PoŠt ulita plačana T gotovini.
Leto XI., št. 264
Liobljana, četrtek 1*. novembra 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125 3126 Ioseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — TeletoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.842: Praha čislo 78 ISO- \V;en št 105 241
Naročnina znala mesečno 25.— Din, n inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon
it 3122, 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190
Rokopisi 9e ne vračajo. — Oglasi po tarifu
■s
otvoritev
konference
Govor angleškega kralja delegatom — Izjave min. predsednika BSacdonalda in Indijskih vladarjev o potrebi sporazumne rešitve indijskega vprašanja
KRALJEVA ZAHVALA FRANCIJI
Zaključek grandijoznih beograjskih svečanosti - Odlikovanje francoskih odposlancev - Odhod francoskih gostov
London, 12. nov. AA. Angleški kralj in cesar, pod čigar vlado se je vršilo že toliko historičnih konferenc, je otvoril danes v kraljevi galeriji lordske zbornice indijsko konierenco »okrogle mize«, ki je ena najbolj zanimivih in važnih konferenc. Pred lordsko zbornico je pričakovala kralja in delegate konference ogromna množica, ki je občudovala sijajna oblačila in dragocene dragulje Lnd.jskih princev.
V galeriji je sedel ministrski predsednik desno od prestola. Stoli so bili rajvrščeni pred prestolom v obliki dveh podkev. Otvoritvi konference ie prisostvovalo vseh 86 delegatov: 16 zastopnikov indijskih držav, 57 delegatov Britske Indije in 13 zastopnikov angleškega parlamenta. Med temi so ministrski predsednik Macdonald, zunanji minister Henderson, tajnik za Indijo Wed-gvvood Benn, lord Peal in lord Readmg.
Ko je vstopil kralj opoldne v kraljevo galerijo in šel proti prestolu, ga je skupščina živahno pozdravljala in poslušala njegov govor stoje.
Kralj Jurij je med drugim dejal:
-Z velikim zadovoljstvom pozdravliam v prestolnici mojega imperija zastopnike princev. poglavarjev in ljudstva Indiie ter otvarjim njihovo konferenco skupno z mojimi ministri in zastopniki drugih strank parlamenta, v čegar prostorih smo se zbrali
Zt večkrat prej so sklicali suvereni historične konference na indijskem ozemlju, toda nikoli se niso angleški in indijski državniki in vladarji Indije zbrali na istem kraju in pri isti mizi, da razpravljajo o bodoča vladavini v Indiji in skušajo skleniti sporazum, ki naj vodi moj parlament pri razpravah o temeljih, na katerih bo slonel bodoči ustavni razvoj Indije.
Pred skoro desetimi leti sem omenil to vprašanje v sporočilu indilski zbornici. Vztrajam na smernicah tega sporočila. Deset let je kratka doba v življenju kakega naroda. V tem desetletju se niso samo v indiji, ten.več v vseh delih Britskega imperija oiačile narodne aspiracije in ideali tako, da so prehitele običajno časovno merilo.
Zato se sedanja generacija ne bo čudila, če ie postal potreben pregled rezultatov onega, kar se je pričelo pred desetimi leti. Ta pregled je dovršila ustavna komisija, ki ki sem jo imenoval v ta namen. Dobili boste poročilo te komisije in vse druge pripomočke za rešiiev tega velikega problema
Ni potrebno, da naglašam veličino naloge, ki ste se jo lotili. Vsi se boste zavedali z menoj, kolikega pomena so za ves Britsk! imperij vaša posvetovanja. Kot srečen predznak za uspeh vaših posvetovanj smatram prisotnost vseh zastopnikov mojih vlad v Britskem imperiju. Sledil bom poteku vaših posvetovani / največjim in najsipatične.isim zanimanjem, ne sicer brez skrbi, vendar pa z večjim zaupanjem.
Mislil sem tudi na pravične zahteve manj-
šin in večin mestnega prebivalstva, kmetov močnih, slabih, bogatih in revnih vseh sekt Te stvari so mi zelo pri srcu. Ne dvomim, da bo združitev tako nasprotujočih st stremljenj temelj samovlade. Upam, da bo bodoča indijska vlada, sloneča na tem temelju, zadovoljila indijske aspiracije. Naj vaša posvetovanja uresničijo ta cilj in naj vaša imena preidejo v zgodovino kot imena mož, k. so koristili Indiji in katerih napori so zagotovili dobrobit in blagostanje celokupnega mojega ljubljenega ljudstva.«
Min. predsednik Macdonald je poudaril, da je Indija na pragu nove zgodovine. Ko je govornik naštel razne izjave angleških kraljev in državnikov o cilju in delu angleške države v Indiji, je naglasil, da bo indijska konferenca skušala sporazumno priznati, da je indija dosegla odločilno razdobje v svojem ustavnem razvoju. Naloga, je nadaljeval. ki jo imamo pred seboj, je tako ogromna, da moramo napeti vse naše sile in uporabiti vse naše državniške sposobnosti in zaupanje, da jo rešimo. Veliko stvari je, ki nam dajejo upanje v končni uspeti konference, ki je že sama po sebi najboljše jamstvo, da se naše upanje tudi uresniči.
Končno je Macdonald pozval člane konference, naj konferenco napravijo vredno najboljšega političnega genija obeh narodov tn tako povečajo svoj ugled v svetu.
V imenu indijskih delegatov je govoril Gackvvar iz Barode, ki je izjavil, da dvomi, daje angleški parlament kdaj služil za tako važno konferenco, ki odloča o zadovoljstvu milijonov Indijcev in o veličini angleškega imperija. Plemenite besede kraljevine Viktorije v znameniti deklaraciji se uresničijo lahko samo z velikodušnimi koncesijami napram aspiracijam indijskih princev in narodov.
Zastopnik Britske Indije Sa9tri je naglasil, da je treba pri rešitvi indijskega vprašanja veliko zmernosti in potrpljenja.
Maharadža iz Jame in Kašmira je v svojem govoru poudarjal, da ne smeta Anglija in Indija dopustiti, da bi indijska konferenca propadla. Zato bo treba dobre volje in medsebojnega zaupanja. Govornik je zaključil: iNismo vojujoči, da diktiramo ali da sprejemamo mir, temveč enakopravni stranki, ki sta se sestali, da uredita svoje zadeve v medsebojnem sporazumu in interesu.«
Sir Mohamed Akbar Hydari, zastopnik Nizama iz Haidarabada je naglasil, da ne bo nobena roka prekinila vezi, ki vežejo indijske prince z angleško krono. Avtonomne indijske države lahko v polni meri simpati-zirajo s cilji in ideali ljudstva Britske Indije in so pripravljeni, da skupno delujejo za večjo in združeno Indijo, ki naj bo sad posvetovanj indijske konference.
Burmeški delegat Ba Pe je izrazil mnenje, da bo prijateljska razprava odstranila vse ovire in rešila probleme, ki so se zdeli doslej nepremostljivi. Prišli smo v Anglijo s prijateljstvom m z ljubeznijo in upamo, da bo Indija v kratkem postala enakopravna z drugimi dominijoni velikega britskega imperija.
Pevratek majorja Pakta v Avstrijo
Slovesen sprejem na Brenerju - Pabst je zadovoljen z uspehom Heimwehra pri volitvah
Inomost, 12. novembra d. Izgnani šef Štaba avstrijskega Heimvvehra major Pabst se je danes popoldne ob 15. uri povrnil preko Brennerja v Avstrijo. Na Brennerju so ga sprejeli pri carinarnici voditelj tirolskih Heimwehrovcev dr. Stei-dle, številni člani organizacije, med njimi tudi celokupni bataljon heimwehrovskih kolesarjev in motociklistov. Po pozdravu na Brennerju se je Pabst odpeljal z avtomobilom v Inomost, kjer so ga čakali ^b 16. v predmestju člani vodstva ter po-etrojene čete večine tirolskih heimwehrov-skih organizacij. Major Pabst je ime! na zbrane čete daljši govor. Zvečer pa se je vršil obhod in bakljada po Inomostu.
Za povratek majorja Pabsta v Avstrijo je bilo že vse pripravljeno pred nekaj tedni, vendr.r pa major Pabst ni pristal nanj pred volitvami. V Inomostu se bo major Pabst mudil samo nekaj dni, nakar bo odpotoval na Dunaj, kamor bo dospel najbrž 16. novembra.
Pred odhodom iz Benetk je dal major Pabst italijanskim novinarjem daljšo izjavo, v kateri je razpravljal o rezultatu avstrijskih volitev. Je zelo zadovoljen z uspehom Heimwehra, ki bo poslal v novi parlament prve svoje zastopnike. Po njegovem mnenju je to šele pričetek velikopotezne akcije, ki bo pripravila teren za legalen prevzem oblasti v roke Heimwehra. Kljub uspehom, ki jih je dosegel Heirr-v/ehr pri nedeljskih volitvah, pa je ta še vedno mnenja, da ne bo izšla rešitev za avstrijsko ljudstvo iz parlamenta ter da bo treba porabiti za to druga sredstva.
Heimwehrovci ostanejo v vladi
prebivalstvo. Kar se tiče bodočega razvoja politične situacije je izjavil Starhemberg, da bodo Heimwehrovci sodeljvali z Vau» goinovo vlado. Ako bo Heimvvehr priprav« Ijena sodelovati v vladi tndi pod vodstvom drugega politika pa še ni gotovo. Končno je izjavil, da ni izključeno, da bo manjšin« ska vlada dalje vodila posle.
Avstrijski državni praznik
Dunaj, 12. nov. g. Ob priliki današnjega državnega praznika se je vršila kakor vsa« ko leto povorka socialno^demokratskega de« lavstva, pri kateri je sodelovalo najmanj 150.000 oseb. Sprevod se je končal brea vsakega incidenta Policija ni imela nobe« nega vzroka za intervencijo. V govoru, kt je bil razširjen po radiu, /e zvezni pred sedi nik Miklas izjavil, da so volitve dokazale, da hoče avstrijski narod demokracijo, da je proti fašističnim eksperimentom in da bo parlament sklican po vsej priliki za 9. december.
Spor med ČSR in Nemčijo zaradi letalskih zvez
Praga, 12. nov. g. List »AZ« javlja, da je češkoslovaška vlada odpovedala letalski dogovor z Nemčijo. Vzrok za to je baje v tem, da se češkoslovaška in nemška vla« da ne moreta sporazumeti zaradi novih le« talskih prog. Od češkoslovaške strani opo« zarjajo, da je praška vlada Nemčiji dovo« lila več prog nego Nemčija Češkoslovaški. SI ičen konflikt je baje nastal tudi med Ce« škosiovaško in Poljsko. Gre pri tem za na« meravano letalsko zvezo Praga « sovjetska
Budimpešta, 12. nov. g. »Az Est« objav«	Rusija preko Vilne. Glavna točka spora !ja razgovor z avstrijskim notranjim minl» Nemčijo in Češkoslovaško je letalska
strom knezom Starhembergoni o položaju	nroga BerIin=Budimpešta*Carigrad. ki bi šla
po volitvah. Stirhemberg je izjavil, da je i	brez Pristanka v Pragi, proti čemur češko«
heimwehrovska ideja prodrla v avstrijsko J	s">vaska vlada protestira.
Beograd, 12. novembra, p. Danes se je francosko odposlanstvo, ki se je udeležilo kot oficijemo predstavništvo Francije svečanosti ob odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, vrnilo v domovino. Odlični francoski gostje so se na lastne oči prepričali, da vernost jugoslovenskega naroda do velike Francije ni le prazna lepo doneča fraza, marveč da je ves narod prežet ljubezni in vdanosti do plemenitega francoskega naroda in globoko hvaležen za vso podporo, ki jo je Francija izkazala v borbi za osvobojenje in jo izkazuje še sedaj pri izgradbi skupnega, močnega jugoslovenskega doma. Besede priznanja in zahvale, ki jih je izrekel g. minister de Ribes novinarjem in vtisi, ki jih odnašajo odlični francoski gostje iz Jugoslavije v svojo domovino, so dokaz, da ie ta izraz priznanja in zahvale le še bolj poglobil vezi iskrenega, nezlomljivega prijateljstva med obema narodoma in državama. Sledeč vzgledu Francije bo Jugoslavija slej ko prej posvetila vse svoje sile učvrstitvi in izgraditvi miru, zavedajoč se, da s tem najbolje služi interesom naroda, države in vsega človeštva. To je tudi simbo-listika beograjskih svečanosti, ki so bile danes zaključene, a kojih pomen bo ostal neizbrisen v dušah in srcih vsega naroda.
*
Beograd, 12 .novembra, p. Francoska de« Iegacija, ki se je udeležila svečanosti ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, je dar.es pod vodstvom ministra de Ribesa v spremstvu zastopnikov zuna« njega in vojnega ministrstva ter beograj« skega župana Nešiča odpotovala na Ople« nac, da se pokloni na grobu kralja Petra. Na vsej poti so visoke goste pozdravljali zastopniki občin, šolska mladma in selja« štvo, kar je napravilo na goste zelo lep vtis. Posebno svečan pa je bil sprejem v Topoli, kamor so pr -1> ;H okrog 8. zjutraj. Pozdravili so jih zatopniki občine in šuma« dinski seljaki.
Na Oplencn
Takoj po prihodu so se nato podali na Oplenac, kjer so položili vence na grob kralja Petra. Gostje so občudovali arhi* tekturo kraljeve zadužbine in se zlasti di» vili bogatim mozaikom v notranjosti cer« kve. Nato jim je bila servirana zakuska v kraljevi vili, nakar so se ob navdušenih ovacijah prebivalstva vrnili v Beograd. Minister de Ribes je v razgovoru z novi« narji naglasil, da je bil navdušen nad spre« jemom v Beogradu. Toda simpatije, ki jih je na potu iz Beograda v Topolo izkazoval narod, so ga še bolj ganile. Presenečen je nad lepoto teh pokrajin.
Visoko odlikovanje francoske delegacije
Ob 13.30 so bili francoski gostje pozva* ni na banket, ki ga je priredil Nj. Vel kralj v dvoru. Povabljenih je bilo vsega 125 oseb, vsi v Beogradu se mudeči člani vlade, celokupna francoska delegacija m člani odbora za zgradbo spomenika hvalež* noti Franciji Pri tej priliki so bila izroče* na članom francoske oficijelne delegacije odlikovanja jugoslovenske krone I. stop« nje, nakar je nazdravil Nj. Vel. kralj fran« caskim gostom z naslednjim govorom:
Kraljeva zahvala
Gospod minister!
Zelo sem srečen, da morem pozdraviti v svoji prestolnici predstavnike Francije, ki so prišli k odkritju spomenika, simbola hvaležnosti jugoslovenskega naroda plemenitemu francoskemu narodu. Vi ste s«j mogli prepričati, kako je Francija umela osvojiti ljubezen jugoslovenskega naroda. Skupna prostost strahovitega trpljenja je popolnoma učvrstil azaupanje, ki je najboljše jamstvo za bodočnost. Kakor za časa trpljenja, bo jugoslovenski narod tudi sedaj in v bodoče ostal veren istim idealom kot Francija. Od njih ne bo nikoli odstopil; posvetil bo vse svoje napore ohranitvi in organiziranju miru.
Ob tej priliki Vas prosim, gospod minister, da izvolite biti pri predsedniku republike tolmač molih čustev in mu povedati, da sem bil zelo ganjen nad izrednim odlikovanjem, ki ga je izkazal nasledniku prestola mojemu sinu, ko mu je podelil veliki križ Legije časti. S čustvom neomajnega prijateljstva dvigam svojo čašo v pozdrav predsedniku republike in napredku Francije.
Za kraljeve besede, ki so izzvale vihar navdušenja in ovacij kralju, Jugoslaviji in Franciji, se je zahvalil v imenu franoosk<» delegacije minister de Ribes, ki je med drugim dejal:
nesti hočemo s seboj v Francijo spomin na ljubezen, ki jo goji ves narod, ljubezen, ki ne temelji samo na neizbrisnih spominih, nego tudi na skupnih idealih reda in miru. Potem, ko smo se danes poklonili na grobu Neznanega junaka in grobu blagopokojnega kralja Petra, pozdravivši slavne prednike Vašega Veličanstva, smo imeli veliko srečo, da smo mogli prestolonasledniku predati veliki kordon Legije časti, odlikovanje, ki je v rodbini Vašega Veličanstva po-dedljivo. Na ta način Francija dokazu ie, da ni samo prijateljica v sedanjosti in prostosti, ampak tudi v bodočnosti. Globoko ganien s temi občutki dvignem čašo ua zdravie Vašega Veličanstva, na zdravje Nj. Vel. kraljice in vsega kraljevskega doma in v srečo Jugoslavije.
Odhod gostov
Tekom popoldneva so si francoski gost« je ogledali še razne zanimivosti Beograda, ob 6.30 pa so se odpeljali z OSE v domo« vino. Slovo na kolodvoru je bilo prav ta« ko prisrčno, kakor sprejem. Navzoči so bili člani vlade, generaliteta, udruženje bo« jevnikov in ogromna množica občinstva, ki je goste neprestano pozdravljala in akla« mirala z vzkliki: Živela Francija!
Odlikovanje francoskih bojevnikov
Beograd, 12. novembra p. Danes opoldne
so bile v veliki dvorani Uniona na svečan način izročena odlikovanja delegatom Poi-lus de Orient Nj. Vel. kralj je namreč odlikoval bivše bojevnike s solunske fronte ž redom jugoslovenske krone. Odlikovanja je izročil francoskim bojevnikom predsednik jugoslovenskega udruženja rezervnih oficirjev Milan Radosavljevič, ki je v svojem govoru med drugim naglasil:
Jugoslavija ne bo nikdar pozabila, da so v njene temelje vzidane tudi kosti sfinov plemenitega francoskega naroda. Jugoslovenski narod se bo spominjal, da so meje velike in močne Jugoslavije obeležene tudi s krvjo francoskih junakov. Naš vzvišeni vladar je hotel s tem od©kovanjem izraziti priznanje in zahvalo junaškim žrtvam francoskega naroda.
Za odlikovanja *n to izredno počastitev se je zahvalil v imenu francoskih delegatov g.
Mark Herriot z lepim govorom naglašajoč, da bodo ostale zveze med Jugoslavijo ia Francijo trajno prijateljske in prisrčne.
Izjava ministra de Ribesa
beograd, 12. novemdra r. Francoski minister Champetier de Ribes, ki je na čelu posebne delegacije zastopal Francijo pri odkritju spomenika hvaJežnosti Franciji, je bil, kakor smo že poročali, sprejet v posebni avdijenci pri kralju na Dedinju. Po avdijenci je sprejel novinarje ter se z njimi dalje časa razgovarjal, izražajoč predvsem svoje divljenje nad spontanima manifestacijami ljubeTni do francoskega naroda, ki jfe je bil deležen kot predstavnik Francije.
Izredno se radujem, je dejal, da me je zadela čast zastopati Francijo na teh pomembnih svečanostih. Radujem se tudi, da sem spoznal zastopnike jugoslovenskega tiska. Tisk igra v vseh državah važno vlogo zlasti tudi v mednarodnem življenju. Glavna naloga tiska je ojačanje miru in v tem dela je tisk eno najvažnejših orodij. Vaš in naš tisk sta si priborila velike zasluge za razvoj miru med narodi.
Kaj naj vam rečem o bivanju v Beogradu? Navdušen sem, hvaležen sem vladi NJ. Vel. kralja in prebivalstvu vse ostale države in prestolnice za prisrčne pozdrave In iskreni sprejem. Srečen sem, da sem prišel v tako prijateljsko državo. Evo to so moji vtisi.
Poleg tega sem hnel čast bit! sprejet v avdijenci pri NJ. veL kralju, kraljici ta prestolonasledniku, kvsremu sem pri tej priliki izročil visoko francosko odlikovanje. Prestolonaslednik Je tako šarmanten in vesel princ, da takega princa še nisem videl
Novinarji so naprosili ministra De R5be-sa za izjavo o odnošajih med Francijo in Jugosflavijo. a De Ribes je naglasil, da Je govoril o tem že o priliki odkritja spomenika. Dodal pa je:
>M| smo kakor vselej trdno odločeni nadaljevati v sodelovanju z Jugoslavijo politiko sporazuma v praven miru fa hladnokrvnosti, ki gre za tem, da se Evropa organizira in da se ojača mir. Na tej politiki delamo z vsemi svoiimi močmi in uspevamo kljub velikim težkočam, ki se pojavljalo. Prav tako smo trdno odločeni nadaljevati tudi politiko nerazdružljivega prijateljstva z Jugoslavijo, prijateljstva, sklenjenega in krščenega na bojnih poljanah.«
Hoover in Macdonald o svetovnem miru
Hoover napoveduje skorajšnje reševanje vseh sporov po razsodišču, Macdonald pa izraža pripravljenost Anglije za vodstvo razorožkvene
akcije
Washington, 12. nov. d. Predsednik Hoo« ver je imel včeraj pri proslavi 11. obletni« ce premirja daljši govor o mirovnem po« kretu po vsem svetu. V uvodu je označil
pomen Kelloggove pogodbe in londonske pomorske razorožitvene konference kot dveh važnih mejnikov v borbi za za goto« vitev svetovnega miru. Po mnenju pred« sednika Hoovra ni več daleč čas, ko se bo posrečilo odstranjevati vse spore med na« rodi s pomočjo razsodiščnega postopanja. Zaenkrat je še gotovo, da je med narodi in državami mnogo gradiva za spore in da more iz teh sporov še vedno kje izbrulmitl kaka nepričakovana vojna.
O položaju v Evropi je izjavil predsednik Hoover med drugim: Narodi v Evropi, kjer je položaj posebno napet že od nekdaj, ži» ve^ še vedno v prepričanju, da je mogoče reševati med njimi nastale spore v skraj« nem slučaju edino le s silo. Počasi pa bo« do morali to svoje mnenje zamenjati s prepričanjem, da je mogoče tudi najbolj
nemogoče spore reševati na miren način.
Končno se je bavil še z možnostjo raz* širitve Kelloggove pogodbe v smislu mobi« hzacije svetovnega javnega mnenja proti njenim kršiteljem in je izrazil upanje, da se bo ta mobilizacija posrečila. Nadalje je označil kot važen problem zagotovitev iz« vrševanja statutov Društva narodov od vseh v njem včlanjenih držav.
London, 12. nov. d. Ministrski predsed« nik Macdonald je imel včeraj na banketu ▼ Guiltdhalu daljši govor v spomin enajstlet« niče premirja, v katerem se je obširno ba« vil z razsodiščnim postopanjem in vpraša« njem razorožitve. Dejal je med drugim, da morajo vsi narodi doprinesti svoj delež k delu za splošno razorožitev in s tem do« kazati, da ne žive več v oni miselnosti ka» kor L 1914 in 1918. Velika Britanija je vsak hip pripravljena prevzeti vodstvo pri raz. orožitveni akciji ter bo posvetila temu vprašanju vse svoje sile in pozornost
General Ludendorff o francoski vojni sili
Prazni upi nemških nacionalistov - Koliko znaša francoski vojni proračun
Jard frankov, tako, da bo skupno porabijo.
nih za vojne namene 19 milijard frankov.
Posebno ogromne svote se porabijo za utrjevalna dela ob francoski meji od Kanala pa do italijanske meje, ki morajo biti Izvršena v petih letih.
Vaše Veličanstvo! Nepozabni dnevi, ki smo jih prebili v Beogradu, ostanejo za moje tovariše in za mene dragocen spomin, ki ga nikoli ne pozabimo. Od-
Monakovo, 12. novembra, d. General Lu-dendorff Je objavil novo knjigo, v kateri se peča z vprašanjem možnosti nove nemško-francoske vojne. Po mnenju generala Lu-dendorffa bi pomenila taka vojna v sedanjem položaju za Nemčijo popoln polom. Francoska vojska je tako i zborno oborožena in tako mnogoštevilna, da bi brez posebnih težav pregazila nemško vojsko, jo v kratkem porazila in nato brez ovire korakala proti Berlinu. Upi nemških nacionalistov, da bi jim v francosko-nemškl vojski pomagala Italija, stoje na zelo slabih noeah, ker je italijanski vojak še vedno oni, kakor je bil pred pričetkom svetovne vojne in kakršnega smo spoznali med vojno na Soči in Piavi. Poleg tega so tudi prometne zveze italijanske vojske severno od Alp tako neprimerno urejene, da bi ne mogle zadoščati za prevoz čet v primeru, če bi napadli Italijo tudi francoski zavezniki.
V zaključku knjige obravnava Ludendorff težke razmere v Nemčiji, kjer bi gotovo par ur po izbruhu voine s Francijo prišlo do komunističnih nemirov v Berlinu in vseh ostalih večjih nemških mestih.
Pariz, 12. novembra d. Socialno demokratski list »Populair«« je objavil uvodnik, v katerem obravnava izdatke francoske države za vojne namene ter ugotavlja, da bo Francija žrtvovala za vojsko v prihodnjem proračunskem letn 12 milijard 200 milijonov frankov Poleg tega pa je določenih še za druga dela. ki so v tesni zvezi s strate-gičnimi in vojaškimi interesi skoro 7 mili-
Izgredi na berlinski univerzi
Berlin, 12. nov. g. Danes je prišlo na tukajšnji univerzi do velikih kravalov, tako da je morala policija vdreti v vseučiliško poslopje. Spopadi med narodno«socia!istič» nimi in sociaIno«demokratskimi dijaki so trajali skoraj dve uri. Vzrok za nemire je bil, ker so socialno«demokratski dijaki raz« deljevah letake, v katerih se očita nemške« mu dijaštvu, da je kljub veliki bedi nem. skega naroda priredilo sijajen ples. Narod« nosocijalistični dijaki so napadli razdelje« valce letakov in je prišlo do pretepa, pri katerem so bili napadeni tudi židovski slu« šateljl Rektor, ki je skušal intervenirati, je bil ogrožen. Dijaki so pretepli tudi nekaj dijakinj. Med spopadom sta padla dva stre. la. zaradi česar je policija vdrla v poslopje. Nekaj narodno^socialističnih dijakov je bi« lo aretiranih.
