370 Kdaj začne izhajati slovensko-nemški slovar? Tako so vprašale zadnje „Novice". Ker dobro vem, da se ta reč zdi jako važna vsemu izobraženemu slovenstvu, — in po pravici — uljudno prosim, slavni g. vrednik! da moj odgovor blagovoljno natisnete v svojem časniku. Kdaj naj pride slovensko-nemški slovar na svitlo, o tem ne sodijo vsi enako. Nekteri — mej njimi tudi „Novice", kakor so nam same povedale — žele", da se natisne, kolikor je najhitreje mogoče; drugi, mej kterimi je mnogo izobraženih mož, izvrstnih jeziko-znancev, sodijo drugače, da bi se namreč tako važno delo nikakor ne prihitelo. K tem se druži, kar se bode pozneje videlo iz njegovega pisma, tudi slavni slovanski Grimm, kakor ga imenuje Schleicher, naš resnični prvak, g. dr. Miklošič; k tem se druži, kakor je nedavno sam poročil v Ljubljano, učeni g. Caf, ki se vedno še zdaj trudi in muči z vestnim, skrbnim nabiranjem slovenskih besed, ter misli, da se pred štirimi leti slovar ne sme ni tiskati začeti; naposled se druži k njim tudi mož mnogoletne delavnosti, Nestor mej slovenskimi jezikoslovci, čestiti g. Zalokar, ki vedno in vedno priporoča, naj se pazno in premišljeno dela, da v slovar ne zaleže kaka jezikoslovna koderčija. Na ravnost moram povedati, da jaz, ki me je doletela čast, ktero vem čislati, da bi namreč s svojimi slabimi močmi v celoto zvezal, kolikor morem, kritično razvejal in razložil, kar so do zdaj za slovensko-nemški slovdr nabrali g. dr. Miklošič, g. Zalokar, g. Caf in drugi, tudi glasujem z možmi sodečimi, naj se to delo ne zvrho-v&ti v naglici, ker izkušam, kako je težavno; kajti naj se nikar ne pozabi, da slovar mora deti vsako, tudi najmanjšo besedico na rešeto, in da je besed na tisoče in tisoče. Te misli se moram tem bolj držati, ker znam, kakošno gradivo sem za tako važno delo v roke dobil, in ker vem, kaj bi imel narediti, in kaj bi tudi rad naredil iz nabranega zaklada. Gradivo je obilo ter velike hvale vredno, in slava trudu zaslužnih mož, ki so se toliko let mučili, besede znašaje iz knjig in iz narodovih ust; ali vendar naj se mi dovoli opomneti, da izmej vseh dobljenih zbirek nij nobena taka, niti vse vkup, celo po mojem trudu skoro celega leta, še zdaj niso take — zakaj ni biti ne mogo, ne, to bode pozneje povedano, — da bi se iz njih kar na nagloma zvršil ter na svitlo dal slovar, kakoršen bi v sebi hranil vsaj večino jezikovega bogastva in poleg tega tudi količkaj ustrezal potrebam zdanjega časa, ter se le od daleč približeval stopinji, nakterejdan denes vidimo jezikoslovno znanost. Gosp. dr. Miklošič v pismu, s kterim visokočesti-temu stolnemu dekanu, g. dr. Ivanu Zl. Pogačarju za slovar pošilja svojo zbirko, sam o svojem delu pravi: „kar se tiče moje zbirke, prosim, če se bode rabila, da se blagovoljno tehle vodil držite: 1) hotel sem zaklad slovenskega jezika popolnoma zbrati, in zato sem v zbirko vzel tudi štajerske in ogerske take besede, ktere do zdaj pri nas niso še književale; 2) kritičnega pretresa (sichtung) manjka še povsod. Zbirko sem bil začel, hoteč iz nje kdaj narediti slovar: druga dela so me skoraj odvrnila od tega početja. Zbirali so mi učenci, kterim sem zaznamoval knjige, iz kterih naj bi prepisovali, naročivši, da izpišejo vse, torej dobro in slabo blago; 3) moja zbirka tedaj popolnoma potrebuje kritične presodbe (durchforschung), in ne bi hotel jaz biti kriv, da tudi v slovensko-nemški slovdr, kteri pride na svitlo ob slavnej radodarnosti