Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. C/ * Ihl List slovenskih delavcev v cAmeriki. We first Slovenic Daily in the United States. 'Issued every" day" except Sundays and Holidays. =9 Entkred as Second Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, Is. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Štev. 140. NEW YORK, v sredo, oktobra, 1QQ3. Leto X. Umora sumljivi. Naše oblasti zasledujejo dva hrvatska delavca. Oba sta sumljiva, da sta umorila in oropala po< godbenika Fergusona. Sedaj sta odpotovala baje domov. Was jinski včeraj diington, Pa., 21. okt. PoKra-pravnik I'nderwood izdal j • zaporna povelja proti d vem i hrvatskima delavcema imenom Mili-i vi»j Korovič in Milivoj Petrovič. Oba | tštta namreč sumljiva, da sta izvršila i čitateljein "(ilasa Naroda" že znani | roparski umor pogodbenika Satnnel T. Fergnsona, ktrri je bil dno \ s**pt. na eeeti pri West Middletonu j z dinamitom napaden, umorjen in j oropan. Oba Hrvata 8ta bila pr< j« vslužbena pri Ferpuson Ponstrn^-t ion Company. Sedaj se je tudi dognalo, da sta odpotovala proti Evropi. Naše oblasti so vkrenile vse potrebno, da bol o oba takoj pri prihodu na evropsk i obrežje aretirali in semkaj dovedli iti splošno se pričakuje, da se bodeta že prihodnji mesee morala pri našem zagovarjati raili umora in ropa. Posebno zasedanje kongresa. Prične se dne 9. novembra. V severnem ledu. / Parniki na reki Yukon v nevarnosti. Seattle, Wash.. 21. okt. Iz Dawson j City se brzojavlja, da se mora šest-! Washington, 21. okt. Predsednik najst parnikov na potu po reki Yu-' Roosevelt je. izdal proklumacijo, s kon navzgor boriti z velikimi kosi ktero poživlja 5S. ko- -res k posebne-ledu in da so vsi omenjeni parniki v jim' zasedanju, ktero se prične dne 9 velikej nevarnosti, da jih led ne zdro- : novembra ob 12. uri opoludnei V po- Kakor *mo že poročali, je bil po ifodbenik Ft rtruson umorjen s po močjo dinamita. Morilci so dinamit - poino, jo električne žiee vžgali v trenotku, ko -< je pogodbenik pel, - svojim tajnikom po onem mestu. Ferguson je 1*11 na mestu usmrten in njegov ? prt ndji valee smrtno ranjen. Morilci so odvzeli svojej žrtvi več ti -oč dolarjev, s ktero svoto je hotel pogodbenik izplačati svoje delavce-Oblasti so bile takoj po umoru prepričane. tla -o umor izvršili kaki od-slovljeni delavei, kteri so dobro poznali navade svojega g<»spodarja. $100.000 poneveril. Defraud aula William (art lie* a v Californiji zaprli. Oakland, Cal.. 20. okt. Mestni maršal Rammage iz Haywardsa, je tamkaj aretiral William Carthewa, ktf*ri je obdolžen, da je poneveril $100,0110. Carthewa so zaprli radi i/ povedi H. B. Ericksona iz San Fran cisco. Carthew je bil klerk neke new yorške banke, kterej je tekom taino šnjega .lužbovanja vkradel imer.ova no svoto in potem z neko žensko vš.-l v Californijo. Eriekson je bil v N< \v Yorku s Carthewom v pošlo vnej zve zi in je tako spoznal beguna. On trdi da je zmota v tej stvari nemogoča in da je jetnik pravi begun, na kterega vjetje je razpisana nagrada v znesku $5000. Carthe se je imenoval spočetka Henry Howe. On trdi, da je prišel iz Avstralije, in da ni bil nikdar v New-York u. $50.000 vkradel. Boston, Mass., 21. okt. Bostonska National Union Bank dala je Elmer E. Leavitta zapreti, ker je obdolžen. da je vkradel $50,000. Imenovano svoto so že v novembru pogrešili, vendar pa o tem niso naznanili javnosti. Med tem so zasebni detektivi bežečegn tatu zasledovali od kraja do kraja, dokler ga niso pri njego vem povraten v tukajšnjem mestu vjeli in aretirali. Zadnja konlerenea. V uradu podpredsednika Bryana od družbe newyorske nadulične že-leiniee, vršila se je 19. okt. popoldne zadnja seja zastopnikov družbe in pritoževalnega odbora motormanov in sprevodnikov. Podrobnosti o vspe-hu konference ni bilo mogoče zvedeti, vendar je pa le malo upanja, da bi bila vspeina, kajti nijedna stranka neče odnehali. Justfra na Puerto Rico. San J uan, Puerto Rieo, 20. okt. Zvezina Grand Jury je obtožila carinskega uradnika Alonzo Cruzena, ker je dobival nagrado za vtihotap Ijeno blago. Nadalje sta obtožena tudi kapitan Andrew D-inlap, poveljnik tukajšnje Navy Yard in bivši pogodbenik Robert Giles. Grand Jury je hotela vložiti tudi druge tožbe proti Cruzonu, vendar se jej pa to ni posrečilo. Končno je pa tudi pokrajinski pravnik Pettingill zavrnil obtožbo radi tihotapstva, ker baje ni bila vtemeljena in je bila le posledica priproste osvetoželjnosti. Fabrikancija državljanov. St, Louis, Mo.. 21. okt. Porotniki bo obdolžili Adolfa Feina, uradnika židovskega odseka tukajšnjega političnega Jefferson kluba, ker je kar sistematično Zidom izposloval državljansko listine, naravno potom goljufije. Ker ni nihče položil zanj jamščine, moral je ostati v ječi. Gordon McKay umrl. Izumitelj Šivalnega stroja za čevljarje. Newport, li. I-, 20. sept. V svojej vili na Marine Ave., umrl je včeraj po daljšej bolezni Mr. Gordon Mac-Kay. kteri je bil po vseh dr^ivah znan. Njegove iznajdbe so preustro-jile izdelovanje čevljev po vsem svetu. Mesto starodavnih čevljarskih delavnic, kakor^ne imajo dandanašnji >*e po nekterih krajih v Evropi, nastale so v modernih državah velikanske tovarne za izdelovanje čevljev, v kterili dela na tisoče in tisoče delavcev. McKay je bil rojen 1. 1S21 v Pitts-fieldu in je že v ranej mladosti pričel z izdelovanjem strojev, v kterem je imel kmalo mnogo vspeha. Posebno srečo je pa imel, ko je kupil patent necega izumitelja stroja za šivanje čevljev, kteri stroj pa ni hotel delovali. Na to je uu imenovani stroj izboljšal, tako, da je bil za obrtno rabo. V avrlio izkoriščanja svojega stroja se je združil z Robertom H. Mathevvsoin, na kar je 1. IStil svojo tovarno čevljev že tako povzdignil, da je pričel z tovarniškim izdelovanjem vojaških čevljev za državljansko vojsko. > Že naslednje leto je izposodil svoje stroje To drugim tvrdkam, ktere so se bavile z izdelovanjem čevljev. Leta 187S vstanovil je Maclvay Sewing Maehine Assoeiation in tako je postal v kratkem posestnik skoraj največjega svetovnega monopola, kteri mu je prinašal ogromne svote denarja. S časom si je zgradil najlepše hiše v Pittsfieldu, Cambridge, Bostonu in Washingtonu. na kar se je na svoje stare dni oženil z mladim dekletom, gospodično Treatovo. kterej je dovolil živeti v največjem razkošju Celo po ločitvi zakona, kar je ona iz-poslovala, dajal jej je letno rento v znesku $25,000. Ko se je na to omo-žila z nekim baronom, podaril jej je 14 d i ko denarja, da je ves svet o teni govoril. Tudi inače je bil McKay zelo liberalen. Ilarvardskem vseučilišču je ost a vi 1 $4,000,000 in tudi svojemu rojstnemu mestu je podaril veliko svoto denarja. Kljub takej radodar-nosti je osivil vendar še $25,000.000, kt ero svoto bodeta podedovali dve še živeči sorodnici. " bi. Nijeden parnikov ne bode dosegel kraja svojega namena, ako plo-vitba ledu saj za par dni ne prestane. Toliko ledu na reki Yukon v tem letnem času druga leta še ni bilo. Trije parniki, kteri so v nevarnosti, so last White Pass & Yukon Line, kteri vsi pljujejo po reki navzgor dalje od Dawson City. Na njih je 150 zlatoiskalcev. mnogo zlata in poštnih pošiljate