Razpis volitev v Španiji
Madrid, 12. novembra, č. Vlada je na svoji snočnji seji sk'enila razpisati parla« menta-rne volitve za 1. marec 1031, senatne volitve pa 13 dni pozneje.
/
Ministri med zastopniki mariborskega okrožja
Lepo uspel sestanek ▼ Mariboru — Zastopano je bilo prebivalstvo vseh severnih srezov — Lojalnostma izjava nemške narodne manjšine — Važne izjave
finančnega ministra
Maribor, 12. novembra.
Danes ob 9. dopoldne se je vršila v dvorani Kazine konferenca gg. ministrov dr. Srškiča, dr. Šverljuge, dr. švegla in inž. Ser-naca z delegati iz srezov Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava in Dravograd. Skupno se je iz teh srezov in iz Maribora samega zbralo okrog 80 zastopnikov. Mariborski župan dr. Juvan je otvoril konferenco z zahvalo gg. ministrom za njihov obisk. Z viharnimi ovacijami je bil nato sprejet njegov predlog, da se pošlje Nj. Vel. kralju vda-nostna in ministrskemu predsedniku generalu živkoviču pozdravna brzojavka.
Mariborski podžupan dr. Lipold je v imenu prebivalstva Maribora in celega okrožja i s-javil, da hoče vse prebivalstvo podpirati -viado v njenih intencijah za dosego ciljev, ki ih je zarisal naš kralj. Pozabili smo, kar nas je ločilo, danes Čutimo potrebo složnega dela, zlasti v interesu naših obmejnih srezov.
V imenu gospodarskih krogov bivše mariborske oblasti je ravnatelj Krejči v izčrpnem stvarnem referatu iznesel vse težave našega gospodarskega življenja, poudarjajoč uvodoma, da so gospodarski krogi srečni, da se smejo pogovoriti s kraljevimi odposlanci oči v oči. Maribor in vsa pokrajina sta z izgubo pokrajinske oblasti in velike županije utrpela silno škodo in nujno je potrebno, da dobita v kakršnikoli obliki za to nadomestilo. Pospeševanje agrarne produkcije, povzdiga obrtništva, podpiranje industrije in trgovine ter tujskega prometa, izboljšanje našega cestnega omrežja, izpopolnitev mariborske carinarnice z laboratoriji, ustanovitev vajeniškega doma v Mariboru, izpopolnitev — vsa ta in že mnoga druga vprašanja so bistvena za napredek in razvoj našega gospodarskega življenja.
Bivši minister Vesenjak je izrekel svoje obžalovanje, da ni prišel v Maribor tudi predsednik vlade. Z vero in ljubeznijo do rodne grude se je držala naša meja kljub ponižanju in blatenju polna dolga desetletja pred vojno. Dosegli smo Jugoslavijo in nacionalno svobodo, ki ju hočemo brezpogojno čuvati. Ljubezen do Jugoslavije nam je zadeva naših src, zato pa tudi z ljubeznijo do stvari izražamo svoje težave odposlancem Nj. Vel. kralja, želim, da bi gospodje ministri pozorno sledili željam gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja.
Lovro Petovar iz Ivanjkovcev je strogo konkretno preciziral želje vinogradništva mariborske pokrajine in cele dravske banovine v očigled strašne vinske krize. V Sloveniji je investiranih okrog 160 milijonov dinarjev v vinograde in nad 100.000 ljudi bazira svojo eksistenco na vinogradništvu. Neizvedljiva je zahteva, da bi slovenski vinogradniki prodajali grozdje, ker naši vinogradi niso urejeni za prodajanje namiznega grozdja in bi zahtevala taka preorijentacija deset let. Želi enakomerno obdavčenje vinogradništva z drugimi gospodarskimi pokrajinami, pospeševanje izvoza, strogo izvajanje vinskega zakona, pospeševanje vinogradniškega zadružništva, znosno maksimiranje trošarine na vino, obdavčenje produkcije brezalkoholne pijače.
župan šerbinek iz Svečine prečita spomenico glede preobremenitve občin, glede zakona o združevanju občin, glede regulacije rek, izboljšanje cest itd.
Bivši minister dr. Kukovec pozdravlja intencije kralja in vlade, ki stavijo nad vse drugo jugoslovenstvo kot najvišji postulat in vodilno idejo v javnem delu. Sedanje stanje se je porodilo iz globokih življenskih potreb. Novi režim je že do sedaj rodil zelo lepe uspehe. V imenu generala Maistra prosi vlado, naj posveča naši meji čim več pažnje in onemogoča prodajo naših posestev v roke inozemcev, ki posebno v zadnjem času izrabljajo gospodarske težave obmejnega prebivalstva z velikopoteznim nakupovanjem slovenskih posestev na severni meji.
Bivši poslanec Zebot izjavlja brezpogojno vdanost kralju in pripravljenost za sodelovanje v njegovih intencijah. Bil je zadnji čas, da je vlada z energično gesto z dne 6. januarja, ki je tudi pri nas prijetno odjeknila, napravila konec neznosnim strankarskim borbam. Nastopilo je mirno in složno delo v občinah, srezih in vseh javnih korporacijah, naj sledi še medsebojno spoštovanje in razumevanje in dobili bomo zadovoljno Jugoslavijo. Prosi, naj vlada posveča posebno pažnjo cestam, zlasti državni cesti iz Maribora proti avstrijski meji, ki je slavna prometna žila z Avstrijo, pa je danes v derutnem stanju.
Posestnik Mi o vid je poudarjal potrebo posebne pažnje interesom vinarstva in hmeljarstva.
Občinski svetnik Bureš iz Maribora je v imenu Zveze obrtnih zadrug v Mariboru iz-nesel želje obrtništva, zlasti glede omilienja davščin in pa potrebo zgraditve Vajeniškega doma v Mariboru. Trgovec Weixl je v imenu trgovskih organizacij orisal razne potrebe trgovcev, predsednik društva vojnih oškodovancev v Primorju in na Koroškem, t rane Novak, je izrazil željo glede izplačila odškodnin, načelnik Zveze gospodarskih zadrug Zemlji? pa želje in potrebe kmečkega stanu.
Načelnik sreskega kmetijskega odbora v Murski Soboti, posestnik Titan,' je v imenu Prekmurcev odločno odklanjal očitke ma-džarofilstva. Župan Kolman iz Slivnice je iznesel pritožbe glede preobremenitev občin; župan Pahernik pa želje gozdnih posestnikov. Zupan Baloh iz Studencev se te pridružil izvajanjem predgovornikov glede cest in drugih gospodarskih potreb. Končno je v imenu Nemcev izjavil dr. Mftleisen, da hočejo biti Nemci lojalni državljani, -(dani kralju in državi; na kratko je očrtal želje nemške narodne manjšine, predvsem željo po nemških paraleikah na šolah in po nemških učiteljih.
Na vse govore sta odgovarjala ministra gg. Sernec in Šverljuga.
Minister Sernec
je z zadoščenjam vzel na znanje lojatoo-atno izjavo zastopnika Nemcev in izjavo zastopnika prekmurskih Slovencev. Prepričan je, da sta obe izjavi iskreni. Ministri niso prišli v Slovenijo zaradi kroglic,
temveč da čujejo želje naroda kot najožji sodelavci kralja. Sporoča kraljevo geslo, ki blesti na novih polkovnih zastavah: »Z vero v Boga, za kralja in domovino!« Poudarja velike zasluge narodne duhovščine za svobodo naroda. Poudirjal je organizacijo razvoja jugoslovenske misli iz ljubezni slovenskega človeka do rodne grade, ki se preliva v ljubezen do slovenstva in ta spet v ljubezen do jugoslovenstva. Veselijo ga izjave zastopnikov bivših strank, ker so prežete z globokim patriotizmom. Vse se zliva v veličastno noto, v brezmejno vdanost kralju in domovini. »Ne dvomite v dobro voljo kraljevske vlade. Ako se kaka želja ne izpolni, ni to slaba volja, ampak višja sila ali pa ozir na celoto. Današnji zbor je dokazal, da je narod plemenite težnje vladarja tudi v tej pokrajini dobro razumel in da hoče sodelovati in slediti vladarju pri njegovem velikem delu.«
Minister dr. šverljuga
je analiziral hudo gospodarsko krizo, ki je splošen svetovni pojav in ki za njo radikalnega leka zaenkrat ni. Glavno je skrajno štedenje posameznikov, občin, srezov, banovin in države. Dva sta glavna problema današnje dobe tukajšnjih krajev: samoupravne finance in vinska kriza. O razbremenitvi občin glede na šolstvo vlada že razmišlja in bo ukrenila, kar 00 mogoče. Glede na vinsko krizo bo skušala vlada v trgovinskih pogodbah doseči čim največ za izvoz naših vin. Pripravlja se tudi zakon, da se bodo brezalokoholne pijače smel« izdelovati samo iz sadnega in trsnega soka.
Minister je dalje obljubil, da se bo zanimal za vprašanje laboratorija pri mariborski carinarnici in če ni bistvenih zaprek, bo želji gotovo ugodeno. Tudi je 2e odredil izplačilo zneska, ki ga država dolguje bivšim okrajnim z as topom na štajerskem v iznosu okrog 25 milijonov Din.
Z iskrenim zanimanjem so poslušali on in njegovi tovariši navedene stvarne želje in jih bodo prav tako iskreno obravnavali. Narod naj ne dvomi o dobri volji vlade. Iskreno se zahvaljuje za lepe in pametne predloge ter izjavlja, da bodo odnesli ministri iz Maribora najlepše spomine.
Kmalu po 12. je župan dr. Juvan zaključil konferenco. Ob 13. pa je bil v hotelu »Orel«
svečan obed
ki so se ga poleg ministrov, obeh mariborskih škofov ter vršilca banske dolžnosti dr. Pirkmajerja udeležili vsi udeleženci dopoldanske konference, župan dr. Juvan je nazdravil Nj. Vel. kralju. Podžupan dr. Lipold je izrekel odposlancem kralja toplo zahvalo za obisk. Videli so lahko, da so kraljevi akti med narodom naše obmejne pokrajine dobro odjeknili in da je mnogo dobre volje za stvarno sodelovanje.
Minister dr. Srškič je v daljšem govoru poudaril svoje zadovoljstvo nad lepim sprejemom v Mariboru in vsej banovini. Njegov govor je bil oduševljeno aklami-ran. Z iskrenim odobravanjem je bil sprejet govor ministra dr. švegla, ki se je med drugim spominjal tudi generala Maistra, kateremu se ima Maribor v prvi vrsti zahvaliti za svojo svobodo.
Končno so izpregovorili Se besede tople zahvale župan Zemljič iz Radencev, župan Florjančič od Sv. Miklavža na Dravskem polju in prof. Kenda iz Maribora v imenu Narodne odbrane.
Ob 15.30 so se gg. ministri dr. Srškič, dr. švegel in inž. Sernec v spremstvu okrož. inšpektorja dr. Schaubacha odpeljali z avtomobili proti Ptuju ob velikih ovacijah naroda, ki je bil zbran pred hotelom iOrel«. Minister dr. Šverljuga se je odpeljal že s popoldanskim vlakom v Zagreb.
•
Beograd, 12. nov. p. Sinoči se odpotovali v Jagodino ministri dr. Kumanudi, Maksi« movič, Frangeš, Preka in Uzunovič. Danes dopoldne so imeli v Jagodini konferenco z zastopniki naroda, na kateri so razprav« ljali o težnjah in željah prebivalstva tega okraja.
Nevarnost poplav ob Dunavu
Novi Sad, 12. novembra, č. Zaradi na* livov zadnjih dni je začel Dunav od Bus dimpešte dalje naglo naraščati. V Novem Sadu je znašal danes opoldne vodostaj 505, pri Apatinn pa 608 em nad normalo. Pritisk vode je tako velik, da obstoja veli« ka nevarnost poplav. Ponekod so začeli nasipi nevarno popuščati in se je voda že začela razlivati po polju. Hidrotehniške sekcije vzdolž Dunava so organizirale per« manentno službo in strogo pripravljenost. Ker je vodostaj Dunava izredno visok, je začela voda naraščati tudi v Dravi in Tis si, tako da obstoja tudi ob teh rekah ne« varnost poplav. Zaradi lokalnih poplav je imel današnji beograjski osebni vlak 86 minnt zamude.
Samomor župnika
Osijek, 12. novembra, i. Včeraj je sko£?l v bližini Osijeka v Dravo neznan starejSl moški. V suknji, ki jo je pustil na obrežju, so našli brzojavko, naslovljeno na župnika Kaila Ergsa iz sela Luči v Baranji. Danes 60 ugotovili, da je samomorilec zares omenjeni župnik. VašČani iz Luži, ki so danes prispeli v Osijek, so v utopljencu spoznali svojega župnika. Slikajo ga kot nenavadnega čudaka. Živel je popolnoma samotarsko, si sam kuhal in pral in se ni nikomur zaupal. Pravega vzroka samomora nihče ne ve.
Nos ^ je odgriznil
Subotiea, 12. novembra, e. V Vrsau j« go-Stilniiar Vladan 3tanoj«v odgriznil svoji ~ja-takariei Koviljki P*tkovi not. Zvečer j« j« povabil v tvojo sebe. K« »• mu ni hotela vdati, je pottal tako r»zWurj«n, da je začel grizti. Na njeno klieanje so prihiteli ljudje, ki so jo spravili v bolnico. Stanojeva pa so orožniki aretirali. Stanje Petkove je zelo kritično, ker je izgubila mnogo krvi, razen tega pa se je pojavilo zastrupljenje.
Poskusen požig italijanske šole v Bovcu
Požar so pravočasno zadušili - Škoda je neznatna - Storilci so neznani in so v temi pobegnili
Trst, 12. novembra, t. Današnji fašistični listi poročajo, da so v ponedeljek okrog 21. ure neznani protifašisti vdTli v italijansko šolo v Bovcu. Polili so tla s petrolejem in nato Solo zažgali. Dve učiteljici, ki sta spali v drugem nadstropju, sta se zbudiH še le, ko je vdrl v njuno stanovanje dušljiv dim. Hitro sta alarmirali prebivalstvo, miličnike in karabinjerie. ki so nato ogenj kmalu pogasili. Škoda ni velika. Ugotovljeno je, da so bili na delu trije po-žigalci. ki so pa brez sledu izginili.
Tržaški »Piccolo« poroča, da je bila še ponoči uvedena najstrožja preiskava. Miličniki in karabinerji so ugotovili, da gre za protifašističen atentat. Dva požiga! ca sta pobegnila skozi glavna vra-
ta, tretji pa ni mogel več, ker sta med tem že pritekli po stopnicah učiteljici; zato je skočil skozi okno ter pobegnil v noč. »Piccolo« naglaša. da je domače prebivalstvo zaradi požiga močno razburjeno, ker se je ta italijanska šola prebivalstvu zelo priljubila. Policijski pes je sledil sled požigalca od šole do cerkve, kjer pa je sled izgubil. Kakor atentat v Vrhpolju, preiskuje tudi ta požig šef policije v Oorici Modesti ob sodelovanju pokrajinskega fašističnega tajnika. Oba sta prispela še ponoči v Bovec in vodila nadaljnjo preiskavo. Dosedanje ugotovitve so dognale, da so izvršili atentat ljudje, ki morajo dobro poznati razmere.
Jugoslovanska razstava vina in sadja v Amsterdamu in Rotterdamu
Propaganda za naša vina in sadje v inozemstvu - Uspešno delovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
se po eni strand obrača na naše trgovce z -Vinom, ki niso poslali vzorcev v Rotter-dam, naj jih pošljejo v Amsterdam, po dru-
Beograd, 12. novembra. AA. Jugoslovanska razstava vina ln sadja v Amsterdamu od 13. do 22. decembra t 1
Kakor znano, bo od 20. do 30. t. m. v Rotterdamu vinska razstava, ki jO slavnostno otvori naš poslanik v Haagu Miša Hri-stič. Razstava bo prirejena na inicljativo Jugoslovenske zbornice v Amsterdamu. Na pobudo iste zbornice je sklenjeno, da se nato razstava prenese v Amsterdam in priredi tam v omenjenem času, prav tako se bo ta razstava izpopolnila 8 sadjarsko razstav vo. Ža to je poskrbel poseben odbor zastopnikov nizozemskih gospodarskih krogov.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovin« pri ministrstvu za trgovino in industrijo
gi strani pa na naše pridelovalce sadja, naj se v čim večjem številu udeleže te razstave, zlasti s suhimi slivami, hruškami, jabolki, grozdjem itd. Vino naj pošljejo v čim večjem številu steklenic. Izbrati je treba najboljše vrste, jih dobro sortirati in temeljito pakirati. Naslove daje zavod za pospeševanje zunaje trgovine v Beogradu.
Doznava se, da je naša zbornica v Amsterdamu dobila od neznane osebe sto ho-landskih goldinarjev kot nagrado za najboljše vino po oceni juryje, razen tega pa tudi tri nagrade za najboljše vrste vina
Povratek romunske opozicije v parlament
Kralj Karol je pozval opozicijo, naj se vrne v parlament in sodeluje
pri konstruktivnem detu
Bukarešta. 12. novembra, d. Kakor znano, je svoječasno del rumunske opozicije, in sicer liberalci ter člani Avarescove stranke, izjavil, da se v znak protesta proti sprejemu zakona o novi upravni razdelitvi države ne bodo več udeležili dela v parlamentu. Ta svoj sklep so vzdržali do sedaj.
Zato je imel kralj Karol sestanek * zastopniki vlade ter se posvetoval z njimi o jačt-nu, kako bi pridobil to opozicijo zopet za delo v parlamentu, ki se bo sestal 15. novembra. Po sestanku so bili pozvani v ev-dijenco h kralju tudi voditelji liberalcev Vintila Bratianu, Duca, Jurij Bratianu m Argetojanu, ki so mu izročili posebno spomenico, nakar jih je, s toplim apelom pozval, naj se spričo težkega položaja, v katerem se nahaja država, vrnejo zopet v zbornico ter prično s parlamentarnim delom. Nato sta izjavila Julij Bratianu in Argeto-janu, da sta že pred časom sklenila 8 svo-
jimi prijatelji vrniti se zopet v zbornico. Vintila Bratianu pa je izjavil, da je pripravljen kralju pojasniti svoje in prijateljev stališče v tem vprašanju v posebni av-dijenci. V zvezi s tem je bila sklicana tudi seja vodstev opozicijskih strank, da razpravljajo o stališču, ki ga bodo zavzele stranke po tem kraljevem apelu.
Bukarešta, 12. nov. g. Vintila Bratianu je na poziv kralja, naj bi se opozicija ude« leževala dela parlamenta, sklenil, da bo za» časno prepustil vodstvo stranke drugemu ter se umaknil iz političnega življenja. Vče» raj ponoči je bilo v stanovanju Bratiana posvetovanje voditeljev stranke, pri kate« rem je Bratianu sporočil, da bo za nekaj časa odšel na svoje posestvo. Za svojega naslednika je Bratianu predlagal Duco. Ta odločitev Bratiana je v političnih krogih povzročila veliko senzacijo.
Demisija fašističnih voditeljev
Rim, 12. nov. č. Predsedniki fašističnih delodajalskih organizacij za industrijo, po« ljedelstvo in svobodne poklice so demisi« jonirali. Minister korporacij je imenoval za vse te organizacije vladnega komisarja, ki bo vodil posle dva meseca, dokler ne bo« do imenovani novi predsedniki. Uradno tolmačijo to demisiio, da se je izv»*šila n* željo Mussolinija, ki hoče zamenjati vs« fašistične funkciionarje. Glede na to. da je bil Imenoval komisarja za cela dva me« seca, pa sklepajo, da so nastali v teh or» ganizacijah oziroma med njimi in vlado spori kot posledica težkega gospodarskega položaja. Zatrjuje se, da je vlada zahteva« Ia takojšnje znižanje cen, kar pa so delo« dajalci in podjetniki odklonili.
Protižidovski izgredi v Segedinu
BudimpeSta, 12. nov. M. Snoči je prišlo v Segedinu do krvavih protižidovskih de« monstracij dijaštva. Protižidovsko gibanje se je v zadnjem času zelo razmahnilo. Kljub intervenciji rektorata univerze so proti« židovske dijaške organizacije nadaljevale z demonstracijami in napadle židovske trgo« vine. Nastopiti je morala policija, ki je npo« rabila orožje. Več demonstrantov je bilo aretiranih. Če ne bo prišlo do miru. bodo univerzo morali zaprfell
Gospodarska zveza Italije fai Madžarske
Budimpešta, 12. novembra d. Minister za trgovino dr. Bud je odpotoval v Italijo, kjer ima sestanke s številnimi italijanskimi gospodarskimi politiki. Na teh sestankih razpravlja z njimi o ožji gospodarski zvezi in sodelovanju med Italijo in Madžarsko. Predvsem obravnavajo vprašanje pomnožitv® madžarskega farroza f Italijo.
Ostavka grškega vojnega ministra
Atene, 127 novembra, g. Vojni minister Sofofe je detnisijonirai. Njegova demisija se je Izvršila na prizadevanje ministrskega predsednika, ki bo s«m prevzel vojno mini« strstvo. Pričakuje se popolna reorganisa. cija grške vlade. Globlji vzroki d emisije vojnega ministra Se niso znani
Poplava Visle
Varšava, 12. novembra, g. Zaradi močnega deževja v zadnjih dneh je Visla na Poinor-janskem prestopila bregove ter je poplavila veliko ©zemlje. Več mest je odrezanih od Ostalega sveta. Tudi v okraju Vilne so poplave povzročile velike škodo.
Uspeh francoskih letalcev
Kara SI, 12. novembra AA. Francoska letal«* Goulatte in Lalouette sta priletela Vz Pariza v Karafi v 4v«h dnevih in pol.
Kalkuta, 12. novembra e. Francoska letalca Goulette in Lalouette sta preletela včeraj mesto in nadaljevala polet proti Sai-gonu.
Izdaja gospodarskega adresarja
Beograd, 12. n»v. AA. Ker se je pokazala potreba deibro urejenega gospodarskega adresarja za potrebe zunanje ia notranje trgovine, je zavod za pospeševanje zunanje trgovine sklenil izdati velik gospodarski adresar, v katerem bi bili vsi uvozniki, iz« vozniki in denarni zavodi v državi. Gospo« darske zbornice imajo, pravico zbirati ogla* se za svoje področje. Vsaka tvrdka, ki zeli biti zastopana v adresarju, se mora obrniti na svojo zbornico za cene oglasov i. dr. Adresar je namenjen za zunanjo trgovino in bo izdan v francoščini, angleščini in nem« ščini. V interesu vseh naših industrij, bank, hotelov m ostalh gospodarskh panog v dr« žavi je, da dajo v adresar svoje oglase, posebno še, ker bodo zelo poceni.
Tretje zasedanje tarifnega odbora
Beograd, 12. novembra AA. Tajništvo tarifnega odbora je obvestilo vse člane odbora, da se bo tretje zasedanje tega odbora vršilo 24. t. m. Na dnevnem redu je poročilo o do sedaj izvršenih sklepih glede tarif. Zasedanje bo v Beogradu v dvorani beograjske industrijske zbornice.
Brezposelnost v ČSR
Praga, 12. novembra, d. Vladni krogi posvečajo poslednje čase veliko pozornost vprašanju podpor brezposelnim in finančni podpori fondom, ki podpirajo brezposelne.
' Predstavnice ženskega saveza pri kraljici Mariji
Beograd, 12 novembra, p. Kraljica Ma rija je sprejela v avdijenci članice upravt Jugoslovenskega ženskega saveza. Nj. Vel kraljica se je živahno intexesirala za delo in uspeh letošnjega ženskega kongresa v Zagrebu. Gospa Petkovičeva je navedla glavna vprašanja, ki so se obravnavala na kongresu. Kraljica je s posebnim zadovolj« stvom sprejela vest. da so tudi hrvatska društva vstopila v savez. Predstavnici za« grebškega dela Saveza gospa Peleševa in go* spa Kovačevičeva sta povabili kraljico, naj poseti Zagreb, kjer jo vsi željno pričaku« jejo. Nj. Vel. kraljica je odgovorila, da je to tudi njena želja in da bo z zadovolj. stvom posedla Zagreb, kakor hitro ji bo mogoče.
Konferenca jngoslovenskih borz
Sovi Sad, 12 nov. č. Jutri se bo vršila v prostorih tukajšnje borze konferenca za« stopnikov vseh treh jugoslovenskib bora. Na konferenci bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki so ostala doslej še nerešena. Gre predvsem za izenačenje uzanc za žit« no trgovino za vse jugoslovenske borze. Razpravljalo se bo tudi o borznosodnih taksah, ki prihajajo v poštev pri borznem poslovanj u. Končno bodo določene enotne smernice za konferenco srednjeevropskih borz, ki se bo vršila 17. t. m. v Budimpešti.
