Glas zaveznikov Leto I - St. 140 Informacijski dnevnik A. /. S. Cena 2 liri TRST, petek 30. novembra 1945 OKtuDNIBTVO s Vis & PeUioo 8 • Telefon d*. 9386* in 9*M8 OGLASI : Cena za milimeter Vidine (širina ena kolena): trgovala L. 7. mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 86). objave L. 9. finančni in pravni ,glasi L. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Socletk per la Pubbllclta in Italia, Trat, vla SUvk> Pellico it. 4. tel. 940*4. Cena posamezne številk« L. 2 (zaostale L. 4>. Rokopisov ne vračamo. Federativna ljudska republika Jugoslavija Narodna skupščina potrdila Titovo republiko in odstavila kralja - Udeležba zastopnikov zavezniških vlad London, 30. novembra Ob polnoči, točno dve leti po otvoritvi jajskega zborovanja Antifašističnega. sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, kjer so sklenili, da poslane Jugoslavija republika, se je prvič sestala v Beogradu novo potrjena skupSčina Ljudske jroiite Jugoslavije. Včeraj zvečer je javila radijska postaja Beograd, da se je skupSčina sestala na drugo zasedanje in sklenila proglasiti republiko. Razen tega so sklenili, da bodo jugoslovanskemu kralju Petru II. in vsem članom kraljevske družine Karadjordjevičev odvzeli vse njihove kraljevske pravice. Napovedovalec radijske postaje je dodal: eZvezna republika Jugoslavija je ljudska zvezna država z republikansko obliko vladavine in skupnost j področju. enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji. Zasedanja so se udeležili v diplomatskih ložah veleposlanik Združenih držav Patterson, veleposlanik Velike Britanje Stevenson, francoski veleposlanik Pagard, veleposlanik Poljske Karole Vende, veleposlanik Turčjjg Keperlcr, minister Bolgarije Todorov, poslanik Češkoslovaške Korbel, načelnik ustanove VNRRA Sergejčik in veleposlanik Sovjetske zveze Sadnikov. Za predsednika Doma narodov je bil izvoljen Josip Vidmar, za podpredsednika Todor Pavlovič in Božo Maslovič, Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen d.t,; Vlada Simič, za podpredsednika Franjo Gazi, Sulejman Filipovič. in za tajnika Voj a Lekopič. fc. v ;. ' Ato skupnem nasedanju obeh zbornic ob 17.30 je poslanec dr, Siniša Stankovič prebral izjavo. Jugoslavija v 20 letih svojega predvojnega obstoja ni mogla doseči svojih stoletnih teženj. Bila jo tako oslabljena, da ni mogla vzdržati navala nemške vojske 1941. Kralj Peter Karadjordjevič ni imel poguma, du bi pozval narod na odpor proti sovražniku. Pobegnil je v inozemstvg. Ves čas zasedbe je odklanjal odpor proti zavojevalcem,, v katerem so jugoslovanski . narodi izgubili 1309.000 'žrtev. Jugoslovanski narodi so v narodnoosvobodilnem boju ustvarili narodno enotnost, svobodo in demokracijo. Zasedanje združenih zbornic je z velikim navdušenjem sprejelo izjavo. New York, 30. novembra Agencija «United Press* javlja, iz Moskve, da se bo Stalin verjetno odločil za podaljšanje svojega počitka in po odložil vrnitev v prestolnico. Poročilo dodaja, da je po vesteh iz zaupnih krogov Stalinovo zdravje izvrstno, da pa se verjetno v Moskvo ne bo vr 11 pred pričet-tom novega leta. Brzl vlak Monakovo-Hamburg New York, 30. novembra Londonska radijska družba Je javila, da so vzpostavili ekspresni vlak med Monakcrvorn ln Hamburgom. Novi vlak vozi po ameriškem, francoskem in angleškem zasedbenem Kraljeva izjava Jugoslovanski kralj Peter je včeraj zvečer v Londonu izdal posebno izjavo, v kateri napada odločitev jugoslovanske narodne skupščine. Kralj Peter je dejal, da so bile zadnje jugoslovanske volitve izvedene na hitro in ne izražajo svobodne ljudske volje. Peter je označil Titov režim za tiranijo. Jamstva svetovnega mira Poslanica znamenitih znanstvenikov, politikov ln diplomatov o pogojih za rešitev sveta - Odobritev wjsliingtonske konference o atomski bombi London, 30. Novembra Skupina diplomatov različnih evropskih držav, nekateri člani angleške-ga parlamenta ter druge britanske, francoske, belgijske in norveške osebnosti kakor tudi najslavnejši znanstveniki teh držav so podpisali skupno svečano izjavo, v kateri odobravajo sklepe vvashingtonske konference o atomski sili ter predlagajo obenem naslednja poglavitna ujamstva za rešitev sveta*: 1) Spremembo določb listine Združenih narodov o svetovni varnosti tako, da nova mednarodna mirovna ustanova zagotovi obstoj zares mednarodne policijske sile, ki bo pripravljena odstraniti vsak trenutek kakršno koli nevarnost; Smrt ustanovitelja ..Davisovega pokala" Washington, 30. novembra Umrl je Dwight P. Davis, ki Je ustanovil «Davisov pokal» za mednarodno prvenstvo v tenisu. Bolehal je zadnjih šest mesecev, zadnje tedne pa je dobil še srčne napade. Taborlita beguncev »eg« pod upravo UNRRA London, 30. novembra Maršal Montgomery je podpisal sporazum, na podlagi katerega bo prevzela nadzorstvo nad vsemi taborišči beguncev v britanskem zasedbenem področja v Nemčiji, ustanova UNRRA še pred 81. decembrom. 700 ameriških lokomotiv za Francijo Pariz, 30. novembra Reuter poroča, da se bo » prihodom prve skupine 700 ameriških lokomotiv v Marseille pomanjkanje prevoz* ih sredstev v Franciji znatno zmanjkalo. 2j države naj prenehajo z izdelovanjem vseh vrst orožja, ki more Izzvati množestvena razdejanja; 3) ustanovi naj se mednarodni nadzorni urad, ki bo delal po navodilih Varnostnega sveta Združenih Narodov; 4) pri Varnostnem svetu naj se ustanovi rnednarodni odbor znanstvenikov s posvetovalno pravico, ki naj jamči za to, da bo mednarodna policija v vsakem trenotku tako močna in tako opremljena, da bo imela premoč nad vsako skupino močtiih napadalcev ih bo zagotovila, da ne bodo mogli mirnodobskih industrijskih izdelkov z lahkoto predelati v vojne namene; IzjOvo so podpisali poleg drugih tudi lord Vansittart, profesor J. F. Joliot-Curie, ravnatelj francoskega osrednjega zavoda za znanstvena raziskovanja, profesor Casin, podpredsednik francoskega državnega sveta, lord Brabazon, bivši minister za angleško letalsko proizvodnjo, dr. Arne Ording, svetnik zunanjega ministrstva, Robert Gillon in Roger Mete, belgijska znanstvenika in norveški profesor G. Conradi. Mark Ethridge zapustil Romunijo Bukarešta, 30. novembra Reuter poroča, da je posebni odposlanec predsednika Trumana v Romuniji in Bolgariji, Mark Ethridge, nenadoma zapustil Romunijo in se odpeljal z letalom iz Bukarešte. . Ethridge je pisal predsedniku čas. nikarjev v Bukarešti, da so ga okoliščine višje sile primorale, da je moral oditi mnogo prej, kakor je nameraval. Odkritje tajnih arhivov v Nemčiji' Pariz, 30. novembra Reuter poroča, da so v tajnih nemških arhivih, ki so Jih našli Američani v severni' Nemčiji, našli dokaze za trgovske transakcije med francoskimi »kolaboracionisti* in nemškimi vojaškimi oblastmi. To utegne imeti za posledico sodni postopek proti več kakor 15.000 ljudem. Avstralska laburistična stranka proti obvezni vojaški službi Melbourne, 30. novembra Izvršni odbor avstralske laburistične stranke se je odločil proti obvezni vojaški službi v mirovni dobi. toda je vztrajal na tem, da se vzdržujejo (nočne, kopne, pomorske in zračne sile na podlagi ustroja •prostovoljcev. Saško-koburški vojvoda aretiran Koburg, 30. novembra Ameriške zasedbene oblasti so Javile, da so v Gothi aretirale vojvodo Karla Edvarda Saško-Kobur-škega. Vojvoda, nečak kraljice Viktorije, je bil predsednik nemškega