v v vrednosti več stotisoč dolarjev. Radi ledu. pridejo vsaki dan le po 50 milj daleč. Mogoče je tudi. da na potu zamrznejo in ostanejo preko zime v ledu. Ako se to zgodi, bodo potniki prisiljeni več sto milj daleč hoditi, predno pridejo do White »t Yukon železniee. Večina potnikov pa ni pripravljena za tako pot in tudi obleke jim primanjkuje. Preveč žganja. Great Palls, Mont., 20. okt. Na rezervaciji Blackfoot Indijancev, so nedavno Indijanci nepopisno pijan-cevali. Pri tem so se sprli in v boju. Muke ponesrečenih mornarjev. Ottawa, Ont., Canada, 20. okt. Semkaj so dospeli kapitan in 47 mornarjev ladfje '"El dorado", ki era se je pri vhodu v Hudson Bay pri Fort George potopila, ker je za vozila na podmorsko skalovje. Možtvo se je srečno rešilo na kopno, toda moralo je hoditi 000 milj daleč po divjini do tukajšnjega mesta. Za imenovano pot so mornarji potrebovali 42 dni. Razun svojega življenja niso mornarji ničesar rešili in so se morali podati na pot brez vsacega sredstva. Ladijo je poslala proti severu neka canadska družba. Ladija je bila na-krcana s potrebščinami za severne Indijance. Razdejane ladije. Bangor. Me., 20. okt. Na jugoza-padnem obrežju Burnt Islanda. obtičala je ladija ''Post Boy" v pešče-ninah. Ladija je bila nakrcana s premogom in je pljula iz Port Johnson v Bangor. Me. Moštvo se je rešilo. Kmalo potem je valovje ladijo razbilo. Jadranka "Maude Snare" se je včeraj pri Hart Islandu, blizo Port Clyde razbila. Moštvo se je rešilo. Orkan v Mehiki. Austin, Tex., 21. okt. Iz Mazatlana Mexico, se poroča, da je tamkaj pred par dnevi razsajal silni vihar, vsled kterega je bilo mnogo ljudi vsmrte-liill in še več ranjenih .V mestu je bilo 16 osob usmrten i h. Danska ladija "Clara" se je v luki razbila, kapitan in 14 mornarjev je vtonilo. Pretkani dinamitni napadalci. Omaha, Neb., 20. okt. Predsednik tukajšnje Metz .Brewing Company, Fred Metz, dobil je po pošti anonimno pismo, s kterim ga je nepoznani pisalec pozval, naj položi $5000 denarja v zlatu pod tovarniški viadukt, ker v nasprotnem slučaju bodo zarotniki pivovarno z dinamitom razstrelili, Pivovarnar je o tem naravno takoj obvestil pristojne oblasti, ktere so mu svetovale, naj imenovano svoto položi na označeno meste. Tovarnar je to tudi storil in detektivi so čuvali denar. Vendar so pa zarotniki načrt policije opazili in tako ni nihče prišel po denar. Tihi gost. St. Louis, Mo., 20. okt. V tukajšnjem hotelu Portland, našli so go-sta, kteri se je vknjižil v knjigo "I. II. Meyers iz New Yorka, mrtvega v njegovej sobi. Pokojnik je bil elegantno oblečen. Kasneje se je dognalo, da mrtvec ni Meyers, temveč I. Shofford Moore, rodom iz Kershawa, s. C. Yjeli pogodbene delavce. zivu trdi predsednik, da je namen posebnega zasedanja kongresa sklenitev reciproeitetue pogodbe med Zjedinjenimi državami in Cubo. Pri posebnem zasedanju kongresa se lie bode razpravljalo o družili stvareh, kajti vse ostale kongresne posle bodo preložili do rednega za sedanja. Vsekakor je pred predsedniškimi volitvami vedno običaj, reševala bode republikanska stranka pri rednem zasedanju kongresa le ; rutinskimi posli in važnimi gospo darskimi vprašanji. Pittsburg, Pa., 20. okt. Predsednik Rowe od American Flint Glass kteri je sledil prepiru, jc bilo 7 Indi- j Workers Union je izposloval areti-jancev vstreljenih. Sedaj je gospo- _ ranje 12 pogodbenih delavcev, kteri dična Helena P. Clarkova obdolžila so prišli pod pogodbo semkaj iz An-indijanskega agentu tukajšnje re- jflije. Rowe je bil o prihodu pogod-zervacije, majorja I. II. Montheata, benih delavcev iz Anglije semkaj obda ne izpolnuje svojih službenih dol- veščen in je o tem takoj naznanil ge-žnostL Gospodična Clarkova je hčer- neralnemu naselniškemu komisarju ka pokojnega montanskega pionirja. Sargentu. Danes je naselniški komi- j ška v nekej hiši napadla zavaroval-Maleom Clarka. kteri je bil iskren sar obvestil Roweja, da so 10 imeno-1 nega agenta Edward Tesla, ko je v prijatelj Blaekfoot Indijancev, ki je vanih pogodbenih delavcev vjeli v hiši gospe McCallumove pobiral de-bil poročen z neko Indijanko in kon- Malone, N. Y., in jih poslali na Ellis ' nar. Pred vsem sta ga mučila, potem eno umorjen. Gospodična Clarkova Island, od kjer se bodo vrnili nazaj pa vstrelila. Kot umora sumljiva zaje pod prisego izjavila, da se na re- v Anglijo. Dva imenovanih delavcev prli so zamorca Moses Johnsona in zervaeiji žganje kar javno prodaja, še niso vjeli. belega Rufus Burehuma. Zborovanje južnih prostozidarjev. Washington. D. C., 20. okt. Vrhovni odbor 33. reda Ancient Ar Accepted Freemasons (škotski ritus), južnih držav, pričel je danes pod predsedništvom ljudskega zastopnika v kongresu. Jam. I >. Richardsona iz Tennessee, zborovati. V svojem nagovoru je predsednik naznanil, da namerava po končanem svojem kon-gresovem terminu, .politiko popolnoma ustaviti in se posvetiti le prosto-zidarstvu. Pri tem je strogo napadal liihilisie, soeijaliste, komuniste in anarhiste. Nadalje je tudi naznanil, da bode v kratkem zboroval z vodji severnih in canadskih prostozidarjev, da se tako vstanovi zveza vseli šestih glavnih angleški govorečih lož. Južna loža šteje sedaj 17,329 članov. Runkerotni trust. Baltimore, Md., 20. okt. Vsled prl-prošnje tukajšnje bančne tvrdke J. S. Gitting & Co., je sodišče odredilo konkurs tukajšnje Maryland Trust Co. Oskrbnikom je bil imenovan Allan McLane. Maryland Trust Co. je imela $2,-125,000 delniene glavnice in poslovni prebitek je znašal po nedavno objavljenem izkazu $2.437,500 z nerazdeljenim dobičkom v znesku $587,62:1. Vložena glavnica je znašala $">,373,-817. Nedavno je družba skušala -ua londonskem denarnem trgovišču oddati $2,000.000 posojila, kar se jej pa ni posrečilo. Se lani je družba plačala 8% dividende. V finančne stiske je prišla družba radi tega. ker je prevzela kapitalizacijo Vera Cruz A Pacific železniee. Mala poročila. — Iz Bostona. Mass.. je zginol kletar bogatega državljana James L. Pumama; seboj je odnesel za $3100 diamantov. Pri Putnamu je služil le teden dni. — V Wickliffe, Ky., so linčali necega zamorca, kteri je vstrelil neki ga belega dečka. Zamorca so obesili na drevo kraj zaporov. — V Pittsburgu, Pa., si je prere-zal vrat William F. Siegner potem, ko je svojo ljubico Amelijo Garreto-vo uevarn 'bstrelil. Samomorilec je unirl v bolnici. — James Little Plume je naznanil komisarju Arnauxu v Browningu, Mont., da je na Blackfoot rezervaciji vstrelil 7 osob in svojo soprogo. P1 ume je nameraval vstreliti 14 osob, česar pa ni zamogel storiti, ker se mu je pokvarila puška. — V Jamestownu, N. Y., je umrl John J. Aldrieh. bivši county klerk eountyja Chau t auq ua. — Blizo Packville, Pa„ je premolar M. Besselego stopil na z elektriko napolnjeno žico, radi česar je nezavesten padel na drugo žico, ktera mu je odrezala glavo. — V Montrealu, Ont., so aretirali E. I. Edelsona in soprogo ter Jos. H. in Roberta Edelsona iz Chicage, 111. ker so svoje upnike ogoljufali za $20,000. Pri njih so našli še $13.345. — V Bloomingtonu. 