GRIŠA:
Na dnu jezera . . .
(PravJjica.)
borni koči ob jezeru je živela stara Meta, vdova po oglarju, z cdino hčerko Majdico. OČe se jc ožgal pred leti pri apnenici in umrl za opeklinami. Postama rnati je živo* tarila z otrokom skromno iz dneva v dan, delala in molila. Nekega dopoldnuva je prala perilo v jezerski plitvini v bližini kočc. Majdica je sedela medtem na bregu, ne= ilalec od nje, igraje se s travo in marjeticami, nakar je pričela loviti metulje.
Mati se je zbala za cdinko in vzkliknila: »Majdica, pazi, da ne padeš v vodo.« A deklica jo jc brczskrbno ubrala za velikim kačjim pastirjem, k-i je sedel na bližhjo divjo potoniko.
»Pazi, Majdica, povodni mož preži z mrežo med ločjem v jezeru; bra* dati povodnjak, ki krade otroke.a
»Nc bojim sc ya. Povodni mož je ljubezniv dedek in dobro se godi malč= fcojn v njtgovem jezerskem gradu. Sanjala sem o njem.«
In deklica se je sklonila nad vodo, da bi utrgala veliko vodno peruniko. »Dete, pazi, da ne pridejo iz jezera hudobne vodne vile in te nc odneso s seboj v svoj vilinski grad.«
»Ni me strah pred vodnimi vilami, mamica. V njihovem kristalncm gradu je krasno in vcselo kakor v raju. Zlati lestcnci visijo od stropa in bcle žene plcšejo noč in dan v razsvctljenih dvoranah.
»Čuj, Majdica. Smrt bo prišla pote, bela, koščena starka, ako ne boš slušala svoje matere. Pojdi k meni, dete.«
iMajdica pa ni mogla vcč odgovoriti. Trenutek prej je priveslala z gibč* nim rcpičcm k obrežju čudovita zlata ribica in pomežiknila deklici s svojiiF bisernim očcscem. Majdica je segta po njej, da bi jo ujcla. Ali zlata ribica se je bliskoma umaknila in Majdica, ki se je iztegnila za njo, je izgubila ravnovcsjc in izginila pod svetlo površino. Šop dolgih, zlatih las sc je za hip prikazal na površju, zamolklo grgranje, in veliki, nepravilni vodni kolobarji so zaplesali nad utopljenko. Zlata ribica jo je odvedla s seboj na dno jezera. Kmalu nato sc je vrnila mati, ki je baš razobesila perilo na sušilnem drogu prcd koco. Ker ni biio Majdice na prejšnjem mestu, je mislila, da je odšla v kočo. Pohitela je v sobo in zaklicala: »Majdica, kjc si?«
Grobna tišina se je odzvala njenemu klicu. Vdovi je zatrepctalo srce: »Majdica je v gozdu.«
Stekla je v bližnjo šumo, švigala z očmi na vse strani in kričala, da je odmevalo od smrek in bukev:
»Majdica, pridi, kosilo je pripravljeno.«
A Majdica sc ni oglasila in kosilo se je ohladilo pozabljeno na ognjišču. Materi sc jc stemnilo pred ocmi. Brez sapc in opotekaje se je pritekla domov, iskala*in klicala, da se je smilila golobom pod strcho in radovednim zajčkom v zclcncm grmičju. Pretresljivo vpitje jc prodrlo celo na dno jezera, kjer je živela zlata ribica. Zasmilila se ji je nesrečna mati in sklenila je, da jo potolaži.
Pod večer, ko je zatonilo zlato solncc in so zaplahutale črne, strahotne sence na jezernici, je klečaia nesrečna Mcta na mcstu, kjer se je predpoldne igrala njena Majdica. Obupno je vila roke:
»Tolažnica žalostnih, usmili se mu. Umrla bom od žalosti.«
In Tolažnica se je ozrla z ncba proti jezeru.
Tisti trcnutek je priplavala zlata ribica na mesto, kjer jc ihtcla Majdina raati. Pomežiknila je z bisernim očescem in izpregovorila: »SHŠala sem tvoje .klicanjc na dno jezera in čula ga je Tolažnica žalostnih na nebu. Ker si bUa vedno poštena in pobožna, si zaslužila usmiljenje. Hčcrkc sicer ne boš pri* klicala \z groba na dnu jczera, kamor sem jo odvedla, ker ni s\uša]a matere, ali vsak trcnutek jo boš lahko videla v njenem novcm bivališeu. To ti bo olajšalo matcrinsko bridkost. Vzemi tole »čarobno oko« (zlata ribica je zavihtela s prožnim repičem drobno zrcalno lečo in jo vrgla začudcni materi naravnost v prcdpasmk), in ka= darkoli boš žalostna, poglej skoznjo in. zaglcdala boš izgub= ljcno detc« Po teh besedah je zlata ribica izginila v jjlobino. Meta je ostrmela od prese= nečenja. ZaČutila je, da jo rana bridkosti ponehava peči. Ra; dovedno je prijela blestece zrcalce in ga nastavila pred desno oko.
In glejte čudo: Na dnu jezera jc stala sre^ di bisernih školjk in zelcncga locja koča, podobna na las oglarjevi hiši. Polcg koče je stala kopica oglja in drevje je raslo natanko tako kakor na jezerskem obrežju. Še več: pred kočo je sedela v zeleni travi zdrava in vesela njena mila, ljubljena Majdica in se igrala z marjeticami in tnetuljčki. In materi se je zazdelo, kakor da bi bila pri hčerki na onem svetu, in bolečina je izginila iz njencga srca. Potolažcna jc odšla v kočo in sc iskreno zahvalila Tolažnici žalostnih. Legla je v posteljo in se mudila v sanjah vso noč pri ljubljeni hčerki in nepozabncm ocku. K.o se je zjutraj prebudila, je segla naglo po Čudežni Icči in pogledala skoznjo. Videla je vse tako kakor prejšnji večer. Priporočila se je TolaŽnici in odšla na delo. Vedno je imcla pri sebi »čarobno oko« in kadar se ji je stožilo po hčerki, je pogledala skozenj in srce se }i je umirilo.
Pozneje ji ni bilo treba jemati s seboj čarobnega zrcala. Samo spomnila se je nanj in dobila je tolažilni privid. V sanjah in bedečo jo je spremljala čudežna prikazen do smrti.