razsvečenega cerkvenega poglavarja, vleze tisto napačno ravnanje, ktero kazi več slovenskih slovarjev, zlasti slovar U. Jarnika, da so za vsakdanje in znanstvene potrebe popolnoma nerabni, namreč tako ravnanje, po kterem se v slovar ne devajo samo v narodovih ustih res kje živeče ali v slovstvu novic skovane besede, ampak tudi take, ktere se narejajo po kacem pravem ali napačnem pravilu. Ta napaka se tem teže um6je, ker pač nij jezika, v kterem bi slovarji bili zarad nje toliko na škodi, kolikor naši. Iz poroda moje zbirke, visokočestiti gospod! lehko vidite, da niti ona nikakor nij prazna besed, narejenih po tacem kopitu (schablone); navadno imajo pred seboj +. Prosim torej, da se kaj zelo pazi ter vse presodi. Pa tega paznega ravnanja vam bode, visokočestiti gospod! gotovo treba tudi pri drugih zbirkah." — Gosp. dr. Miklošič, kterega prosimo, naj bi se mu ne zdelo napak, da se je brez njegove posebne privolitve natisnilo to jako važno, Slovencem zlasti o tej priliki podučno pismo, sam svojo zbirko odkrito sodi, priporočaje, da je treba premišljeno delati in tehtati, a ne vihraje kopičiti, zato da bi slovar ne bil znanstvu in narodu na kvaro. Ali take preiskave povsod , in posebno pri nas, ki za trdno mislimo, da je besede kovati še laže, nego „raka" sklanjati, jemljo toliko časa, da ne veruje nihče, kdor nij izkusil. Gosp. Cafova zbirka je gotovo jako jako bogata, zelo vestna ter posebne vrednosti zarad obilice štajerskih, ogerskoslovenskih in rezijanskih besed; toda kakor sem zvedel o slovenske Matice zadnjem občnem zboru, g. Caf, ki za naše delo zdaj še enkrat preiskuje in obira vse prejšnje slovenske slovarje, uže od začetka 1850. leta več nij mogel znašati besed iz slovstvenih knjig, ker en sam človek ne more ob enem vsemu kaj; slovensko slovstvo je pa v tem času najbolj na-rastlo, jezik za pisanje o raznovrstnih reččh še le ustvarilo in olikalo, njegove meje razširilo, ter ga močno obogatilo z besedami — res da z dobrimi in slabimi — da torej mimo te pomenljive dobe našega dušnega pre- roda slovar nikakor ne more, nikakor ne sme molčž iti svojim potem, kajti ni Miklošičeva zbirka ne seza v novejše čase, morda še menj daleč nego Cafova. Koliko je torej dela samo z „Novicami" in z glasnikom" zadnjih desetih let! Gosp. Zalokar iz slovstvenih knjig — razen nara-voslovskih reči — nij zajemal, ampak le iz živih ust in slovarjev je pobiral besede, a nabral jih je cele skladalnice. Nobena teh zbirek — zunaj malih reči v g. Cafovem delu — niti iz naših prvih pisateljev: iz Trubarja, Dalmatina, Kastelca itd. itd., niti iz bukev poznejše d6be nima citatov, ampak le besede; še menj so porabljene iznajdbe novejšega znanstva, kakoršno se nam kaže v Safafikovih, Schleicherjevih in posebno Miklošičevih staroslovenskih spisih, — a Miklošičevih samih je skoro za malo knjižnico. Koliko je treba zopet tukaj dela in časa, kterega nekaj vzame uže sam debeli slovarjev posel; kajti g. dr. Miklošič je svojo zbirko naložil v štiri velike, dolge knjige, g. Zalokar je pisal na desno polovico navadnega papirja, a g. Caf na same listke. Tako gradivo je za to važno delo prišlo slovarje-vemu vredniku v roke. Kdor tej reči ve glas, ta umeje, da je to še le samo kamenje, a da ni tega nij zadosti, in da je še vse brez vezajočega apna, brez otesanih brun, brez toliko in toliko drugih reči, ktere so živa potreba tacemu poslopju, kakoršno bi moral nam na slavo, zanamcem na korist biti slovensko-nemški slovar. (Dalje prihodnjič.; 371 -----379 ----- Kdaj začne izhajati slovensko-nemški slovar?