Rdečega križa in general nacističnih napadalnih oddelkov. Poljsko-češkoslovaška pogajanja Praga, 30. novembra Češkoslovaška Je sprejela poljski predlog, da prične v kratkem pogajanja o tešinskem vprašanju in o vseh drugih mejnih, prosvetnih in trgovskih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Poljska kot tudi Češkoslovaška sta se odločili, da dokončno rešita vse svoje spore Kralj izgubil prestol New Y0rk, 30. novembra Pariška radijska postaja Je javila, da se je zaradi upora moral odpovedati preatolu kralj V Laosu, majhni državi na severnih mejah francoske Indokine. Zidovski odgovor Devino Britanski sunanjl minister posablja na obl|uba angleike laburistične stranke, pravi David Ben Qurlon - Pojasnilo palestinskega visokega komisarja o preiskavah v židovskih kolonijah Jeruzalem, 30. novembra Visoki komisar za Palestino, sir Alan Cunnligham, je objavil poročilo v zvezi z •»napačnimi in tendenčnimi poročili o dogodkih zadnjih dni v Palestini*. Poročilo ugotavlja, da Ima vlada pravico delati -preiskave na kmetijskih kolonijah v Palestini. »Policija ta vojska — pravi poročilo — sta izvedli preiskavo, da bi odkrili ljudi, ki so zagrešili napade na dve obalni straži v krajih Gi-vat Olga. in Sidua Ali, dne 25. novembra. Kolonije, ki so jih preiskali, so tiste, do katerih so privedli oblasti policijski psi, ki so šli po sledovih napadalcev. Vladne sile imajo po zakonu za takšne preiskave vse pravice ln prebivalci se jim ne smejo upirati. , Pri preiskavi, ki j0 je izvrgla policija v neki židovski kmetleki koloniji bližu industrijskega mesta Petah Tikva, 12 km zahodno od Tel Aviva, so odkrili skladišče eksploziva in bomb. Preiskavo so Izvršili po poročilih, ki so jih dobili iz arabskega vira. Židovski ugovori k Boviuovl izjavi Predsednik židovske agencije, David Ben Gurion, je odgovoril na Bevlnovo izjavo o Palestini. Ugovore k tej izjavi je zbral v petih tolk&h: izjava ne omenja obljub laburistične stranke židovskemu narodu: nikdar ne govori o »židovskem narodu*, marveč namesto tega uporablja raznovrstne Izraze, kakor »židovska skupnost* ali «Židje», medtem ko mandat nad Palestino sloni prav na priznanju Zidov kot naroda; pojem- »židovska narodna država* je izginil; Bevin govori samo o »bivališču za 2ide»; Bevin js izjavil, d« je od veljavnosti mandata naprej vsa Bgodovlna Palestine, zgodovina •porov med Arabci in. 'Jtldl. Ni p« slišal govoriti BeVIha o velikem kolonizacijskem delu dovoljenih m ' ...—) e: : nedovoljenih židovskih naseljencev v dobi med dvema svetovnima vojnama. ki nima primere v zgodovini in je popolnoma spremenilo obličje Palestine. Končno manjka v Be-vinovi izjavi priznanje, da Židje nimajo svoje domovine. »Priznati je trebk — je dodal Ben Gurion — da je Bevinova izjava modro in spretno sestavljena, da je polna temnih ln dvoumnih točk ln da ni dvoma, da je sestavljena tako, da bi voditelji angleškega zunanjega ministrstva dopovedali članom laburistične stranke, da ta izjava popolnoma zadovoljuje tako Arabce, kakor Zlde.» Ustanovitev znanstvenega zavoda New York, 30. novembra Dr. šaimu Weismannu, židovskemu voditelju In velikemu znanstve-dnevu nakazali 1250.000 dolarjev. Ta vsote predstavlja polovico tega, kar mislijo nabrati v obeh Amerikah za podporo znanstvenega zavoda v Palestini, ki gd namerava ustanoviti Weismann. Smeh zunanjega ministra James F. Bymes (v sredini), SestinSestdesetletni zunanjem*-nister Združenih držav, jd znan po svojem veselem nastopu in besedni udarnosti, Ta vedno nasmejani diplomat ve o zunanji politiki svoje države več kot kateri koli živeči človek. V tem pogledu mu je enak samo Rooseveltov svetovalec Harry Hop-kine. Na sliki ga vidimo v družbi, ki se je tudi nalezla njegovega smeha: na levi sovjetski zunanji minister Molotov, Sovjetski poslanik ▼ Atenah Atčne, 30. novembra Poročajo, da so imenovali prvega sovjetskega poslanika po osvoboditvi Grčije. Novi poslanik Je admiral Kostantin Rudjanov, član sovjetske delegacijo na konfei-encl Združenih narodov v San Franciscu. Grški zunanji minister Sophiano-poulos je izjavil zadovoljstvo svoje države ad imenovanjem admirala Konstantina Rudjanova za sovjetskega poslanika. Izjavil j«, da Je prepričan, da bo Sovjetska zveza podprla Grčijo prt njenih ozemeljskih zahtevah ln pri njeni gospodarski obnovi. Minister Je dodal, da bo sodelovanj« Grčije s Sovjetsko zvezo pri- srčno in brez pridržkov. Grški ministrski predsednik Themistocles Sophoulis je Izjavil, da bo po tem imenovanju Grčija obnovila diplomatske odnošaje z vsemi svojimi velikimi zavezniki. Močan potros v Bomb-*y 11 Bombajr, 30. novembra Poplave v predmestjih Bonitoaya so povzročile en izmed najmočnejših potresov v tem stoletju. Poplava Je odnesla 15 ribičev na odprto morje. Našli so tri ženska trupla. Zemeljske sunke so občutili v ostalih krajih zahodne Indije. Po prvih dospelih vesteh ni bilo žrtev in ne škode, rai;en v predmestjih Bombaja. Britansko nadzorstvo v Bremenu London, 30. novembra Kakor poroča BBC, so sklenili sporazum med Veliko Britanijo in Združenimi državami, na podlagi katerega bodo Britanci 10. decembra prevzeli nadzorstvo v Bremenu. Ameriškemu osebju bo vsekakor dovoljeno, da ostane tamkaj za nadzorstvo dobav, ki jih bodo raztovarjali v tem pristanišču za ameriško zasedbeno področje. Bremen je v britanskem zasedbenem področju, toda-pristanišče je bilo pod ameriškim nadzorstvom, ker je to glavno pristanišče, ki je na razpolago Američanom za pošiljanje .moštva ln materiala, v Nemčijo. ‘ HAZFRAVA V S?URNBERGU Obtožba vojnih zločincev Državni tožilec slika zaroto proti svetovnemu miru In priprave se svetovno nadoblast - Deljena mnenja o Hessovem zdravstvenem stanju - Odgovornost posameznih obtožencev - Gttring zardeva Niimberg, 30. novembra Ameriški državni tožilec Alder-man je pri obrazložitvi obtožnice poročal o sestanku Hitlerja, Goerin-ga, Raederja in Keitela dne 23. maja 1939, na katerem so prišli do zaključka, da poljskega spora ne bo mogoče rešiti brez spopada na zahodu. Nevtralnost Belgije in Nizozemske bi bilo po njihovem mnenju treba kršiti z bliskovitim napadom, kot se je pozneje tudi zgodilo. Rudolf Hess je zbudil veliko presenečenje, ko je v ponedeljek zjutraj zahteval v sodni dvorani na zelo hrupen način, naj ga takoj fotografirajo. Bivši ravnatelj narodne banke, dr. Hjalmar Sohacht, je zahteval, da mu sodišče dovoli predložiti dokaze o udeležbi pri zaroti proti Hitlerju, tako leta 1938 kot 1944. Pri torkovi razpravi so opazili, da sta se Goering ln Keitel dolgo razgovarjala z Rudolfom Hessom. Pri razpravi je pojasnil ameri-šk: državni tožilec, da so Nemci začeli priprave za drugo svetovno vojno takoj po porazu 1918. Navedel je sedem obdobij, v katera je mogoče deliti dobo med obema svetovnima vojnama: 1) doba priprav, ki sega do leta 1936 ; 2) zasedba Avstrije; 3) osvojitev Češkoslovaške; 4) vpad v Poljsko in začetek vojne; 5) razširitev vojne na Skandinavijo, Nizozemsko in Belgijo; 6) napad na Sovjetsko zvezo in 7) zarota in sodelovanje z Japonsko in Italijo pri napadu na Združene države. Dokazi krivde Ameriški državni tožilec je predložil sodišču knjigo, v kateri so zbrane vse listine o versajski mirovni pogodbi. Razen tega je predložil najnovejše listine, katerih doslej zavezniške oblasti še niso imele. j .Prvi dokaz je bil zvočni film, na kateren je zabeležen