Posvetovanja o davku na poslovni promet
Beograd, 12. nov. p. Jutri se bo vršila > obrtni zbornici konferenca ožjega odbora za sestavo predlogov tarife o skupnem davku na poslovni promet. Na nedavni konferenci gospodarskih zbornic je bilo sklonjen), da se pošlje osnutek v proučitev vsem go« spodarskim zbornicam, ki morajo do & t. m. predložiti svoje pripombe odnosno preJ-loge. Dne 14. t. m. se bo nato vršila zopet konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic, na kateri bodo sestavljeni definittvni predlogi, ki bodo predloženi vladi.
Konferenca agrarnih držav v Beogradu
Beograd, 12. nov. p. Posvetovanja zastr p» nikov izvozniških zavodov Jugoslavije, Ru« munije, Poljske in Madžarske so se včer:-;J in danes nadaljevala v prostorih zunanjega ministrstva. Gre predvsem za dosego či;n boljšega vnovčevanja agrarnih proizvodov. Predlagani so bili razni načini rešitve tega problema. Ti predlogi tvorijo sedaj pred« met nadaljnih posvetovanj. Že iz doseda« njega poteka konference se lahko sklepa, da med zastopniki izvozniških zavode v omenjenih držav vlada glede rešitve tega problema popolna soglasnost in bodo vsem zainteresiranim vladam stavljeni soglasno sprejeti predlogi.
Sparta: Rapid 3:2 (2:1)
Kljub porazu si je Rapid letos priboril
srednjeevropski pokal Dunaj, 12. nov. g. Danes se je vršila na igrišču Hohe Warte finalna tekma medpra« ško Sparto in dunajskim Rapidom v tek« movanju za srednjeevropski pokaL Tekm; je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Po zelo ostri igri, pri kateri je bilo več igračev po* škodovanih, je zmagala Sparta s 3 : 2 (2:1). Kljub porazu pa je Rapid topot odnesel trofejo srednjeevropskega pokala, ker je. kakor znano, v prvi finalni tekmi, ki »e ie vršila v Pragi, zmagal z 2 : 0. Skupni seore obeh finalnih tekem znaša torej 4 : 3 za Ri« pida.
Hmeljski trg
Zatec, 12. novembra, b. Položaj na trge in cene nespremenjene.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved za dane.*:
Stalno, razmeroma jasno, tu pa tam oblačno. Temperatura zmerna. — Situacija rfera«-šnjeea dne: Velika depresija je prešla pr»-ko severne polovice kontinenta in leži sedaj nad severovzhodnim delom, povzročajoč na svoji zapadni strani sveže zapadne in severne vetrove. Nad južno Evropo leži še vedno visoki pritisk, ki je padel samo nad južnim Jadranom in povzročil lokalni minimum t precej močnimi vetrovi. Pritisk je v južnih krajih v splošnem padel za 0.1 do 2.5, na severu pa narasel za 0.1 do 4 mm. Temperatura je v Primorju in v zapadnih pokrajinah narasla za 1 do 5 stopinj. Nebo je bilo zjutraj samo v južnih pokrajinah in ▼ jui nem Primorju oblačno, na severu pa jasno Zjutiaj ie bila v Primorju močna burja, no severu in vzhodu pa zmerni vetrovi.
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: V južnih Alpah se bo vreme poslabšalo; temperatura bo padla. V dveh do treh dneh najbrže slana.
žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred Včeraj, dne 11. t. m. so bili izžrebani sledeči več|i dobitki:
30.000 20.000 10.000 4.000
srečke št.: 3.901, 48.958, 71.278, 92.946; srečke št.: 229, 73.895, 85.706; srečke št.: 6.172, 34.533;
srečke št.: 6.667, 14.193, 17.412, 40.946, 70.495, 84.015, 92.394, 98.745*
2.000 Dia srečke št.: 6.108, 7.917, 7.992, 8.525, 8.866, 10.899, 10.420, 15.501, 19.197, 2L049, 22.915, 24.671, 26.144, 29.592, 81.822, 31.314, 32.009, 49.465, 52.546, 53.824, 66.805, 68.665, 69.499, 81.354, 81.198, 82.953,
30.296, 46.850, 66.887, 76.374, 94.699,
34.357, 55.209, 72.643, 85.750,
94.852, BU.IJl.JJO, J.MTltl, Bff.AJrtt,
<00 Din srečke št.: 1.876, 1.892, 8.007, 9.725, 9.734, 9.799, 16.036, 16.082, 17.999Tl9.103,19.104, 19.132, 19.158, 19.185, 19.187, 27.774, 29.202, 29.252, 29.269, 29.287, 34.180, 35.365, 35.395, 36.640, 36.659, 37.701, 37.717, 37.723, 37.748, 39.539, 39.563, 42.989, 44.111, 46.603, 46.648, 46.685, 46.693, 47.453, 47.498, 48.301, 48.316, 49.414, 49.446, 56.001, 56.059, 56.089, 57.306, 57.328, 57.355, 57.865, 57.381, 58.813, 58.870, 58.892, 59.535, 59.565, 66.412, 67.501, 67.530, 67.547, 67.552, 67.557, 67.589, 68.714, 69.137, 69.411, 69.455, 69.469, 69.495, 69.406, 73.782, 75.082, 75.155, 75.168. 75.173, 77.254, 77.271, 77.336, 77.377, 77.386, 78.091, 78.095, 82.492, 84.159, 86.962, 86.986, 86.988, 87.392, 87.300, 87.812, 87.820, 87.912, 87.915, 89.110, 89.118, 89.145, 89.151, 96.663, 96.806, 96.822, 96.839, 98.111, 98.160, 98.166, 98.976, 98.998.
Izžrebane manjše dobitke bomo javili vedno naknadno.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, LJubljana, Sv. Petra c, 19
81.314,
52.546, 68.665, 81.198,
95.554, 96,302, 97.118, 99.045, 99.224.
36.044, 59.547, 74.697, 87.389,
38.748, 63.454, 75.697, 89.189,
13.823, 30.877, 40.879, 64.037, 76.800, 91.197,
16.045, 29.207, 37.722, 47.438, 57.310, 66.482, 69.467, 77.348, 87.258, 89.153,
Naši kraji in ljudje
Prizor t »prejema gg. ministrov v Celju
2apao
i'<M> Trzajo Konšek, Celj«
dr. Goričan pozdravlja pred palačo Mestne hranilnice ministre dr. Švegla, dr. Šverljugo, dr. Srškič a in inž. Serneca
»Daj nam danes nas vsakdanji kruh...«
Beograd, 10. novembra. ffeograd porabi -vsak dan okoli 150.000 kilogramov kruha. Ogromna množina, ki pa je razumljiva tistemu, ki gleda, kako s« •velik del beograjskega prebivalstva hrani skoraj izključno s kruhom. So namreč ne« kateri sloji beograjskega prebivalstva, ki !e redkokdaj uživajo toplo, kuhano ali pe» -sno hrano, temveč se zadovoljujejo z do» -šnim kosom kruha, h kateremu prigri« sjo kako sirovo zelenjavo ali kaj po« -ega. Arnavte, ki žagajo drva po Beo« i, vidiš zvečer s hlebcem kruha |>od '.ho. in to je skoraj vsa njihova hrana. Po si privošči poleg kruha tudi še luk, para^' žnik, sirovo kumaro ali lubenico, v jesen; kak grozd ali kako drugo sadje, sb in meso so le zelo redke izjeme. Če ni muslimanske vere, si privošči kedaj tudi še masti, ki si jo namaže na kruh; musli« tnanu je seveda svinjska mast prepovedana. In tako, kakor ti Arnavti, živi tudi še vo» Sik del drugega delovnega ljudstva v Beo« gradu, samo da si h kruhu jemlje vsaj tu« patam kak mesni prigrizek. Je pa Beograj« čan tudi vobče precej močan kruhojedec, doma v družini, kakor tudi v javnem loka« lu. Tako je potem razumljivo, da prihaja v Beogradu skoraj tri četrt kilograma kru« ha na ossbo m dan in da se potroši okoli pol milijona dinarjev na dan za kruh.
V zadnjih časih, ko je padla cena pšenici -■a moki, se je v Beogradu začelo vse bolj m bolj tožiti proti draginji tega najvaž« nejšega ljudskega živila Občinstvo kar ne more razumeti, kako je mogoče, da sta pše» trica tn moka vse cenejši, da pa cena kruhu ostaja vedno na isti višini. Lotilo se je te« ga. vprašanja tudi časopisje in tako se či« ♦ajo v beograjskem tisku vsakovrstna raz« motrivanja v tem pogledu, pri čemer je razumljivo samo po sebi, da glasovi iz ob« činstva zahtevajo znatnega znižanja cen, dočim pa prizadeti obrtniki trdijo, da »o fudi današnje cone popolnoma primerne njihovemu blagu in trudu. Ker ima konsu« ment skoraj vsepovsod enake težave, bo
fotovo zanimalo tudi čitatelje »Jutra«, ka« o je neki beograjski strokovnjak, ki Jo kot bivši beograjski občinski svetovalec dolga leta imel opravka s tom vprašanjem, dokazal, da so današnje cene kruhu daleč previsoke in kako bi se morale urediti, da bi odgovarjale dejanskim razmeram.
Ješa Protič, bivši »kmet« beograjske ob» fine, ki je svoječasno dosegel z neko beo« grajsko velepekarno za obe strani — t* občinstvo in pekarno — zadovoljiv spora« rum, da se prodaja kruh sa 10 odstotkov ceneje kot je cena moki, računa za sedanj« razmere takole:
Popolnoma je pravih«), če cena kilogra« mu kruha znaša toiiko, kolikor znaša cena kilogramu moke. Ker se od 100 kilogramom moke speče 135 kilogramov kruha, ima pek torej 35 odstotkov kosmatega dobička. Re» žijski stroški so potem pač odvisni od pro« izvajalca. Cim primitivnejša je proizvod« nja, tem večji so stroški, ker moderni obrat vsekako pocenjuje proizvodnjo.
Ker je danes v Beogradu cena najfinejši moki 260 Din za kilogram, bi potemtakem tudi kilogram kruha iz najfinejše moke mo« ral stati 2.60 Din, pri čemer bi imel pek do 35 odstotkov, torej 0.91 Din kosmatega dobička. Kruh iz najfinejše moke pa se prodaja danes ▼ Beogradu po 4 Din kilo« gram in ima torej pek nič manj ko 2.31 Din ali skoraj S9 odstotkov kosmatega dobič« ka. Kruh iz moke št 2 se prodaja 3.50 ki« tog ram, dočim stane kilogram take moke 2.40 Din, a kruh iz moke št. 5 stane 3 Din kilogram, dočim stane kilogram moke le 2 Din.
Ce s« računa, da porabi Beograd na dan
okoli 150.000 kilogramov kruha, in če se vzame, da je razlika med ceno moke in kruha povprečno samo 1 Din. znaša ta raz« lika na dan 150.000 Din. Najmanj toliko torej beograjsko prebivalstvo plača na dan preveč za svoj vsakdanji kruh, toliko do« bička na dan vtaknejo beograjski peki pre« več v svoje žepe. V enem letu, 365 dneh, «naša ta razlika nič manj ko 54,750.000 Din. -£a skoraj 55 milijonov dinarjev je na tak nacm beograjsko prebivalstvo oškodovano ▼ eaem letu, m če se pomisli, da so ravno neimoviti sloji najbolj in. kakor je zgoraj omenjeno, skoraj izključno navezani nato ftvilo, je res naravnost v nebo vpijoč greh, da se ravno ti sloji, najubožnejši izkorišča, jo, oškodujejo na tak način. Ako kje, je pač tu gotovo skrajni čas. da poseže vmes ministrstvo za socijalno politiko, da se ob« varuje prebivalstvo nadaljnjega takega iz« koriščanja.
Ker so pa razmere, kakor rečeno, skoraj povsod enake, ker se pač zlasti večja me« sta v vsej državi zelo malo razlikujejo med seboj v tem pogledu, je gotovo pogrebno, da bi se tozadevni ukrepi ministrstva na« našali na vso državo. Če se je pred lett mogla v Beogradu skleniti pogodba med mestno občino in velepekarno, da se pro« izvaja kruh po ceni, ki bodi za 10 odstot« kov nižja od cene odnosne moke, zakaj
naj bi to ne veljalo za vso državo! Vele« pekarna »čurčija Simič in drug« je tedaj sklenila to pogodbo in se ni pritoževala, da bi ne mogla izhajati. In pogodba se je glasila na borzno ceno moki.
Naj bi se akrenilo tako za vso državo, pa bo gotovo vse ljudstvo zadovoljno in hvaležno za tak ukrep.
Pot v negotovost
Kočevje, 12. novembra.
V torek 18. t m. bo samo iz osilniške občine odpotovalo 40 mož s trebuhom za kruhom v Francijo. Neznosne socialne raz. mere jih silijo, da zapuste domovino in družine ter si poiščejo zaslužka v tujini. Mnogi gredo v tujino samo kot sezonski delavci, ki se spomladi, ko se začno dela na polju, zopet vrnejo, še več pa je takih, ki dolga leta ali pa za vedno ostanejo > tujini. Preko zime skrbijo za dom samo starci, žene in otroci, vsi naši fantje in možje pa gredo po svetu. Cesto so cele naši vasi brez moških.
Omenjenih 40 mož iz osilniške občine gre v Francijo, kjer bodo dobili delo kot dr« varji. To delo so jim preskrbeli agentje ln zanimivo je, pod kakimi pogoji potujejo ti reveži v tuje gozdove. Vsak delavec se je moral obvezati, da bo delal 5 mesecev tam, kamor ga pač pošlje agentura, ki ga je na« jela. Agenturi mora plačati za pot 1000 Din najbolj zanimivo pa je to, da si ni nihče na jasnem, koliko bo zaslužil. Vprašanje zaslužka se bo točno uravnalo šele potem, ko bo odslužil 5 mesecev. Tedaj se bo tem drvarjem izplačalo vse, kar so do tedaj zaslužili in odbilo se bo od tega zaslužka, kar je agentura za njih izdala in kar odpa« de na hrano in stanovanje itd.
Vendar se ne godi vsem našim izseljen« eem enako slabo v tujini. Neki delavec 12 neke vasi pri Osilnici zasluži n. p*, na dan 40 frankov ali okrog 90 Din. Ta dela« vec je v času, odkar je v Franciji, to je le« tos od maja do oktobra, poslal domov že preko 10.000 Din. No, in sedaj potuje za njim še njegov sin.
Naši ljudje so imeli nekdaj precej do« hodkov od krošnjarstva. Krošnjarili so naj« več po Hrvatskem in Slavoniji. Za kro« šnjarstvo so bili važni centri Koprivnica, Vinkovci in Osijek. V prvih letih po pre« vratu so se spomladi vračali naši krošnjar« ji domov s precejšnjimi vsotami. Običajno so prinašali s seboj po 20.000 do 25.000 Din. Danes tega ni več, povprečno zaslužijo pre« ko cele zime do 10.000 Din.
Jasno je, da se tem veliko boljše godt kakor onim, ki delajo v velikih tujih rud« nikih in gozdovih. Dočim se prvi stalno vračajo na spomlad na svoje domove, oni drugi pa več let ne morejo nazaj v domo« vino. Izročeni so tujcem na milost in ne« milost in često so silno razočarani, ko pri« dejo na določena mesta, ker morajo uvl« deti, da so nasedli obljubam različnih agen« tov. Marsikateri bi se rad vrnil domov, pa nima sredstev in tako mora ostati tam, kjer je v še tako slabih razmerah.
Kako se bo godilo tem 40 možem, ne ve nihče. Vendar se da iz navedenega slutiti, da jim pot ne bo posuta s cvetlicami, saj niti ne vedo, koliko bodo zaslužili. Na tiso« če je že naših ljudi v tujini in lahko bi rekli, da se veliki večini godi slabo. Uver« jeni smo, da bo tudi tega nekoč konec. Razmere se bodo morale spremeniti tako,
da našim ljudem ne bo več treba za zashiž« kom ▼ tujino, ampak da ga bodo mogli dobiti doma.
Jubilej trboveljskega »Zvona«
9woj 35. jubilej je proslavilo naše pev« •ko društvo »Zvon« nad vse dostojno, k čemur so mnogo pripomogla bratska dru« žtv* ix vseh bližnjih krajev bodisi s tem, da »o sodelovala pri programu, bodisi tudi samo s tem, da so poslala svoje zastopni* ke, ki to prinesli jubilantu pozdrave in darila — vence, slike in cvetlice svojih društev. — Tudi naše prebivalstvo, ki zna ceniti dolgoletno požrtvovalno delo naših pevcev in pevk, se je to pot izkazalo ▼ vsa« tem pogledu, saj je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in ni štedilo s prizna« njem pri izvajanju pestrega programa. Ne« ljubo pa moramo konstatirati. da »e »Zvo« novega« slavja ni udeležil niti eden tu« kajšnjih duhovnikov, dasaravno sta bila ustanovitelj in prvi predsednik društva du« hovnika.
Burno pozdravljeni to nastopili pevci »Zvona« m zapeli zelo težko Ravnikovo; »Kam si šla?« s preciznostjo in dobro in« terpretacijo, kakorsno smo navajeni že pri naših pevcih. Adamičev »Scherzando« Je Zvon odpel t orkestrom tudi prav dobro Po teh dveh točkah je podal društveni predsednik kratko zgodovino društva ta njega razvoj ter omenil tudi najzaslužneJ« še člane, predvsem pevovodjo g. Oskarja Molla, ki vodi društvo že 23 let, dalje go« spode Feštajna, Kuharja, Permeta in To« rija. Omenil je tudi, da je ministrski pred« sednik, general g. Živkovič ob priliki svo« jega prihoda r Trbovlje čestital društvu k njegovi 3Sletnici in poklonil društvu 5000 Din. Svoj govor je zaključil z vzkli« kom najvišjemu pokrovitelju pevskega »a« veza Nj. VeL kralju Aleksandru, čemur s« ie navdušeno odzvalo tudi vse prisotno občinstvo. Nato so izročali pozdrave in darila zastopniki naslednjih bratskih dru« štev: Hubadove župe. Glasbene Matice^ pevskega društva »Zvon« iz Ljubljane. Slavca, Krakovo«Tmovo, Cankar, »Zvon« iz Smartna pri Litiji, Pevskega in glasbe« nega društva v Hrastniku, Glasbenega dru« štva te Zagorja, Pevskega društva UJU. Grafike in Ljubljane.
Po teh pozdravih je nastopil mladinski zbor iz Zagorja. Mladi pevci so zapeli tri pesmice zelo lepo in z občutkom. Poseb« no pozornost so vzbudile male solistke s svojim nežnim glaskom. Občinstvo je mla« de pevce nagradilo z živahnim ploskanjem. Moški zbor »Zvona« iz Šmartnega pri Li« ti j i je nastopil z dvema točkama in poseb« no dobro odpel Vodopivčevo »Ob večerni uri«. Po odmoru je nastopilo Glasbeno društvo Hraftnik s Schwabovo »Se ena«, Adamičevo »Solnce sije« in Jenkovo »Vra« čara«:; vse tri s spremljevanjem orkestra. Društvo razpolaga s precejšnjim materija« lom. Pevci in pevke so disciplinirani in so vse tri pesmi odpeli prav dobro.
Cankarjev zbor iz Ljubljane je poznan. Odlikuje ga krasen glasovni materijal in izvrstna tehnika. Odpel je dovršeno tri pesmi: Beničkega »Jesen stiže«, Gotovče« vo »Pod Jorgovanom« in Muhičevo »Mir«.
Program je zaključil mešani zbor trbo« veljskega »Zvona« s Prohaskovo »Ljube« zen«, Adamičevo »Jutranja« m Premrlovo »Naša pesem«.
Splošna sodba naše publike, ki je r tem oziru precej razvajena, je, da je hi.1 ta koncert eden najlepših, kar smo jih do« sedaj slišali v Trbovljah.
Po koncertu se je razvila živahna zaba« va, r>ri kateri je neumorno sviral naš pri« znani sokolski orkester pod vodstvom go« spoda Jagra. — Koncerta in cele priredit« ve se je udeležil tudi prvi pevovodja go« spod Ličar, ki je danes že častitljiv star« ček ter je v navdušenih besedah napil »Zvonu«, ga bodril k nadaljnjemu delu. kajti »trboveljski Zvon se razbil nikdar ne bo!« Glavna zasluga »Zvonovih« uspe« hov pa gre neutrudljivemu pevovodji uči«
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Vsa zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
%
Halo
Vi žene in dekleta
dali ste se že udeležili
RADION
nagradne naloge za 50.000 dinarjev?
Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje!
tel ju Mollii,' ki ga njegovi pevci in pevke naravnost obožujejo. Pod njegovim vod« stvom se je »Zvon« povzpel na višino pr« vih slovenskih pevskih zborov. K njegovi 351etnici mu želimo še nadaljnjih uspehov.
Strel skozi prsi
Krško, 10. novembra.
Preteklo nedeljo je družba fantov pekla prašička v bližnji Brezovski gori in sicer pod kozolcem posestnika Alojza Voglarja. Imeli so pri sebi tudi muzikanta, ki je po« skrbel, da je vladalo vedno pravo razpolo« žen je.
2e proti mraku pa je imenovano družbo zmotila skupina fantov iz Senuš, ki so se hoteli pridružiti pojedini. Ker je nezaželje« ne goste neki P. A. malo ostro zavrnil, so ostali nepovabljenci skočili vanj, a jim je srečno utekel. To je povzročilo, da se Je ostala družba razšla in se povrnila črez uro. V izogib nepričakovanih gostov pa so se zaklenili v hišo, v kateri je imel svoj klobuk tudi ISletni Goričar Rudolf, ki je, videč opasni položaj in čudno razpolože« nje, prosil, da mu dajo klobuk, da bi šel domov spat, istočasno pa ostale povedel s seboj, da ne bi prišlo do kakih prepirov in pretepov. To se mu je povsem posrečilo, nato pa se je sam povrnil okrog polnoči nazaj proti hiši, kjer je prej bil v družbi.
Klical je tn klical, zagotavljal da je sam pred hišo in izrecno povedal, da je ostale odvedel domov . . . Obotavljaje so mu naposled le odprli vrata in skočili predenj J. D. iz Podjame nad Brezovsko goro in po. sestnikova sinova P. P. in P. A. Prvi ga je vprašal, zakaj je vodil tako politiko, Go« ričar mu je odgovoril, da naj stopijo v hi« šo, kjer jim bo povedal vse. a je razjarjeni D., ki si ni pustil ničesar dopovedati, takoj nato zamahnil z repetirko, da bi Goričarja udaril, a ga je P. zadržal. Goričar je uvidel opasni položaj m je v prepričanju, da bo najbolje, ako se odstrani, zbežal. Čutil Je, da teče nekdo za njim, toda tedaj je že počilo in zadet je Goričar padel na tla. Krogla mu je šla pod lopatico skozi pljuča in izstopila na prsih tik pod srcem. Kljub
smrtnonerarni rani se je dvignil, bežal da lje, spotoma vedno padal, naposled pa M je v dobrem četrtu ure privlekel do hiš« Privejškovih, kjer so mu na klice odprli m mu nudili prvo pomoč, nakar so težko r» njenega prepeljali v krško bolnico, kjer s« leči in je upati, da bo okreval. Prebivali stvo ostro obsoja žalostni dogodek.
Zagonetni požari na Bledu
Bled. 12. novembra.
Zadnji dve leti nam blejska kronika beleži okrog dvajset požarov. Zagonetni pozi-galee, ki že par let vrši ta zločinski posel, zažiga le kmetske domove in to vedno J« ponoči ob sobotah ali nedeljah. Večkrat gori tudi takrat, ko imajo gasilci kako veselica. Skrivnostnemu požigalcu do sedaj še nts« mogli priti na sled.
Minulo nedeljo ponofi okrog 23. je m8b-lo v zvoniku farne cerkve zopet biti oiožn« plat zvona. Ljudje so se večinoma spravljali že spat, ali pa so že počivali. V strahu, k j« da gori, so začeli ljudje vstajati iz postelj in ugibati, odkod prihaja sij požara. Kmalo se je dognalo, da gori pri Fraucetu Rogač® v Zagoricah, ki je šele pred kratkim prenovil in kaj lično preuredil svojo hišico. Požar je izbruhnil, kakor običajno pri blejskih požigih, v skednju in se v naglici začel širiti. Gasilci, ki so imeli ta dan veselico v prostorih gostilne Ažman. so bili ravno v najboljšem razpoloženju, ko so zaznali, da zopel razsaja rdeči petelin na Bledu. Da izpolnijo svojo dolžnost, so takoj zapustili veselico in se odpravili z gasilnimi pripravami na kraj nesreče, kjer je požar vršil svoj« iiničevalao delo. Vrli gasilci so takoj stopili v akcijo in le njim se je zahvaliti, da s« ni razširil ogenj tudi na sosednja poslopja. Pri gašenju so sodelovali tudi delavci, ki s» zaposleni pri gradnji Parkhotela.
Požar je uničil Francetu Rogaču deloma hišo in hlev s skednjem, škoda ni krita ■ zavarovalnino.
0 zagonetnem požigalcu pa zopet ni no duha, ne sluha.
Danes premiera 100 odstotnega govorečega filma o največji Spijonažni aferi sveta!
Kortner
kot kapetan
Zaradi velike dolžine sporeda predstave
ob 4«, 7* in četrt na 10
Uvodno besedo govori gosp. prof. Rado Pavlič
Monumentalno filmsko delo o najusodnejši justični zmoti, ki je svoječasno pretresla ves svet!
Znameniti proces in usoda nedolžno obsojenega častnika!
