O zemljepisnem pouku. XVI. Najnavsidiiejši pojavi i/. zve/doznanskega zcinljcpisa. 1. N a v i d cz n o gi ban j o solnca i n 1 u ne. U č i 1 o : Okrogla plošea , katera ima vsaj pol metra v pretneru in stoji na 81 cm (mizna vižina) visokein stojalu. Pet obro(Vv, od katerih sta dva (,,polutnik'' in ..poldnevnik") jcdnakcga premera kakor okrogla plošra. l)va obrora (,,oba povratnika") iniata nekaj nianjši prenier, petega obroča (,,tečajnika") prenier pa je približno za polovico niaiijši od premera okrogle plošiV. Vzeiniino šc palico, katera iina dolgost poldnevnikovcga polunicra in nam predstavlja polovico nebosne osi. Pri pouku se ima to učilo le polagoma sestavljati. Popolnoma sestavljeno učilo pa imenujino ,,priprosti obzornik". Okrogla plošča naj predočuje zeniljo, ploščin rob naš obzor in središče obzorovo Ljubljano (šolski kraj). Skozi središče potegnena ravna črta je poldnevnica, katera inia na koncih severno in južno točko. Pravokotno s poldnevnico potegnimo skozi središče drugo ravno črto, ki ima vzhodno in zahodno točko. Položimo skozi severno in južno točko in nadglavišče jednega velikih obročev, kateri nani znači ,,poldnevnik". Poznati moranio še ,,tečajno višino" (to je kot, katerega čini obzor z ravno erto potegnjeno od našega stališča do nebesnega tečaja). Tec-ajna v i š i n a j e jednaka zemljepisni sirini dotionega kraja. Za Ljubljano je torej tečajna višina 46°. Položinio sedaj palico od obzorovega središča k poldnevniku tako, da se dotika poldnevnika 46° nad obzoroni. Potem deninio drugi veliki obroč (,,polutnik") skozi vzbodno in zabodno tocko tako, da stoji navpično na palici. 21. sušea vzhaja solnce (katero predoeujcino z lučjo ali s kako kroglico) v vzliodni tocki, vzponja se dopoludne vcdno više ter dospe ravno opohidne na svojoni dnevneni potovanji ob polutniku do poldnovnika, kjer pada senca kake navpične palice natanko proti severu., Potem kroži solnco vedno niže do zahodne točko, kjor zahaja. Po noči pa kroži solnoe pod nasiin obzorom ter dospe drugcga jutra zopet nad obzor, a ne več; v vzbodni toeki, temuč v točki, katera je od vzhodne točke  oddaljena malo proti sevoru. Obroča po-  lovica jo nad obzorom, polovica pa pod obzorom; dan in noč sta jednako dolga.  Mi iniaino [) o ni 1 a d a n s k o j c d n a k o-  nočje.  Solnce vzhaja od dne do dne bolj soverno od vzhodne točke. Postavimo sedaj manjši obroč (,,severni povratnik") vzjioredno k ,,polutniku" tako, da ])i'cseče manjši obroč ,,poldnevnik" v točki, katera  leži 231/«0 nad ,,polutnikom''. Ob severnem povratniku kroži solnce 21. rožnika. Tu se takoj uvidi, da sta dve tretjini inanjšega obroča nad obzoroni in jedna trotjina pod obzorom. Lahko se o tem prepričamo, ako zmerimo z nitjo dotični del obrooa. Dnevni lok je dvakrat tolik kakor norni lok. Solnce nam sije 16 ur, no(v! traja (>' ur. Tega dne je poletni solncini obrat. Solnce se vrača sodaj proti ,,po)utiiiku'\ kamor dospe 23. kimovca. Tu vzhaja zopel v vzhodni torki in zahaja v zahodni tooki. Dnevni in nocni lok sta jednaka, torej dan in noč jednako dolga. Mi itnanio j os e n s k o j e d n a k o n o c j e. Po jesenskera jednakonočji vzhaja solnce vedno bolj proti jugu. Položimo drugi manjši obroč (,,jiižni povratnik") vzporedno k polutniku tako, da se dotika poldnevnika ob tocki, katera je 23/V1 pod polutnikoni. Laliko