govor generala Jodla, ki pravi, da je Nemčija napadla Dansko in Norveško, da b; prehitela Veliko Britanijo, ki je s tem nameravala prep-rečlti Nemčiji dobavo železne rude iz švedskih rudnikov. Ostro je napadel v svojem takratnem govoru tudi španskega zunanjega ministra Ser-rano Sunera, češ da je preprečil, nemški poskus, da bi zapletli Španijo v vojno. Tako ni bilo niogoče Nemčiji polastiti se Gibraltarja. O vojnih operacijah proti izlivu reke Nila je general Jodl izjavil: •»Tedaj so naši zahodni sovražniki prvič dokazali, da razpolagajo' z letalsko nadmočjo v Sredozemlju*. Dravni tožilec Alde-rman je predložil tudi govor admirala Raederja, v katerem je admiral Izjavil, da je nemška mornarica spoštovala besedilo versajske mirovne pogodbe. Pač pa je gradila podmornice na Holandskem, v Španiji in na Finskem. Nobena podmornica ni prišla iz nemških ' ladjedelnic v Nemčiji*. Ko je državni tožilec navajal nemške priprave za obrambo, če bi bila stvar odkrita, sta se Goering in admiral Raeder drug drugemu nasmehnila. Državni tožilec je čltal tudi nepodpisano poročilo Hjalmar ja Schachta, katerega pravilnost je zdaj obtoženec sam priznal, v katerem čitamo, da so Nemci sklenili skrivati financiranje nemške oborožitve do leta 1935. Jodl, Schacht in Raeder, katerih zločine je opisoval pri tej razpravi državni tožilec, so sedeli mirno na zatožni klopi. Vsi obtoženci pa so doslej pazljivo sledili razpravi. Edino Hess čita svojo knjigo ter se ni doslej niti enkrat poslužll slušalk, da bi sledil poteku razprave. Sodišču je obtožba predložila tudi poročilo generala Thomasa, ekonomskega poveljnika nemške oborožene sile, jz katerega je razvidno, da so Nemci začeli izdelovati strupene pline že leto pred izbruhom vojne. Proizvodnjo je ukazal Goeringj. Izvrševala pa jo je družba «1. G. FarbenJndustrle*. Nemška mornar\ca je skrivala svojo velikost, da bi ne prišla navskriž z versajsko pogodbo. Navajala je manjše številke o tonaži vojnih ladij, ali pa jih označila kot trgovinske ladje. Žepno križarko «Scharnhorst», ki je imela v resnici 31.000 ton, so vodili v seznamu, češ da -Ima samo 26.000 ton. Heasova bolezen Na zahtevo zagovornikov so zdravniki pregledali zdravstveno stanje Rudolfa Hessa. 2e nekaj dni so pričakovali njihovo strokovno mnenje, od katerega je bilo cdvtsno.-ali bo Hess še nadalje ostal na zatožni klopi, ali pa bodo njegovo razpravo odgodill na poznejši čas aH pa »ploh ustavili. Zdravniki so Izjavili, da tre-r.otno Rudolf Hess ni duševno bolan v pravem pomenu besede. Po- ročila angleških zdravnikov pravijo, da je Hess po svojem prihodu v Anglijo skušal večkrat izvršiti samomor. Zdravniki so predložili tri poroči la, eno britanski, drugo sovjetski, tretjo ameriški, francoski in kanadski. Sovjetsko poročilo pravi, da Hess ni bil bolan, preden je odletel na Angleško, prav tako pa ni bolan niti zdaj. Sovjetsko poročilo pravi, da se je Hess skušal zabosti v času svojega bivanja v Angliji, kar je dbkaz, da je pameten. Ameriško poročilo trdi, da eo se pojavi duševne zmedenosti opazili šele po prihodu v Anglijo in je v tem stanju še zdaj pod vtisom pričakovane težke kazni. Angleško poročilo pravi, da izguba spomina ne onemogočuje Hessu, slediti poteku procesa. Priporoča sodišču, naj ponovno preuči Hessovo zdravstveno stanje, če se odloči za nadaljevanje procesa proti njemu. Hess trpi na domišljiji, da ga vsoda preganja od trenotka, ko je spodletela njegova naloga, s katero je prišel v Anglijo. Prvikrat je Hess izgubil opomin v času od novembra 1943 do junija 1044; drugi napad je začel minuli februar in traja še danes. To stanje bi lahko izginilo, če bi se pojavila sprememba v njegovem današnjem položaju. Sodišče je odbilo predlog obrambe, ki je zahtevala, naj Hessa preišče neki švicarski psihiater. Po izjavi njegovega zagovornika je Hess prepričan, da bo obeojen na smrt, prav tako kot vsi njegovi tovariši. Zasedba Avstrije Poročilo pravi, da so Goring ln drugi obtoženci od vsega začetka svojega političnega udejstvovanja trdili, da je priključitev Avstrije nujno potrebna. Ta svoj namen so bili pripravljeni doseči za vsa-ko ceno. Po načrtu, ki sq ga pripravili, so hoteli odstraniti vsak odpor avstrijske vlade. Pri revolti, ki je izruhnlla leta 1934, so ubili kanclerja Dollfussa, medtem ko je nemška vojska zbirala čete ob meji. Po neuspelem uporu je Hitler poslal na Dunaj kot posebnega poslanika Franza von Pa-pena, kateremu je dal navodila, da pripravi vse potrebno za notranje rovarjenje v Avstriji. Von Papen je vzpostavil zveze z bivšim avstrij- skim notranjim ministrom Arthurjem Seiss Inquartom. Peta kolona v Avstriji Naloga von Papena je bila ustanovitev močne pete kolone. V ta namen se je hotel poslužltl katoliške cerkve, s katero je želel urediti najboljše odnošaje. Toda to se mu ni posrečilo. Na razpravi v sredo j« sodišče obravnavalo vrsto ugovorov, ki so jih predložili zagovorniki Sela« In-quarta. Zagovornik je izrazil dvom v izvirnost podpisa bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnlgga. Izjava se tiče odnošajev med avstrijsko vlado in nacistično stranko. Obramba podčrtava, da bi moralo sodišče poklicati Sohusoh-nigga kot pričo na razpravo, ker se je pred štirimi dnevi mudil v Nttrnbergu. Sodišče je takšen ugovor odklonilo, toda angleški državni tožilec Lawrence je izjavil, da lahko obramba prav tako kot obtožba zahteva, da sodišče pokliče Schuschnlgga kot pričo na razpravo. Goringova zadrega Na četrtkovem zasedanju so predložili tožilci sodišču zapisnike telefonskih razgovorih med Berlinom in Dunajem v času avstrijske krize. Glavni govornik je bil tedaj Goering. V teh razgovorih so ai različni vodje že vnaprej razdeljevali nova ministrstva na Dunaju, kar se danes zelo zabavno sliši. Pogovori se nanašajo tudi na pritisk, ki so ga -Izvajali nemški nacisti na avstrijsko vlado, da bi odstopila. Ko se je to končno zgodilo, je razvidno iz pogovorov veliko zadovoljstvo. Goering Je naročal, kakšne pozdravne brzojavke naj mu nova začasna avstrijska vlada pošlje v Berlin. Naročil je tudi, naj takoj zaprosi za pomoč nemške vojske. Pri čitanju takšnih zapiskov je Goering zardeval, dvignil glavo ln »e začel prisiljeno smejati. Pri tej razpravi Je Hess prvikrat pokazal zanimanje za razpravo. Odložil Je knjigo ln pazljivo poslušal ameriškega tožilca Aldermana, ki je govoril angleško. Popoldne je državni tožilec govoril o odgovornosti Franza von Papena, ki je bil neposredne pred zasedbo nemški poslanik na Dunaju. Arthurja Selse Inquarta je imenoval »prvega QuisHnga». Amerika na Daljnem Vzhodu Nobene spremembe politike na Kitajskem Preiskava proti osebju ameriikega poslaništva - Sporazum o upravi na Japonskem Washington, 30. novembra Ob odstopu ameriškega.