*) (Dalje.) Kaj bi se tedaj imelo narediti iz nabranega in se nabiranega zaklada? Menim, da narod sme od tacega, s trudom nasih prvih jezikoslovnih moci podpiranega, z novci pokojnega mecena tako bogato preskrbljenega dela zahtevati vsaj to, da bode otorej, kakor so bili drugih slovanskih narecij izvrstnejsi slovarji, kteri so ob trudu in skrbi posameznih ucenjakov na dan prisli v prvej polovici tega stoletja, na pr. Lindetov poljski, Jungmannov ceski, — menj se mu ne more, ne sme podati, ker sam Bog ve, ali kdaj zopet utegne tako narodno delo dobiti toliko novdne podpore ali ne! Da bi se nase delo po notranjej vrednosti vsaj le sencno pribli^evalo Schmellerjevemu bavarskemu slo-varju, pisanemu z veliko ucenostjo, redko bistroum-nostjo, neupehanim mnogoletnim trudom in tenko vestjo, tega niti ne govorim, in se menj o Grimmovem novo-visokonemskem slovarji, ker v6m, koliko v denasnjih, Sisto pokvarjenih 6asih, posebno pri nas, podpirajo in dislajo uSenost in pravo dusevno delo, kakorsno si koli bodi, a kako se sopiri ter povsod glavo po konci nosi puhla polovicnost in nevednost; pa toliko se vendar mora storiti, da nasa knjiga, stojeca ^ nad vsakda-njim, pri nas tako navadnim rokodelskim diletantis-mom, vestno objame, kar je najve6 mogoce vse , ko-likor je v novej slovenscini dobrega blaga, a to ne *) V zadnjih „Novicah" na 371. strani v 8. vrsti od zdolaj beri: od zaSetka 1850. let, nam,: od zacetka 1850. leta. Pis. -----380 ----- samo v besedah, atnpak tudi v raznih vazaejsih slovni-skih oblikah, izrekih, prigovorih, celo v sintaktnej zvezi, kader bi trebalo, — tedaj casi tudi v celih stavkih, da bi se takisto od vseh strani videlo, kako je tu in tarn prav ali napak rabila in rabi ta in ona beseda, oblika in konstrukcija. Takih dokazov pa nij jemati samo iz vseh boljsih pisateljev, ampak tudi iz narodne govorice, a zopet ne samo iz jezika, navadnega po Kranjskem, Koroskem in Stajerskem, temu6 tudi iz slovenske Istre, izmej belih Kranjcev ter izmej ogerskib in hrvatskih Slovencev. Opomnel sem uze bil, koliko nasa zbirka ae pogresa, kar se tice nabora iz knjig; ali tudi to je resnica, da poleg vsega truda svojib pridnib zbirateljev bogastva v narodovib ustih nikakor ne zajme do dna, ker tega nikdar nij mogoce v zivem jezici, ki veje zmerom nove poganja, stare odmeta; a vsaj truditi se je, da bi se delo primeknilo, kar se najbolj d&, blize in blize popolnosti, pod ktero vsemu prizadevanju vprek vendar le gotovo se zmerom globoko globoko ostane, a to zarad slabe dloveske moSi sploh in zarad posebno slabe nase; toda kdor do popolnosti vsaj ne hrepeni, tak nij vreden niti srednosti, ktero tudi redko dosefce. Dalje mora slov&r povedati in dokazati izvor posebno tujih izrekov in besed, kterih je obojih mnogo vec, nego se morda zdi tacemu, kdor jezika ne preiskuje; poslednjic mora, po sklepu za-nj skrbeSega odbora, slovensclno primerjati staremu jeziku in vsem fcivim nareSjem, — s kratka, slovar mora, ali vsaj moral bi nas jezik deti pod znanstveno kritiko. Da torej tako delo ne more od denes do jutri na dan, kakor goba v grmovji, to ve, kdor umeje, o cem se m6nimo. Le kdor tega ne umeje, samo tist utegne vedno priganjati: kdaj bode kaj na svitlem? — kakor decek, ki nepotrpefcljivo stopiea okoli sivarja, kader mu dela prve hlaSe. Naj se nikar ne pozabi, da nase narecje se nij