Sodelujejo: GRETE MOSHEDf (Lncie Dreyfus) — HKEVRICII GEORGE (Emile Zola) — A. BASSERMAN (Picqnart) — O. HO-MOLKE (Esterhazy) — FRITZ RASP, — FRITZ KAMPERS, — BERNHARD GOETZKE in drugi najodličnejši umetniki.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Predprodaja vstopnic od 11. dopoldne do pol 1. popoldne.
Poleg tega: Vsesokolski zlet v Beogradu v zvočnem tedniku!
Na krivih potih
Dole pri Sv. Kiržu, 12. novembm
Medveščkov in Lušinov fant sta si sosw da v malem planinskem naselju Zgornje Jelenje, kjer so idealno krasne smučarska poljane. Prepogosta pajdašenja obeh fam tov niso rodila nič dobrih uspehov. Zaže> lela sta si širokega sveta in pričela sanjati o — beli Ljubljani.
Za dolgo pot pa nista imela denarja. »Po« iščeva ga v vasi«, sta se domenila in sta vlomila pri sosedovih. .Telenški kmet pa nI bil preveč založen z denarjem; par stota« kov, ki sta jih našla, je bilo premalo z* dolgo pot
—	»Tudi naš oče imajo denar« je menil Medveščkov. Lušinov je njegovemu nasve« tu pritrdil. Vlomila sta nato pri Medvešc* kovih v skrinjo, kjer je hranil oče nekaj nad pol tisočaka. Tudi ta znesek jima j« prišel prav.
Nato jih je vzela noč. Odšla sta v Ljub« Ijano. Več dni sta se potikala po ljubljan. skih ulicah in živela veselo. Denar pa Je. kopnel... Ko sta bila beguna že pri zad« njih beličih, sta se vračala domov kako* izgubljena sinova. Pešačila sta skozi Zalog. Ko sta že prekoračila zaloški most, sta ugledala pred neko gostilno dve kolesi.
—	»Do noči sva lahko doma« — ta Saa je bilo okrog 16. — »če zajaševa ta dva že« lezna konjička« sta se zedinila fanta.
Hip nato sta že brzela na tujih kolesih, medtem ko sta se lastnika koles zabavala brezskrbno v gostilni.
Ko »ta se povrnila oba mladeniča s kri« vih potov domov, sta padla v roke sveto« križkih orožnikov, ki so vse javili sodišču.
Drago Gorup & Co. 4
Miklošičeva cesta Stev. 14
NUDI NAJLEPŠE DAHSKE PUSČE IN SUKNJE
ZA GOSPODE PO IZREDNO NIZKIH CENAH.
Domače vesti
*	Tudi Čakovec postavi spomenik kralj« Petru. Tudi v Cakovcu se je pričela akcija za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Tamkajšnja mestna občina je v to svrho votirala znesek 100.000 Din. Spomenik se bo postavil na trgu kralja Petra.
*	šolska ladja Jadranske straže. Kakor smo že beležili, je Jadranska straža, ki deluje pod visoko zaščito prestolonaslednika Petra, naročila za našo vojno mornarico moderno šolsko ladjo. Ideja, da se taka ladja nabavi, je bila že dolgo v programu Jadranske straže, ki je od svoje ustanovitve budila zavest o pomenu morja m njegove obrambe, se je sedaj uresničila. Odslej bo naša vojna mornarica, po vzoru velikih pomorskih držav odgojevala svoj po-mladek v taki šoli, ki po dolgoletnem pomorskem izkustvu edina more preizkusiti mornarja, a to je ladja jadrnica, ki je pred-namcem prinesla mnogo slave. Ta akcija Jadranske straže zahteva mnogo materialnih žrtev, a da hi Jadranska straža svoja sredstva za nakup take ladje popolnila do potrebne vsote, je sklenila prirediti svojo loterije pod nazivom: Loterija centralnega odbora Jadranske straže — Split Srečke se naročajo pri administraciji odseka Jadranske straže v Beogradu, Kosmajska 9.
*	Upokojitev v državni službi. Sekcijsk! načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo g. dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski J« s kraljevim ukazom trajno upokojen.
*	Odlikovanje. Z zlato kolajno za vojaška vrline je bil odlikovan g. Dragotin Dekorti, fuvar dvora Nj. Vel kralja v Suvoboru na Bledu.
*	Odlikovanje naših lovcev. Ko se Je
mudil nemški princ Hohenzollern, stric Nj. Vel. kraljice Marije na blejskem dvoru, ie bilo priejenah v triglavskem pogorju več lovov na divje koze in to pod vodstvom priznanega lovskega strokovnjaka g. J. Ra-biča iz Mojstrane. Princ je zdaj odlikoval g. Rabiča z zlato kolajno na progastem traku, gg. Skumavc ki Gogala pa sta prejela srebrno svetinjo.
*	Ne v Ameriko! Kakor poroča naš iz.se-tjeniški komisarijat v Newyorku, narašča število brezposelnih v Zedinjenih državah Severne Amerike od meseca do meseca. Nobeden naših ljudi, ki bi se priselil v Ze dinjene države, nima upanja, da bi mogel najti zaslužka. Dnevno prihajajo v naš iz-seljeniški komisarijat naši izseljenci s prošnjo, naj jih pošlje nazaj v staro domovino Nahajajo se v obupnem položaju. Delavec, star nad 35 let nima upanja na zaposle-nje. četudi je popolnoma zdrav. Vsak nov priseljenec gre v svojo pogubo.
*	Letošnja sezona v Rogaški Slatini. Kakor posnemamo po statističnem pregledu ob zaključku sezone 1930., je to renoviramo zdravilišče pasetilo letos 7720 gostov. Največ gostov, in sicer 1550, je prišlo iz Zagreba, 1062 iz Madžarske, 940 iz dravske banovine, iz Beograda 965, iz Vojvodine 918, iz Hrvatske (razen Zagreba) 836 ln 323 iz Bosne. Tudi iz inozemstva je prišlo znatno število gostov in sicer iz Češkoslovaške, Rusije, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Anglije, Grčije, Rumunije, pa tudi kt Egipta in Palestine. V zabavo in razvedrilo gostov je bilo prirejenih v letošnji sezoni 109 raznih prireditev.
*	Zbiranje predvojne nacionalistične ©mladine. Kakor doznava beograjska »Politika«, se je v Zagrebu pričela akcija, »j 'o vsa javnost spremlja z živahnim zanimanjem. List veli, da gre za zbiranje predvojne nacionalistične omladine, ki naj bi se sestala na kongresu ter proglasila, da so uresničeni ideali predvojne jugoslovenske nacijonalne omladine. Danes, ko je jugoslovanska ideja zmagala in postala linija državnega življenja, žele inicijatorji, da se se-
Pozor! Današnja premiera filma
DREYFUS
se prične že ob
7* url zvečer
na kar cenjeno občinstvo še posebej opozarjamo!
ELITNI KINO MATICA
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v I lubljanl
Dne 12. novembra 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperatura 4. relativno vlago v %
5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1_10
7. vrsta Dadavm ; padavine v mm.
Ljubljana 7, 769.5, 3.4, 86, ESE2, 3, dež,
0.2. Maribor 7, 768.1, 2, 85, NE2, 2, -__
Mostar 7, 763.6, 10, 75, NNE10, 8 —' Zagreb 7, 769.4. 5, 72, NNW2, 3, dež' oo' Beograd 7, 767.8, 4, 75, W2. 4, dež, 1.0. SaJ rajevo 7, 769.3, 1, 94, mirno, 10, dež 10 Skoplje 7, 766.3, 67, W4, 10, —, —. Kumbor 7, 761, 12. 56, NE 12, 9, —, -. Split 7, 764.0, 10, 35, NI4, 10, —, — Rab 7, 766.4, 12, 46, NE4, 6, dež, 0.6. Vis 7, 761.9, 6, 67, N14, 10, dež, 0.7.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 10.2, najnižja 2.5. Maribor 2. Mostar 7. Za* greb 4. Beograd 4. Sarajevo 1. Skoplje 2. Kumbor —. Split —. Rab — Vis —.
Solnce vzhaja ob 6.54, zahaja ob 16.34.
Luna vzhaja ob 23.11, zahaja ob 13.42.
Samo še danes ob 4., pol 8. ln 9. zv
KINO IDEAL
Premiera!	Novo!
Veliki ruski film iz dna velemestnega življenja
SENCE ULICE
(Onostran ceste) V glavnih vlogah
LISSI ARNA
*	Štipendije za univerzitetno naobražene žene. Ameriško društvo univerzitetno na-obraženih žen je razpisalo natečaj za enoletno štipendijo v znesku 1500 dolarjev diplomirani akademičarki, ki se je že odlikovala s svojdmi tiskanimi deli. Kandidatka lahko izbira kraj študija in stroko, kateri se hoče posvetiti. Britanska federacija univerzitetno naobraženih žen pa bo razpisala enoletno štipendijo v znesku 100 funtov, s katero bo določena kandidatka lahko stanovala v domu centrale univerzitetno naobraženih žen v Londonu. Kandidatka bi se morala posvetiti študiju filozofije in prirod-nih znanosti, štipendijo v znesku 100 funtov pa za kandidatko, ki hoče nadaljevati višje študije na polju književnosti, zgodovine, jezikoznanstva aH čiste filozofije. Rok za ameriško štipendijo je do 30. t m., za britansko pa do 30. decembra. Prijave sprejema »Udruženje jugoslovenskih obra-zovanih žen, Ivanka Pavlovič, v Beogradu.
♦	»Zastava« bo zopet Izhajala. Dr. Oskar Tartaglia v Splitu objavlja, da bo »Zastava« ki je pred vojno izhajala v Splitu, v kratkem začela zopet Izhajati dvakrat na teden. »Zastava« bo tudi v bodoče odločno zastopala jugoslovensko ideologijo.
♦	Novi grobovi. V Ljubljani Je umrla gdč. Regina Stuparjeva, poštna uradnica v pokoju. Pogreb pokojnice bo danes ob pol 15. — Dalje je preminula v Ljubljani ga. Marija Hanikamova, rojena Potočnikova, soproga strojevodje državnih želoznic. Truplo pokojnice se bo prepeljalo danes na Javornik, kjer bo pogreb ob 14. — V starosti 68 let je umrl trgovec gosp. Franc Mu-star iz Kompolj. Pokopali ga bodo v petek ob 10. dopoldne. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Zavlačevanje pošte v inozemstvo. Prejeli smo: Letos zgodaj pomladi se je pisec teh vrst pismeno obrnil na neko češko strojno tvornico pri Taboru v CSR s prošnjo, da mu pošlje cenik za neke stroje. Čakal sem mesece in mesece, toda odgovora ni bilo. Dne 24. septembra sem tvornlci ponovno pisal ter urgirafl rešitev in ji zagrozil, da se bom moral obrniti na enako tvornico v Nemčiji Na to urgenco mi je tvornl-ca ugodila, obenem pa se je opravičila, da mojega prvega pisma sploh ni prejela in da je moje drugo pismo od 24. septembra prejela šele 18. oktobra ter da je zadevo rešila še istega dne. Odgovor 18. oktobra pa sem prejel šele 28. oktobra, dasi pošta od tam pa do Ljubljane potrebuje komaj 12 ur. Kdo je kriv te zakasnitve? Ali je krivda pri nas, ali v Avstriji (Podrožčica-Salzburg) aH na Češkem. Zamude je bilo od mene do Češkega skoro mesec dni, iz Češkega do mene pa 10 dni, a prvo pismo sploh ni dospelo na naslovljenca. Koga naj bi smatra! za odgovornega za škodo, ako bi pismo bilo takega trgovinskega značaja, da bi bila ali meni ali tvornici nastala efektivna, večja škoda?
*	Ženltve častnikov. Vojni minister Je dovolil poroko naslednjim gg. častnikom: poročniku Stanku Rupnifcu z gdč. Helo, hčerko majorja Avgusta Koišeka iz Celja; ka-petanu n. r. Mirku Tomiču z gdč. Melito hčerko trgovca Rudolfa Thalerja v Škofji Loki, in poročniku Rudolfu Piršu z gdč. Ljudmilo, hčerko posestnika Frana Zajca v Ljubljani.
♦	Gostovanje »Soče« v Grosupljem. Dramska družina »Soče« bo gostovala v nedeljo ob 16. v Sokolski dvorani v Grosupljem. Uprizori se Strindbergova trodejanka »Oče« Pred predstavo bo uvodno predavanje. Ker se predstava vrSi popoldne, se je bodo gotovo udeležili tudi okoličani.
4 Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo 16. t m. ob 20. veseloigre »Ne zataji svoje žene!«
NafM] pošteno
1 Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta lt *
stanejo in da v triumfu prokiamirajo zmago
svojih Mealov.
•	Visok jubilej JAD »Triglava«. Proslava 551etnice obstoja najstarejšega slovenskega in jugoslovenskega akademskega društva »Triglava« bo 10. januarja v Celju. Po slavnostnem zborovanju starešin ln aktivnih članov bo v Celjskem domu elitni ples, katerega čisti dobiček je namenjen revnim »Triglavanom«.
*	Jubilej pakračkega vladfke SOrona. V ponedeljek je pravoslavni vladika Mlron v Pakracu praznoval OOletnlco svoje sve-čeniške službe. K proslavi se je pripeljal kot zastopnik kralja general Nikolič iz Osjeka. že sam sprejem kraljevega odposlanca na kolodvoru se je razvil v veliko manifestacijo kralju ln domovini. Ka predvečer slavnostnega dne so grmeli topovi in zvonili zvonovi, ves Pakrac je bii v zastavah ter se je prebivalstvo v velikem številu zbralo k svečanemu koncertu .V ponedeljek dopoldne ob 10.30 se je TrSila svečana služba božja, ki jo je daroval jubilant z veliko asistenco. Opoldne se je v hotelu »Pakrac« vršil velik banket, pri katerem so bile čestitemu jubilantu izrečene številne čestitke, na juhl-lantov predlog pa je bil kralju Aleksandru poslan daljši brzojavni pozdrav. Vladika Miron je navzlic svoji visoki starosti čil in zdrav in je splošno priljubljen med vsem prebivalstvo.
*	Danes Je izšla nova številka »Romana«.
V	trafikah po 2 Din. Četrtletna naročnina 20 Din.
*	Vino za našo vojsko. Da bi se, kolikor
mogoče ublažila kriza, ki jo producenti vina preživljajo v zadnjih letih, je vojno ministrstvo sklenilo, da dobi vsak vojak za okrepčilo dnevno tri decilitra vina. V to svrho je prišla v Dalmacijo posebna komisija, da nabavi potrebno količino vina ta našo vojsko. Na ta način se bo znatno omilila vinska kriza, ki je pretila, da popolnoma uniči to važno panogo kmetijstva.
*	Obilen lov jegulj ln pijavk za hm.
V	Neretvi se že od prlčetka poletja vrti velik lov na Jegulje in pijavke, ki so jih doslej nalovili že za dva vagona. To robo Izvažajo na Madžarsko in v Francijo. Navzlic obilnemu lovu je cena prav visoka: 70 Din za kg. Neretvanske pijavke te Jegulje so cenjene v vseh državah in Jo zahteva po njih zelo velika.
*	Nesreče In nezgode. V Goriči vasi pr! Ribnici se je včeraj pripetila zeto telka nesreča, katere žrtev je postal posestnik Jože Bolha. Pripeljal Je bil domov /oz stelje in na domačem dvorišču nič hudega bluieč skočil z voza. Nesreča je hotela, da je priletel na kol sredi dvorišča in se nanj skoro nasadil. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Ivan Meglič iz Kokre si je včeraj zvečer pri delu zlomil desno nogo. Tudi njega so prepeljal v Lubijansko bolnico.
*	Dva nočna požara. Iz šmartna ob Raki nam poročajo: Na Martinovo nedeljo okoH 2. zjutraj je izbruhnil na doslej še nepojasnjen način ogenj v listnici gospodarskega poslopja posestnika Strahovnika v Velikem ! vrhu. Ogenj je zapazil domači sin, ki je šef : na močno lajanje psa iz hiše gledat, kaj s« i je neki zgodilo, da pes ne miruje. Gospodar- j sko poslovpje, kakor tudi vse orodje s kr- i mo je uničil ogenj, rešili so le živino la hlevov. Gasilci so imeli obilo posla z gašenjem. Komaj se je poleglo razburjenje na
ponedeljek poklonili t- ministrskemu predsednik« in sicer univ. proi v p. dr. N. Bub-nov kot predsednik DruStva ruskih učenjakov, univ. prof. v p. dr. M. Jasinskij kot predsednik ruske kolonije, univ. prof. A. Maklecov kot tajnik Ruske Matice, ga. Te-reztna Jenkova in univ. prof. inž. Kupilov kot zastopnika Ruskega rdečega križa. V imenu vseh organizacij je predsednika vlade pozdravil dr. Bubnov kot veščega izvršitelja modrih načrtov Nj. Vel. kralja. G. predsednik vlade P. Zivkovič je na pozdrav odgovoril, da je Rusija mnogo storila m žrtvovala za Jugoslavijo, zato da ji ostanejo Jugoslftveni večno hvaležni Predstavlte-Ije ruskih organizacij, ki so vsi že državljani kraljevine Jugoslavije, so globoko ganile te besede g. ministrskega predsednika.
Povodom rtefajSnjega državnega pras-nika avstrijske republike bo se dopoldne zgiasili na tukajšnjem avstrijskem konzulatu vodilni predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter veliko Število zastopnikov raznih korporacij in organizacij hi sporočili svoje čestitke g. generalnemu konzulu dr. Plei-nerto. Velika udeležba je znova pokazala vsestranske slike, ki nas vežejo 8 sosedno republiko, in bila izraz želje vsega našega prebivalstva, da bi se prijateljsko razmerje med obema državama čim bolj poglobilo.
K n nuj te samo
PENKALA BATERIJE
ker gorč najdalje!	300
a— Janez Završan — slovenski pevec.
Kdo ga ne pozna? V polni meri zasluži ta naslov, 40 let že prepeva prelepe slovenske melodije, 40 let nastopa na najrazličnejših koncertih ljubljanske Glasbene Matice, poleg tega pa še kot član raznih kvartetov, r zadnjem času v kvartetu Glasbene Matice ljubljanske. Njegovo udejstovanje v kvartetih je bilo tako močno, da je navadno vsak kvartet med prijatelji petja nosil prav za prav njegovo ime. Tudi danes imenujejo sedanji Matični kvartet po veliki večini Završanov kvartet. In ta kvartet bo nastopil v ponedeljek na samostojnem koncertu v kaizinski dvorani, ravno v proslavo Za-vršanovega požrtvovalnega dela. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni.
u— »Dreyfus«, premiera danes v Matici. Eletni kino Matica bo predvajal danes premij ero velikega 100 odstotno govorečega
-- ■"""T"	— : fihna »DREVFUS« v katerem nam je pre-
pogonšču, že Je bilo javi,eno okold 4 zju- dočen aenzadjonaleni proces proti franco-
^LČ tf1? P" *eIeznižke™ dLel,av^ P*" skemu artiljerijskemu tapetami Alfredu
sestniku Urlepu. Drvarnica je bila Že vsa v plamenih, ter je zgorela vsa zaloga drv. Zares čudna sta oba požara in vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen
Dreyfusu. Film nam kaže usodepolno justič-no zmoto ln tragično usodo nedolžno obsojenega častnika v izredno krasndh slikah
♦	v u.« * - •	. __ . . t po prvovrstnih igralskih močeh. Predstave
♦	Vaška bitka. V vasi Sotu pri Boku se Je j ^ danes o5 4 večerni pa ob 7< ZadnJa
pripet,1 razburljiv dogodek. Med Mijom	, ob ^ n, ,0< 2Večer. Vstopnice se dobe
Harambašičem hI bratoma Marjanom in	j v prcdprodaji od 11. dopoldne naprej.
Stjepanom Sivkovičem so ze dalje časa vla-	j	EIUni kino Matica bo predvajal od
dale napete razmere. Pred dnevi je prišlo	; danes naprej kot predigro k filmu >Drey-
med njimi do pretepa, pri katerem je bil	< fus< zvočni film, ki nam predočuje vseso-
Harambašič tepen. Da se maščuje nad bra-	j kolski zlet v Beogradu,
toma, je Hararribašič nekaj dni zatem poi-	...........ttinul
skal puško, se oskrbel z veliko količino mu-nietfje ln se podal proti Sivkovlčev! hiši. Tu je stopil za neko drevo in začel kakor blazen streljati v hišo. Streli so padali v okna-vrata in streho. Kmetje, ki so čuli streljanje, so o tem takoj obvestili orožnišfvo. Ko so se orožniki bližali, je Harambašič pobegnil. Brata Sivkovič k sreči nista bila ranjena. Harambašiča so pozneje orožniki aretirali
ITO — zobna pasta najboljša !
• Tovarna Jos. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
Iz Ljubljane
Poset g. predsednika vlade t Narodni galeriji. Pišejo nam: Poročali ste, da si Je g. ministrski predsedni-k pri posetu Narodne galerije ogledal tudi prostore Ljubljanskega Sokola in da tam ni bil navzoč, ker je bil poset nenapovedan, noben predstavitelj Sokola. To ni točno, ker je bil prisoten starosta br. B. Kajzelj, ka je g. predsednika vlade tudi pozdravil. G. ministrski predsednik se je zelo pohvalno izrazil o ureditvi telovadnice, posebno vzradoščen je pa je bil ko je videl pred sabo telovaditi toliko so-kolskega naraščaja.
n— Predstavniki ljubljanske ruske kolo-nije so se, kakor smo že poročali, tudi v
DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE
B kožuhovino ali brez . od Din 290.-otroške v vseh velikostih . od Din 160.-
▼ veliki izbiri priporoča F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. SO Oglejte si blago in cene v Izložbah!
880
Opozarjamo
na našo oellko Izbiro zimskega blaga t
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
ZIMSKE
OBLEKE
raglane, suknje, trenchcoats la us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski Industriji
JOSIP IVANČIC, Ljubljana, Dunajska 7
326
s— I. predstava mladinskih zvočnih filmov. Objava o najnovejši uvedbi ZKD zvočnih filmov za mladino In deoo je med našo publiko vzbudila vsesplošno odobravanje. Prva predstav bo obsegala sledeči program:
1. Najnovejil zvočni tednik, 2. Jan Garberov jazz-band (ki predvaja tri skladbe), 3. Ge-org VVashington sl<rviti črnec, baritonist, zapoje pesem o »Sonny Boyu«, 4. »Na nebotičniku«, Saloigra t dveh dejanjih, z ia-vrstnima komedijantoma Laurelom In Hardyjem t glavnih vlogah, 5. »V fini družbi« je končno tudi vesela komedija t dveh delih, kjer nastopa v glavni vlogi humorist Charlle Chase. Preskrbljeno je tedaj za poučno ln zabavno stran pa tudi za glasbeni užitek. Predstave se bodo vršile v prostorih elitnega kina Matice v petek 14. t. m. in t soboto 15 t m., vsakikrat ob pol treh popoldne, v nedeljo 16. t. m. pa bosta zaradi ogromnega zanimanja občinstva dve predstavi, in sicer prva ob 10., druga ob 11. dopoldne. Cene sedežem kljub visokim nabavnim stroškom zvočnih filmoir najnižje, to Je od 2 do 10 Din za najboljši sedež v loži. Vstopnice se dobe pri blagajni kina Matice vselej eno uro pred vsako predstavo. Glede na ogromno zanimanje mladine 4n tudi odraslih, priporočamo cenjenemu občinstvu, da al vstopnice čimprej} nabavi!
o— »Simba« V petek ob 4. pol 8. in 9. zvečer bo ZKD predvajala v kinu Idealu veliki naravoslovni film o levih in lovu na divje zveri. Film »Simba« naj si vsakdo ogleda.
u— Iz gledališča. Nušičeva »Gospa ministrica« se ponovi d rev I Izven abonmana. Cene znižane od 26 Din navzdol. Predpro-daja pri dnevni blagajni v operi. — V nedeljo bo gostoval ob 15. v operi tenorist Marij Šimenc iz Zagreba Pel bo v »Prodani nevesti« Janka Ribičeva bo pela Marinko In Zupan Kecala Znižane cene. Na-gostovanje Šimenca opozarjamo tudi občinstvo, ki prihaja popoldne k predstavam v Ljubljano. — Prva repriza operete »La Mascotte« bo drevi v zasedbi kakor pri premijerl. Za abonma C. — »Serija A-oooool« aH »Ljublna srečka«, Alekseja Tolstega komedija v Štirih dejanjih, se vpri-Bori v drami prvič 19. t. m. Komedija Je prisrčno delo, polno zabavnih situacij. Glavne vloge so ▼ rokah Mare Danilove, Medvedove, Juvanove, Jana, Daneša, Cesarja, Zeloanika, Lipaha, Kralja. Režijo vodi šest — V soboto bo gostoval priljubljeni pevec Stepnjovski v Cajkovskega operi »Evgenlj Onjegin«. Pel bo Lenskega. Izven abonmaja.
b— Veseloigra »Križni pajek« se ponavlja. V soboto in v nedeljo bodo ponovili na Šentjakobskem odru izborno uspelo veseloigro »Križni pajek«, ki je dosegla pri sobotni premijeri krasen uspeh. Polna krasnih, velezabavnih scen mora navdušiti tudi zadnjega čmernega posetnika. Vodilno žensko vlogo igra gdč. Baranova, ki Je znana Še po kreaciji »cerkvene miške«, vodilno moško vlogo pa kreira priljubljeni komik šentjakobskega odra g. Milan Košak, ki tudi v tej igri s svojo izvrstno igro zabava ob-
Novo! Tragedija iz carstva Šminke in zakulisnega življenja
Somrak slave
Pri vseh predstavah vsi A nill sedeži po	^ Lil ll
Telefon 2730 KinO DVOR Lepa vsebina! Predstave ob 4., pol 8. in 9.