111., se je pripetila v plinarni Union Gas Co. raz-strelba, ktera je poslopje popolnoma razdejala. Posamezne ruševine so padle več sto čevljev daleč na zemljo. Škoda znaša $25,000. Ranjen ni bil nihče. * — V Portstnouthn. O., sta dva mo- Vsakemu svoje. Izrek Alaskine komisije. Zjedinjene države dobe vse sporn* ozemlje, zadovoljni Canadčani. Nova meja med Canado in Alasko. Ne- London, 21. okt. Včeraj popoludne ob 2. uri podpisali ao člani Alaskine komisije izrek sodišča, ktero je določilo natančno, do sedaj sporno mejo med Alasko in Canado. Canad- tudi vsi Canadčani, kar je razvideti iz semkaj došlih brzojavov iz Mor-treala in Ottawe. Meja med Alasko in Canado se prične pri Cape Muzonu ter vodi ski člani komisije niso hoteli doku- preko Tongaškega prehoda, po izlivu menta podpisati, vendar so se. pa Portlandskega kanala memo otokov podpisali na listke s pomočjo kterih Kanaphunut in Sit klan. po Port-se je večina odločila. | landskem kanalu navzgor. Potem na- Gorovje, ktero tvori sedanjo mejo ,iulJe na drugej strani gorovja do med Alasko in Canado. se nahaja! ^ount Whiple in dalje memo Hun-tako daleč od obrežja, da so dobile' ter ,a\ . PoU'm prekriža reko Stikina Zjed. države vse sporno ozemlje.: 24 nuIj njenega ustja ter se Nova meja je izposlovala Zjed. dr-1 okr,'1Jfl Proti severu do Kates žavam vsa pristanišča. Inlete in pri-v,xii d*l!J<' v IVvillg hode k morju ter določa popolno; huinb- 1111 ^do mejo šele potom mejo od Portland kanalu, do gore St Elias. natanenega merenja je uajpoprej na (Jursko Za Evropo za vse leto . . «ld. 7.50,11)()ffledat ktlkor diI bi hotel vedeti. » „ „ pol leta . . ftld. 3.75 „ četrt leta . »Id. 1.S0 V Kvropo pošiljamo list skupno dv< številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemŠi nedelj in praznikov. „uLAS NARODA" C „ Voice of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly ®3. Advertisements on agreement. do 10 vrstic se plač podpisa in osobnof Za oglase 30 >mtov. Dopisi brez se ne natisnejo. Denar naj se blaprovoli poslati p Money Order. Pri spremembi kraja naročnik«-prosimo, da se nam tudi prejšnje b vališče naznani, da hitreje najdem mu lovni k a. Dopisom in pošiljatvam naredi?« na slov * „GLAS NARODA", 109 Greenwich St.. New York. Ci: — Telefon 3795 Cortlandt. — Gospodarski razvoj na šega juga. O gospodarskem razvoju juga Zj«-dinjenih držav se bavi v svojem član ku ugledni list 'The Railway World* Iz omenjenega članka posnamemo da je izvoz iz naših južnih držav \ tem letu naraste! na $G08.237, samo ob progi Southern Railwaj zgradili 27 novih predilnic in tkal nic, v kterih je 20,134 t kalnih stroje\ in 727,35» kolovratov. Poleg tega grade sedaj 23 nadaljnih tovarn z 14,025 tkalnimi stroji in 500,312 kolovrati, tako da bode v kratkem zna šalo število predilnic in tkalnic na šega juga t>42, ktert- bodo imele 1 85. 733 tkalnih strojev in 6,970,800 k>> lovratov. V rninolem letu je bilo m jugu le 565 tovarn te vrs^e s 13'>,<»4. tkalnimi stroji in l,!*75,311 kolovrat V jednem samem letu se j»* tura j šte vilo tovarn pomnožilo za 86, on« tkalnih strojev za 55,693 in ono ko lovratov za 2,001,489. Bombaževa obrt je naravno le jed na izmed množili obrti, ktere na jugu redno in stalno napredujejo. Isti tako hitro, kakor bombaževa obrt, s razvija na jugu tudi pridobivanji premopa in železa, obrt s stavben in lesom, obrt sadja in izdelovanje že leznine. Istotako, kakor se razvijajo ra zne obrti, množe se tudi nove želez nice. Leta 1880 imeli smo na jugu Zjedinjenih držav le 20,500 milj dol ge železnic"ne tirove. Leta 1900 jih j-pa že bilo 54,000 milj. Razvažanji tovorov iz osrednjih krajev k obrežji se ji* v imenovanem času od leta iN« do 1900 potrojilo in početvorilo. Ve jug dela na to, da svoje prometne zveze uredi tako, da bodo postale ju ine luke nevarni tekmeci severnih pristanišč. Kakor hitreje se razvija obrt na jugu, tolik«) hitreje napreduje naravno tudi gibanje delavskega ljud stva, ktero bode kinalo tvorilo svojo stranko in ktero se bode z delavci se vera in zapada zajedno borilo p rot ■ ned os ta t nos ti m, ktere mora prena Sati baš radi razvijajočega se kapi talizma in napredujoče obrti. Na jugu opažamo že r*ve pojnv» unijskega in organizacijskega življenja in uverier1 i sao, da ne bode dol go trajalo, da se bode pričelo tudi politično gibanje proti kapitalistič nemu gospodarstvu, česar na jugu dosedaj radi zaostalosti onih držav naravno niso imeli. Francija na st.-louiskej svetoy-nl razstavi. Bordeaux, 20. okt. Predsednik tu kajšnje zveze razstavnikov svetovne razstave v St. Louisu, je danes na borzi preplagal, naj bode Francija na svetovnej razstavi častno zastopana in naj zlasti vsakovrstna vina razstavi. Zastopniki raznih vinskih sindikatov so na to sklenili, da pošljejo zlasti iz okrožja Gironde toliko vina, kolikor ga je sploh mogoče, gotovo ne! kako bi >e dalo tam vladati njegovemu .«inu Eitlu. ki se u<"i marljivo -tjrr>ki jezik in ogrsko državno pravo. Obisk nemškega cesarja je bil vele-pomemben. Iz NVinčije luni i jo tako radi gledat v Avstrijo, kedaj da bode zrela za nemško žrelo! V sredo pa je stopil na avstrijska tla prvak-vladar v Kvropi, ]irišel je v našo državo veliki car velike Kusije. Ni pa prišel igrat, ni prišel "na oglede", ampak prišel je kot risen vladar k svojemu sosedu, rečeno je na lov, v resnici pa v velevažnih vprašanjih . ki se tičejo prav živo Avstrije in nje bodočnosti. In ta bodočnost zadeva v prvi vrsfi nas Slovane, >aj Avstrija je vendar pretežna slovanska država. Xe pomaga nič v>e nemško in ogrsko zakrivanje resuiee. Slovani smo tu. v veliki večini smo, in Avstro-Ogrske brez nas — ni - Res, da smo teptani m suvani v znamenju konstitucije, v znamenju jediiakopravnusti. res. da :ias prodajajo izdajskim Nemcem, nenasitnim Ogrom te to je res. jv> je pa tudi, da mi i«> utimo. in re- je tudi. da vsa ta gr ijud-tva so obstala za hip ter se pre-rr.-da ob tem mogočnem zvoku. Šla so potem sicer svoja pota dalje, ali -premija jih beseda velikega Slovana in nikdar več jih ne zapusti. Dobivajo se ileinenti, ki se zgražajo nad Rusijo, ki govoričijo o bar barstvu, ako le čujejo ime Rus. To delajo, ker nočejo poznali velik« Rusije 7. njenimi posebnimi razmerami, in pa ker jim je pri šlo v kri in meso.1 ia s,, morajo zaletavati v vse, kar je slovansko. Očitajo Rusiji barbarstvo 10 im je znano, da Rusija vsestransko neizmerno" napreduje ter se mo- < rnizuje. in dočim je tudi znano, da tej srednji in zapadni Kvropi t-.ve t o ; Lo bujno daleč na okrog "moderni barb:;rstv> "! — Imajo jo pa tudi a velik — strah! V Avstriji n. pr. v i • nem življenj ti nisi varen, da te posiavijo pod polieijsko nadzor ■ . ako s čutiš pravega Slovana r ako nisi Itiisije najmanj deset-r ' pr. klel. po naših šolah se ogi-!'» ru-ki zgodovine, po poštah volijo za nedolžnimi p<>-il iatvami iz • si je, nemška javnost pi se trudi vso moč obdržati na površju naj - bše min nje o Rusiji. Nem ka avstrijska vlada je storila ' ' nem p ogledu /X nešteto lieziliisei-h korakov, nnnn -to da bi -e bila ravno, ker Avstrija sestoji po vosi iz Slovanov, že zdavnaj naslo-i na veliko Rusijo, od ktere jedi-; ima pričakovati pomoč in zaslom-Nemčija ne poda nikdar Av- - n ji nikake pomoči, še manj šibka Lt. lija, pograbili pa bi «>Ih- radi še <.ij. — o tem