- poslanika na Kitajskem, generala Patricka J. Hurleya, in nastopu generala Marshalla, je ameriški zunanji minister Byrnes izjavil, da zamenjava ameriškega zastopnika na Kitajskem n« bo ničesar spremenila na ameriški politiki do Kitajske. Pravtako bodo ostale ameriške čete na Kitajskem, da Izvršijo predajo japonskih Set. Združene države bi bile vesele, ako bi s svojim d€lom pomagale k spravi kitajskih nasprotujočih sl skupin. Ameriški zunanji minister je potem izjavil, da ni nobenega dokaza, ki bi podprl obtožbe, ki so jih vložili člani kongresa, po katerih naj bi Hurley skusal spremeniti ameriško politiko na Kitajskem. Ameriški senat bo preiskoval V zvezi odstopom generala Patricka J. Hurleya je sentor Ken-net S. Wherry predložil senatu preiskavo proti diplomatskemu osebju na Kitajskem. Preiskava je upravičena, ker je Hurley obtožil nekatere člane, da so ovirali njegovo delo in prizadevanja, da po-, maga Kitajski, da bi dosegla edinost In zares demokratsko vlado. Predsednik senatorskega odbora za odnošaje z Inozemstvom, Tom Connally, je' predlog sprejel ter Izjavil, da bo odbor sodeloval pri preiskavi. General Hurley je Izjavil, da ga je večina diplomatskih delavcev ameriškega zunanjega ministrstva ovirala pri treh glavnih nalogah, ki mu jih je ministrstvo zaupalo na Kitajskem. Ti diplomati so vedno kazali simpatije za oborožene sile kitajske komunistične stranke ali za imperialistični blok. Hurley je pristavil, da mu je h.lo kljub ogorčenemu nasprotovanju mogoče pripraviti razgovore med komunisti In narodno vlado. Mao Tse Tung in Cungkajsek sta se prvič po 20 letih udeležila skupne konference. Avstralski minister za zunanjo zadeve,, dr. Herbert V. Bvatt, dele- gat pri posvetovalni komisiji za Daljni vzhod, je izjavil, da bo komisija »lahko izrazila svoja voljo v politiki, ki jo bodo vodili v za sedeni Japonski*. Istočasno- je ameriško notranje ministrstvo javilo, da bo komisija. 00'potovala na Japonsko proti koncu prihodnjega meseca; komisija bo preučila sedanji tamkajšnji položaj ln se bo posvetovala z generalom MacArthurjem. Avstralski minister Evatt je izjavil, da je deset držav, ki eo zastopane v komisiji, doseglo načelni sporazum. Usoda baltiških begunce? na Švedskem Stockholm, 30. novembra Poročilo švedskega zunanjega ministrstva pravi, da je švedski kralj Gustav po sovjetskem ministru v Stockolmu, Illjl Cerničevu 25. novembra osebno prceil Stalina, naj odloži izročitev častnikov in vojakov estonske, letonske in latvijske narodnosti, ki so internirani na švedskem. Stalin je odgovoril, da zahteva sovjetska vlada izročitev sovjetskim vojaškim oblastem vseh nemških Interniranih vojakov, v predvidenem času. Sovjetska vlada je zahtevala preteklega junija, da ji švedska izroči internirance iz baltiških dežel, švedsko zunanje ministrstvo je javilo poslaniku Cerničevu, da 168 internirancev ne more zapustiti švedske, ker so oslabeli zaradi gladovne stavke. ZADNJE VESTI General Etaenhovver ja priporočil ustanovitev skupne n-preve za vsa itlri zasedbena področja Nemčije. *rtve britanskih Imperialnih tet: Velika Britanija 755.000, Indija 180.000; Kanada 101.000, Avstralija »5.000, Novi Zelsnrt 89.000, južna Afrika 57.000. brit. kolonije 56.000 in trgovinska mornarica 45.000. ZAPISKI Odgovornost državljana CHARLES MORGAN Navadni državljani smo. Kakšen je nai delež odgovornosti do vlad. ne zunanje politike? Kakšno pravico m dolžnost imamo, da se vanjo mešamo, da jo grajamo in nanjo v določenih mejah vplivamo? Na eni strani imamo ljudi, ki dih je obsedla neka ideologija In ki so prepričani, da je njihova dolžnost, da jo neusmiljeno vsiljujejo svetu. Izprašali so svojo vest, v njej ugotovili svojo osebno resnico in so prepričani, da angleška .armada in diplomacija nimata pametnejšega smotra, kot da oživo-tvarjata ravno to resnico. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki pravijo: »Skromen In neveden aem. Zakaj bi ae s tem ukvarjal? Zanesem se na politike*. Treba je pripomniti da tisti, ki tako govore v času, ko so politične stvari na prevesnici, navadno najbolj obtožujejo takrat, kadar se zdi, da Je politika pogrešila. Umerjenim ljudem1 ee zdita tl dve skupini skrajnežev smešni ln graje vredni. Vsakdo izmed naa, ki je skrbno Izbrat srednjo pot, jih upravičeno lahko obsoja. Cs Jih ne označimo s tako laskavim Izrazom, kot smo jih zgoraj, če nazovemo prve straatneže, druge pa mlačne -že, se nam zde res vsega obsojanja vredni. Toda za naše umerjeno na-ziranje morda ne bi bilo slabo, če bi se spomnili drugih označb. Ni nujno, da jih Imenujemo straatneže in mlačnefe, marveč preroke in umerjence. Ce Jih Imenujemo tako, na njihove nauke ne moremo več gledati s prezirom. Tolstoj in veliki misleci so med njimi; v svetlobi, ki Jo Izžarevajo ti veliki možje, se lahko zgodi, da dob! naša »umerjenost* videa malodušnosti, plačljivosti In neodločnosti. Logično smo prisiljeni k sklepu, da v pogledu vprašanja pravic in dolžnosti, ki jih ima navadni državljan do politike svoje države, straatneže, oportuniste in mlačne-že — oziroma če jih cazlvamo vljudnejše — -preroke, sredince ln -umerjence — lahko opravičim«, če jih opravičuje njihova vasi. Ree je dobrb, če ljudje različno gledajo na svojo politično odgovornost. Narod mlačnežev bi bil čreda ovac za požrešnega volka. V deželi strast. nežev, kjer bi vaak natakarček kar gorel od želje, da bi lahko vrgel avoj podstavek v koprive, pa lahko »tekel ln proglasil sveto vojno, ne bi nikoli dobili pijače. Narod oportunistov pa bi predstavljal strašen klejast kompromis. Spoznanje duševnosti drugih pa nikogar ne opravičuje, da ne bi izprašal svoje lastne vesti. Ce kdo trdi, da je treba na svetu vseh vrst ljudi, to ne pomeni strpnosti, marveč navadno lenobo, če nam to preprečuje, da bi določili svoje stališče. ki smo ga dolžni zavzeti do sveta. Ce se hočeš vzdržati vsakega vmešavanja v politiko, če sl v pravem pomenu besede umerjenec, j« tudi za to treba močne in trajne odločnosti. Ce nam naša vest ln razum ne dopuščata, da bi se opredelili in če kot Falkland nimamo smisla za fanatizem, se je težko odločiti za neko stališče. Fanatikova stvarnost pred dejstvi kot kajfež nad svečo vedno potemni. Vendar pa tudi mi. ki nismo str&stnežl, z nemirom opazujemo, da se v evropskih zadevah vedno znova pojavljajo nova dejstva in celo novi načelni spori. Ko je junija 1941 Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, ko so se atraat-nežl z desnice in levice po vsem svetu vdajali najrazličnejšim akrobacijam ln drug drugega obtoževali najbolj nesramnega oportunizma, so morali tudi možje odgovornih držav — ne da bi se spustili v enake ekscentričnosti — svojo politiko prilagoditi novim okolnostim. Tudi manj strastni navadni državljan sl Je moral reči: »Stojim pred novimi okoliščinami, katerim je zdaj treba prilagoditi svoja načela in svoje ve. rovanje*. Precej težko je prilagoditi načela novim dejstvom že v primeru, ko so znana vsa dejstva, še težje pa je to za navadnega državljana, kateremu ostane veliko dejstev nepoznanih še tudi potem, ko že niso več nova. Kaj naj torej stori tisti, ki ni niti zmernež niti strastne*? Verjetno bo najprej razmislil. • kakšnimi močmi razpolaga ln se vprašal, kaj lahko napravi. Uspeh tega spraševanja posebno v vojnem času ne bo laskav. Izvršne moči so takrat povečane, demokracija je teoretična in včasi mora nekoliko trpeti celo teorija sama. Navadni državljan, ki bi se zanimal za mednarodne Odnošaje in za akcijo, ki Jo mora njegova država voditi ▼ svetu, nikdar ni imel na razpolago toliko naravnih podatkov, da bi mu lahko služili kot osnova za politično presojo. Rasen če ni izjemno nedolžen, ae ne b* pritoževal nad prikrivanjem tajnosti ln tekočih zadev, marveč bo opazil, da predstavljajo ti ukrepi omejitev njegov« moči, llNadiLU0MBj«teribodBlk»: Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV San Marino na poti obnove Demokratična republika, ki )e med vojno nudila zatočiiče tiiočev beguncev, stopa kljub vsem težavam neuklonljivo v lepše dni 30. novembra 1945 —...