činstvo. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Zavoljo točnosti pristavljamo k poročilu o sprejemu deputacij pri g. ministrskemu generalu Zivkoviču, da je bil sprejet neposredno za zastopniki notarske m odvetniške zbornice tudi predsednik Društva slovenskih notarskih kandidatov g. dr. Beno Pehani iz Kamnika, ki je g. predsedniku vlade izročil pismeno spomenico. Nadalje pojasnjujemo, da so deputacijo Zveze društev privatnih nameščencev, ki je bila r poročilu označena kot deputacija Zveze privatnih nameščencev, tvorili predsednik Joško Zemljič in člana upravnega odbora gg. Raška hi Slamič. Zveze društev privatnih nameščencev ni istovetiti z Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije.
u— JAD »Triglav« v Ljubljani. Pišejo nam: Dne 30. oktobra se je vršil 22. redni občni zbor JAD »Triglavac, ki je ob številni udeležbi članstva pokazal zanimivo sliko notranjega društvenega udejstvovanja, razmaha in napredka. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razbrati, da se je »Triglav«, ki je eno naših najstarejših akademskih društev, nele številčno močno okrepil (število članstva je naraslo preko 150, izmed katerih je novincev 61), nego je bilo tudi društveno življenje in udejstvovanje živahno. Predavanja in obvezni članski sestanki so vzbujali v članstvu zanimanje za sodobna aktualno vprašanja; številne debate in ankete, na katerih so se to leto obravnavala pereča vprašanja, tičefa se predvsem razmer ljubljanske akademske mladine, so pokazala, da članstvo budno zasleduje svoje stanovsko-strokovne interese. Za duševno hrano in razvedrilo je skrbela dobro pose-Čana društvena čitalnica in knjižnica, ki Jo je izvrstno uredil in tako rekoč iz nič ustvaril agilni društveni knjižničar, šahovski odsek je izvedel preteklo poslovno dobo dobro uspeli šahovski turnir in priredil tudi več meddruštvenih matehov. Nič manj ni bila agilna pevska sekcija, ki je na marsikateri interni družabni prireditvi poskrbela za animirano razpoloženje. Občni zbor je celokupnemu odboru z agilnim predsednikom Lojzetom Piškurjem na čelu podelil absolu-torij s pohvalo, nakar se je vršila volitev novega odbora, ki se je konstituiral takole: predsednik stud. med. Kline Erik, podpredsednik cand. iur. Piškur Lojze, tajnik I. stud. iur. Zajšek Mate, tajnik II. vand. iur. Zinau-er M., blagajnik stud. iur. Frlan Marko, arhivar stud. teh. Korošec Pavel, knjižničar stud. phil. Jakhel Adolf, gospodar stud. iur. Sotlar Bojan, odbornika stud. teb. Raič Dušan in cand. iur. Ilc Jože, revizorja cand. ing. Lah Jože in cand. phiL Košar Josip. Novi odbor bo deloval v začrtanem pravcu in bo v največji meri skušal izpolniti nade, ki jih stavi članstvo vanj.
u— Sestanek prirodoslovne sekcije Mo-zejskega društva. Jutri v petek ob 18. se bo vršil 3. (izredni) sestanek prirodosiovne sekcije Muzejskega društva v predavalnic! mineraloškega instituta na univerzi. Na tem sestanku bo demonstriral g. prof. dr. Hadž! zoogeografstoo karto Jugoslavije, g. dr. Skerlj pa bo nadaljeval svoj tema o praktičnem pomenu študija rodovnikov. Člani vabljeni, prijatelji sekcije dobrodošli!
n— Društvo slušateliev filozofske fakultete bo imelo danes svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
a— Krasen poznojesenski dan. Po megleni dnevih, ko se je solnce pokazalo samo za par popoldanskih ur, je postalo vreme predsnočnjim prav ugodno. Nebo se je pooblačilo, ponoči pa je pritisnil veter, k: Je spet razgnal oblake m napočilo je naikris-nejše jutro. Bih) je sicer hladno, kajti padla je slana, vendar se je zmrzLa zemlja 'tmalu odtajala, a jo je sproti sušil hiaden severo-zapadnik. Ves dan je nato sijalo toplo solnce in Ljubljančani so uživali prekrasen pogled na zasnežene planine, ki so bile r solncu tako lepe, kakor jih že dolgo nismo videli. Med opoldanskimi urami se je razvila po mestnih ulicah živahna promenada, solnce je zvabilo na zrak vsakogar, ki se ne boji, če ga nekoliko prepihajo jesenski vetrovi. Barometer se je dvignil na 772 to nam tako obeta še nekaj lepih jesenskih dni
u— Društvo Lesni agrar Slovenije bo
imelo redni občni zbor 22. t. m. ob 14. v hotelu Unionu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
B— Šopek duhtečih vijolic nam je prinesla iz Savinjske doline gospa Mitnica Drnovšek, soproga zasebnega uradnika v Ljubljani.
i— Ženska deca Sokola L naj pride ▼
nedelio ob pol 11. na Tabor, da se bo slikala s svojo dosedanjo vodnico.
i— Dunajska cesta od pošte do »Evrope« zaprta. Včeraj dopoldne so zaprli za promet Dunajsko cesto od glavne pošte do kavarne »Evrope«. Sedaj namreč polagajo nove tirnice na prejšnji progi. Zanimivo je, da proga ne bo ravna kakor doslej, marveč preide pri Kreditni banki v lok. Delavci so neprestano zaposleni, delo gre naglo izpod rok in podejo krampi in lopate tudi ponoči. Tudi po Dunajski cesti bo, kakor znano tekel dvojni tir. Ena proga je stara, druga pa bo tekla vsporedno z njo in bo pri pošti križala staro ter vodila naprej po Šelenburgo-vi ulici skozi Gradišče na Vič.
u— Obsodba dunajskega advokata. Na št. 79. deželnega sodišča se obravnavajo zadeve žaljenia časti, ki po novem zakonu ne spadajo več na št. 28. Dne 10. t. m. Je s. o. s. dr. Strasser obravnaval tožbo Viktorja Bohinjca, trgovca iz Ljubljane, proti dunajskemu advokatu dr. Pavlu Kalteneg-gerju, sinu znanega predvojnega šolskega referenta pri deželni vladi. Zadeva je naslednja: Dne 27. julija t 1. se je pripeljal g. Bohinjec v svojem avtu z manjšo družbo
tez Podkorenskl prelu ter feaB prod
Kranjski sori počasi ia pravilno po desni kakor je ugotovil orožnik, ki je prizor opazoval. Kljub temu je dr. Kaltenegger, ki Je prišel po cesti nasproti, takoj nahrulil družbo s »proklefert psi«. Kdo da je, ni hotel družbi sprva povedati, šele orožniku se Je Jegitimral z legitimacijo SPD. Dr. Kalteneg-ger, ki ga je zagovarjal advokat dr. 1 uma, je bil pri razpravi obsojen na 600 uin denarne kazni, odnosno na 10 dni zapora ter seveda tudi na plačilo vseh stroškov. Ni mu koristil zagovor, da je družbo v avtu smatral za avstrijsko.	.
u- Avto povozil dečka. Ko je vozil šofer iienrik P iz Podmelnika predsinočnjim okrog 19 45 1 osebnim avtom po Miklošičevi cesti v smeri proti kolodvoru, mu je poieg palače Delavske zbornice skočil tik pred avto mlad deček. Šofer je sicer skušal voz zavreti, kar pa mu na mokri cesti ni uspelo v taki meri, da bi preprečil nesrečo. Dečko je prišel pod avto, izpod katerega so ga potegnili z zlomljeno levo roko in nogo. Nesrečni 10 letni Alojzij Koman, sinček železničarja, stanuj očega v Ilirski ulici 19, pa je dobil pri padcu tudi notranje poškodbe. £.ofer je mladega ponesrečenca takoj naložil na svoj avto ter ga odpeljal v splošno bolnico. Nesrečo je zakrivil dečko sam, ker je hotel tik pred drvečim avtom poleteti čez cesto.
u— S strehe |e padel. Krovski pomočnik Zl letni Ludovik Pito novec, stanujoč na Smartinski cesti 21., je bil v ponedeljek zaposlen s prekrivanjem strehe na hiši gostilničarja Antona Komana na Poljanski cesti 71. Delo je šlo urno od rok ln je postalo ©pasne.iše šele, ko se je vlegla popoldne megla in je streha postajala čedalje bolj-mokra. Pibrovec je imel sicer noge ovite * cunje, ki pa so se tudi namočile. Okrog |f,.30 je Pibrovcu netvadoma spodrsnilo in r.esrečnež je padel ter se prekopicnil kakih g rn globoko na tla, kjer je obležal z zlomljeno desno nogo in notranjimi poškodbami. Ponesrečenca so takoi prepeljali z reševal-r m vozom v splošno bolnico.
a— Nasilen gost. V gostilno Ludovik a Roti -ia v Ftorijanski ulici se le pritrkljal aj okrog 8. zjutraj v popolnoma pija-stanju 20 letni brezposelni delavec Henns H. in naročil beto kavo. Ker pa Je gostilničar Henrika že poznal, je zahteval plačilo naprej, pri čemer se je izkazalo, da fant ne premore niti beliča. Ker pa na ponovno zahtevo še ni dobil kave, se je fant razjaril, pograbil gostilničarja za vrat in g,a hotel oklofutati. Pozneje je pograbil kovčeg f« ga vrgel v goStihiičarko. Naposled se Je odmajal v vežo, kjer je udaril po šipi in Jo razbil. Napravil je še več škode, slednjič pa pobegnil na cesto ter se zgubil nekje v mestu. Nasilneža, ki se že dalje časa potika po mestu, ne da bi se lotil poštenega dela .zasleduje sedaj policija.
u— Posrečen trik. V stanovanje Albine Ribičeve v Streliški ulici 29. je prišel te dni nepoznan mladenič, ki je navedel, da je zaposlen pri krojaču Peterlinu na Poljanah. Neznanec je dejal, da ga pošilja njen mož Janko, da vzame njegovo suknjo, ki mu 3'0 no zlikal. Ribičeva je fantu seveda verjela in mu brez pomisleka izročila moževo suknjo, vredno okrog 1000 Din. Zvečer šele se je izkazalo, da je nasedla pretkanemu goljufu, kajti mož se je nemalo začudil, ko mu je žena povedala dogodek. Seveda je mož zadevo takoj prijavil policijL
u— Plesna vaja privatnih nameščencev bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona«.
u— Sočanl bafinar!! pri »Tlčku« bodo Imeli drevi ob 20. zaključni večer II. sezone. Vsi in točno!
u— Plesne vaje Sokola Moste »e vršijo frsako nedeljo ob 3. popoldne. Vabljeni!
o— Pojedina morskih rib, izbome čifle in ligne danes pri Jederliniču gostilna Pod ITrančo Stari trg.
n— Ribana perilo, volnene nogavtce rimske rokavice, torbice in bhize kupite najugodneje pri tvrdki Šterk nasl. Karnšč-cik, Stari trg IS.
n— Srajce, bele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate kupite najceneje pri tvrdki Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Iz Celja
e— Odstavitev celjskega podžupana. Na
K>dlagi naredbe gosp. predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra je izdala iravska banska uprava od 10. t m. odlok, s katerim se odstavlja s podžupanskega me-iia v celjskem občinskem svetu odvetnik f. dr. Anton Ogrizek.
e— Iz celjske državne realne gimnazije. Prejeli smo: Razmere na tukajšnji gimna-eiji postajajo od leta do leta slabše. Lani se Je profesorski zbor izpopolnil šele v III. tromesečju. Letos so bili premeščeni 3 profesorji, 2 profesorja imata dopust, na novo ta so bili na zavod nameščeni 3 profesorji. Napram lani manjkata torej 2 profesorja, »iljakov pa je za polne 3 razrede več. Manjkajo torej še danes, ko se bliža že konec I. tromesečja, najmanj 4 učne moči. Posledica tega je splošno skrčen pouk, zaradi česar Fe predpisana učna Bnov sploh ne predela ali pa v naglici predela tako površno, da mladina v višjih razredih ne more normalno napredovati in zmagovati obsežne in težke tvarine. Pod takimi nezdravimi razmerami tnpiao profesorji, ki postajajo nestrpni, ko vidijo slabe uspehe, trpi mladina, ki ni kriva teh razmer, in trpimo starši, k! vidimo, da mladina ne more normalno napredovati, četudi se vestno posveča šoli in študiju doma. V takih razmerah ne rase ne zdrava duša ne zdravo telo, ker ne smemo prezreti, da Je tudi mladi duh občutljiv fn kritičen, saj ;je iz mlade krvi in mesa in ne Iz mrtve snovi, po kateri se sme nekaznovano biti In od nje nemogoče zahtevati istočasno, ko se mladim dušam v dobi največjega razvoja ne daje to, kar zakon predpisuje in kar Je temelj vsega vzgojnega dela Kdo bo v takih razmerah, za katere pa še posrosto primanjkuje vsakega razumevanja, vrnil mladini vero v avtoriteto, pravico In red! Mladina nI kriva, da Je je preveč, in stariši nismo krivi, da s skrbjo ln žrtvami pošiljamo naše otroke na tukajšnjo gimnazijo. Nismo vsi v položaju, da pošljemo otroke drugam na zavode, kjer vlada zdrav red in razmere, da mladina z ljubeznijo, zaupanjem ?a uspehom zahaja v šolo. Tudi nismo vsi v položaju, da plačujemo za naše otroke insta-uktorje, ki bi Izpolnili one vrze-
li ▼ pouk« tn nanju, M jih atome aatrtrfll
ne ml ne naši otroci! — Raamere aa gimnaziji v Celja ao neznosne, salo prosimo naučno upravo, da se zanje zanima in naprava red. Naj bi ae dala tudi nam staršem enkrat možnost, da Lzneselno t Interesu vzgoje, avtoritete in šole svoje misli m prošnje, ne da bi se nam bilo treba bati, da bo za to trpela mladina.
e— »Utopljenca« v celjskem gledališču. Kot drugo igro v letošnji gledališki sezoni ao si izbrali celjski diletanti Nestroye-vo burko »Utopljenca,« odrsko delo brez pretenzij in duhovitosti, tehnično in vsebinsko dokaj preprosto. Gosp. Velušek je izrežiral igro skrbno in efektno; tudi sce-nerije je uredil prav okusno. Kapitalista Štefana je podal simpatično in naravno. Zelo sta se uveljavila g. Zemljič kot Buča s pogodeno gornjegrajščino in g. Hribar kot ključavničar Smola. Dovtip: »Oh ta moja buča« in »V teku dogodkov vam postane vse jasno« pa sta ponavljala do utrujenosti. Pohvalno sta igrali gdč. žab-karjeva kot Katrica in gdč. Kranjčeva kot Matilda. Tudi igra gg. Pfeiferja, Beleta, Vizjaka in Pogačnika je bila v redu. Ta igra je bila menda neka koncesija publiki, ki je pa to kvitirala s pičlim posetom.
R. r.
e— Ponovitev »Radikalne kure* v Žalcu. Dramsko društvo v Žalcu bo v nedeljo ob 15. v Roblekovi dvorani v 2alcu ponovilo dr. Doboviškovo 3-dejansko burko »Radikalna kura.« Ljudskošolski mladini vstop ni dovoljen. Konec predstave bo ob pol 19. Na vse strani zelo ugodne zveze z vlaki in avtobusi.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 10. t. m. zvečer je predavala v predavalnici tukajšnje trgovske šole lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi Angležinja ga. Copelandova o britanskih pokrajinah s predvajanjem lepih skioptičnih slik. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je sledilo predavanju z velikim zanimanjem.
e— Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne je bil v WestnOvi tovarni v Gaberju zaposlen pri nameščanju lijaka pri topilni peči 431etni delavec Ivan Bernardi, po rodu iz okolice Kopra v Istri. Bernardi je skušal, stoječ na lestvi, dvigniti neko bruno, pri tem pa se mu je izmaknila lestev in je padel z glavo 1.70 m globoko na tla. Dobil je več poškodb na levi strani glave, na levi nogi in na desni roki. Prepeljan Je bil nemudoma v celjsko bolnico.
e— Neznano kolo. Hišnica Amalija Ma-stnakova v Kolenčevi ulici 1 Je našla 9. t. m. v veži moško kolo, katerega lastnika ni hotelo biti od nobene strani. Mastnakova Je nekaj dni čakala, če se bo lastnik javil. Ker se to ni zgodilo, je zadevo prijavila policiji, kjer je shranjeno tudi kolo. Kolo je znamke »Torpedo« in ima tovarniško številko 433.854.
e— Nočni vlom v trafiko. V noči od torka na včeraj so vlomili v leseno barako na Mariborski cesti tik pred prehodom čez savinjsko progo, v kateri ima svojo trafiko Ana Perbilova, neznani vlomilci in odnesli cigaret, cigar, tobaka, papirčkov in drugih predmetov za 6523 Din in pa 240 Din v gotovini. Perbilova za primer vloma ni bila zavarovana. Zaenkrat manjka za drznimi vlomilci vsaka sled. Vlomilci so morali biti pravi mojstri v svoji stroki, ker so vlomili na izredno prometni cesti.
e— Najdena rokavica. Pri sprejemu ministrov pred Mestno hranilnico je bila najdena rjava usnjata rokavica. Lastnik jo dobi na policiji.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 17. t m. bo predaval g. primarij dr. Draigaš iz Ljubljane o negi otrok v prvih letih.
a— Gostovanje gdč. Milke Mlchlove v »škrjančkovem gaju« bo v soboto 15. t. m. Uvaževana subreta in diva osješkega, va-raždinskega in nazadnje zagrebškega gledališča je žela zlasti zaradi svojega lepega glasu nedeljene uspehe. Preskrbite si pravočasno vstopnice.
a— Prva repriza operete »Lutka«, ki je v nedeljo zelo ugajala občinstvu, bo danes. Naslovno partijo bo pela gdč. Barbičeva, kot gost bo nastopil g. Harastovič.
a— Telovadna akademija Sokola Marl-bor-matica bo v soboto 29. t m. v dvorani Uniona. Ker je nato prireditev vsako leto velik naval in bo letos posebno izbran spored, s! je treba oskrbeti vstopnice v pred-prodaji. Dobijo se od ponedeljka naprej v trgovinah Bureš in Majer.
a— Rdeč: križ v Studencih Je svoj Mar' tinov večer proslavil preteklo soboto ob obilni udeležbi Iz vseh slojev. Dve godbi, petje okteta lz Maribora, komični nastop, bogat srečolov — vse to je udeležence zadovoljilo, da se bodo Rdečega križa vedno prav radi spominjali. Moralni kakor tudi gmotni uspeh je prav dober, čisti dobiček je namenjen božičnicam studenške in rad-vanjske mladine. Vsem, ki so k uspeha kakorkoli pripomogli, se vodstvo Iskreno zahvaljuje.
a— Dijaško društvo »Napredek« javlja članstvu, da je društvena knjižnica, ki se nahaja v društveni sobi v Narodnem domu odprta Iti članstvu brezplačno na raizpolago vsako soboto od 16. do 18. ure. Šahovski odsek vabi vse dijake in dijakinje šahiste, ki žele igrati pri društvenem turnirju, da se sigurno udeleže sestanka v ponedeljek 17. t. m. od 17. do 19. ure v društveni sobi.
a— Izprememba posesti. Gospa Terezija Pichler, žena nadmlinarja v Mariboru, je kupila od g. Slavka Tičarja hišo na Fran-kopanovi ulici št. 27 za 160.000 Din.
a— Smrtna kosa. V Tomšičevem drevoredu je umrla gospa Elizabeta Peklar, po-sestnica iz Sv. Jakoba, stara 62 let. Njeno truplo prepeljejo v petek v Sv. Jakob, kjer ga ob 10. dopoldne polože k večnemu počitku. Blag ji spomin!
a— Nezgode. Trgovska potnica Marija Roškar je v Tattenbachovi ulici tako nesrečno padla, da si Je zlomila levo nogo pod kolenom. — Na križišču Glavnega trga in Vetrinjske ulice je mesarski pomočnik Lopič podrl z vozom 391etno Te-rezo K. iz Pobrežja, ki je prišla pod kolesa in Je bila poškodovana po vsem telesu. — Na dvorišču hiše na Koroški cesti St. 12 je pri obešanju perila padla s stola služkinja Marija Musek ln si zlomila levo roko v podlehtju. Vse tri ponesrečenke »o morali prepeljati v bolnico.
a— Pomilostitev na smrt obsojenega zločinca. Krojač Ivan Repatec iz Prevalj, ki je bil 16. septembra 1929 zaradi zavrat-nega umora obsojen na smrt, je bil te dni pomlloščen na dosmrtno ječo.
a— Še tatvfna kolesa. V ponedeljek je bilo delavcu Ivanu Oleinerju ukradeno kato izpred gostilne Vlahovič.
a— VandaB. Minuli ponedeljek Je neki neznanec že v drugič vrgel v steno hiše za-sebnice J. Vreznik ▼ Taborski ut »teklenico s črno tekočino, ki le steno grdo umazala. Prvte storilca ni nitiče videl, v ponedeljek pa ga Je videla neka soseda, vendar pa ga ni spoznala.
It Kranja
r— Gostovanje ljubljanske drame. Ka-.
kor že javljeno, bo v petek v Kranju go* stovala drama Narodnega gledališča iz Ljubljane. Ob 15. se vprizore »Razbojniki« kot dijaška predstava pri znižam vstopnini, zvečer ob pol 21. pa Nušičeva komediia »Gospa ministrica«, ki je dosegla v Ljub* ljami Izreden uspeh. Pfedprodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša na Glavnem trgu v Kranju.
r— Prodaja sadnih drevesc. V ponedeljek, 17. t m. na tržni dan, se bodo na trgu prodajala sadna drevesca Iz okrajne drevesnice r Mošnjah. Vse vrste so strokovnja-ško vzgojene na slabi plitki zemlji ln sicer iz pežk, preskrbljenih Iz visokih neugodnih hribovskih leg Gorenjske. Cepiči sami pa so bild nabavljeni od zdravih in rodovitnih dreves na Gorenjskem. Cene so določene: za visokodebelna I. raar. II Din, II. 8 Din, za nizkodebelaa I. 11 Din, II. 9 Din za komad.
r— Otvoritvena vaja elitnega plesnega
tečaja g. Muyra Metoda, napovedana za petek, zaradi gostovanja »Drame« odpade.
r— Izgubil je visokošolec Kodrič Slavko iz Zagreba orožni list in indeks, ▼ katerem
je bilo 740 Din, na poti od trgovine g. An* drašiča do gimnazije. Pošteni najditelj naj odda dijaško knjižico z orožnim listom po pošti.
Z Bleda
bi— Na Selu pri Bledu so požrtvovalni in napredni vaščani zgradili z lastnimi stro« ški lepo, moderno in prostorno mlekarno. Selani so znani kot napredki željni ljudje in kaj radi čitajo ter se tako izobražujejo. Na Selu je lepo število naročnikov »Jutra«, »Domovine« in »Vodnikove družbe«.
bl— Običajni Martinov sejem se je v Gorjah pri Bledu kaj imenitno obnese!. Živine je bilo mnogo, kupcev pa tudi. Po* sebno so bili zadovoljni krčmarji.
Iz Novega mesta
n— Lepa proslava obletnice premirja se
je vršila v telovadnici naše gimnazije. G. ravnatelj Maselj je v uvodu obeležil po« men tega zgodovinskega dne, nato pa po« dal besedo prof. Krajcu in za njim prof. Bača-rju; prvi je orisal grozote svetovnega klanja ter Društvo narodov, drugi pa je mladini opisal Francijo kot zaveznico m prijateljico. Točno ob 11. je dal šolski zvo» nec znamenje k dveminutnemu molku v čast žrtvam svetovne vojne
n-*- Slavnost topliškega gasilskega drn« štva. V nedeljo se je vršila v Toplicah lepa gasilska slavnost z blagoslovljenjem nove motorne brizgalne. Prireditev je posetilo več sosednjih gasilskih društev. Ob 10. je odkorakalo gasilno moštvo v cerkev. Po maši se je vršil na trgu cerkveni obred, ki ga je opravil domači župnik. Za kumovanje je gasilno društvo naprosilo go. dr. Konva« linkovo in g. Ignacija Sitarja. Po blagoslo« vu je nagovoril navzoče topMški župan in župni načelnik g. Jevšiik. S petjem gasilske himne in defiliranjem gasilcev je bila slav« nost zaključena. Po slavnostnem blagoslo« vu se je vršil v kopališki restavraciji ban« ket in nato prosta zabava.
n— Banska uprava je posvetila srrojo po* zornost tudi našim občinskim cestam. Ta« ko se je vršila v ponedeljek kolavdacija občinskih cest Stopiče — Cerovec v dolži* ni 4 km. Nato ceste Mali Orehek — Sela in drž. cesta Zagreb — Smolenja vas, ki sta dolgi 1 km. Te ceste so se popravile iz kre« dita za pasivne kraje in pa s kulukom va« ščanov.