uvidimo in se tudi uverinio z nitjo, da sta dve tretjini ^južnega povralnika" pod našim obzorom in jedna tretjina nad obzorom. Nočni lok je dvakrat večji od dncvnega loka. Ob južnein j)«vratniku kroži solnce 21. grudna ter so potem zopet v7ra<v'a proti polutniku. Dan traja 8 ur, noč pa 16 ur. Tega dne je z i ni s k i s o 1 n o n i o b r a t. S temi pripomočki tndi broz težave pokažemo gibanje solnca za druge kraje na zemlji. Zaponiniti si moraino, da je tečajna višina povsod jednaka zemljepisni širini ter da stoji polutnik navpično na nebesni osi in tako za različne kraje postavljati obroče. Ce preostaje toliko časa in so tudi ueenci že bolj razumni, pokaže se lahko solnčna razsvretljava za tečaja, tečajnika in kraje ob polutniku. Vsekako pa se naj pazi, da učenci dobro razumejo navidezno gibanje, ker se šele potem dobro razume istinito gibanje. Učenci so sedaj razvideli, da solnce dan za dnevom vzliaja in zahaja v drugi tooki in da mora poleg dnevnega teka še imeti drugo gibanje, katero se vrši v teku jednega leta. N a v i d e z u o 1 e t, n o g ibanje solnca se lahko pokaže z oblo, nitjo in prej navedeninii pripomočki. Ueenci naj razvidijo, da se pomika solnce v teku jednega lota na nebu v spiralni črti ali kakor vijak. To s<> tudi da pokazati z nitjo na obhi. Ka priprostom obzoniiku st> tudi da pokazati navidezni dnovni tek lune. Daljše opazovanje lune nam priča sledeče: Ako je šeep prvega pomladanskega dne, vzhaja luna zvečer ob (5. uri v vzhodni toeki, kroži potem ob polutniku tor zahaja ob (>. uri zjutraj v zahodni točki. Po dnevi kroži nadalje luna pod našini obzorom ter zveror zopet vzbaja 50 minut pozneje v točki, ki leži nialo bolj proti jugu. Sploli posnoma lnna v jednoin meseci letno gibanj(> solnca. 0 drugili luniniii pojavili ]>a pozticjo. Na ,,priprostem obzorniku'' še lahko razjasnujemo marsikaj, tako n. pr. obzor, poldnevnike in vzporednike. Razlaganje obzora se olajša, ako postavimo možiceljna v središče. Koncem poeetnega pouka naj se zopet ponavljajo razmotrivanja o casu. Učenci že poznajo vsakdanje svoje opravilo v različnih dnevnih urab. Joden dan se vrsti za drugim, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom. Tako je bilo v preteklosti in bode tudi v prihodnje. Pravi vzrok ponavljanju teh pojavov pa je gibanje zemlje. 2. Dan in noč. U č i 1 o: Zemeljsko oblo z navpično osjo. Na zemeljskem oblu se zaznamenuje šolski kraj ali kako vecje blizu ležeče mesto s kredo ali pa na ta način, da se zapiči v oblo niali žrebljiček z dobro vidno glavico. Ako pri oknu sijo solnce v sobo, postavimo zemeljsko oblo blizu okna tako, da je šolski kraj ravno še v senci. Sedaj zasučimo polagonia zemeljsko oblo od zaboda proti vzliodu. Kakor hitro je po solnci razsvetljen žrebljiček, vzhaja temu solnce. Pri nadaljnjem sukatiji imarno poludne, kadar je žrebljiček najbliže solncii. Solnce nam zahaja, ko stopi žrebljiček zopet v senco; o polunoči pa je žrebljicek najbolj oddaljea od solnca. Vedno je razsvetljena jedna polovica zemeljskega obla, in ker se suče zenieljsko oblo krog svoje osi, predočuje se na ta način, kako se menjavata dan in noč. Hočemo li to razlagati z lučjo, treba postaviti liu" tako pred zemeljsko oblo, da stoji v jodnaki višini z oblovim središoem. Pojav ostane tisti, ako se suče solnce krog zemlje ali pa zemlja krog svoje osi.