— ii ... — Ljudje, ki v Evropi ne morejo trpeti demokracije, naj bi šli nekaj Časa v najstarejšo in najmanjšo republiko ne svetu. Ze #44 let čepi pod vrhom gore Titanu«, 850 m visoko na Apeninih. Meri 60 kmS. Vedno j« imela vojne. Njeni možje -ao izza ekal od časa do časa odganjali napadale« —- najprej e loki, v drugi svetovni vojni pa s puškami, V teku te vojne so Nemci en krat bombardirali San Marino, Smrtni davek j« moralo plačati več »to ljudi, razrušenih pa je bilo tudi 150 mestnih poslopij. Hiše pa so bile večinoma poškodovane bolj izven mesta, ob strani hriba. Nacisti ao ta podeželski del tudi napadli. niso pa mogli priti do m »a ta na gori: možje so jih za skalami pričakovali s puškami in jih zavrnili. V teku 22 let italijanskega far ilzma je San Marino živel običajno republikansko življenje in Mussolini vanj nikoli ni poslal svojih črnih »rajo. Poslal pa je peto kolono. Danes sedi druščina osem ljudi v jetnlsnlci in Čaka, da bo prišla kot sovražnik države pred sodišče. Nevtralnost San Marino ima 12.000 prebivalcev. Sprejel pa Je tudi okoli 10.000 beguncev, Jim dal streho in hrano ter poskrbel, da so vsi, ki so delo potrebovali in želeli, zaposlitev tudi dobili. San Marino je imel v teku vojne odprta vrata. Tehnično je bil nevtralen, čeprav ni nikoli podpisal listine, ki je zaključila prvo svetovno vojno z Nemčijo. Begunci iz zbombardiranih mest vse Italije: bogati, siromašni, bolni, ranjeni, vsi so prihajali v San Marino. Vsak človek v republiki, od zunanjega ministra, ki je profesor, pa do kmeta, ki žene bika, vam bo po. vedal: »Niti en begunec ni bil na naših vratih zavrnjen ln poslan nazaj v vojno. Vsakdo, ki sl j« želel zatočišča, ga je dobil, čeprav nas je to skoraj uničilo, ker smo morali vse hraniti in oskrbeti s streho.* Večina beguncev se Je zdaj že dvignila in odšla na svoje domove. Nekateri bogataši pa so še vedno ostali. Cenejše je živeti tu, kot pa v Rimu, kjer hrane in drugih stvari skoraj ne moreš preplačati. Toda položaj je težaven. NI n. pr. premoga, ni tople vode, tudi če bi Jo hotel plačati. Predsednika republike — sta namreč dva: imenujejo ju Capltani Regenti in izvoli Ju vsakih šest mesecev njihov kongres (Consiglio Grande e Generale) — nosita v svojem hrastovem in kamenitem uradu v vladni palači suknje. Nezakurjeni urad Vsa vlada v tem poslopju, lepi štirinadstropni kamenltl palači, uraduje v suknjah. Regenta Fer-rucclo Martelll in Secondo Fiorinl Imata pisalni mizi drugo proti dru gl v isti nekurjenl pisarni. Blizu vladne palače Je kameni ta Jetntsnlca, v kateri Imajo od maja zaprtih osem fašistov. Njihov proces sa po starih zakonih San Marina razvija pred izrednim sodiščem, kjer nihče ne nastopa osebno. Vsa zadeva se odvija psmemo. Obtožba in obramba opravljata svojo dolžnost na ta način, da dostavljata kilograme pismenih pričevanj in drugega materiala. Ko bo sodišče na ta način dokončalo svoje delo, se bo morala vlada San Marina pregriztl skozi kupe papirja in izreči sodbo. Kazen ne bo smrtna. Takšnega kaznovanja v San Marinu sploh ne poznajo. V vladi so vse stranke razen fašistov in monarhistov. Med svetniki, ki jih ljudstvo izvoli vsaka štiri leta, oni pa potem vsakih šest mesecev dva regenta, so, komunisti, socialisti, pristaši akcijske stranke ln krščanski demokrati. »Nobena stranka ne prevladuje*, pojasnjujeta regenta. Pametnjakoviči, ki označujejo demokracijo v Evropi optično politično utvaro, bi bili presenečeni, ko bil videli, koliko ve prebivalstvo San Marino o svoji državi, tradiciji, zgodovini in o pomenu ohranitve demokracije vrhu svoje strme domovine. Prebivalci San Marina, ki so, kot izgleda, kaj resno vzeli svoja šolska leta, vedo n pr., da Je leta 301 pred Kristusom prliel iz Dalmacije kamnosek, po imenu Marino, ki je na gori s svojim fcčvarlšem Leonom delal, molil ln svobodno živel. Neka gnepa iz Riimlnijs, ki je kakih 30 km oddaljen od San Marina, jim je dala goro, delo in tudi vse ostalo. Počasi pa so se začeli priseljevati še drugi, ki so ljubili svobodo. Kraj je dobil glas, da je nebo svobodnih ljudi. Na gorah je zrastla republika. Marino je kesne-Je postal, celo svetnik. Ljudje Iz San Marina vedo, da je Napoleon, ki je zasedel Italijo, občudoval drobno republiko ln ji hotel dati csll nekaj več ozemlja (seveda v zamenjavo za druge kraje). Lincolnovo pismo Le malo Američanov ve o tem, V Ban Marinu pa ve vsak šolarček, da Je predsednik Lincoln nekoč poslal republiki pismo. Pisano je na finem papirju ln je bilo svojčas v sanmarinakefn muzeju. *^lk preden pa je bil muzej bombardiran, so ga prenesli v vladno palačo. San Marino je pismo skril, da ne bi postalo žrtev bombardiranja ali pa nacističnega ropanja. Pismo, ki ga regenta ponosno razkazujeta vsem obiskovalcem, je Lincoln s svojo lahko čitljivo pisavo napisal leta 1861. San Marino, ki je s svojega vrha opazoval demokratični boj v Ameriki, Je sporočil Lincolnu svoje simpatije ln mu podelil častno državljanstvo. Lincolnovo pismo Je bil zahvalni odgovor. Glasi se: »Veliki in dobri prijatelji: Prejel sem ln s toplimi občutki čital pismo, ki sta ml ga 29. marca poslala regenta kapitana republike San Marino. Zahvaljujem se sanmarinškemu »vetu za častno državljanstvo, ki ml ga je podelil. Čeprav je vaša domovina majhna, je vaša država ena Izmed najbolj spoštovanih v vsej zgodovini. S svojimi izkustvi je pokazala resnico, ki je tako bodrilna za vse prijatelje človečanstva, namreč, da jo vlado, ki je zgrajena na republikanskih osnovah, mogoče izvrševati na trajen in varen način. Ljubeznivo ste pokazali na težave, s katerimi »e mora država zdaj boriti. To Je gotovo hudo. V zvezi ■ tem se pojavlja vprašanje, ali se tako razširjeno in povečano zastopstvo, da se lahko samo očuva pred zunanjimi sovražniki, lahko tudi resi nevarnosti domačega cepljenja. Prepričan so o dobrem izidu. V želji, da bi se vaša zanimiva država razvijala in procvltala ln da bi tudi vidva dolgo živela, uživala zaupanje m sl zagotovila hvaležnost vajinih sodržavljanov, prosim Boga, da bi vaju varoval. ' Vas dobri prijatelj Abraham Lincoln, Wa»hington, 7. maja 1861.» Brez beračev Ena izmed rečenlo prebivalcev San Marina pravi: »Tu ni beračev pa tudi ne milijonarjev*. Ni niti finančna niti gospodarska Utopija ir prva, ki to priznavata, sta oba regenta, ki sta od ustanove UNR-RA prejela 30.000 dolarjev podpore (večinoma v zdravilih, kar je šlo za begunce) in v drugem materialu (za ponovno izgradnjo po bombah poškodovanih stavb). S popravljanjem hiš so v San Marinu pričeli takoj, čim so odstranili ruševine. Se vedno nadaljujejo z delom; sicer počasi, toda s stalnim napredkom. San Marino ima malo cementa, malo stavbenega lesa, toda možje dnevno nalagajo kamenje na vozove in ga z voli in osli vlačijo v glavno mesto. Kamenje zlagajo na kupe pred poškodovanimi hišami. «Res je, počasi gre», vam priznavajo ljudje. »Preteklo bo še precej časa, preden bomo dobili dovolj cementa In drugega materiala, toda medtem se pripravljamo na prerod*. V San Marinu ni brezposelnih. Vsak človek, ki je voljan, ln sposoben, dobi delo. Vlada sama je najela 1.500 ljudi, ki Jih zaposluje v okviru svojega obnovitvenega programa. Delavci dobijo po 270 Ur dnevno. Vlada sama priznava, da to ni zadosti, Je