Iz Lltife
I— Sokolsko predavanje. V soboto bo predaval v okviru, sokolske prednjačke
šole br. dr. Franta Mis iz Ljubljane o higi« jeni duše. Ker se bo vrnil br. predavatelj že z devetim vlakom se prične predavanje točno ob 19. K predavanju mladina nima dostopa. Za udeležence ni vstopnine.
i— Otvoritev dramatičnih predstav ▼ Smartnem. Gledališki odsek društva »Na« rodni dom« v Šmartnem bo otvoril gledali« ško sezono to nedelio z tr.dejansko veselo* igro »Ljubezen in ljubosumnost«. Začetek ob 15.
i— Naval v sakonski jarem. Kakor govo« rijo, je bilo to nedeljo v vsej naši okolici 10 porok: med temi so se poročili nasledi nji: gdč. Has Anka iz Ljubljane t g. Jane«
zom Seškom, našim brivskim mojstrom; gdč. Primožič Helena t g. Milanom Ger« nedlom, gdč. Nemis Fan: z g. I. Kastelicem z Brega. Vsem mladim parom obilo sreče!
Iz Trbovelj
t— Cestna ograja in drugo. Okrajni eest« ni odbor Je vendar pričel delati ograjo ob trotoarju od Pungerčerja do Sokolskega doma Ograja bo iz betona in prav lična. Ob Fortejevem travniku, ki je sedaj last Vincencijeve družbe, so začeli podirati sta« ro trhlo ograjo, ki gotovo ni bila okras kra« ju. Želeti bi bilo, da bi sa tudi tam na pra« vilo kaj čednega, kar bl povzdignilo ta de! kraja, ki ga sedaj kaze edino še zunanjost rudniškega konzuma in pa tiste nesrečne »gavge« žične železnice. Poslopje, kjer bo nastanjena nova drogerija, je skofo goto« vo. Z lično zunanjostjo poslopja m pa s odstranitvijo nepotrebnih kostanjev je tu« di ta del kraja zelo pridobil. Potrebno bi bilo odstraniti š« kandelabre električne na« peljave, ki stoje po nekaterih krajih 3e prav v cesti.
t— Najlepše Miklavževo darilo m otro« ke »o gotovo »Jutrove« pravljice, ki jih do« bite v podružnici »Jutra«.
— Martinov večer. Moška In fenska po« družnica CMD v Trbovljah priredita obi» čajni »Martinov večer« v nedeljo ob 19. v gostilni Forte na Vodah. Ker je ves čisti dobiček namenjen plemeniti akciji za bo« žičnico revne Šolske dece v trboveljski do« lini naj bo udeležba obilna.
Iz Slovenigradca
ag— Himen. Poročil se je g. Alojz Krofi, tesarski mojster in hišni posestnik, z gdč. Francko Tretjakcrro, hčerko tukajšnjega lesnega trgovca g. Franca Tretjaka. Mnogo sTečel
sg— Igro »Kamela skozi uho Hvanke«
vprizori dramatični odsek Sokola v nedeljo ob 20. v dvorani Sokolskega doma.
sg— Smrtna kosa. V Kotljah pri Rim« skem vrelcu je umrl eden Izmed nalstarej« ših ©bčanw g. Ivan Metarnlc. bivši vele« posestnik la lastnik veleposestva »Schrat« tenegg«.
Iz Poljčan
p— Teharsko prosvetno društvo Je Tpri-
zorilo v nedeljo vojno dramo v treh dejanjih »Stilmondski župan«. Navzlic nebeško lepemu jesenskemu popoldnevu, ki Je vabilo v božjo naravo je bila dvorana pri fenmru dokaj polna gledalcev, ki so mnogokrat s zanimanjem sledili poteku dejanja. Teharčani so igrali prav dobro in j* njihovo prvo gjstovanje zapustilo dober vtis. Zelo simpatično so naši sprejeli igranje g. Sattlerja (igral je poročnika), ki je pred leti dalje časa bival med nami kot železniški uradnik.
p— Smrtna kosa. Na posledicah možganskega vnetja je umrl sinu tukajšnjega tovarnarja g. Mogerla 21etni edini sinček Peter-Karol. Prizadeti rodbini iskreno sožalje!
p— Zadnji največji sejem v tem letu takoimenovani Leopoldov sejem bo pri nas v soboto, 15. t. m.
TO JE originalna
.PARINA GEGENGBER'
Iz Ptuia
j— Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek, 17. t. m. z veselo in satirično veseloigro Gospa i M* nistrica, ki v žarki luči osvetljuje razmere predvojne Srbije. Veseloigra vzbuja po* vsod salve smeha. Brezdvomno bo tudi v Ptuju zelo ugajala ter priporočamo, da si činmrrej nabavite vstopnice. Sodeluje ve6 ansambl, režira g. J. Kovič. Nasolvno vlo« go bo kreirala ga. Dragutinovičeva.
j— Martinovo. Kakor vsako leto §e bo vršil tudi letos v soboto 15. t. m. Martinov večer y Narodnem domu. Ta prireditev je običajno prav živahna, posebno pa se obeta letos pri i zborni vinski trgatvi mnogo za« bave in obilen Martinov blagoslov. Istočas« no otvori tam Čitalnica svoje novo urejene gostilniške in druge prostore Da bodo pri« šli vsi gostje na svoj račun, nam jamči dobro izbrani, bogati spored zabave, trud restavraterja J. A. Berliča in dobro pečena prleška gos ter domača priljubljena godba Na svidenje!
Iz Slov. Bistrice
— Imena ulic In trgov. Na zadnji seji občinskega odbora 7. t m. ao se določila našim cestam, potom in trgom naslednja imena: Glavni trg se imenuje odslej Mestni trg, prostor pred kaplanijo in pod farno cerkvijo pa trg Kralja Aleksandra. Del državne ceste proti Sv. Jožefu dobi Ime Mariborska cesta, od samostanske cerkve do ceste na Cigonco pa Ljubljanska cesta. Dosedanja šolska ulica se prekrsti na ime zaslužnega dr. Josipa Vošnjaka, ki je hodil tod na svoje bližnje Visole. Cesta mimo meščanske šole dobi ime po slovenjebistriškem rojaku, odličnem znanstveniku dr. Ivanu žolgerju, gornji podaljšek iste mimo ubožne hiše pa Samostanska cesta. Prečna cesta od ogla Vrhovnikove krčme do novih enodružinskih hišic se bo imenovala Cesta Petra Novaka, ki si je s svojim predvojnim nacijonalnim in gospodarskim delovanjem pridobil velike zasluge za mesto in najširšo okolico. Cesta mimo mizarja Pavalca do Mallyjeve hiše dobi ime Ložniška pot, od tod do državne ceste pa Travniška ulica. Del bivše okrajne ceste proti Sv. Martinu do občinske meje se imenuje odslej Pohorska cesta, od mostu preko potoka pri Le-ščaku do gornje-bistriške meje pa Za Gradom. Od državne ceste pri oglu Hudrtčeve hiše mimo tovarne olja In mestne klavnic® do konca mestnega teritorija se imenuje pot Ob potoku. Stara imena obdržijo: Kolodvorska cesta. Grajska ulica, Gradišče, Za-fošt, ln Sv. Jožef, dočlm dobi udomačeno ime Šolska ulica bodoča cesta, ki bo vezala novo osnovno in obstoječo meščansko šolo na ražparceliiranih Stlgerjevlh stavbi-ščih. Poti in ceste, koder še nI nobenih zgradb, ostanejo za enkrat brez Imen.
Iz Murske Sobote
mr— Martinovanje Kolašic. Kolašice m priredile v soboto v hotelu »Krona« zelo lep Martinov večer. Pod veščim vodstvom predsednice ge. Pertotove se je razvila prav animirana zabava. G. učitelj Ferjan je kot konferencijer žel nedeljeno prizna« nje. Naravnost v elitno koncertno priredi« tev pa sta spremenili večer ge. Bauikartora in Drvenikova iz Ljutomera, ki sta požrtvo« valno priskočili našim damam na pomoč. V šaljivih točkah so nastopili še: gač. Mesa« ničeva, gg. Gabrijelčič, Župančič in Fabič.
mr— Novi upravitelj veleposestva Szapa* ry. Poročali smo že, da je tukajšnje sodi« šče odobrilo prisilno upravo veleposestva Szapary. V začetku tega tedna je bil ime« novan za prisilnega upravitelja industrija^ lec J. Benko, ki je že prevzel funkcijo.
mr— Ping — pong. Člana tukajšnjega kluba »Mura«, g. J. Nemec, državni prvak v table « teniisu in gdč. Cimpermanova sta se udeležila zagrebškega prvenstvenega turnirja. Nemec je v borbi z lanskoletnim svetovnim prvakom pokazal odlično formo in en set tudi dobil Cimpermanova je v boju s sedanjo svetovno prvakinjo zaosta« jala le za 50%. V kratkem priredi »Mura« interni turnir.
mr— Jubilej. To leto je ravno deseto, odkar so mnogi naši odlični uradniki v Prekmurju Med temi so: vestni upravnik pošte g. Čuš, živinozdravnik g. Samec in drugi.
Slovenjebistriske občinske zadeve
Slov. Bistrica, 11. aov. V petek se Je vršila 8. redna seja mestnega občinskega odbora, ki ga Čakajo v bližnji bodočnosti važne, deloma neodložljive naloge. Predvsem so se večlnoglasno določila na predlog posebnega odseka Imena našim ulicam ln trgom. Ponovno se Je razmotrivalo aktualno vprašanje vodovoda. Odsek je pričel raziskovati v ta namen teren, vendar je županstvo ta pripravljalna dela ukinilo, ker bi s tem zvezani stroški za nestrokovnjaško izvedene projekte morda po nepotrebnem obremenjall 2e itak prazno občinsko blagajno. Na podsta-vl okrožnice banske uprave se v podobnih primerih postopa na način, ki docela onemogoča nepotrebno trošenje denarja In morebitne strokovne pogreške. Zato je občinski odbor za enkrat umestno sklenil, da se prepotrebni vodovod zgradi in se v ta namen naprosi banska uprava, da izdela ugodni projekt in določi prispevni sklad. Mesto samo bl namreč v današnjih prilikah nikakor ne zmoglo znatnih stroškov brez Izdatne subvencije države ln banovine.
Za šolski odsek Je poročal g. župan dr. Schaubach o vprašanju novega poslopja za obe osnovni Soli. Kraj. Sol. odbor je načeloma sklenil, da je nova zgradba neobhodno potrebna. V ta namen se bo izdelal načrt in proračun in Je odbor zategadelj naprosil že g. inž. arhitekta Jelenca iz
ki JE pridobila svetovni sloves k0l0njsk1 vodi ter jo poznavalci
ŽE VEČ KOT «80 LET
CENIJO IN RADI IMAJO.
PAZITE NA RDEČO ZAŠČITNO ZNAMKO
Maribora za sodelovanje. Obenem se bo skrbelo za podpore in ugodno posojilo. Občinski odbor je na podstavi doseženega Stadija te pereče zadeve sklenil, da se mora čimpreje zasigurati potrebno stavbišče na najugodnejšem prostoru za dr. Jagodi-čevo vilo, kjer po regulacijskem načrtu nastaja nova šolska ulica. To stavbišče je bilo tudi že leta 1928. po komisiji nadzornih oblasti odobreno.
Za podelitev zobotehniške koncesije je zaprosil Mariborčan g. Renee Schwab, ki Je tn doslej dvakrat tedenski ordiniral v Slov. Bistrici. Obč. odbor se je soglasno izrekel, da je krajevna potreba za zaprošeno koncesijo podana.
Stanovanjski gradbeni odsek je predlagal odobritev posojila za zgradbo enodružinske hišice čevljarju Jos. Jelenu v znesku po 50.000 Din in naknadni kredit v isti namen delavcu F. Zorku v znesku po 8000 Din. Predlog je bil soglasno sprejet. Po zaslugi odseka oeir. občinske uprave je nastalo v Slov. Bistrici tekom zadnjih 2 let že devetero novih stanovanjskih hiš.
Med slučajnostmi je bilo slišati pritožbe zaradi nerednega dostavljanja pošte. Direkcija namreč premalo skrbi za potrebno število pismonoš, izmed katerih je eden zaradi nezgode na ^elezniški postaji ra daljšo dobo delanezmožen. Dogodilo se je tudi, da nekateri, ki so že začetkom teta plačali stroške in pristojbine za instalacijo telefona, še sedaj tik pred koncem <?."a nimajo naročene hi v naprej plačane naprave. Taki nedostatki so mnogim meščanom v občutno škodo in bi se ne smeli trpeti.
Zaradi neupoštevanja stavbnih predpisov ae je sklenilo uvesti zoper neka^.ire kazensko postopanje. S tem bo morda občinska uprava končno uveljavila potrebno avtoriteto glede nedostatnih higijenskih prilik, ki so po nekod neznosljive in pa glede neprimerne zunanjosti nekaterih mostnih predelov in novih stavb.
Tatovi oblek
Ljubljana, 12. novembra. Zima je pred durmi, mraz postaja in čea noč se lahko preseli sneg iz višjih leg tudi v dolino. Vsakdo se zaveda, da bo tret>a kaj kmalu toplejše obleke, zato se poraja« jo skrbi, ki bodo čedalje hujše z napredu« jočo zimo. Povsod manjka denarja in Ia težko se odločiš stopiti v trgovino, kjer je treba odriniti lepe denarce samo za en kos toplejše obleke.
Če zebe solidnega meščana, ne ostane ne« dostopen za zimske pojave tudi potepuh, ki se je grel vse poletje na toplem solncu in kradel čas bogu in ljudem. Zima ga jo nagnala spet nazaj v mesto, kjer seveda ni iskal dela, marveč se je priključil stari družbi skitalcev, ki oprezujejo za vse mo« gočimi prilikami, da bi si na kakršnikoli način opomogli in živeli na tuj račun. TuOi v veliki družini takih tipov se pojavlja skrb za obleko, ki jo jim morajo dati Ljubljančani, čeprav ne prostovoljno. Na policiji se zglašajo dan za dnem oškocto« vanci, ki tožijo čez tatinsko sodrgo, proti kateri pa še policija ni v stanu mnogo ukreniti.
Včeraj j® prijavil čevljarski pomočnik Leopold Antonovič, stanujoč v Merosodni ulici 1, da je v noči na ponedeljek vlomil neznan tat v podstrešje omenjene hiše ter mu odnesel ix nezaklenjene omare tem« nomoder suknjič ter tak telovnik v vred« nosti 800 Din. Iz istega podstrešja je ukra« del tat več obleke, vredne nad 1000 Din tudi akademiku Petru Tkalenku,
V ponedeljek ponoči se je vtihotapil ne« znan zlikovec tudi v stanovanje delavca Franceta Radija ▼ Ciglarjevi ulici 1 ter mu odnesel 2 površnika, ki sta visela v kuhi« nji. V enem hemed površnikov je bila tudi denarnica z vsebino okrog 240 Din.
Akademik Anton Vončina, stanujoč r Ljubljanski ulici v Mostah je našel v po« nedeljek zvečer, prišedši domov, sobo od« prto, omaro pa vso izronano. Obiskal ga je namreč neznan tat, ki mu je odnese! komnletno obleko, vredno okrog 1200 Din. Enako smolo je imel tudi delavec Štefan Bal-žek, stanujoč na Celovški cesti 61, ka« teremu le doslej še neznan uzmovič odne* sel is pletene košare, ki jo je imel sprav Ijeno v senu, suknjič in telovnik, v vred« nosti 300 Din.
Policija je sicer uvedla zaradi naštetih tatvin večio preiskavo, je na zelo dvom« lj;vo, č® s® ji bo ©osrečilo v dotflednem času spraviti nevarne dolgoprstnike pod solidno streho jetnišnice.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Potrebe in želje « ....
celjskega okrožja
Podrobnosti s sestanka ministrov z zastopniki prebivalstva — Govora ministrov Serneca in Svrljnge
Celje, 12. novembra.
Na včerajšnjem sestanku gg. ministrov * zastopniki prebivalstva iz mesta Celja ter srezov Celje, Laško, Konjice, Šmarje, Slovenjgradec in Gornji grad, so govorniki orisali najnujnejše potrebe svojih okrajev in njihovega prebivalstva.
Predsednik okrožnega sodišča g. dr.
V	i d o v i č, je opozoril na potrebo, da se zgradi v Celju novo justično poslopje. To vprašanje je že nad 20 let srčna želja vsega prebivalstva bivše Spodnje štajerske, saj spada pod celjsko okrožno sodišče 12 sreskih sodišč. *
Župan mesta Laško g. dr. R o š je izvajal: »Beda med rudarji v trboveljskem, hrastniškem, zagorskem in laškem revirju je dosegla svoj višek.' Sam predsednik vlade g. general živkovič je imel priliko videti v Trbovljah, da dobivajo rudarji zaradi pomanjkanja dela in nezaposlenosti proti lastni volji mehke, skoro bi rekel ",o-gposke roke. Zato prosim gospode r ini-stre, da bi vlada na ta ali oni način našla trg našemu premogu. Nepravična le tudi razdelitev rudarskih plač. Eno najvažnejših vprašanj mesta Laško in okolice pa je slično onemu mesta Celja, namreč regulacija Savinje. Ako bi se izvršila regulacija Savinje in njenih pritokov ramo v celjski kotlini, bi prišli Laško in drugi kraji ob spodnjem toku v enak obupen položaj, v kakršnem se danes nahaja Celje. Nujno potrebno je razširjenje ba-novinske ceste med Zidanim mostom in Ceijem. Kmečko prebivalstvo hudo občuti izgubo okrajnih zastopov, ker današnji sreski kmetijski odbori nimajo potrebnih sredstev za pospeševanje vseh v poštev prihajajočih kmetijskih panog. Nujna je odprava fidejkomisov. V Laškem n. pr. so vsi državni uradi v fidejkomisnih poslopjih.
Zupan celjske okoliSke občine tn banskl svetnik Mihelčič je izvajal: Savinjska dolina ječi in umira v težki hmeljski krizi. "Da se kriza omili, je potrebna selekcija hmelja, zmanjšanje nasadov, ustanovitev poskusne hmeljske postaje. Pri tem bi morala pomagati tudi vlada z nizkimi izvoznimi tarifami na železnici ln z izvoznimi premijami na hmelj, po vzorcu premij /a izvoz vina. Govornik je nato navedel še nekatere druge potrebe in končal z željo, da bi bili čimprej sklicani banovinski sveti.
Ravnatelj Rogaške Slatine dr. 9ter je
prosil gg. ministre, naj bi delovali na to, da bi dobila Rogaška Slatina primerno brezobrestno posojilo za povečanje in modernizacijo.
Za konjiški srez je govoril trgovec Bruderman. Opozarjal je na nepraktične prometne razmere. Konjiško ozkotirno železnico bi bilo potrebno normalizirati, zlasti z ozirom na velikanski izvoz lesa, sadja, granita in poljskih pridelkov. Razširi naj s« telefonsko omrežje, pri tem pa znižajo telefamske pristojbin® za kraje s pod 2000 prebivalci/
Za srez Šmarje pri JelSah je posestnik T u r k opozarjal, da marsikatera občina ne zmore razmeroma visokih dajatev za učiteljske stanarine in kurjavo. Uvedlo naj bi se zopet pobiranje davka v četrtletnih rokih, ker je ta način plačevanja za prebivalstvo veliko ugodnejši in lažji. Pri združitvi občin, naj se vpoštevajo želje prebivalstva. Odpra\i naj se davek ra vino za domačo porabo vinogradnika. Prosti je končno za državno podporo pri postavitvi nujno potrebne železniške postaje v Lipoglavl.
Za slovenigraški okraj Je dr. Brat-k o v i č nagiažal nujnost regulacije Misli-nje. Ljudstvo v tamošnjih krajih živi večinoma od eksporta lesa. Slovenjgraški kolodvor naj bi Čimprej dobil električno razsvetljavo. Za vzdrževanje šol mora nositi prebivalstvo previsoke doklade.
V	imenu gornjegrajskega sreza je prosil V o g r i n e c, da bi se po možnosti čimprej uredilo vprašanje hudournikov; za pospeševanje živinoreje bi bilo treba znatnih podpor.
Težnje in potrebe vseh mestnih, trških ln zdraviliških občin je iznesel D r o f e -r. i k iz št. Jurja ob J. ž. Te težn je naj bi se v polni meri vpoštevale pri sestavi bodočega občinskega zakona.
Za obrtništvo je spregovoril podžupan celiske okoliške občine in predsednik Obrtnega društva v Celju Vinko K u k o v e c, ki je predložil gg. ministrom tudi obširno spomenico glede uveljavlienja novega obrtnega zakona, glede oddaje državnih dobav domačim obrtnikom, glede ustanavljanja obrtniških produktivnih zadrug, starostnega, bolniškega in posmrtnega zavarovanja obrtništva itd.
Član predsedstva Delavske zbornice Fran S ve tek je iznesel želje in potrebe delavstva v celjskem okrožju. Podčrtal Je ogromno brezposelnost, ki izvira zlasti iz velike hmeljarske, lesne, vinske in gradbene krize. Delavske plače so mnogo prenizke. Velika večina delavstva mora težko delati za tedensko plačo od 80 do 160 Din.
V	imenu trboveljskih rudarjev Je Jakob
št r u c izrazil zahvalo in veselje naših rudarjev, da so prišli člani vlade osebno na trda rudarska tla, kjer se lahko na Ja-stne oči prepričajo o bedi rudarskega prebivalstva. V osmih mesecih so delali rudarji le 141 dni, praznovati pa so morali 104 dni. V tem času je prišlo na vsako glavo rudarske družine komaj po 2 do 3 Din dnevno. Rudarji žive le še od milosti in kredita, ki jim ga trgovci v globokem umevanju obupnega položaja doslej še nudijo. Ce ne bo država izdatno pomagala, bo rudarstvo v nastopajoči zimi popolnoma propadlo in onemoglo za težko delo.
V	imenu Konjic je župan dr. Jereb naprlasil potrebo regulacije Dravinje in željo, da bi se trg Konjice povzdignil v mesto. Ker vladajo v trgu in vsem okraju še neprijetne in težke razmere izza preteklosti prosi, naj bi se pri nastavljanju državnih uradnikov v tem okraju vpošte-vali zlasti člani Sokola. Trške in mestne občine naj se ne bi združevale s kmetski-mi občinami brez sporazuma z vsemi občinami.
Predsednik celjskega trgovskega greml-ja Stermecki je naglasil nujno potrebo obnovitve celjske carinarnice, zgradbe novega justičnega poslopja v Celju, regulacije Savinje, otvoritve podružnice Narodne banke itd. Ena najvitalnejših vpra-
šanj vsega trgovstva pa Je odprava kroS-njarstva, ki se bohotno razrašča v škodo realne trgovine.
Župan Kovač iz Loke pri Zid. mostu je prosil, da bi vlada ustanovila fond za podpiranje kmetijstva v slučajih elementarnih nezgod.
Za regulaoijo Sotle Je prosil župan Z o -renč od Št. Petra pod Sv. Gorami; pri regulaciji bi našlo izdaten zaslužek vse tamkajšnje revno prebivalstvo. Vlada naj bi podprla siromašeo prebivalstvo tudi s tem. da bi s primerno podporo omogočila napeljavo vodovoda v hiše.
Dekan Žagar iz Nove Cerkve Je prosil, da bi se uvedlo tudi zavarovanje kmetskega delavstva za slučaj onemoglosti in starosti. Kmetijsko strokovno šolstvo bi se moralo bolje podpreti. Dosedanji kmetijski izobraževalni tečaji eo pokazali velike uspehe in bi se delo v tej smeri moralo z vso intenzivnostjo nadaljevati.
Sadjarski nadzornik Goričan lz V13-nje vasi Je v temperamentnem govoru razložil potrebe kmečkega prebivalstva.
Občinski tajnik Dokler iz Vojnika Je podčrtal potrebo razširitve in povečanja vojniške hiralnice.
Kakor smo že včeraj poročali, »ta na predložene želje odgovarjala gg. ministra inž. Sernec in dr. Svrljuga.
Minister inž. Sernec
je izvajal med drugim:
»Največji del želja, Iri ste )Jh navedli, spada v delokrog banovine. O njih se ima zato odločati predvsem v Ljubljani. Sem spada zlasti vprašanje regulacije. Za celo vrsto zahtev je treba seveda tudd mnogo sredstev. V državnem gospodarstvu pa mo» ra biti skladnost med dohodki rn izdatki. Bodite prepričani, da se kraljevska vlada trudi, da najde sredstva, ne pozabite pa, da mora vlada skrbeti za vso državo. Ako imate pred očmi vso državo, potem morete šele oceniti, kje so razmere najtežje.
Vsem je znano, da vlada po vsem svetu huda kriza, toda mi bomo to krizo prestali lažje, kakor naši sosedje, ker smo pretežno agrarna država. Tudi pri nas imamo brez« poselne, bodite pa prepričani, da vlada vo* di o tem račune. Kriza v trboveljskem re« virju se bo olajšala z ojačenjem izvoza pre« moga na sever in jug. Kar se tiče elektri* fikacijo, vam sporočam, da se bo prihodnji teden podpisala pogodba za nabavo nove« ga agregata z 5 milijonov k. s. z rudnik v Velenju.
Nato se je minister spominjal pogubnih politi enostrankarskih bojev pred 6. januar« jem in naadljeval: »Ta raz orna borba je došla do kulminacije in tako stanje se ni moglo več dalje vzdržati. Neprijatelji naše države so že delali račune in pričakovali, da si bodo mogli deliti plen. Toda božja previdnost nam jc postavila na čelo drža* ve odličnega moža (Burno vzkliikanje: Živel kralj), ki je prevzel odgovornost in dejal Tako ne more iti dalje (Ponovno viharno vzklikanje kralju). To je prineslo 6. janu ar in novi režim, ki je moral gledati naj* prej na to, da se ublažijo strankarske stra« sti. Začelo se je konstruktivno delo in vsi morate priznati, da je režim delal s tolikim poletom, kakor ni bilo v vseh prejšnjih 10 letih. S 3. oktobrom so bili končani vsi spori o federaciji in konfederaciji: to vpra« sanje je enkrat za vselej odpravljeno z dnevnega reda.
