394
Iz življenja vetrov.
Spisal Iv. Hren.
Slušal sem, ko so se razg'ovarjali vetrovi v svojih zateg'njenih,
temnih glasovih, ko so spomladi plesali po strehah, spuš-
čali se vratolomno  po dimnikih in zlobno tekali na okna
mirnih ljudij. Ljudje so se jih bali kakor strahov, jaz pa sem poslu-
šal njikove pravljice in strmel.
Slišal sem prvo povest. Govoril je sever in dejal: »Hej, na
severu, na visokem hladnem severu sem bil in še sinoči v^eselo ladje
topil. Črvički-ljudje pa so zdihovali, molili in bogove rotili, jaz pa
sem se zabaval ob njihovem trepetu in sem se jim krohotal ; niti
eden mi ni ušel«.
In zopet so zabučali vetrovi in zaplesali svoj blazni ples po
strehah velikomestnih domov.
Iv. Hren ; Iz življenja vetrov. 395
Zapadnik je pripovedoval in dejal: »Bil sem na delu tri dni in
izvršil tri junaške čine. Prvi dan sem potopil krdelo ljutih razbojni-
kov, ki so bili krvavi od ropa, drugi dan sem potopil ladjo krotkih
ljudij, meni je to eno; tretji dan sem obhajal svatbo kraljeve hčerke
in razrušil kralju stolno mesto«. In vetrovi so hujše zatulili in zabu-
čali, stekla v oknih pa so žvenketala, ljudij pa je bilo strah.
Vzhodnik pa je pripovedoval tovarišem: »Bil sem na potovanji
okolo zemlje ; neštevilno je ostalo za menoj spominov, človek bi
rekel : g'orja. Razdejal sem devet brodov, razkril sem devet vasij in
razrušil devet sijajnih mest. Koder sem hodil, ostavljal sem svetle
solze v očeh bednih ljudij«.
In utihnili so vetrovi in sladko je pihljala mirna sapica, kakor
bi se mir selil na zemljo. Pripovedal je jug s solzami v očeh, oj ta
krotki, topli jug-: »Še danes sem bil tam, kjer oranže žare in limoni
v zelenji zore, zrl sem zala dekleta z lesketajočo se, bronzasto poltjo
Jn temnimi, skrivnostnimi očmi, ki žg-ejo do dna srca. Videl sem ob
skalnati obali, kjer raste lovor in oljka, mladeniča in mladenko,
ki sta se ljubila. Sedela sta na obali morja in se molče ljubkovala,
kakor dve krotki grlici. Mladec je vzdihnil in šepnil ; «Ah, kako te
ljubim !» Ona pa je zatrepetala sreče in mu pomolila koralne ustne
v poljub in on jo je obsipal s poljubi. Deklica si je mislila v globoki
svoji duši: «0n me res ljubi,» ter ga vprašala: «Ali me res ljubiš?«
Junak pa jo je objel okolo labudjega vratu in ji strastno poljubljal
ustne, oči, čelo, lase. Devine črne oči so se lesketale, kakor se le-
skeče čaroben studenec ob luninem svitu sredi neprodirnih gozdov.
Burno so se jima dvigale strastne prsi, in sedela sta molče drug ob
drugem in strmela v razburkano morje, s katerim sem se ig-ral jaz.
Sanjala sta strupene sanje ljubezni, duh pa se je pogrezal v mrak
nedoglednih daljav. Njuna prihodnost je bila mračna, kakor podoba
samega oblaka v razburkanem morju. Mladenič je položil svojo za-
gorelo dlan na visoko, resno čelo, iz prsi pa se mu je izvil globok
vzdih, na dušo pa se mu je kakor kamen zavalila moreča misel :
«Danes me je izpodil oče iz hiše!» Deva, revna hči, je slutila togo
sorodne duše, in srce ji je bolestno zadrgetalo : «Radi mene je iz-
gubil vse!» Njeno oko je sočutno počivalo na njem, on pa jo je ra-
zumel: «Ti si mi vse!» je zakričal, da je odmevalo od skalovja, in
jo strastno pritisnil na svoja prsa ; iz očij sta mu zdrsnili po zago-
relih licih dve debeli solzi. Trpela sta težko bol.
Jaz pa sem imel sočutje ž njima, zato sem zapel nad njima
mehko-sladko, mamečo-vabečo pesen visoke ljubezni, ki ima čarno
moč   nad bednim  človeškim srcem.   Razumela sta me in mi sledila.
396
Morje je šumelo in pelo z menoj v skrivnostnih akordih. Bila sta
ljubezni pijana : On je vstal in ona mu je kakor v sanjah sledila.
Sela sta se v čoln in krepko veslala ven na razburkano morje.
Čarobno je bilo življenje valov in vabljivo so se prikazovali iz glo-
bine morski duhovi, vabeč mlada čolnarja. Nekaj ju ji vleklo z ne-
znano silo v valovje, na dno morja, in zagnala sta od sebe v-esla
in čolnič je plesal kakor lupina po valovji, jaz pa sem bil varuh
njune čiste ljubezni. In ko ju je morje v ozkem objemu združevalo
in pokopavalo, zapel sem jima poslednji koral, potem pa je bilo ža-
lostno moje srce. Pripravil sem brezdomovincema prekrasen dom,
kristalen dom na dnu morja. Plakal sem nad njima tri dni in tri
noči in slavno  slavil  trizno  po krasnih   utopljencih:   tri dni in tri
noči sem ladje topil.....«
In vetrovi so turobno zajokali, zahrumeli in zaplesali mrtvaški
ples, obhajajoč slavno trizno po velikomestnih strehah, ljudstvo pa
je trepetalo in se balo, kakor da se vozijo po zraku hudobni duhovi.