pa največ, kar lahko da. Pravi, da odnaša javni delovni program ogromno denarja, dostavlja pa tudi, da »so v San Marinu na prvem mestu ljudje, potem šele denar*. Vaja tržaških gasilcev General Harding pohvalil izurjenost Srečanje po treh letih Ameriška filmska igralka Etla Raines in njen soprog, letalski major Kenneth Trout, ki sta se ločila enajst dni po poroki, sta, se našla po treh letih na sončnih obalah v Las Vagas v Nevadi. Tukaj pozablja soprog na vojne strahote. Zena pa mu pripoveduje, kaj se je zgodilo v zadnjih treh letih v domačem kraju. Spreobrnjenje urednika lista «Daily Worker» Ameriški tedenski časopis «Tlie Time» poroča o dogodku,, ki je nedavno vzbudil splošno preseneča nje 4» zanimanje po vseh Združenih državah. Ravnatelj komunističnega glasila *Daily W or ker h, Bi letni komunist Franois Budenz, ki je deset let zastopal komunistične nazore v svojem listu, se je vrnil v katoliško vero in se dal krstiti obenem s svojo ženo in tremi sinovi. Odšel je na vseučilišče v Chicagu, kjer je prostovoljno prevzel mesto docenta na fakulteti ekonomskih in političnih ved. Izjavil je, da je izgubil sfero v komunizem, ker se je prepričal, da je v resnici nekaj drugega kot teoriji. MPrišel sem do prepričanja, da hoče komunizem posta- viti Hranijo nad človeškim duhom in da je v nasprotju s pravo svobodo*. List Ce je motorno vozilo last kakšne tvrdk« al- družbe, je namesto potrdila o blvatiju potrebno potrdilo Trgovske zbornice; prošnje mora izročiti pooblaščeni zastopniki firme. Lastniki vseh vozil z nosilnostjo več kot 1 tone, se morajo, preden prinesejo prošnjo, zglasiti na ZVU, uradu za prevoze, v ulici Dante st. 5, kjer bodo dobili potrdilo, če so vpisani v ta urad ln zadostuje-j' vsem določbam ZVU, ki jih zahteva v razglasu št. 25. Obrazec za prošnjo je treba pjačatl 60 lir, nadaljnlh 100 Ur pa je treba plačati za vsokn dovoljenje. stil proti tlom. Na tleh so uravnavali hitrost, s katero se je spuščal, Naslednji gasilec je naglo "hodil po dolgih lestvah. Enako naglo je šel doli in noell na ramah človeka. Gasilci so Izvedli tudi razne skoke na rešilne mreže lz višine 3 do 10 metrov. Spustili so »e po vrveh s takšno hitrostjo, da je dopisnik VZN pripomnil, da morejo biti gasilske hlače zelo trpežne. • Gasilci so Izvedli tudi »koke z neke hiše na rešine blazine. Angleški gasilci so pokazali, kako Je mogoče pogasiti petrolejski požar. Ogenj pokrijejo z «odejo» pen. V bližini zidu so zanetili požar, ki so ga pogasili z mešanico, ki povzroča pene ln ki polagoma pogasi ogenj. Na koncu vaje so gasilci pogasili »požar* v skladišču. Takoj Je bil alarm, moštvo in avtomobili so takoj prihiteli na kraj požara. Moštvo je začelo z velikim uspehom gasiti požar. General Harding je bil zelo zadovoljen z vajo ter je pohvalil gasilce. Zaprite plinske pipe Po več mesecih bo. Trst vendarle spet dobil plin. To bo v veliko olajšanje marsikateri gospodinji, ki je do zdaj morala uporabljati samo električne kuhalnike ali pa zelo, zelo varčevati z drvmi in premogom. Toda plin prinaša poleg koristi tildi nevarnosti. Tržaška plinarna bo začela oddajati plin še ta teden. Vsem gospodinjam že danes priporočamo, da takoj pregledajo svoje plinske napeljave in takoj zaprejo plinske pipe. S tem bodo odstranile nevarnost nesreč, ki so v drugih mestih zahtevale že več mrtvih. Ne pozabite zapreti plinskih pip tudi kesneje, ko poteče čas oddaje plina. Gledališče Fenlce Danes zvečer ob 20. uri bo nastopila. skupina «Toumče Seguiro) z različnimi veUkomestniml varietejskimi točkami. Izdajanje osebnih Izkaznic Urad za izdajanje osebnih izkaznic v ulici San Carlo št. 2 sporoča, da so začeli izdajati danes osebne izkaznice z začetno črko «3». V uradu ulici della Valle so da* nes začeli z izdajanjem osebnih izkaznic osebam z začetnimi črkami od «U» do »Z*. GORICA Ameriški Meči križ pomaga Kraji, ki so jih nacisti najbolj prizadeli, bodo dobili lepo pomoč Izpred zavezniškfiga sodišča Ne nosi strelnega orožja brez dovoljenja 53e tri druge obsodbe Šoferji ln prometna policija Dopisnik angleškega vojaškega lista «Eighth Army New»» komentira spoštovanje navodil civilne policije Julijske krajine s strani vojaških šoferjev, »Zavezniška vojaška uprava Je presenečena nad številom nesreč, ki bs dogajajo zaradi kršitev prometnih predpisov s strani civilistov in zlasti priporoča dober vzgled, ki ga dajejo vojaški šoferji. Silno važno za njihovo varnost je, da učijo civiliste .prometne discipline In spoštovanja do avoje policije, ki je zdaj v službi nadomestila zavezniško vojaško policijo. GOSPODARSTVO Združene države bodo zgradile v najkrajšem Času 11 luksuznih parnikov za promet med pristanišči ob Atlantskem oceanu. Vsaka teh ladij bo stala 22 in pol do 25 milijonov dolarjev. Hitrost ladij bo najmanj 22 vozlov. Sredstva za graditev teh ladij »o &e na razpolago. Graditev ladij predstavlja del načrta za preosnovo vojne Industrije v mirnodobno. UNRRA poroča, da ladje za dobave pomoči Evropi in Kitajski trenotno natovarjajo blago v 19 ameriških in kanadskih pristaniščih. Od sreda meseca novembra odhajajo po tri ladje dnevno iz Amerike. V večini prevažajo živež. Od 85 ladij, ki jih trenotno tovorijo, Jih bo 64 vozilo samo živež, od teh 26 samo žito. Dvajset ladij Ima raznovrstno blago. Ena ladja prevaža samo premog za Grčijo. , , Novi vod za nafto med Ploestl-Jem ln Bukarešto je začel delovati. Porpčilo rrf'1. da more tako •dobiti Bukar * *' -tšVitd '2000 Iti tekočega gorivu. Trgovinske sfcitae med Češkoslovaško ln Veliko Britanijo so obnovili; denarni promet je začel delovati 5. novembra. Novi tečaj češke krone znaša 201.50 kron za en funt, tako da odgovarja po tem razmerju češka krona vrednosti dveh Ur. Britanska premogovna proizvodnja kaže tedenski porast za več kot tisoč ton. Kljub temu pa je proizvodnja še za več kot 100.000 ton letno manjša od proizvodnje lz leta 1941. Takrat je delalo v rudnikih 22.000 rudarjev več kot letos. •Argentina po poslala Italiji 30.000 ton mesa ter s tem Izkoristila praznj ladijski prostor, ki je nastal zaradi zamude dobav žita, katerega ima Argentina dobaviti Italiji milijon ton. Novo avstrijsko valuto je odobrila avstrijski vladi Zavezniška nadzorna komisija za Avstrijo. Podrobnosti še niso znane. Namen novg valute Je preprečiti inflacijo, ker se je obtok nemških mark stalno večal. Izjave pisatelja Ludwlga Reuter javlja, da Je znani nemški pisatelj Emil Ludwlg, ki je živel vso vojno v Zijruženih državah, izjavil, da bi bila napaka vsako neumestno usmiljenje do Nemcev. V obširnem radijskem govoru v Hllver-surnu Je pozval Američane ln Angleže, naj naj strožje postopajo z Nemci in skušajo razumeti njihov značaj. Ludwlg, ki je na obisku v Nizozemski, je pripomnil, da Nemčije ne morejo spremeniti v demokratsko državo kot bi »trenil z očmi*. «Zame ni važno, če pridete iz Postojne, Tokia ali Tlmbukta, imeti morate dovoljenje, Če hočete na tem področju nositi strelno orožje*. S temi besedami je sodnik višjega Zavezniškega vojaškega sodišča major H, C. S. Bayliss obsodil na eno leto zapora Luoia Crlvelllja zaradi nezakonite posesti nabitega ameriškega samokresa. Crivelll je rekel, da je pravkar prišel iz Postojne na obisk k svoji družini v Trst in da je prinesel samokres v popravilo. Sodnik je nadaljeval: »Izkušnja kaže, da ljudje v svobodnem svetu ne potrebujejo