkih delavcev je pa drugo zavarovanjo, ki vsa kega kmota in tudi kmetskega delavca zanima. V tem oziru je veliko nejasnosti med ljudmi. Ta Clanek pa natančno pove, kdo mora biti zavarovan, kako se to zgodi, koliko in kdo mora placati, kaks ugodnosti ima zavarova nec. Čcbcls.reja. širorn Siovenijo znsni strokovnjas v  čebeloreji g. župnik Peternel je napi sal nekaj ze!o prakfičnih navodil za  m?.nj§c čebelarie. Večina kmetov se v glavnem ns peča s čebeiorejo na veli- ko, ampak imajo le majhen čebelnjak. Tn ravno..zn. fo so ta navodila \ržv,o. iaiijereja. Gospod ravnatelj Priol je v pGljudncm članku napisal, kako moramo vršiti boj proti sadnim škodliivccrh. Ti nam žrejo naše bogastvo bolj kakor molji in rja. Tujci so nas posebno v letu 1930 zopet podučili, da je v sadju bogastvo naše zemlje. Ako bomo imeli lepo in dobro sadje, se bo vsako leto nekaj zaslužilo. V sadju za enkrat še nimamo svetovne konkurence, vsaj tako hude ne kot recimo pri vinu. Kmetski gozd. Kmetski gozd ne raste sam, ga je treba tudi gojiti, da bo res lep. Za one, ki imajo les prodati, pa je zelo važno, d& jih prekupci in trgovci, ki včasih niso pošteni, ne goljufajo pri meri. Zato je v koledarju tabela, na podlagi katere ni treba računati, ampak se takoj vidi, kolika je mera lesa. Tabela obsega.več strani in sicer za debla od 0.5 m do 20.05 m dolžine ter 7 do 78 cm širine. Za druga debla pa je še po9ebno navodilo, kn.ko c» irv^^.iu-si. Gnojiia. Tudi zemlja potrebuje hrane. Gnojiti je treba, z domačim ali umetnim gnojem. Kako pa je ravnati posebno z umetnim gnojem, katera gnojila se sme jo mešati in koliko umetnih gnojil jc treba na hektar in za posamezna semena, to snov obdelujejo posamezni Članki s potrebnimi tabelami. Emetska vzgoja. Poseben članek je namenjen kmetskim fantom kot fantovsko ogledalo, kjer se naj kmetski fantje ogledajo, kaki morajo biti, da bodo res fantje od fare. Splošni kmetski izobrazbi pa je namenjen članek »Kmet in tisk«, ki trdi, da je to dandane3 ravno tako važno kakor kmet in phig. Emetiisko knjigovodsfvo. Marsikdo ima dobro glavo, da si vse zapomni. Bolj varno pa je, da si vse za-piše. Kmefu je potrebno primevno knjigovodstvo. Koledar ima vse, kar kmet za to potrebuje: Splošen zapisnik prejemkov in izdatkov, zapisnik delavcev in njih plače, zapisnik plač v blagu, zapisnik živinskega prirastka. Poleg so še navodila, kako ja uporabIjati te zapipnike. Tafcele in sejml. Razne tabele, ki so potrebne posebno Ea živinorejo, so v koledarju objavljene. Posebnost pa tvori gotovo seznam sejmov, ki ga je uredništvo sestavilo po najnove.jših poročilih občin. Upamo, da bo ta točen seznam sejmov služil vsem, ki se za sejme zanimajo. — Za lastne zapiske pa je ša dosti praznega papirja na razpolago. Ce_a, Koledar stane samo 10 Din, dasiravno je trdo vezan v celoplatno. Cena je za vse enaka, bodisi, da si naroči potom krajevue Kmeiske zveze ali pa naravnost pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kdor naroči po pošti, naj pošije denar naprej in 1 Din za poštnino.