govori jasno zgodovina, ctkor tudi pravi glasno zgodovina, bi nesebično iu velikodušno je postori da doslej z Avstrijo le Ilusija. I >a 11 bilo njene pomoči, ko je vrgla ob tla ošabne naše sovrage, kje bi bila že Avstrija? In sedaj so zopet nastopili kritični asi. Avstrija je razcepljena in raz-jedena, na Balkanu pa jo čaka tako važna naloga. Ta naloga bi bila jako alika, ako bi bila vladala v Avstriji pamet ter bi bila delala s Slovani tako. kakor pritiče konstitucijonelni državi. Ker pa tega ni, ker Avstro- * »grška sili na dan le z nemško in »»rsko barvo, je prišla do tega, da iaudanašnji ni bolj obsovražene drve v Evropi nego je Avstro-Ogr- ska. zlasti pa na Balkanu. Naravna posledica. In kdor si ne zna uravnati doma svojih razmer, tisti naj bo poklican drugam urejevat druge?! Kaj se! — In tako utegne pripetiti, , Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box (K>7, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 57."», Forest City/pa. Blagajnik: Martin Murne, P. O. Box Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bfcinf.li star., P. O. Box 501, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osai.in, P. O. Box 4'.»'_>. Forest City, P;t. Josip Goeenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 501, Forest City, I'a. Karol. Zalar, I*. O. Box 2S. Forest City, Pa. ' Ivan Opeka, P. O. Box G20, Forest City, Pa. Primož Matos. P. O. Box G52, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, LA CHAMPAGNE od pljuje dne 7. novembra iz New-York a v Havre. Prvi razred na teb parniki li bode prirejen za dru^i razred in velja do Havre samo $42.50. Tretji razred je pa prirejen za j sieer v Crested liutte, Colo. Kdor ve družine in prostori za 4. 6 in 8 osob za njegov naslov naj t?a blagovoli na-skupaj. Ta parnika Sta toraj dobro znaniti : Marcus Sodia , Crested ■ Inevia izdala < hkt. potom kterega ! urejena za potnike II. in 111. raz hode proglašena kraljica Natalija' reda. kot jed i na dedinja premoženja ' ——————————— umorjenega kralja Aleksandra. Društveno glasilo je '-(.'.las Naroda", KJE JE? Matija S o d j a, doma iz Bor. l pri Karloveu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in Butte. Colo., ali pa '"Glas Narodu' f4*pt-4nov"/ "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: V Clevelandu, Ohio, 1773 St. Clair S tret. V Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Power St. Ako želi kdo rojil kov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu. 21. okt. Po vsej Nemeiji bolj pogost« una oglašajo Beroli se v win mormonski komisarji. Zlasti na Sak-' sonskem je njihovo delovanje zelo v! Dil i rich Gemmingen se je vstre-il. Monakovem na Bavarskem vsTrelil se je polkovnik Luitpold i lorn. } Bim, 21. <>kt. Ministerski predsed-! iiik Zanardelli naznanil j<» kralju : Viktor Fmanuelu. da ves kabinet od- Paris, 21. okt: Oba oddelka francoskega parlamenta sta se včeraj se- j ;la. Galerije so bile polne občinstva, I kt ero ni hotelo zamuditi otvoritve-1 nih prizorov. V zbornico so ]irišli J ministex-ski T'redsednik Combes, mi-j nisier inostranih otuje danes v New York Vndrcw (Carnegie, senator Lodge in bi\'ši senator Turner, dva Člana Ala-j -kine komisije. Port spanje; neredno bitje in slabost srca revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, prehlajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noge, bolezni v bokih in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče. ulesa, epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd. Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske. Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collinsu in v kratkem se mu bode zahvaljal za ozdravljenje. OPOZORITEV! Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem paeijentom, ustanovil je izborno urejen zdravilni zavrni, ki je sirom Amerike znan i»od imenom PROFESSOR COHENS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodu ima on zdravnike-strokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekar-kteri izdelujejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sicer iz posebnih zelišč ter kore- Ako toraj veste za ljudi, kteri trpe za kako boleznijo, sve- na, v i:in, ktere so importirane iz vseh strani sveta, tnjte jim, naj se. obrnejo do prof. Collinsa. Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. Najboljšim spričevalom v tem oziru so dopisi, ktere op vsak dan dobiva od po njemu ozdravljenih pacijentov. nepristrani sodnik ita- i Je razsodil, vstašrm da tr- Ciu-treba i-ladi. liazsodba bode v Venezueli naravno provzroi ila velikansko ogorčenje Italiji. proti V. ji-d. državam K u rz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati 3 30.50 in k tem« še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošil jatev registrirana. — :IŠfE SE:— dobro i/v ■■/.bani ORGANIST, kteri 1»I ob jednem poučeval v cerkveni m pet ju. Za nedoločen čas. Pilite: M. K o m p . iW> Main St . La Salle, TU. (15-21-10-vd) Marija Levicky, Viley, Mason Co., Mich. Popolno ozdravljenje jeter. Ivan Nagy, Bok i 2j, Bessemer, Mich. Trganje v glavi in neuralgia. Eto še več dopisov od ozdravljenih ljudi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu: Teofil Sufnarowicz, Minersville, I'a, Zastarela lelodčna bolezen. POZOR ROJAKI. SI ovencem, Hrvatom in tlrugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošiije novo vino razpošiljat i. kterega imam v zalogi 20,000 jralon, koncem tejra meseca. Omeniti moram Bolezen v glavi in ušesih. Spoštovan g. prof. Collins:— Vsi zdravita, ktera ste nam pri-p stali, smo dobili. Moja so-pr ga je zelo trpela radi bolezni v gI-"-vi in LŠesih nad leto dni in sedaj je že popolnoma ozilrav-Ij na za kar se vam srčno zahvaljujem. V slučaju potrebe se simo na vas obrnemo ker smo prepričani, da nam vedno post -no postrezite kako ste nam s ilaj ppstr^pli. Z *-eleštovan jem Josip Svihe'a, Box 63, Silver Lake, Minn. Bolezen želodca ozdravljena. Bil sem bolan nad šest let na želodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ni zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr. Collinsu in on mi je priposlal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da sem postal zopet zdrav in močan. Slava mu za toJ Mihael Illavač, 629 Bell alley, Reading, Penn. Popolno ozdravljenje jeter. Č slani g. profesor:— Zdravila, ktera ste priposlali, je moja soproga zavžila ter se yam srčno zahvaljujem za njih priposlanje, ker so jej izposlo-vala zaželjeno zdravje. Ako bodemo v prihodnosti zdravniško pomoč po'rebovali, obrnemo se samo na vas. Spoštovanjem Josip Levicky, Viley, Mason Co., Mich. Ozdravljenje ženske bolezni. Spoštovani g. doktor:— Bila sem bolna nad pet let za žensko boleznijo in radi tega sem izdala obilo novcev zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomoči. Zdravila od vas, g. p-ofesor, ozdravila so me tekom jed nega meseca Z velestoyanjem Josipina Goliai, Mead -w Brook, West Va. Vse bolezni, notranje in spolske, zdravi profesor Collins. Ako vam kaj manjka, opišite natančno syojo bolezen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu. l.o n : vam bolečine množe, on vam pošlje 2drayila, ktera vam gotovo pomagajo. V slučaju, da je vaša bolezen neoz Iravljiya, vam to an. ter ne zahteva za to nikake odškodnine. - Kašljate? — Se sušite? — Povračate? — Imate polucijo? — Otekate? — Boli yas bok? — Imate drisko? — Ali vas čelo boli? — Ah vas m 2a srbi? — Ali vara srce močno bije? — Imate beli jezik? — Vas bole kosti? — Ali vas peče ko puščate vodo? — Ali vam *»vija v č revah? — Ali se lahko prestrašite? — Ali se čestokrat prehladite? — Imate nalezljive bolezni? — Čutite mraz v ledjih? — Čutite po telesu vročino? _ Čutite na vrh glave bolečine? — Ste zaspani? — Vas bole ušesa? — Se čutite trudne? — Imate slab zrak? — Ali kratko dihate? — Aii vns bole pleča? — Imate slab tek? — Vas v grlu peče? — Ali vas po jedi boli? — Imate zaprtje?