strelnega orožja in tisti, ki ga imajo, postanejo kmalu zločinci*. Lov na vojaški tovorni avtomobil Nato sta sedela na zatožni klopi SkorIČ Marcel ln Jazbec Jožef, ki sta 2. novembra odpeljala Iz garaže ZVU tovorni vojaški avtomobil. Nobeden izmed obtožencev ni bil v tem avtomobilu, pač pa sta vozila zasebni avtomobil, ki je vodil vojaški avtomobil v določeno smer. Policija jih je zasledovala in jih je dohitela blizu Opčin. Vozaču vojaškega avtomobila je uspelo zbežati, Skoriča In Jazbeca, pa so ujeli. Sodijo »o preložili na petek, da bo lahko obramba pripeljala priče o dobrem značaju obtožencev za omilitev sodbe. Tolmač preoblečen v Novozelandca Carlo Blellch, tržaški Inženir ln bivši tolmač pri novozelandskih četah, je bil obeojen na 18 mesecev zapora, ker »e je preoblekel v novozelandskega vojaka in je nezakonito posedoval vojaške predmete. Kaplar Perklns, član vojaške policije, je izjavil, da je videl Bie-lioha v Vojaški uniformi z novozelandskimi znaki blizu restavracije Naafl. že dva meeeoa si j« kupoval živila v restavraciji Naafl, tri preiskavi njegovega stanovanja so našli še več vojaške obleke. Ko je branilec prosil sodišče, naj bo usmiljeno, čes da je usmiljenje upravičeno zaradi obtoženče-vega socialnega položaja, ker je diplomirani kemični Inženir, je predsednik odgovoril, da je to oteževalna okoliščina In je rekel: »Vsak dan moram kaznovati revne In nepoučene ljudi za manjše prestopke. Ta prestopek je mnogo večji. Dva meseca je obtoženec hodil v Naafl, čeprav Je moral dobro vedeti, da je ta organizacija namenjena zavezniškim vojakom In clvllom, ki Imajo za to posebno dovoljenje, Mislim, da Je nosil znak za to, da bi lahko s svojim kot znanjem angleščine nastopil novozelandski vojak*. V svoje opravičilo je nato Ble-l.ch opisal svoja globoka prijateljska čustva do angleškega ljudstva in je naglasil svoje odlične odnošaje s člani zavezniških sil. Rekel je, da je prosil novozelandsko poveljstvo za dovoljenje za vstop v angleško vojsko. Hodil je v lokale Naafija, ker mu je bilo v veliko veselje biti v družbi z zavezniškimi vojaki. Predsednik sodišča major Bay-liss je reke', da priznava odkritost obtoženčevlh čustev, toda nihče ne sme brez dovoljenja nositi zavezniške uniforme. Bielicha je obsodil na 18 mesecev zapora kot eksemplarično kazen, da se ne bi ponovili podobni primeri. Sodba prekega soda Zavezniški vojaški preki sod je obsodil Alojzija Kokoravez na 20 dni zapora, ker je bil brez dovoljenje v prepovedanem delu pristanišča. Ballerin Glovanni, lastnik nekega bara na ulici Battlsti je bil obsojen na globo 1000 Ur, ker je prodajal pijačo po 23. uri. Obtoženec se je opravičeval, da je dal ravnatelju bara navodila, naj ne prodaja pijače po 22.45 url, porcija pa je našla bar odprt 12 minut po 23. uri. pelo noč so čakali na svilo Na korzu so ljudje celo noč čakali pred trgovino «Tessilla», da bi kupili umetno svilo po 50 lir meter. Svilo so začeli prodajati v ponedeljek zjutraj, končali pa sinoči. Kmalu po polnoči med nedeljo ln ponedeljkom so se pričeli postavljati v vrsto prvi kupci. Naslednja dva dni so »e pričeli postavljati v vrsto zgodaj zjutraj. Množico je nadzirala civilna policija za Julijsko krajino ln prišlo Je do številnih razgovorov med policijo in mejetarjl. Zadnjo noč so prodali vse blago, ki ga je bilo okrog 77 tisoč metrov. Zadnje tri dni je šlo skozi roke prodajalcev 650 do 700 metrov blaga na uro. Prodajo je omogočila znatna količina umetne svilene podloge za civilne obleke, ki so Jo zaplenili Nemcem. Trgovinski odsek Zavezniške vojaške uprave je organiziral prodajo s pomočjo tvrdke «Tes-silla*, ki Je prodajala po 5 metrov blaga na osebo po določeni ceni. Neki častnik trgovinskega odseka Zavezniške vojaške uprave je danes Izjavil;' «Veseli nas, da sl Je moglo tisoče ljudi kupiti majhno količino podloge po nizki ceni. Prodaja Je Imela velik uspeh. Zahvaliti se’ moramo tvrdki «Tes»i-Ua» za izvršitev prodaje kakor .tudi civilni policiji za Julijsko krajino za uspešno nadziranje množice.* Ameriški Rdeči križ je pričel z dobavami oblačilnih predmetov vasem v goriški pokrajini, ki so jih požgali Nemci v kazenskih inhodih proti partizanom. Zaradi junaškega zadržanja prebivalcev tega ozemlja v uporniškem pokretu, so postale njihove vasi čili naci/ašističnega maščevanja. Mnoge teh vasi, ki so postale žrtve kazenskih pohodov, so popolnoma požgali. Značilni primeri tega ravnanja so vasi Tomačevica, Sela-Korita, Miren in druge slovenske vasi. V razgovoru z nekim dopisnikom VZN je Marshall J. Truax, predstavnik ameriškega Rdečega križa, izjavil danes, da delajo vse kar je mogoče, da nudijo pomoč temu prebi valstvu. Ameriški Rdeči križ je ustanovil v ta namen v vsaki občini na Goriškem odbore, ki jih vsestransko podpirajo slovenski krajevni odbori za gospodarsko in socialno pomoč. «Opustošenja so grozna — je rekel gospod Tnuix — če računamo, da so na tem ozemlju uničili IISO hiš in da je ostalo brez strehe pri bližno 7000 oseb. Da. bt zadostili najnujnejšim potrebam, smo od pričetka novembra, ko se je pričela na~a akcija, razdelili nad 30 tisoč oblačilnih kosov. Poleg tega nam je stavil na razpolago «Weljare depurt-ment» Zavezniške vojaške uprave približno 2000 odej in volnenih šalov, medtem ko je prispevala ameriška vojska 1400 nemških vojaških skodelic». eZelim izraziti prebivalstm te pokrajine mojo hvaležnost — je zaključil gospod Truasc — za prisrčno sodelovanje z Rdečim križem in za njihovo pomoč. »Teden za uboge sirote" Goriško prebivalstvo z zanimanjem spremlja in gleda na zTeden za uboge sirote». Toda to zanimanje ne zadostuje. Pomagati je treba tudi s prispevki, ki jih sprejema predsednUtvo področja (soba St. 14, II. nadstr.). Le tako bo ob koncu tedna resnično mogoče pomagati ubogim otro■ kom, da jim bo olajšano življenje med zimo. Vojna odškodnina Zavezniška vojaška uprava gorl-škega področja Je pooblastila Finančno lntendanco, da osebam, ki imajo pravico do vojne odškodnine, radi škode povzročene na naji-hovi premični lastnini, dovoli v naprej plačilo v najvlšl men 100.000 lir z upoštevanjem naslednjih pogojev: Zaračunanje bodo vršili na podstavi naslednjega pregleda: pred-jem za prvih 50.000 lir, 50% i pred jem za naslednjih 100.000' lir, 25% ;predjem za nadaljnjih 100.000 lir, 12,6%; pred jem za kakršen koli nadaljnji znesek 5%; osebam, ki plačujejo dopolnilni davek za dohodke, ki presegajo 100.000 lir, se v naprej plačilo ne sme privoliti; v naprej lahko dovolijo plačilo samo za prijave obleke, nujno potrebnega pohištva in orodja. Za sedaj ne pridejo v poštev prošnje za razkošne predmete, kakor glasovirje, radioaparate, okrasne predmete, kožuhovino, jahte in srebrnino. Oškodovanci, ki imajo do tega pravico po omenjenjenem zakonu, se morajo obrniti s svojimi prošnjami za predplačilo na intendan-co; prošnje je treba opremiti z izjavo o dohodku, ugotovljenem pri dopolnilnem davku na njihov račun,, ki jo na zahtevo vzstavi pristojni okrožni davčni urad na nekolekovanem papirju. Posledice demonstracij Zavezniško vojaško sodišče v Gorici je včeraj zjutraj začelo razpravljati proti obtožencem Mariji Blažičev!, Auguatu Marušiču, Janku Reslču, Darinki Bosklnovi, Al-ml Nemčevi, Štefaniji Siličevi, Antoniji Nardinovi in Viktoriji Su-sičevi, vsem obtoženim, da, so prekršili razglas št. 1 ZVU s tem, da so motili