bilo nikoli po vsem svojem bogastvu preiskavano s kritid-nim ocesom, temu6 da v njem iz miloradosti do zdaj le vedno — precej nekriticno — tu in tarn brbamo vsi mi, razen g. dr. MiklosiSa, kteremu gr6 hvala za vse, kolikor smo napredovali v zadnjem 6asu, in razen u6e-nega nabiratelja, g. Cafa, ki se je trudil in se trudi se zdaj, da bi objel vse jezike, kolikor se jih koli ti6e slovans6ine. Jaz ne menim nikomur, zlasti Metelku in vsem drugim jezikoslovnim preiskovateljem ne, krajsati zaslug, ktere hvalezno prisojam vsacemu, kdor je oral naso ledino — kakorsno koli; ampak samo to opomi-njam, da nij mogoce dospeti do vise izobrafcenosti, ako bodemo zapirali oci in usesa, kader je pomenek o nasem dusevnem mraku. Pa dr. MiklosiS se nij utegnil pecati samo z nasim nare6jem, da-si gotovo najrajsi, najve6 govori o njem v svojih knjigah, kterih visi nalog je, staro staro slovenscino preiskovati in primerjati vsem indoevropskim jezikom, zlasti vsem slovanskim narec-jem. Po njegovem velikanskem trudu je zdaj res mnogo laze razlagati prave slovanske besede, akopram je in tukaj se vedno tezavnega in temnega dovolj. Gotovo morajo, zunaj raznih drugih knjig, o kterih bode tudi govorjenje, in zunaj spisov o starej slovensSini, o Semer smo uze govorili, vredniku biti v rokah posebno vsi boljsi slovarji zivih narecij. Sem spadajodih, natis-nenih slovanskih knjig imam uze res lepo ^islo, in sicer: Megiserjev, Gutsmannov, Markov, Jarnikov, Mur-kov, Cigaletov slovar, poleg vseh nasih slovnic, ker tudi te je treba porabiti; potem dr. Miklosicev staro-slovenski, ruski Dalov in akademijski 1806. leta, hr-vatski Voltigijev, srbski Vukov obeh tiskov, ($eski Jung-mannov, poljski Lindetov in gorenje-srbski (luziski) dr. Pfuhlov, dol^nje-srbski J. G. Zwahrov slovar. Vrzeli tega stevila se morajo cisto dopolniti; posebno Jambre- sica, Belostenca in Habdelica nij pozabiti, ker, da-si ne pisejo do dobrega v nasem jezici, imajo vendar le v sebi velik zaklad slovenskega blaga, mnogo poduka nasej pisavi. Prva dva ima ljubljanska knji^nica, Habdelica ne. Potreben je celo Danici6ev „rjecnik iz knji-zevnih starina srpskih." O litovskih Schleicherjevih spi-sih in o Nesselmannovem slovarji istega jezika ni go-voril nisem. Poleg tega je na tanko pregledati vse, kar ljubljanska knjiznica, zlasti v Kopitarjevej zapus6ini, hrani za naso rabo. Zdaj pa, koliko ima slovens6ina v sebi tujih besed, in to iz raznih jezikov! Nekoliko je romanskih, pa tudi madjarskih in turskih, posebno mej ogerskimi in hr^atskimi Slovenci. Kako je v tern oziru izvrstno delo tezavno , za zdaj celo nemogoce, to je lehko raz-umeti, 6e pomisiimo, da niti srbscina niti madjarscina, kar se v njiju tide tujih re<3i, nista dovolj kriti6no pre-iskani. Dalje kakor ka&e, Slovenci nismo niti brez celtskih besed; ali najve6 smo jih dobili iz nemscine stare, srednje in nove d6be, in tu zopet najvec iz na-re5ja alamanskega, cegar slovarji se morajo na tanko porabiti. Na prvem mestu mej njimi je Schmellerjev, Slovencem do zdaj na kvaro neznani bavarski, potem Lexerjev koroski in Schopfov tirolski. Dalje no sme biti zanemarjen Schulze-jev gotski, Graffov staro-viso-konemski, Grimmov novo-visokonemski, kar ga je uze natisnenega, in Diefenbachov primerjajoci gotski slovdr, v kterem je skoro ves neizmerni zaklad nemskega go-vora, primerjen indoevropskim in drugim jezikom. Zarad romansdine se mora posebno preiskati Diez, in zarad celtskih besed u