__Tresejo se pa tudi in je najbrže že vsem znano, j ^ roke? — Ali v^s p če v hrbtu— Vam teče iz ušes? — Imate vrtoglavost? — Se lahko razdražite? — Vas boli maternica?—Ali da se je letos grozdje zelo podražile in sem primoran ceno vino povišali za pet centov pri galoni in velja si-daj: Rudeče vino 50c galona; belo vino 70 centov salona. Rojake opo zor u jem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem 11 ie okusno in dobro, temveč tudi sve". pitno vino. Vsako naročilo se hitr. • n točno izpolni. Naročite in prepri č*di se bodete. Drožnik ostane pri stilri ceni. Mat. G r i M, 1548 Št. Clair St., Cleveland, O. vam zjuuaj tečejo sline? — Imate slabe kosti y križu? — Imate y grlu seženo? — Čutite vnetje? Odgovorite na navedena vprašanja ter pošljite ista na nižje označeni naslov. — Uradne ure: Od 10. ure zjutraj do 1. ure pop.; od 2. do 5. ure pop. Ob nedeliah <-d 10. ure zyjtraj do I. ure pop. V torek in petek od 7. do 8. uri zvečer. — Zdravila se razpošiljajo po ekspresu na vse kraje Zjedinjenih držav in Kanade. — Pišite v kte-emkoli jeziku. — Pisma naslovite: Prof. Collins New York Medical Institute, 140 West 34th Street, New York City, ST. Y. "Vsak bolnik, kteri hoče biti hitro ozdravljen, mora Iskati pomoč pri izvrstnem zdravnika, ti ponniaio vsakovrstnA ^fofcfri*™ <>v pasih ni nič elektrike in bolnim nič ne radi česar postane bolezen zastarela. Jugoslovanska Kalni. Mota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John KERŽIŠNJK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZiCH. Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gkrzin, 2137 Log St., Calumet. Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Peeko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar. 11"» 7tli St., Calumet, Mich. «1 akob Zabvkovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozicli. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne ]>ošiIjatve naj se pošljejo blagajnika Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. >uval. Obsojen jt» bil 11a 7 mesecev ječe. V Ameriko .se je odpeljalo dne C. okt. /. južnega kolodvora v Ljubljani 76 izseljencev s Hrvatskega in 41 s Kranjskega. Izseljevanje v Ameriko. Od 1. januvarja t. 1. do 7. okt. odpeljalo se je iz lju' Ijanskega južnega kolodvora i:i.4S4 Hrvatov 111 5121 Slo- Ne z g o d a 11a državni železnu i. I)ne 5. okt. popolndne }*' na državni železnici med Lescami in Radovljico skočil vagon tovornega vlaka s tira. Nesreča se ni nol>ena pripetila. Osobni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob pol 4. uri, je imel vsled tega skoraj poldrugo uro zamude. Žepna tatvin a. Dne 5. okt ob G. uri zvečer je na stavbišču no vega vojaškega strelišča ob Dolenj skej cesti v Ljubljani neki uzmov « izmaknil krojaču Ivanu Zajcu, st 1 nujočemu v Sv. Florijana ulicah št IS, ki je stal med množico, ki je g!.' dala, kako so izkopavali podsuti g; delavca Ferdinanda Jannia, nike! nasto uro in srebrno verižico, na ki 1 rej je bil kot obesek Marije Terezij tolar. Celjski razbojniki obso-i e 11 i. Vršila se je obravnava o znajti zadevi, ko so celjski razbojniki napadli iz Smart na v Rožni dolini se vračajoče Slovence, pri čemer je bila gospa Marija Tovomikova težko poškodovana. Storilca tega zločina sta bila neki Maks Dobovičnik iz Celja in vojak s7. polka neki Kriter. kteremu je g. Tovornik odvzel ob isti priliki bajonet. Dobovičnik je stal te dni kreil celjskim sodiščem in je bil obsojen na 14 dni zapora, poostrenega z dvema postoma, ker je gospo Tovoru i kovo udaril s koloni po ustih, kar je bilo spoznano za lahko telesno poškodbo. Kriter, ki je prizadel omenjeni gospej težko rano na glavi, IhhIc pa sojen pred vojaškim sodiščem. Tako je končno vendarle dobilo lopovstvo celjske nem-čurske zalege svojo zasluženo kazen. Izpred sodišča. Kazenski razprave pri ljubljanskem deželn- .<1 sodišču. Pavel Kodrin iz Mručneg-i Bela, »lelavec pri predoru na Ilrušen. je dne :/<>. vel. srpana proti orožni-ki patruli, ko je aretovala i>* t razgrajačev vpil, če bode on nekega orožnika, kterega on misli, v roke dobil, bode še danes kri tekla. Zagnal je tudi liri tisti priliki kos razbite steklenice med orožnike in bi bil kmalo stražmeštra Snkleta s* glavo zadel. Kodrin je bil zaradi poskušeneg-i hudodelstva težke telesne poškodbe obsojen mi toval je te dni iz Zagreba v ('irkvenico. kjer otvori odvetniško pisarno. — Dva polletna tečaja za ruski jezik bode otvoril koncem tega meseca Stefan lladič v Zagrebu za začt tnike in za one, ki so nekoliko vešči ruščine. — "Sokol" v Dubrovniku. "Crvcna Hrvatska" nas vetu je, naj bi se tudi v Dubrovniku osnoval "Sokol". V gledišču istot&m bodo tudi kmalo dr.bili opereto. — Umrl i«1 v Petrinju doktor vsega zdravilstva in zobozdravnik Mijo Cetello.— Madjari i Hrvati. Pod tem naslovom namerava poznan publicist A. Jela-vie izdati v Parizu brošuro o držav-iKipravnem in fiiianeielnem odnošaju Hrvatske nasproti Ogrski. — Star-čevičeva številka "Hrv. prava". V t >r< »slavo odkritja Starčevičevega spomenika je izšlo "Hrv. pravo" v svečani izdaji s posebno prilogo, posvečeno dr. Starčevieu. Spor v rodbini P e j a e e -v i č. Lansko leto je poslal grof Ga-briel Pejačevič tajniku svojega ne-"aka -•'»ianjega bana grofa Teodora IVjaeeviča pismo, v kterem pravi, da !<• ban dobro nagradil onega, ki je njemu — grofu Ciabrielu — ukradel kasefe pismeno pogodbo o dosmrtni renti, ker bo sedaj lahko s kakim izgovorom ustavil nadaljno izplačevanje. V pismu je imenoval postopanje svojega nečaka Teodora ne-<*• love-ko in čez vse infamno. Pred JI. leti izročil je namreč grof Gabriel svojemu bratu Ladislavu, očetu sedanjega bana hrvatskega, neke vrednostne predmete, a Ladislav se je zavezal, da mu bode on in njegovi potomci plačevali do smrti rento v zitosku 28S0 kron. Pred dvema letoma pa ie izgubil grof Gabriel doti-j eno pismeno pogodbo. Ker je menil, 1 da mu jo je kdo izmaknil, prijavil je vso stvar policiji. Na Čuden način je pa izginil tudi duplikat omenjene li- stine iz arhiva rodbine Pejačevič. Grof Teodor Pejačevič je nato izjavil, da bode likvidiral rento, kakor hitro se mu donese dotično pismeno pogodbo, ker se v isti, kolikor en ve, ne gre za rento, ampak samo za milostno plaeo. Grofa Gabriela, kterega je njegov nečak tožil radi razža. ljenja časti, je obsodilo okrajno sodišče na 10 kron globe; to kazen mu je pa prizivno sodišče znižalo na 10 K. Zastopnik grofa Teodora je tožil grofa Gabriela zato samo radi raz-žaljenja časti, ker je slednji izjavil, da ni mislil grofa Teodora spraviti v zvezo s tatvino. Hrvati i 11 Ogri. "Hrvatsko Pravo" poziva, naj se skliče hrvatski sabor z ozirom na finančni in politični položaj, ki je v velik.' nevarnosti vsled ogrske krize. Ogrska je -svojem vedenjem faktično pretrgala nagodbeno razmerje s Hrvatsko. Zato pa Hrvatska naj ničesar več ne prispeva za Ogrsko. /J =DQ- Frank Sakser^ M 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Ogrske Rumune poziva njihov rojak Joan Slavicki, ki je pobegnil iz Ogrske ter ima v Rumimiji vplivno upravno službo, naj v seda-njej krizi stoje nepremično na strani krone pod črno-rumeno zastavo. i USTANOVLJENO LETA 1893. (r\sf o o USTANOVLJENO LETA 1893 Bivši srbski vojni minister, polkovnik Solarevič. jo imenovan za guvernerja prestolonaslednika Juri-, ja, polkovnik Mašili pa za belgraj- 1 skega divizijonarja. Vsem odstopiv-šim ministrom je podelil kralj visoke redove. 