O slovenstvu ter jugoslovenstvu se go« vori povsod. Danes imamo jugoslovenstvo napisano na zastavo, ki jo nosi Nj. Vel. naš kralj. Kakor raste drevo iz malega r veliko, tako raste tudi ideja iz malega v veliko. Tudi slovenstvo ni nastalo takoj. Še nedavno smo bili Korošci, Štajerci, Kranjci in Primorci. Prav tako je bilo po drugih pokrajinah. Jugoslovenstvo ni plod diktature, nego je konstatacija onega, kar je; vse drugo so samo veje enega drevesa. Da« nes to drevo vse bolj raste. Zato ni ra« zumljivo, kako se more še danes o tem de« batirati, kako naj se opredelimo.«
Huda nesreča v Franjevem šahtu
It. JsoM, 12. novembra.
Nesreča res da nikdar ne počiva ln
kljub temu, da so naši rudarji, ki so pač v vedni nevarnosti za življenje, še tolikanj previdni, se rado dogaja, da jih nesreča zadene takrat, ko najmanje mislijo na njo.
Tako je naključje hotelo, da »e je v
Franjevem šahtu, kjer sta bila pretekli teden zaposlena rudarja Miha Markovič iz Vel. Cirnika in Jože Hočevar pri dnev nem kopu, dogodila nesreča. Hočevar se je podal iz rova, da bi vanj spustil potrebni podporni les. še preje je Markoviča opozoril, da se odstrani iz rova, da ga ne zadene nesreča. Usoda pa je hotela, da se Markovič ni pravočasno odstranil. Spuščeni les je odkrhnil debel kamen, ki je zadel Markoviča tako nesrečno, da mu je prebil lobanjo in je rudar obležal na mestu. Po dovršenem delu s je Hočevar vrnil nazaj v šaht, kjer pa je začuden obstal pred nepremično ležečim tovarišem. Hitro je pozval pomoč in so ponesrečenca prenesli iz rova. Bil je še toliko priseben, da je povedal, kako se je nesreča dogodila. Po nudeni prvi pomoči so težko ranjenega Markoviča naslednji dan prepeljali v ljubljansko bolnico. Nesrečo je pripisati golemu naključju.
Minister dr. Svrljuga
je med drugim dejal:
»Ko potujemo po prostrani nali domovi« ni, smo predvsem ugotovili, da je vzbudil manifest od 6. januarja povsod radost. Po« vsod smo videli iskreno zadovoljstvo, da je doslo do režima enakosti in pravice za vsa« kogar. Delo na tem ni lahek posel. More« biti je najtežje v finančnem resoru, ki ga imam čast zastopati, saj smo imeli v naši državi 6 davčnih zakonodaj, 6 različnih vrst občinskih uprav. Intencija vlade je. da odgovarjajo za vsakega posameznika fi« narečna bremena njegovi moči in njegovim premoženjskim razmeram Gospodarske raz« mere vsega sveta so se kolosalno izpreme« nile v razmeroma kratkem času. Ako pa primerjamo rezultate naše zunanje trgovi« ne z rezultati drugih držav, moramo biti srečni in zadovoljni, ker smo v Jugoslaviji. Ne mislite, da vlada ne vidi težkoč in da jih ne pozna. Bodite prepričani, da se tru« dim o. da vam pomagamo. Tudi banovine kažejo že danes dobre rezultate in velika večina vaših potreb spada v področje ba« novine. Zato prosim prisotne banske svet« nilke, naj navedejo vse potrebe svojih kra* jev v banskem svetu in jih tam najresneje ocenijo.«
G. minister se je nadalje bavil z željami posameznih krajev, ki so bile izražene na konferenci. O celjski carinarnici je dejal, da bo vprašanje proučil in videl, ali bo mo« goče ustreči želji po njeni obnovi. Ničesar nima proti temu. da se davki plačujejo v štirih obrokih. Vinska kriza je splošen ev« ropski pojav, ki je diktiran od nadproduk« cije. Vinske cene moremo izboljšati samo z irvozom ir> zato se že leto dni plačujejo izvozne premije, ki so danes v nekaterih krajih tudi že dvignile cene vinu.
Večjih žrtev države za en stan pač ne moremo zahtevati. Tudi vojaštvo dobiva vino samo zato, da se razbremeni vinski trg. Vlada pa bo tudi nadalje vse storila za ublažitev vinske krize.
Svoj govor je g. minister končal z izra« zom upanja, da bo o priliki, ko bo drugič posetil Slovenijo, našel te kraje mnogo bolj srečne in zadovoljne.
Govora obeh ministrov sta bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem.
NajnovejSa Številka
ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
prinaša: E. Justin: J. Kepler (lesorez)
Johann Kepler, ki je človeštvu odkril »zakone planeta« — s slikami)
Živalski jedk
Lakota
V najstarejši drŽavi (s slikami)
Krajevna imena na Bolgarskem
Alpinski muzej v Monakovem (Dr. A. Brilej — s slikami)
Lovci na človeške lobanje (s slikami)
Slike iz življenja in sveta: (Razočarana princesa — Nemški kolonisti zapuščajo sovjetsko Rusijo — 11.000 brezposelnih v Clevelandu — Ga. Sarojini Nai-du — Nova plesna moda — Krava, častni gost na banketu — Demonstracije v Bombayu)
Po vseh štirih (Conan Doyle — s risbami N. Pirnata)
Ženske in vitamini
»Do X« leti v Ameriko (s slikami)
Keplerjeva mati —• čarovnica
Med Karenci (Inž. F. Lupša — s
sliko)
Cerkev sv. Florijana ▼ LJubljani
(staroslov)
Kino: (Pravi obraz Grete Garbo — s slikami. V kakšni luži vidimo igralce na platnu? Kino in zločin) Karikature Tedenski jedilni list
Ako še ne veš: (Svet brez premoga — Stoletnica plovbe po Donavi — štedite svoj glas — Pariško prebivalstvo)
Humor v slikah
Družina in otroci
Novi rimski indeks
Brez spanja
Uganke in zanke
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno Din 8.—•• Posamezne številke se dobe po vseh trafikah za 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, kakor tudi v vseh podružnicah »Jutra«.
KULTURNI PREGLED
Repertoar)i
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, 13: Gospa ministrica. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 14. ob 15.: Razbojniki. — Ob pol 21.: Gospa ministrica. Gostovanje v Kranju. Sobota, 15.: Sveti plamen. D. Nedelja, 16. ob 15.: Snegulčica in škratje. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Četrtek, 13.: la Mascotte. C. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Moč usode. E. Nedelja, 16. ob 15.: Prodana nevesta. Gostuje gosp. Marij Šimenc. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: La Mascotte. Izven.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20. Sobota, 15.: Križni pajek. Nedelja, 16.: Križni pajek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.
Četrtek, 13.: »Lutka«. B. Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: »Skrjančkov gaj«. Kup. Gostovanje zagrebške subretke gdč. Milke Michlove.
PTUJSKO GLEDALIŠČ®
Začetek ob 20. Ponedeljek, 17.: »Gospa ministrovka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Kotorski mornarji v nemški drami
Berlin, 10. novembra. »Kotorski pomorščaki« se imenuje nova drama Friedricha Wolfa, ki jo je uprizorilo na predvečer obletnice nemške revolucije berlinsko gledališče >Die Volksbfibne«. Drama obravnava vstajo kotorskih mornarjev, ki je v zadnjem letu svetovne vojne, dne L februarja 1918 izbruhnila na ladjah av-Btro - ogrske vojne mornarice, ki so bile zasidrane v Boki Kotorski. Po tridnevnih bojih je bila vstaja zadušena.
Wolfova drama je privabila k premieri v gledališče številne komuniste, ki so hrupno ploskali in manifestirali za nekdanje vstaše. Častnike, ki jih drama slika kot mi-litaristične nasilneže, so demonstrantje za-sramovali s psovkami. Pri reprizi v nedeljo zvečer je bila demonstracija še živahnejša. zlasti ob zadnjem dejanju, ko morajo pobunjeni pomorščaki umakniti rdečo zastavo, ki so jo bili izobesili. Občinstvo je zbog teh nemirov postalo vzburjeno. Komunisti in socijalni demokratje so se začeli prepirati med seboj, nazadnje pa so demonstrantje še pred koncem dejanja zapeli internacijo-nalo.
Pismo iz Sv. Križa
Sv. Križ pri Kostanjevici, 11. nov. Čeprav se je letošnjemu pridelku vina pro« rokovalo malo moč, se le kažejo učinki por« tugaLke, ki jo imajo dovolj. Vinska moč pri« de do izraza v podivjanosti, ki je vedno zvesta spremljevalka pijač. Pretekli teden smo tu doživeli rekordno število pretepov, in senzacij.
Tako se je zgodilo, da je bil v lastni hiSi napaden posestnik g. Anton Petelin v Na« klem, katerega je nekdo pošteno obdelal. Na uprav čuden način se je splazil skozi podstrešje v sobo, kjer je imenovani spal na klopi ob peči, ga potegnil raz klopi, bu« tal z glavo ob rob peči, ga končno spravil pod sebe in ga neusmiljeno tolkel. Pri tem mu je zlomil 4 rebra in mu prizadejal več poškodb. Kljub osemdesctletni starosti pa se je posestniku posrečilo, da se je otresei napadalca in zbežal skozi vežo na prosto po pomoč. Tudi napadalec je žel za njim, pa se je v temi umaknil. Petelin pa je pre« poznal napadalca, ki bo čutil neljube po« sledice.
Tudi na Dobravi se je med vaSkimi fanti
razvil pretep. V nedeljo so se na vasi za« drževali fantje, odpeli nekaj pesmi, pa že huda kri nekaterim ni dala miru. Sporekla sta se neki Ž. in G., pograbila za planike in že jo je dobil G. po glavi. Naslednjega dne pa je šla družba fantov k masi v Sv. Križ med njimi pa tudi 2. in G. Nihče ni slutil, da bo črez nekaj trenutkov govoril že nož. V bližini gozda je G., ki je stopal tfk za 2., izvlekel žepni nož, strnil 2.»iča vrebra in nato odšel. Pa mu bodo preskr« beli pouk. Močno krvavečega 2Wča so od« nesli, mu nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v Brežice
Istega dne se je razvil tudi pretep v bii« žmi občinske pisarne, kjer sta brata K. ob« delavala in premetavala pos. Franca Mlad« kovica, ki je bil namenjen v občinsko pi» sarno. Rešil se ju je na ta način, da je po« begnil v občinsko pisarno. Napadu je baje vzrok staro sovraštvo
Dva mariborska koncerta
Maribor, 10. novembra.
V	petek, dne 7. novembra je koncertiral pri nas gosp. Mirke Pngelj, znan izza uspešnega koncerta v Ljubljani. Koncert, katerega program je obsegal samo francoske skladatelje, se je vršil pod pokroviteljstvom naše Ljudske univerze in Francoskega krožka. Hvaležni smo ambicijoznemu pevcu, da je prinesel tudi nam francosko pesem, ki polna življenja — izžareva francoskega duha. Gosp. Pugelj poje z intimnim doumeva-njem bogate vsebine francoske pesmi in pesnitve. Odlikuje ga vzorna izgovarjava, neoporečen nastavek in skrajna ekonomija iz-raievalne dinamike. Pesem, ki jo pred naša z vso dušo, zacveti tudi nam in zazveni tudi našemu ušesu v izglajeni milini nje francoske domovine. V furiozni vnemi nas vse zajema. Na klavirju je spremljal gosp. Puglja v dovršeni formi naš dobri znanec gosp. Li-poršek.
Vsekakor je bil koncert na takšni višini, da so oni, ki so ostali doma, bili ob resničen užitek. Manjkali so seveda tudi taki, ki sicer radi govore o naši »muzikalni kulturi«.
V	soboto, dne 8. novembra je koncert »Drave« pokazal, kako vneto in uspešno goje aaši železničarji v redkih urah oddiha pevsko kulturo. Njihovo rosno, prizadevno delo je vredno vsega priznanja.
Iz starega, preizkušenega zaklada naše umetne pesmi je moški zbor »Drave« podal zbore Zeleznika, Rožanca, A. Foersterja in Juvanca, v drugem delu je pel Savinškovo »Rdečo lučko«, mogočno, koralno Mirkovo »Oj slovenska žemljica«, Devovo iskreno prekmursko narodno »Teče mi vodica«. Jerebovo zanimivo »Pelin rožo« ter Gjorgjevi-čevo »Kolo«. Nekoliko zastarela talada Vil-harja - Kalskega »Na Ozlju gradu« je zaključila zanimiv večer.
Bariton - soli je zelo izrazito odpel gosp. Faganeli, posebnost večera pa je bil nastop sopranistke ge. A. Skvarfeve, ki ima zelo lep in šolan glas. Melodiozna linija ji posebno prija. Velika škoda je, da se ga. Skvarčeva ne more tako posvetiti petju, kakor bi rada. Vse pesmi je odpela z velikim razumevanjem in kultivirano muzikalnostjo.
V	prvem delu smo slišali v njenem izvajanju nekatere ruske reči (Cajkovskega, Prokoljeva, Musorgskega) in Dvofaka, "ki zaslužijo posebno priznanje. V drugem delu nam je ga. Skvarčeva zapela Lajovica (Begunka pri zibeli in »Pesem o tkalcu«), »Vseh duš dan« od Berse in Devovo »Pasti-rico«.
Z lepim prizadevanjem je vodil moški zbor gosp. Albin Horvat. Njegovo vestno delo je želo obilo priznanja. Go. Skvarčevo je na klavirju subtilno spremljal komponist gosp. Vasilij Mirk.	A — —c.
Ljubljanski koncert godalnega kvarteta iz Draždan
Draždanski godalni kvartet, ki je že koncertiral v Ljubljani in se je s svojim prvim nastopom odlično vpeljal, je priredil v torek svoj drugi koncert v našem mestu. Spored je obsegal Beethovnov kvartet op. 18 št 3 v D-duru, Debussyjev edini kvartet ln Hindemithov kvartet op. 10 v F - molu. Razen poslednjega sta bili ostali dve deli v Ljubljani že izvajani, Debussy celo večkrat.
Kvartetno udruženje se odlikuje po posebno finem tonu in absolutni sigurnosti vseh članov. Mislim, da so bili aa višku izvajalne umetnosti že pri Beethovenu. Čista, klasična, le tupatam nekoliko samovoljna interpretacija tega Beethovnovega opusa, k? že očituje nagnjenje h kasnejšim revolucijo-riarnim idejam svojega stvaritelja, je morala napraviti najgloblji vtis. Posebna, intimna razsvetljava dvorane, ki bi jo bilo priporočati za vsako slično prireditev, je le pripomogla k poglobitvi v skladbo in izvajanje. Debussy je bil vzlic vestnosti, s katero ]e ruske knjige.
bil naštudiran, vendarle nekoliko hladen ii premalo markanten. Njegov godalni kvartet ki je monotematičen in v katerem mojster i nečuveno presenetljivostjo in velikim znanjem razvija isti, kratki karakteristični motiv, je gotovo eno največjih čudes tega avtorja in francoske glasbene literature sploh. Izvajalci so ga podali z vso potrebno fineso, dinamično in ritmično pretehtano, toda pogrešal sem izklesanosti te edine teme skladbe, ki ni bila tako podčrtana, kakor je treba in ki sem je bil vajen od drugih kvartetov (n. pr. Zikovega). Zato pa so izvajalci svoje odlične kvalitete tem močneje razvili pri Hindemithovem op. 10, mladostnem, za-nositem delu skoz in skoz hromatičnega značaja, ki je mestoma že preveč obloženo i hromatičnimi pasažami. Markantni, živahn.1 prvi stavek — v slogu teme soroden Schu-mannu in gotovo tudi R. Straussu. originalni drugi stavek — tema z varijacijami — in sveži, muzikantski finale (ki so ga izvajalci v prid delu samemu nekoliko okrajšali) so bili gotovo najzanimivejša točka sporeda. Kdor je seveda pričakoval revolucionarnosti na debelo, grotesknih efekto* in brezbrižnih postopov, je bil malone razočaran nad tem, še vseskozi romantičnem opusu, ki je nastal 1. 1919. Tem bolj je torej presenetila bujna melodika, uprav muzikantski ritem in mnogi koloristični efekti, na katerih je delo, posebno v srednjem stavku, jako bosato.
Koncert je bil razmeroma prav lepo obiskan, publika pozorna in zelo navdušena. Aplavz je prisilil umetnike, da so dodali dva stavka iz Cajkovskega op. 11, godalni kvartet v D - duru.
Upam, da nas bo odlično kvartetno udro-ženje posetilo tudi prihodnje leto in vzdržalo tako perijodičen stik z onim delom naš« koncertne publike, ki ima tudi smisel za Intimno komorno glasbo.	L. M. S.
„Godišnjak" zagrebškega vseučilišča
Rektor zagrebškega vseučilišča nam J« poslal »Godišniak sveučilišta kraljevin« Jugoslavije u Zagrebu za školske godine 1924/25 — 1928/29«, menda najobsežnejšo knjigo, kar jih je izšlo letos v naši državi. Na skoraj 1200 straneh 4° so zbrane mimo rektorjevega poročila in poročil dekanov posameznih fakultet ter prigodnih člankov 4 razprave s teološke, 2 s pravne, 3 z filozofske, 12 z medicinske 23 z gospodarsko-gozdarske, 4 z veterinarske in 2 iz razprav tehniške fakultete. Ogromno gradiva je nakopičenega v tej knjigi in književni kronist zaradi tolikšnega obsega ne more niti zabeležiti vseh razprav. Omenjamo samo ne« katere, ki se nam vidijo splošno zanimive: J. Stefanovič piše o Andori in nje mednarodnem položaju, F. Ilešič je prispeval razpravo »Arhimandrit Gerazim Zelič u Slucku«, prispevek k zgodovini jugosloven-sko-poljskih stikov; M. Deanovič raziskuje zanimivo vprašanje o odnosih med Voltai-rejem, R. Boškovičem in »Accademie degli Arcadi«, S. Tropscha objavlja doslej še neznani zagrebški fragment Wolframovega epa »Wilhalm«. Poleg lepih besed, ki jih je posvetil prof. Boris Zamik odkritelju in raziskovalcu »Krapinskega pračloveka« Gorjanoviču-Krambergerju je tu objavljena Zarnikova obsežna razprava »Kritički pri-nosi teoriji nasledjivanja krvnih grupa.« Znani naš raziskovalec raka dr. I. Cholewa je zastopan v zborniku z razpravo »Rak iz katrana na koži bijelog štakora«, v kateri opisuje svoje poizkuse s katranom z ozirom na nastanek rakovih novotvorb. Zopet delo našega ožjega rojaka: F. Kogoj poroča skupno z V. Frankovičem o aktivnih metodah VVassermannove reakcije, vse seveda rta osnovi lastnih raziskavanj.
Ali naj omenimo še nekatere? Evo razprave I. Pevaleka »Prilog poznavanju dez-midiaceja Julijskih Alpa«, pa A. Tavčarja o genetični konstituciji barv nekaterih naših koruznih vrst. Zopet Slovenec: A. Ogrizek je prispeval »Prilog poznavanju vune naših domačih ovčjih pasmina i prinos k metodici iztraživanja vune u mikroprojek-ciji«. V veterinarskem oddelku imaš člančift o slovenskem veterinarskem strokovnjaku dr. Janku Rajarju, med tehničnimi razpravami je več člankov o Nikoli Teslu, med njimi slovenski članek univ. prof. dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane, ki svojo lepo besedo o velikem Tesli končuje tako-le:
»V soparni atmosferi vstajenja jugoslovenske zemlje se je utrgal blisk, ki je čarobno posvetil v nekaj novega, dragocenega za ves civilizirani svet, ki je z ogromno silo začrtal linijo na nebu bodočnosti človeškega rodu. Ta blisk se je užgal na naših tleh — v naši kršni Liki.«
Ta debela knjiga, ki bo po resumejih svojih razprav v nemščini, angleščini in francoščini dostopna tudi tujemu znanstvenemu svetu, je lahko zagrebški univerzi y ponos!
Kolikor vemo, ne pride »Godišnjak« na knjižni trg.
Ruska književnost v Beogradu
Beograjsko okolje je polno blagodejne pobude tudi za ruske književnike, ki so se naselili v naši prestolnici. Pred leti so ustanovili Rusko biblioteko, ki je izdala dosih-mah že 20 ruskih del. Med njimi so spisi najbolj znanih ruskih pisateljev, ki žive v emigraciji; tako n. pr. Merežkovskega, Ci-rikova, Amfiteatrova, Zajceva. Kuprina, Remizova, Baljmonta, Banjina, Zinajde Hip-pino.
Nedavno je izšla zbirka povesti Borisa Lazarevskega z naslovom »Liza«. Ta nadarjeni pripovednik je že prej iadal knjige »Temna noč«, »Glas domovine« in »Greh Pariza«, ki jih je ruska in francoska kritika sprejela zelo pohvalno. Francozi Lazarevskega radi prevajajo in ga Čislajo zbog njegovega iskrenega in blagootožnega tona, njegove jasnosti in toplote, pa tudi radi tega, ker rad zajema snov iz francoskega življenja.
»Ruska biblioteka« je f zadnjem času objavila velikopotezno zasnovano studijo »Tragedija admirala Kolčaka*. klr bo obse. gala štiri knjige. Dva dela sta že zunaj.
Že deset let iznaja v Beogradu ruski »Vojni zbornik«, ki ga izdaja rusko društvo prijateljev vojnih ved. Doklej je izšlo 11 knjig, skupno na 3000 straneh. Sotrud-niki so najodličnejši ruski vojaški strokovnjaki v emigraciji.
Dnevnik »Novoe Vremja«, ki Je takisto zbiral okrog sebe nekatere ruske publiciste in književnike, je prenehal izhajati.
»Ruska biblioteka« pa bo vsekako še dolgo pričevala o ljubezni, ki veže pri nas živeče emigrante do ruskega jezika in lepe
GOSPODARSTVO
K današnji anketi lesnih trgovcev dravske banovine v Celjn
čedalje pogostejši klici na pomoč od strani naše lesne trgovine in industnje so logično dovedli do sklicanja današnje ankete lesnih trgovcev dravske banovine, ki sc vrši v Celju. Da moramo reševati zadeve našega lesnega trga na anketi, to nam dokazuje vso resnost, pa tudi nevarnost položaja, v katerem se nahajamo. Upajmo, da je anketa dobro organizirana in da ne bo utonila v dolgih razpravah, resolucijah in morda apelih na merodaine čini tel je, ki naj bi dovedli do raznih olajšav. ki so spričo okolnosti, da depresija ni ie lokalna, nego svetovna, le trenutne injekcije, ki morejo krizo nekoliko zavle-či, ne pa odstraniti.
Na anketi se bo gotovo sprožila debata o znižanju železniških tarif. Ako se ori tem spomnimo na govor g. ministra za promet, ki ga je imel pred kratkim v Novem Sadu, potem moramo biti glede znižanja železniških prevoznih tarifov precej skeptični. Gospod minister je namreč dejal, da železniških tarifov ni mogoče kar naprej zniževati, kajti on kot resorni minister ima poln interes na tem, da so .io-leznice aktivne in ne pasivne, kar je brez-dvomno zdravo gospodarsko načelo.
Anketa bo tudi brez resolucij napravila ogromno delo, ako bo ugotovila prave vzroke sedanjega žalostnega stanja te naše važne gospodarske panoge, kajti taka ugotovitev bo pokazala smer ter način sanacije. V želji, da po možnosti pripomo-remo k boljšim rezultatom celjske ankete, naj navedemo par misli.
Vzroke silne depresije našega lesnega trga moramo iskati v tujini in doma. Izločitev tujega kapitala iz ruskega gospodarstva, strogi predpisi, katerim se mora ta kapital, če se uvozi podvreči, kakor tudi racionalizacija, ki je bila poprej V Rusiji neznana, vse to je omogočilo sovje-rn. da so postavili lastne cene in ne one, k. - jih tuji kapital hotel imeti. To je po v/-očilo takozvani ruski dumping no bi bilo misliti, da bo ta konku-aenkrat izostala. Toda prav tako melju zmotno, pripisovati vso <ie-pre< ruskemu dumpingu, saj je dokazano. la izvaža Rusija trenutno komaj polov predvojne količine lesa. Na tem mestu p? naj še ugotovimo, da glede cene z r.^kim lesom tekmujejo celo Zedinjene države! Ameriški izvoz iesa v Evro-!jo namreč raste. V kolikor smo tedaj moralno upravičeni odklanjati rusko blago zaradi takozvane umazane konkurence, pa ostanemo na drugi strani proti uvozu lz Amerike brez argumenta! Ameriški hrast kljub prevozu preko oceana v Nemčiji konkurira z evropskim. Pri tem pa moramo upoštevati dejstvo, da plačujejo Zedinjene države povprečno najvišje mezde na svetu. Ker pa ne more biti govora o tem, da bi bile Zedinjene države primo-rane prodajati po dumpinških cenah, je to dokaz, da ameriški les vzdrži kalkulacijo, da je torej sedanja cena več ali manj re-slna.
Iz ožjega kroga naših odjemalcev lesa naj omenimo predvsem Italijo. Nazadovanje izvoza našega lesa v Italijo po količini in vrednosti je prav občutno. Znane so italijanske šikane. o katerih je bilo že toliko govora in o katerih je pred kratkim pisal tudi dunajski »Holzmarkt« (Glej »Jutro« od 5. t. m.) Sistem postavljanja blaga na razpolago v Italiji so kajpak uvedli nerealni trgovci, obnesel pa se je tako izvrstno, da se celo resne tvrdke ne morejo več upirati tej zapeljivi metodi.