dovoljene manifestacije 4, novembra. Vsi obtoženci so izjavil, da so nedolžni. Javni tožilec je spomnil na 4. november in na dogodke z Italijansko zastavo je spoznal obtožen, ce za krive. Razprava, ki se je začela okoli 10 ure ln je trajala do 13. ure popoldne, sc Je nadaljevala po enournem presledku. Poleg navedenih obtožencev so bili popoldne prisotni še naslednji obtoženci: Foskolino Marohet, Jakob Pallč, Alojz In Stanlelav Žižmond ln Ciril Furlan, ki so val bili ravno tako obtoženi prekrsltev Splošnega razglasa št. 1. Prisotni Josip Saksida Je bil obtožen, da se je upiral aretaciji. Tudi ta skupina popoldne se je izgovarjala, da je nedolžna. Zaslišali so mnogo prič, nakar so razpravo ob 18.30 zaključili In preložili na današnji dan za 9.30 uro. Oddaja plina preložena Mestna plinarna sporoča, da so morali začetek oddaje plina, ki je bil določen za danes, iz nepredvidenih tehničnih razlogov, ponovno za nekaj dni preložiti. Rodna vožnja mostnin avtobusov V soboto 3, decembra, bo obnovljen promet z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili na treh ph>. g ah, in sicer z glavne postaje na trg Catterini, potem Gorica — Solkan in Gorica — Lučje (Luolnico). Na progi glavni kolodvor — trg Catterini bodo' vozili avtobusi po naslednjem voznem redu: ■ trga Catterini: 6,15; 7,40; 8,30; 13,25; 14,20; 16,10; 17,40; 18,50; 19,80. Z glavnega kolodvora: 6; 8,40; 7,35; 8; 12,30; 14; 14,50; 16,20; 17,30; 18,10. Ta vozni red velja za delavnike In praznike. Voznina velja 5 lir. Gorica-Solkan: iz Gorice, trg Zmage: 7,15; 12,30; 14,30; 1». Iz Solkana, Glavni trg; 7,40; 13,16; 14,50; 19,20. Ob nedeljah avtobus na tej progi ne bo vozil. Voznina velja 8 lir. Gorloa-Lučje: Jz Gorice, Izpred kavarne Garibaldi; 7,15; 12,30; 19. - Razdeljevanje dvokoles Urad za delo v Gorici sporoča, da morajo biti prošnje za dvokolesa s plašči in zračnicami vložene do 10. decembra, in »loer pri imenovanem uradu, v ulici Crlspi’ st. 9. V prošnjah naj navedejo prosil-ni natančne podatke, bivališče in kraj zaposlitve, vse ekupaj pa na i bo potrjeno od delodajalca. Ob priliki sejma Sv. Andreja sta prišla v mesto kar dva cirkusa, ki sta postavila svoje šotore: eden, cirkus Zamperia na trgu Sv. Antona, drugi, cirkus Zopp«, na koncu ulic© Oberdan, Oba bosta imela otvoritvene predstave v soboto zvečer. Sobota, 1. deciembra 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.56 pestra jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12-35 predavanje v slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 Ital. vesti; 13.15 operna glasba; 13.45 predavanje; 14 pregled vesti; 16 prenos iz Vidma; 19 ljudska glasbena ura (slov.); 19.80 oddaja za Italijanskega delavca; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasba za delavce; 21.30 komedija; 22 oddaja za konec tedna (slov,); 22.30 lahka glasba; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. MALI OGLASI ZBRANA ZIMSKA JABOLKA lz sončne Tirolske, najlepši okras za mi za, lepo darilo za sv. Miklavža, božič, novo leto, god itd. dobite v skladišču: Androna S. Eufemia 2 (podaljšek Via Universita). Odprto od 8.30 do 12, 14.30-18, ure. 11893 CARLOS P. ROMULO 29. PADEC FILIPINOV Od vseh teh mož, ki so stali tukaj, od tistih, ki so mirno počivali na bojiščih Bat&anskega polotoka ali na Corregldorju, sem nesel a seboj važno sporočilo v Združene države: Spominjajte se svobode!* * * * Kar sem v Združenih državah, sem srečal pet mož ln devet bolničark, ki so preživele Bataan In Corregldor. Govorimo, pijemo, hodimo v kino in gledališče. Pri tem imamo zavest neke skupnosti, vemo nekaj drug o drugem, česar nihče drugi ne more razumeti. Nemogoče je namreč razložiti, kaj to pomeni, če srečaš nekoga, tukaj v Združenih državah, v obilici vsega In v varnosti, pri tem pa pomisliš nazaj na tiste nepopisne stvari, trpljenje in umi- ranje — da tudi na slabo — katero smo doživeli skupaj. Demokracija — to je bilo, kar smo doživeli na Bataanu in Corregldorju, To Je bila demokracija, ki se rodi v trpljenju in junaštvu. Tisti, ki počivajo v tisti zemlji, bi ne želeli, da to povem. Imeli so dolžnost, da nekaj izvršijo. In Izvršili so. Opazil sem, da niti predsednik Quezon, ta stari bojevnik, noče.muditi svojih misli pri dogodkih na Corregldorju. Nedavno, ko se je vrnil iz potovanja po Virginiji, ga je moral čakati aytomobil na prvi postaji pred Washingtonom. Začudil sem se, zakaj je zapustil vlak tako v neposredni bližini Wa-ahingtona. »Nočem, hoditi skozi predore, je priznal. Preveč me spominjajo na Corregldor*. Razumel sem ta občutek. Celo mene je stisnilo, kadar sem moral skozi predore. Ne morem vzdržati pri zaprtih oknih. Ne morem spati mirno vso noč. Moje sanje so težke. Vem, da bo vse to sčasoma minulo, toda do takrat me bodo držali v oblasti spomini na vse, kar sem doživel. V moji domišljiji me px-eganjajo razgovori in osebe lz Corregldorja. Vedno ml je pred očmi slika tistih fantov, ki so v žaru zahajajočega sonca gledali, da bi zagledali ameriška letala, kako se jim bližajo nad gozdnatimi griči. Se vedno ml blodi pred očmi slika sključenega generala Lima, ki mi s prstom kaže na strelske jarke in pravi: «A11 veste, danes še nismo jedil*. Sonc« pa Je že zahajalo za obzorje. Spominjam se generala Wain' wrlghta, ko sem ga videl zadnjikrat. Tresel se je od Izčrpanosti. Vendar pa ml je naročal: »Povejte predsedniku in MfacAlthurju, da smo storili vse, kar smo mogli*. Toda pri vseh ten žalostnih spominih ml zvenijo v ušesih zavestne besede generala MacArthurja, ko je zagotavljal predsednika Quezona v mraku stranskega hodnika na Corregldorju: «Vmill se boste, predsednik, v svojo palačo Malacanan, pa če bi vas moral prinesti tja na konicah bajonetov naših vajakovl* Sli bomo nazaj v Manilo. Zastavi Združenih držav ln Zveze filipinskih republik bosta-spet plapolali nad palačo Malacanan. Videl sem padec Filipinov, toda videl bom tudi njihovo vstajenje v še večjo ln lepšo svobodo. Morali bi postati svobodni ln neodvisni leta 1946. Zdaj pa je usoda hotela, da je ta svoboda posvečena s skupaj prelito ameriško in filipinsko kirvjo. Moji spomini na bitko za F1U* pine je spomin na može ln žene, ki so ostali človeški ln častni tudi pred prizori največje strahote. Častnik, ki je spal na odprtem krovu v hladni noči brez odeje, ker jo je dal meni; bolničarka, ki mi je prihranila svoj košček kruha, ker sem bil ha nočni službi na Bataanuj mladenič, ki me je ščitil pred sovražnikovimi kroglami na Bataanskem bojišču, — Vsi ti so zamene jamstvo demokracije na Filipinih. Da bomo spet videli, kako bodo Filipini vstali, to je del obljube, ki smo jim jo dali. Videl sem takšno obljubo na delu, takrat, ko ata na letališču na otoku Iloldo jokala drug poleg drugega, ameriški letalec in filipinski vojak. Iz sro mož in žena, ki so č . kali obkoljeni na pečini Corregldor. lz src mož, ki so ležali pokopani al! nepokopani po džunglah Bataan-skega polotoka, je prihajala k nam po etru skozi «Glas svobode*: »Bojevniki, ki se bojujejo pod zastavo nezlomljive vere, so lz nekaj več kot samo iz mesa, toda niso ustvarjeni lz nezlomljivega jekla. Telo mora končno popustiti, vztrajnost Izgine, konec bitke mora nastopiti. Bataan je padel, toda duh, ki je povzročil, da je tako dolgo kljuboval — vzgled vsem drugim svobodoljubnim narodom na svetu — ne nmre propasti!* š&ooec)