0 DENARJE Najmanjša a r m a d a na svetu. Armada male republike San Marino (na Laškem) ima v mirnem času samo 40 častnikov in vojakov. V vojnem času pa lahko to število pomnoži na 950 mož. Papež Pij X. je za svojo vatikansko okolico pravi revolucijonar. Pri vsaki priliki kaže svoj trdni značaj in železno voljo. Dan na dan uvaja kaj novega in stare uredbe iz časa Leona XIII. se morajo umakniti. Vsa pisma hoče sam prečitati. Tudi -časopisov si ne pusti določati, temuč čita. kar mu ravno ugaja. Papežu Levu so brali iz pisem le tisto, kar se je vatikanski oligarhiji zdelo ugodno, tudi časopise so mu izbirali. Imenik tistih, ki žele avdijence, si vsak dan pregleda ter 11111 morajo obrazložiti želje posameznika. Najbolj pa je preplašil vatikanske kroge s svojo odločno izjavo, da bode deloma prebival v Vatikanu, deloma pa v Lateranu. a na spomlad gre na letovišče v papežki gradič "(.lan -dolfo". Karikature o sultanu." — Izdajatelj in piscc te zelo satirične in pikantne knjige je bil zaradi sum-Bivsi generalni konzul v liotterda-mu Ali Nouri Bey, ki živi sedaj v Kodanju, je izdal sedaj ravnokar knjigo "Abdul Hamid v karikaturi" nje, da sodeluje pri turškem šaljivem listu "Daoul", v kterem listu se je sultana ostro napadalo, odslovljen iz službe, vrhu tega pa še obsojen na sto in jedno leto ječe. Ker je bil Ali Xouri takrat v Rotterdamu, seveda ni šel v Carigrad, da bi presedel 101 leto v ječi, temuč se je preselil v Kujanj, odkoder kaže hudemu sultanu — tige ter ga smeši v karikaturah. Soproga Nouri jeva je turška prin-eesinja llairi Ben Ajad, ki slovi za p red bojevnico turškega ženst\ ■ Kot priucezinja je imela pristop v sultanove dvorane ter je tako marsikaj pikantnega 1 n smešnega zvedela o sultanu, kar sedaj mož porabi v karikaturah. Omeniti je še, da je Ali Nouri Begu le slučajno prišla v roke "strašna" obsodba o 101 letni ječi. Avtomobil ni otročji vozički so že v rabi v Parizu. Otroška čuvaj-ka sedi zadaj ter vodi motor, ki vozi le počasi. Vsled tega je že citati razglase: "Išče se varuhinja, take, ki znajo voziti z motorjem, imajo prednost." Dežela brez tiskarn«" je Perzija. Tam se knjige in časopisi ne tiskajo, temveč litografirajo. Per-zijei ne trpijrf tiskanih črk. ker so preveč ravne in jednolične, zato dajejo prednost litografiji, ki jim prinaša lepo zavite pismenke "umetniških" pisarjev. KJE JE I Jakob K a v č n i k, doma iz Loga nad Ljubljano. Pred letom dni je bil v Clevelandu, O., na kar je odpotoval v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov brat: Josip Kavčnik, Box 85, Waukegan, 111. (24-9-22-10-lt) Svoji k svojimi Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., ZEstopnik "Glas Naroda". Pošiljam DENAR v Evropo 00 dnevnem kurzu, hitro; preskrbujem prevožne karte za vse paro brodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku. Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, 111., ter imam zdravilno grenko vino vedno r zalogi. pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVTilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kuka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron $20.50 in 15 centov pošt ari ne, bodisi da kdo pošlje 85 ali 8500. J PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud iu skrbi. Vsakdo naj v v "'i javi, po kterej železnici in kedaj pride v New \ork m nas moz ga počaka na postaji, odreci vse potrebno glede prtljage in dovede pot nika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postaj i in se ne ve kam obrniti, naj grč 11a postajo k telefonu 111 pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski .ogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, IOQ GREENWICH ST., IVEW YORK, IN. V tf®- Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mu. gokrat prevara. Telefon: 379S Cortlandt Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Kaiser Wilhelm der (irosse, 20. okt. iz Bremena s 142 pat. Kroonhind, 20. okt. iz Antwerpcna s 1210 pot. Ryiulam, 20. okt. iz Rotterdama s 597 pot. Dospeti imajo: Neckar iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Lucania iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Astoria iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Lahn iz Genove. Kronprinz Wilhelm iz Eremena. Odpljuli so: Oceanic 21. okt. v Liverpool. Statendain 21. okt. v Rotterdam. St. I .ouis 21. okt. v Southampton. Odpljuli bodo: Grosser Kurfiirst 22. okt. v Bremen. Auguste Victoria 22. okt. v Hamburg. La Breta*rne 22. okt. v Havre. Cymric 2:5. okt. v Liverpool. Ivroonland 24. okt. v Antwerpen. Princess Irene 24. okt. v Genevo. Fnrnessia 24. okt. v Glasgow. Umbria 24. okt. v Liverpool, kaiser Wilhelm der Grosse 27. okt. v Bremen. Teutonic, 2S. okt. v Liverpool. Ryndam 2S. okt. v Rotterdam. New York 2S. okt. v Southampton. Xeckar 2t>. okt. v Bremen. La Lorraine 29. okt. v Havre. Arabic ;i0. okt. v Liverpool. Zeeland 31. okt. v Antwerpen. Astoria 31. okt. v Glasgow. Graf Waldersee 31. okt. v Hamburg. La Champagne 31. okt. v Havre. Lucania 31. okt. v Liverpool. POZORI rojaki v Pittsburgu in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu. Pa., kajti z malo vlogo zamereš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno I (ljan04) Telefon: 3795 Cortlandt "Velika zaloga dobrega ^domačega vina^ — ter — doma kuhanega žganja. Naročila se točno izvrže. Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na: (31 jI) Jolin Kraeker-ja, 1199 Si. Clair St., Cleveland, 0. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil ^ SiLI-OOlT -^r od gospoda J. Stublerja v Duluth, IVI inn., 217 W. Superior St« Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luncli. Prodajam tudi železniške iu parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrhiin delo, kteri delajo po mali. Rojake Slovence in Hrvate, kteri j»otujejo čez Dulutli, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. Se spoštovanjem (31 jI) Josip Scharabon. V-SEM BOLNIM z« poskušnjo n« deset dni Famozhi Električki Pas "GIANT". Tisoče bolnih je bilo že ozdravljenih stem čudotvornim pasom. Revmatizem, zabasanje, bolezni želodca, jeter, pljuč, mehurja in krvi, kašelj, im potenci jo (možko slabost), nervozuost, gluhost, vnetje, mrzlico — splošno nima take bolezni, ktero bi ne bilo mogoče ozdraviti s tem pasom, ki daje novo življenje telesnemu organizmu, izj>o-sluje popolno zdravje in odstrani vse uzroke l>olezni. Tudi zdravi ljudje bi morali nositi ta pas, kteri jim pripomore do krepkosti ter ču\ a pred vsemi boleznimi. Ako hočete poskusiti, izrežte ta oglas in pošljite ga z važim naslovom na: New York Specialty Co., 982 Sixth Ave., New York, in takrat bodete dobili pas s pojasnilom, kako se ima rabiti. Ta ugodnost bode trajala samo nekoliko dni, radi tega pišite še danes. UL.lLs'fcolsZ-Pomladanski vetrovi. Povest iz časov francoskih vojsk. (Dalje.) Tam Rori nad zvezdami bivajo sedaj njeni roditelji, njeni sorodniki; vsi so pomrli, le njo samo so zapustili v borbi življenja- Ali ne gleda sedaj dobra mati dol z nebes na bedo svojega revnega otroka i Saj ga je v življenju toliko ljubila. Bila je njena jedina hčerka. Ona in njeni starejši brat sta bila ves materin ponos in veselje: Za nju je vestno skrbela, učila ju lepo, da bi svoja otroka tako vzgojila, kakor jej je na smrtnej postelji naroeeval njeni pokojni mož; 011 je pač zgodaj umrl, otroka sta siga komaj še spominjala. O blažena doba brezskrbne detinske sreče! Kako je materi veselja srce utripalo, ko je videla svojo malo Milico v nežnej deviški lepoti odraščati, ko je op« zovala mlad *niški ponos in čvrsto postavo svojega sinu! Večkrat jo jt do solz ganola njuna medsebojna ljubezen, sestrina otročja udanost. bratova skrbeča pozornost nad svojo mlajšo sestro. T»»da oni uporni časi so tudi njim srečo porušili. Možje in mladeniči so se zbirali na boj zopei sovražnika, a tudi Miličinega brat; niso zamogle sestrine prošnje in ma terine solze douia pridržati. Sel j. v boj, drugi dan so ga pa že mrtveg: prinesli domov. To je bil hud udare« za materino srce. Stara žena ni dol go preživela sinove smrti, vedno bol. je hirala in pešala, in prej ko se j< kdo nadejal, jokala je zapuščen; hčerka na njenem grobu. A ne cel« zapuščena. Skrbna mati jo je v svo jej bolezni izročila v varstvo pošte nemo in skrbnemu možu, lipniškemi gospodarju, kteremu je bila že v za kon obljubljena. In ko je Ljudmil: sama ostala na očetovem domu združila je vsa čuvstva v svojem že ninu ter se čez leto in dan z njin poročila. Mlada žena pač takrat ni mislila, da se j»-j bode tudi ta sreča kmalu skalila, da jej bode huda, strašna ne varnost pretila ugrabiti njeno zadnje podporo, da bode v strahu za svojegr moža cele noči prejokala. In vendat je to moralo priti. Pozno v noči j« pri oknu sama slonela, solze so jej padale na tla ter se mešale z jutra njo roso, z gorečimi vzdihi se je ozi rala na nebo, kakor da bi hotela materin duh iz groba na pomoč pokli cati. A vse je bilo mirno in tiho groba ne predere jok. Na vzhodu s« že zasvita bližajoči se dan, v dreves nem perji se ziblje vetrič, listje šumi, kakor da bi po noč ni duhovi skrivnostno šepetali, na nebu pa še vedno žarne zvezde ljubo kakor prej migljalo. Solnce je že stalo visoko na nebu, a Ljudmila je utrujena od nočnega bedenja še vedno zamišljena v svojej sobi sedela. Po strežaju je poslala župniku v bližnjo vas pismo ter ga prosila, naj bi brž ko mogoče na Lip-nieo prišel in jej v stiski s svojim svetom iz hude zadrege pomagal. Kmalo na to pa je prinesla Zalika novico, ktero je zjutraj slišala, da s«' baje avstrijske čete dolenjskej strani bližajo, da bodo Čez nekoliko dnij vse Francoze od tod izgnale. Ta novost je dajala Ljudmili nekoliko tolažbe in upanja. Da bi se to tudi uresničilo! Za Vinkovo rešitev bi bilo potem samo potreba še časa pridobiti.* Zato je Ljudmila sklenola majorja s prošnjami in neodločnimi obljubami pregovoriti, da bi možu prizanesel. Tudi njemu je poslala kratko pisemce, v kterem ga prosi potrpljenja, sicer pa je neodločno odgovorila in mu ni prošnje naravnost odrekla, a tudi ne jasno in izrecno privolila. Celo dopoludne je ostala gospa v syojej sobi; popoldne je prišel k njej Vinko ter jo zvabil na vrt. "Pomiri se, draga moja!" jej Vinko dalje prigovarja, ko se žena ne utolaži. "Doslei ui Še major ničesar sumljivega nas. • samo jaz in ti veva za orožj Jdslej pa naš gost tudi ne bode n .el dosti časa, da bi_ se veliko za-me brigal, kajti danes je dobil mnogo sila važnih naročil. Oni sam mi je pravil, a ljudje v vasi še bolj dobro vedo, da se iz Hrvatskega Avstrijci bližajo." "Ko bi pa morebiti že zdaj vse vedel o tvojih bojnih pripravah?" "Meniš li, da bi mi potem še pustil prosto se Ribati ?" jej naglo Vinko odvrne. "Nikar si domišljati nevarnosti, kjer je v resnici ni. Res, da že težko prenašam nadležnost naših go stov, toda le še nekaj dnij, pa bode vsega konec. Tujci bodo urno od tukaj izginoli, midva pa bodeva srečno in mirno kakor prej na Lipnici pre bivala, in jaz bodem skrbel, da ti nihče vec ne kali dušnega miru." Bila je že pozna poooldanska ura, a mlada zakonska dvojica je se vedno sedela v blagem medsebojnem spora-zumljenju na prostranej vrtnej klo-pici kraj domačega loga. Ljudmila se je plaho naslanjala- na svojega moža, kakor da bi hotela pred vsem svetom braniti svojo srečo, včasih se je pa otožno zamislila in ozirala v daljavo, kakor da bi nenadoma pričakovala sovražnega napada. V bližnjej goščavi se je naselila nežna ptičja dru- žina. Samica je v gnezdu sedela, samec pa goščavo obletoval in mladičem donašal hrane. Hipoma se spusti nanj roparski kragulj, kratek vrišč — in drzni ropar je očeta in reditelja drobnih ptičkov odnesel v svojih krempljih. „ Ali naj bi to kaj pomenilo? Iz sredi vrta se zasliši glasen jok; brezdvomno je bil to Binčetov glas. Po celej hiši je on iskal Ljudmilo in svojega brata, ko ju je pa na vrtu zasledil, pritekel je s silnim jokom k njima, ter je že od daleč vpil: "Vinko, Ljudmila, ubit sem, ubit!" "Kako si ubit, pa tako kričiš!" pravi Vinko, kiwe bil zelo nevoljen, ker bode moral v tem trenotku zopet kako bratovo bedarijo poslušati. Pregledoval ga je, ni pa mogel opaziti, da bi bil kje ranjen ali pohabljen. Nato zagleda Matevža, ki se je počasi bližal, ves blaten, obtolčen, po obrazu pa ves krvav. "Kaj se je Vama zgodilo ?" vpraša ves osupnem "Saj slišiš, da sem ubit", pravi Binče plakajoč. "Jaz ubošček! Umreti moram, pa sem še tako mlad." "O kresu bode imel dvajset let!" pritrdi Matevž in si kri iz obraza briše. "Takrat je bil rojen, ko so Mačkovice pogorele." "Bedak! Ali ne slišiš, kaj te vprašujem? Povej, kaj sta počela?" "Vidite gospod! Muro je vse videl!" pristavi Matevž. i "Moj Muro!" vzdihne Binče in š<-hujše za joče, ko se spomni svojega ljubljenca. "Kdo bode zate skrbel, ko mene več ne bo!" "Da, Muro je imel prav, pa ni lio-Lel voziti", pripoveduje Matevž. "Ti sleparji v mestu so pa Binčeta dražili. Ko bi bil Muro — " "Prosim te, Matevž, pusti Murcta pri miru! Povej mi, ali sta se s kom tepla in bila; kod sta se plazila, da tako razmesarjen ?" Dolgo časa je Vinko popraševal, da je od ncrodndfea Matevža vse z videl, kar je bilo potreba. Vedel je, da se je Binče v mesto peljal, takrat se je pa vselej bal, da tam kaj neumnega in neprijetnega učini. Zadnje dni se je Binče včasi z Dobriho shajal, da bi svoj neizmerni dolgčas pregnal, kajti korporal, je bil še vedno zaprt. Dobriha mu je pravil čudnih rečij o zvezdah, oso-bito o planetih, in Binče ga marljivo poslušal ter mu stavil stotero \pra-šanj. Dobriha mu je na vrh še podaril knjigo, v k t ere j je bilo natanko popisano, kako se napravljajo zračni baloni in kako se z njimi vozi po zraku. Binče je knjigo v svojej sobi marljivo prebiral; v hipu je določno sklenol, tak balon napraviti in se na njem iz Lipnice v višave spustiti. Da. še več! Na balonu je hote! na kak bližnji planet priveslati. "Matevž, bodi vesel!" pravi svojemu pajdašu. "Na drug svet ideva!' Matevž ga je molče gledal; dosti čudnega je že od Binčeta slišal, a to je bilo prečudno. "Ne čudi se! Na balonu se v zrak vzdigneva, približava se kakemu planetu in vsled djcgove privlačnosti prideva na drug svet. Saj veš, kaj je privlačnost ?" "Ce se po razoranej zemlji z brano vlači", odreže se Matevž. CD ulj e prihodnjič.) International MunuMuring Company Box 948, New York City, Iff. Y- Priporoča siavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovfnsk.im družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije). gumbe, Čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega zel-, za (Seil Press i, žepnih pečatov (Pocket Sea- Press), g-mas ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj. mandolin, harmie nik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste) uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verilie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m, rudaijem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v eleganunh šatuljah od tz.no dalje. Grafofoni. fonograti, amrteur-fo-ograliČni aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov \i reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. tsMf~~ Novi cenik knjig in zlatnina pošljem i>oAtiiiiie prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Walt h ill! i $9.— Srebrne ure z enim pokro- vom $12.- Srebrne ure z 2 pokrovoma £16.-in višje. Boas case 20 let garancije : IG Size 7 Jewels $15.— n u „ §18.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— » „ 830— O p o m ha. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. V se moje blago je garantirano. Razprodajaleem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Matiji zneski naj se poši v poštnih znamkah. Ea-oiov v naročbo knjig je napraviti: M. POUORELC, Box 226, Wakefield, Mieli. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo poti naslovom: Mt» tj _ Care of B. Schuette, . rogorcic, 52 State st f Chicago, 111. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter ]»ostreži svojemu mož z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo Telefon: 43^ Union. n5- Govori se v vseli slovanskih jezikih.Pripor ca se rojak.-in drugim bratom Slovanom Martin C^ršič, lasti: T3.co"b Ston^LioibL, t? Nad 3'J let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, rRF.XOVLJKNI SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, F0K0ST2TIC0, PODAGRO itd. in razne renniatično nepriiike. S A nO : 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. A^Jtichter & Co. 21S Pearl Street, New York. B9 E. Madison Street. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. j 8 Size Screw B navijak. Cena uram : Nikel ura........$ <5.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna .ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, poteaa priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 1<> Size 7 kamnov * 15.00 1« " 15 " $18.00 IS " 7 " $14.00 IS " 15 " $17.00 0 Size ura za da-ue s kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure s* najboljše ^elo Elgin in Waltham ier jamčene g.etie kakovosti. Za obile naročbe se nrinoročam. Jacob Stoxiicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Rojakom naznanjam, da sera otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov Črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Z jed. državah. Za obila naročila se priporoča a spoštovanjem M. ROGINA, Box 64, Crockett, California. 31 dec Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprlr novo gostilno avstrijska domovina^ poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., na.3 napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusni mi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk s« priporočata BLATNIK in BRUCE. . .. Durango, Colo Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja, IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Zu Ohio, Pennsy Ivani jo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 12O0 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO* Slovensko podporna društvo hv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvan ia. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Genn, predsednikom, 11 OH Cherry Alley, Braddoek. Pa.; Matevž Ivikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob*Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142. II lajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard i*a.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zrodc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo-oša: Josip Troha. Maršali.* Ivan Troha, Ivan Martinič in Joa. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ! i društva sv. Alojzija opominjajo ■ !a v najkrajšem času poravnajo svm' ! iolg. ali pa da se pismeno obrnejo d< j I. tajnika, da se jim podaljša obrok ! ^er inace jih mora društvo suspen d trati. Oruštveniki agitirajte v prid dru Stva! ODBOR 4 apr 04. RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fe. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Ccmoapie Generale Transatlantiqu^ Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. poštni parniki SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka------------------ is.occ ton, a^.ooo kcmjikih moil, i.La Savoie", ,, ,, ,, ----------------- rj.oco ,, 25.000 „ ,, fLa Touraine*', "„ ,, ,, ................. 10.000 ,, 12.000 ,, ,, ,L'Aquitaine", ,, ,, „ ................. 10.000 „ 16.000 „ „ ,,La Bretagne",................................ 8.000 9.000 ,, ,, ,,La Champagne",.............................. 8 000 , 9.000 ,, ,, „La Gascogne",............................... 8.000 „ 9.030 ,, ,, Parniki odpljujejo od scaaj naprej vedno ob Cetr'kih ob to. uri dopoludne. Parniki odpljnjejc i« pristanišča *tv 42 North Riv^r, ob Morton Street: *La Lorraine 29. okt. 1903. *La Touraine 5. nov. 1903. La Champagne 7. nov. 1903. *La Savoie 12. nov. 1903. La Bretagne 19. nov. 19(»:?. *La Lorraine La Champagne *la Touraine *La Savoie La Bretagne 2G. nov. 1903. 3. dec. 1903. 10. dec. 1003. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903 Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. eiiTia igeieija: 32 BROADWAY. NEW YORK. Hollas 5 . Ji t.L. L J. Line (HOLLAND-.* I. v A (,in .J ■n v niti uržav vozi kraljevo nizozemske in p ; med NEW Y0RK0M in U0iTi:lomola štev. 1+ <.!> vznožju I niton Street.— Iz PU1LA-DELPHIJE vsako dttigo sredo o«l pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji1' listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. IX) C IS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.