Glavno zlo nazadovanja izvoza v Italijo pa je dejstvo, da je padla in Se pada konzumna moč italijanskega gospodarstva v vznemirljivi meri. Naš najnovejši konkurent na italijanskem trgu — ruski les — odreže v toliko boljše, ker garantira pri večiih nakupih italijanska država do 75% kupne vsote in ker so sovjeti uvedli v Italiji lastna skladišča fGenova, Neapelj. Trst)"
Promet s Trstom je težje kontrolirati, ker je vmesen. Pa tudi brez točnih podatkov- vemo, da posreduje Trst za južnoita-liianski konsum, kamor gredo velike količine naše bukovine (na primer testoni). V testonih pa nam konkurira Rumunija. Razen za južno Italijo, posreduje Trst fu-di 7«! Grčijo.
Promet z Grčijo gre skoro izključno "5 tržaškim (in reškim) posredovanjem; tarifne ugodnosti, ki so jih zadnji čas uvedle naše železnice za promet z Grčijo pa nam dajejo upanje, da se bomo počasi osvobodili teh posrednikov, kar bo zbolj-šalo cene. ali pa nam bodo prihranjene vsaj provizije, ki jih moramo sedaj plačevati posrednikom.
Našteli bi lahko še druge države, kakor Švico, ki stavlja stroge kvalitetne predpise, Francijo in Belgijo, kjer svojega blaga skoro še nismo uvedli (če izvzamemo par izjem), dalje severnoafriško obal in na pr. Palestino, kjer bi lahko mnogo zaslužili. Ce torej zgubljamo zunanja tržišča, če je naše blago za 10 do 20% dražje, oziroma nad svetovno pariteto, potem je verjetno, da bomo postali nezmožni konkurence, ako pojde tako dalje in se svetovne cene ne dvignejo, kar pa je malo verjetno. Mislimo, da je glavna hiba naše lesne trgovine v pomanjkanju organizacije v tujini in v visokih cenah za okrogli les ter v nezadostni racionalizaciji naše industrije. Glavne organizatorične hibe bodo v tem. da nimamo 1.) enotne prodajne organizacije. (Znano je. da je bila že pred dvema letoma sklicana v Ljubljano konferenca, ki riti,j bi ustvarila skupno prodajno organizacijo, toda brez uspeha); 2.) da nimamo lastnega zastopništva v inozemstvu: 3.) da nimamo lastne informacijske organizacije. (Informacije, ki jih dobivamo o naših bodočih kupcih, so večinoma nepopolne, ali celo Sablonske); 4.) da nimamo v večjih inozemskih tržiščih lastnih skladišč. (Ali naj potrebo takih še naglašamo) in 5.j da nimamo lastnega kreditnega sistema. (Tak kreditni sistem bi nam omogočil lombardiranje pošiljk, ki bi jih kupec protestiral in stavil na razpolago; v takem primeru bi se reklamacije pri lastnem skladišču takoj za polovico zmanjšale.
Kar se pa tiče ukrepov, ki jih naj pod-vzamemo doma, se nam zdi neumesten predlog, ki je pred kratkim prišel iz Beograda, da se namreč produkcija omeji. Ce je namen omejitve, da se s tem zmanjšajo zaloge in cena lesu zviša, bi to našega izvoza prav nič ne dvignilo, temveč bi višje cene plačeval le naš domači konzument.
Ce pa naj se s tem ustvari ravnovesje med posekanim lesom in pogozdovanjem, tedaj nam bo gotovo več koristilo, če več pogozdimo, kakor pa, da omejimo produkcijo.
Cena okroglemu lesu je brez dvoma nesorazmerna s ceno rezanega materijala; toda ta neskladnost ni naša specijaliteta! temveč trpi na njej vse evropsko lesno gospodarstvo. Treba bo doseči znižanje železniških prevoznih pristojbin za fabri-kate v tuzemskem in v inozemskem prometu. Kazalo bi tudi zaščititi domačo industrijo lesnih izdelkov s primernim povišanjem uvoznih carin. Končno pa bo treba na vseh koncih podpreti našo lesno obrt, ne samo, da preprečimo uvoz lesnih izdelkov, temveč da to industrijo angažiramo tudi za izvoz.
Tu smo navedli le nekaj misli, podrobneje pa se bo o tem pečala itak anketa sama, ki ji želimo najboljši uspeh.
__—br.
= Važna konferenca Banke za medna« rodna plačila. V Bazlu se je te dni vršila konferenca voditeljev velikih novoaničnih bank, ki se je pečala v prvi vrsti z valutni« mi vprašanji, posebno z vptašanjem štabi« lizacije španske valute s sodelovanjem Ban« ke za mednarodna plačila. Konferenca je sklenila predlagati španski vladi, da špan« ska novčanična banka založi pri banki za mednarodna plačila gotov depo v zlatu, do* čim bo Banka za mednarodna plačila sta« vila španski novčanični banki na razpolago devize za vzdrževanje tečaja španske devi« ze na mednarodnih deviznih tržiščih. Gene« ralni direktor Banke za mednarodna plači« la g. Quesnay bo te dni posetil v Madridu guvernerja španske Narodne banke Basa, da z njim podrobno prouči načrt stabiliza« cije. Konferenca se je bavila tudi z vpraša« njem, v katerih valutah sme Banka za me« narodna plačila izvrševati svoje tekoče po» sle in je sklenila, da se izločijo valute, ki niso stabilne ali niso dovedene v zakonsko relacijo z zlatom, kakor tudi valute onih držav, ki navzlic zlati veljavi ne dopušča« jo svobodni izvoz zlata. Po vesteh Inoze«* skih listov se je konferenca bavila glede na predvidno kreditno transakcijo z /ugow slovensko upravo državnih monopolov tudi z načelnim vprašanjem, pod kakšnimi po« goji sme v bodoče Banka za mednarodna plačila diskontirati menice s srednjim ro» kom, ki pa ne presega eno leto. Sklenjeno je bilo, da mora take menice predložiti privatna banka z avalom novčanične ban« ke one države, kjer so bile menice izdane. Jugoslovenska monopolska uprava mora to« rej kreditno transakcijo izvesti preko kake privatne banke in svoje menice opremiti z avalom naše Narodne banke. Kakor je podoba gre pri omenjeni kreditni trans« akciji za kratkoročno posojilo od 200 mili« jonov Din, ki ga kakor vsako leto namera« va tudi letos najeti naša uprava državnih monopolov za odkup letošnje letine toba« ka. Kakor smo že poročali je uprava mono« polov prejela že več ponudb inozemskih finančnih skupin in je načelni sklep Banke za mednarodna plačila za nas ugoden, ker bo na ta način uprava monopolov lahko dobila predvideni kratkoročni kredit po ze» b ugodnih pogojih, kajti finančna skupina, ki bo dala naši upravi monopolov posojilo, bo imela možnost reeskompta menic pn Banki za mednarodna plačila in bo t>oreJ le posredovala.
= Povečani dohodki naših železnic. V raž-praval glede predlogov raznih gospodarskih panog zaradi znižanja železniških tarif igra gibanje dohodkov državnih železnic veliko nlogo. Železniška oprava zlasti v zadnjem času vedno poudarja, da ne more dovoliti večjih tarifnih popustov, ker železniški prd-met zaradi gospodarske depresije nazaduje m s tem tudi dohodki. Res je sicer, da Je letos. zlasti v zadnjih mesecih, železniški promet manjši kakor v preteklem letu. Vendar je treba tudi upoštevati, da so se železniški dohodki v finančnem L 1929./30. zaradi 20% povišanja tarif na premog, drva m gradbeni materijal znatno povečali, kakor je to razvidno iz nedavno objavljenih podatkov o dohodkih železnic za to leto. Skupni dohodki železnic od blagovnega, potnega in prtljažnega prometa so znašali v finančnem letu 1929./30. (z državno takso) 3007.7 milijona Din nasproti 2610.4 milijona Din v finančnem letu 1928./29. Dohodki so se torej v zadnjem proračunskem letu povečali za skoro 400 milijonov Din. To povečanje odpade v prvi vrsti na blagovni promet, katerega dohodki so se dvignili za 356.5 milijona Din na 2149.1; dohodki od potniškega prometa so se istočasno povečali za 39.4 na 827.0 milijona Din in dohodki od prtljažnega prometa za 1.4 na 31.5 milijona Din
= Nora banka r Prekmnrju. V Murski Soboti se je v nedeljo 9. t. m. ustanovila nova banka, ki bo pod naslovom Kreditna banka d. d. poslovala zaenkrat v prostorih Kreditne zadruge za trgovino in obrt na Lendavski cesti. Delniška glavnica nove banke znaša 1.500.000 Din. od katerih je 40% že vplačanih, dočim bo ostalih 60% vplačanih do 20. t. m. Delnice po 500 Din nomina-la so izstavljene na ime delničarjev. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 45 delničarjev, ki so zastopali 1,412.000 Din glavnice. Ustanovitelji in prvi člani uprave so gg.: I. Benko, indnstrijeC; dr. I. Bg-les. lekarnar: T. Ratkol, zasebnik; G. Dit-trich, klepar; V. Banko, gostilničar; 9. Mesaric, stavbenik; I. Nemec, trgovec; L Šiftar, mlinar in G. Kohn, trgovec. Murska Sobota je kot gospodarsko središče Prekmur-ja s tem dobila drugi bančni zavod (poleg Prekmurske banke d. d., prej Muraszom-bati Takarčkpenztar).
== Promet Postne hranilnice. Tekom ok* tobra so se po najnovejšem izkazu čeJtov* ne vloge pri Poštni hranilnici povišale za 59.4 milijona Din na 874.7 milijona Dih. S tem so čekovne vloge zopet dosegle naj« višje letošnje stanje, fei je bilo zabeleženo ob koncu julija (875.4). Hranilne vloge p& so se ponovno povečale za 8 in pol milijo« na Din in so ob koncu meseca dosegle že 192.7 milijona Din. V čekovnem prometu smo dosegli nov rekord. Čekovni promet je namreč znašal 6.21 milijarde Din, na« sproti 6.02 milijarde v septembru in 5.88 milijarde v oktobru preteklega leta.
=» Zakonska stabilizaciji dinarja. 0 toni aktualnem vpsaianju bo predaval t sobote dne 15. novembt« g. 4r. MU«i Litlcg, urednik »Narodna«* bla«o9ta»*a« i t Bco-rrada. Predavanje se vr§i ▼ okvirju clfcla predavanj »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge«. Predavanje bo v soboto ob pol 9. tiri zvečer v restavraciji Zvezda, kjer bo hkrati drugi družabni ve-
čer Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo. Gosp. dr. Milan Lilleg je strokovnjak na tem polju in bodo njegova izvajanja gotovo jako zanimiva in poučna. Vstop je brezplačen in gostje dobrodošli.
=Naš izvoz lesa. Kakor smo že v skupnem pregledu našega izvoza v septembru navedli, je naš izvoz gradbenega lesa v tem mesecu znašal le 77.050 ton v vrednosti 74.9 milijona Din. Ce te številke primerjamo z odgovarjajočimi številkami za isti mesec zadnjih 2 let vidimo, da je nasproti septembru pret. leta izvoz gradbenega lesa nazadoval za 44.800 ton ali 49.4 milijonov Din, nasproti septembru 1928 pa za 31.810 ton ali 14.3 milij. Din. Drv smo izvozili 52.000 ton v vrednosti 9.9 milijona; po količini znaša primanjkljaj nasproti septembru 1929. in 1928. 15.620 odn. 13.250 ton, po vrednosti pa celo 5.6 odnosno 3.0 milij. Din Občutno je nazadoval tudi izvoz izdelkov od lesa, in sicer od 6.8 odn. 8.8 milijona Din v septembru 1928 in 1929 na 5.5 milijona Din v letošnjem septembru. — čeprav je ba izvoz lesa v prvem polletju še zadovoljiv so rezultati za prva tri četrtletja zaradi slabega izvoza v 3 četrtletju mnogo slabši nego lani in tudi predlanskem. Skupni izvoz gradbenega lesa in drv je namreč znašal:
gradb. les	drva
1000 ton milij. Din 1000 ton milij. Din
1928.	1124 893.5 392 81.7
1929.	1107 1103.3 482 106.3
1930.	939 946.2 284 55.0
Izvoz gradbenega lesa je že drugo leto po
količini v nazadovanju; po vrednosti to nazadovanje nt tako očitno, vendar statistika vrednosti tega izvoza zaradi načina ugotovitve ni tako zanesljiva. Izvoz drv je pa tako po količini kakor tudi po vrednosti padel približno na polovico lanskega izvoza. Ves izvoz lesa (gradbenega lesa, drv, pragov) in izdelkov od lesa je po vrednosti nazadoval od 1413.6 milijonov Din v 9 mesecih pret. leta na 1163.4 milij. Din letos.
= Češkoslovaški trgovinski minister za carinsko tarifno pogodbo z Jugoslavijo. V
ekspozeju pred proračunskim odborom parlamenta je češkoslovaški trgovinski mi« nister dr. Matoušek razpravljal med drugim tudi o trgovinskih odn-ošajih med češko« slovaško iui Jugoslavijo. Poudaril je, da je Češkoslovaška v jugoslovenskem uvozu na prvem mestu. Ker pa izvaža Češkoslovaška v Jugoslavijo večinoma le industrijske iz« delke, Jugoslavija pa v Češkoslovaško ve« činoma (8 odst.) kmetijske proizvode, so zaradi te strukture medsebojne trgovine fežka pogajanja glede carinskostarifnega dela tTgovinske pogodbe. Glede na češko* slovaški položaj na jugoslovenskem tržišču je samo ob sebi umevno, da je češkoslova« ški mnogo, na tem, da se, tudi carinsko«ta« rifni odnošaji med obema državama urede s posebnim sporazumom, in to takoj, čim bo za to dana priložnost.
— Otvoritev varšavske konference za kmetijski kredit. V smislu sklepov prve agrarne konference vzhodnih in jugovzhod« nih agrarnih držav v Varšavi se je v po* nedeljek sestal v Varšavi odbor strokov« njakov omenjenih držav h konferenci, na kateri se ima razpravljati o organizaciji kmetijskega kredita. Na konferenca »o po svojih delegatih zastopane naslednje drža« ve: Poljska, Rumunija, Jugoslavija, češko« lovaška, Madžarska, Bolgarija. Letonija in Estonija. Kot . opazovalca prisostvujeta raz« pravam tajnik finskega poslaništva g. Ernest in član sekretarijata Društva narodov g. Vale de Bord. Konferenco je otvoril polj« ski kmetijski minister g. Janta Polčinskv, za predsednika konference je bil izvoljen predsednik poljske delegacije g. Poplavskv, za predsednika pa član romunske delegacije g. Lugosano.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave razne železnine, litih koles, strešne lepenke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave raznega orodja. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 metrov vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave .jekla, koles za centrifugalno sesaljko, ostril-nih plošč, pločevine, 200 kg žebljev, 1 vagon koruze ter glede dobave 1 transformatorja. Direkcija državnih Železnic v Šubofici sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg denaturiranega špirita in 500 kg sirove karbolne kisline ter glede dobave zobatih koles. Dne 25. t m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofer-talna licitacija glede dobave materijala za barvanje. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
BORZE
12. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah Dunaj, London in Praga. Tečaji deviz so z malenkostnimi spremembami "ostali isti kakor včeraj.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj« na škoda danes pri malenkostno nižjih te« čajih ostala brez zaključkov. Zato pa Je prišlo v Blairovem posojilu do večjega pro« meta pri nekoliko nazadujočih tečajih, in sicer v 7 odstotnem po 82.25, 82 in 81.75 te» v 8odstotnem po 9130 in 91. Nekaj več zanimanja je bilo tudi za bančne vrednote, pri čemer so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 930, v Unlonbanki po 91 do 91.50, v Jugobanki po 78 do 78.50, t Katolički po 35 in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi papirji pa je prišlo do pro meta v Trboveljski po 373 do 375 in ▼ Guttmannu po 136.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.46. — Bruselj 7.8785. — Budimpešta 9.885. — Čarih 1094.4 — 1Q97.4 (1095.9). — Dunaj 794.13 — 797.13 (795.63). — London 273.98 — 274.78 (274.38). — Newyork 56.28
—	56.48 (56.38). — Pariz 220.92 — 222.92 (221.92). — Praga 167.03 — 167.83 (167.43).
—	Trst 294.62 — 296.62 (£95.62). Zagreb. Amsterdam 2Ž5.71 — 22.77, Dunaj
794.18 - 797.13. Bertfii 13.445 — 13475, Brus^lf 787.85, BudimpeSta 987 — 900, London 275.98 — 274.78, Milan 294.54 — 296.54. NevFjork eek 58.28 — 56.48. Pariz 220.92 do 222.P2, Prara 187.06 — 187.86. Curih 1094.4 de 1097.4, aiockholm ».1Ž, Madrid 660.
Curfli. Zagreb 9.1», Pariz 20.2475, London 25.08685, N«wywk 515.45, Bruselj 71.90.
Sort* Pmm 1SJM6. Varava 57.75, Budimpešta Sf^BukOTefta 3.0(5.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 bl„ 796 Blair 82.35 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditnf zavod 170—180, Vevče 124 deit, Ruše 280—800
r Ob neprijetnih jesenskih dneh
/ NIVEA-CHEMF
Natrite 2 njo vsak dan svoje lice in roke, in to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CREME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NTVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, in samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore s svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje.
Škatlice po 5, 10 fn 2? Din. tube po 9 ta 14 Din Proizvajf.trij v JiignsUviji; Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. ». o. Maribor — Meljska cesta štev. 5*.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 430 — 430.5, kasa 430 — 431.5, za december 430 — 432, za februar ex coupon 419.5 do 424. investicijsko 86.75 — 87.5, agrarne 54 bi., 8% Blair 90.75 — 91.5, 7% Blair 81.025 — 81.875. 7% Drž. hipotek, banka 80.5 — 81.5, 6% begluške 73 bi.; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Jugo 78 do 78.25, Union 191.5 — 192, Narodna 8025 do 8100, Srpska 189 — 190, Zemaljska 129 do 131, Poljo 56 — 56.5, Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 1000 bi., Gut-mann 135.5 — 137, Slaveks 50 din., Slavonija 200 den., Drava 237 bl„ Šečerana 296 do 297, Brod vagon 90 den., Vevče 124 den., Union mlin 95 — 120. Dubrovačka 397 do 400, Oceanija 210 — 235, Trbovlje 375—376.
Blagovna triišča
LES
-i- Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 3 vagoni bukovih drv in 1 vagon desk (smreka, jelka).
ŽITO
4- Ljubljanska boria (12. t. m.) Tendenca za žito neenakomerna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (fco slov. postaja, jpo mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška. 80/81 kg po 200 — 202.5: srbobranska. 80, kg in gornjebaška, 79 80 kg po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska, 79/80 kg po 182_ do 185: jcfmen: ozimni. 65'66 kg po 155—137.5; koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška,
Beograjsko pismo
K zborovanju Zveze jugoslovenskih mest —
FordoT acroplan * >frno< potnico — Dijaški
klub.
Beograd. 8. novembra.
Najvažnejši dogodek za Beograd je bilo v zadnjih dneh pač zborovanje Zveze jugoslovenskih mest, ki se je vršilo v zboroval-nici beograjske mestne občine in se bavilo s sicer za splošno javnost zelo suhoparnim in nezanimivim vprašanjem financiranja m budžetiranja mestnih občin, kar pa je za mestne občine kot take seveda najvažnejše vprašanje. 0 zborovanju je »Jutro« poročalo itak že obširno in ima svoje najboljše informatorje v možeh, ki so zastopali slovenska mesta na tem zborovanju, meni kot samo postranskemu, zelo oddaljenemu opazovalcu pa ostajajo tako seveda samo postranske strani. Tako vafti moram sporočiti, da mi je znano to zborovanje samo po poročilih beograjskih listov, in moram priznati, da prav za prav niti ne vem, kdo je zastopal na tem zborovanju slovenska mesta. Za Ljubljano sem iz beograjskih listov pac izvedel, da je bil prvi dan prisoten ljubljan-ski župan dr. Dinko Puc. Videl sem tudi njegovo sliko v nekem tukajšnjem listu; toda Od vseh ostalih navedenih zastopnikov slovenskih mest sem mogel prepoznati samo hž. Pavlina. To seveda na prvi pogled. Ko sem stvar natančneje premotril m proučil, so se mi počasi začela odkrivati znana imena. Tako sem v >dr. Mojzu Zupan m spoznal mariborskega župana dr. AioJza Juvana. v »dr. Rautu< oz. »dr. Rauhu< svojega sošolca dr. Lojzeta Ranta, v »dr. Lekarn« prijatelja dr. Friea Lukana m v »dr. Tancaru« ljubljanskega finančnega ministra Ivana Tavčarja.
Drug važen dogodek teh dni za Beograd je prišel iz — zraka. Bil je to namreč velik Fordov potniški aeroplan, ki je včeraj pristal na zemunskem aerodromu, prisedsi iz Bukurešta.
Zanimiv je bil ta aeroplan ze 9am po sebi, ker takih velikanov ne vidimo pn nas tako pogostoma, toda najzanimivejše pn vsej stvari pa je bilo to, da je s tem aero-nlanom dopotovala v Beograd neka gospa, ki pred par dnevi menda nikakor ni mislila, da bo tako kmalu videla Beograd. Aeroplan je, kakor rečeno, dospel iz Bukurešta, a tjakaj je priletel iz Aten. V Atenah pa se je zgodilo, da sta med drugimi tik pred vzletom ogledovala aeroplan tu d i tajnik tamošnjega ameriškega poslaništva Fisher in njegova soproga. Ko je bil že cas za vzlet, so ogledovalci zapustili aeroplan, a ko se je aeroplan dvignil, so opazili, da je na njem ostala gospa ameriškega tajnika, nevede in nehote (?). Iz Bukurešta so potem brzojavili v Atene, in koje aeroplan pristal na zemunskem pristanišču, je bila tajnikova gospa že tako srečna, da ji niso delali nikakih sitnosti zaradi potnega Usta. ki ga ni imela pri sebi, ker je soprog poslal potni list ekspresDO za njo v Beograd. Tako je gospa Fisherjeva napravila lep zračni izlet iz Aten v Bukurešt in iz Bukurešta v Beograd, nehote in nevede (.'), seveda brez potnih stroškov, ker so Američani napram Američankam zelo vljudni in potnine niso zahtevali od nje, in je imela samo nadlogo, da se je morala z vlakom vrniti v Atene. Ali bo Fordov aeroplan imel kakega takega »črnega« potnika tudi iz Beograda, seveda ni mogoče vedeti ze naprej. Ce pride aeroplan tudi v Ljubljano, poglejte dobro ob prihodu in odhodu, ker pravijo, da so Ljubljančanke zelo podjetne in bi se prav lahko zgodilo, da vam katere — zmanjka.
Beograjsko visokošolsko dijaštvo se je končno vendarle tudi odločile za to, da si ustvari svoje dijaško družabno življenje, kakor ga ima dijaštvo vseh vseučiliških mest in"ga samo ni imelo dijaštvo naše prestolnice. Kar je bilo doslej skupnega dija-štvu beograjskega vseučilišča, » bila predavanja "in pa delovanje v dlJaSltlh dru-Žtv», seveda loženi drugo od drugaga. Sedaj j« končno beograjski univarzitatni športni klub prilel na misel, da ustanovi dijaški klub, ki bi naj bil družabno zbirališče za vse vseučiliško dijaštvo. Najel je precej razsežne prostore v Poincarčjevi ulici Št 21 (palača zveze nabavljalnih zadrug dri. nameščencev) in se bodo tu odslej vt-
nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pn navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha. pri navadni voznini pc 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: >0g< po 340 - "45.
-f Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vagonov pšenice, 48 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 8 vagonov otrobov. Pšenira: baška in južnobanaška, 79 /SO k2 130 do 132.5: baška. Tisa, šlep, 79/80 kg 130 do 145; gornjebaška, 79/80 k? 137.5 — 142.5; sremska. 78 kg 130 — 132. Oves: baški. sremski 135 — 140. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška, sremska. stara 90 — 95; nova (50 — 62.5; za december - januar 65 — 67.5; za marc - maj 80 — 82.5: sremska. nova, umetno sušena 75 — 80. Moka: baška »Og<r in »Ose: 240 do 250; ;2< 210 — 220; >5< 180 — 190: >6< 150 — 155; »7« 105 — 110; »8< 77.5—82.5.
-f Budimpeštan&ka ter minska borza (12. t m.) Tendenca učvrščena; promet miren. Pšenica: za marc 15.06 — 15.07, za ir.aj 15.16 — 15.17; rž: za marc 8.95 — 8.96; koruza: za maj 11.65 — 11.67.
ŽIVINA
-f- Dunajski živinski sejem. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2230 komadov, od tega 73 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene deloma popustile za 5 grosev pri kg. — Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 16.008 komadov, od tega 5074 iz Jugoslavije. Pri nezadostnem povpraševanju so se pitane svinje, razen prvovrstnih, pocenile za 2 groša, mesne pa za 5 do 10 grošev pri kg.
šile dijaške prireditve vseh vrst. Bedne prireditve bodo potem vsak četrtek, soboto in nedeljo. — V bodočnosti se namerava ta klub znatno razširiti po vzoru dijaških klubov v velikih vseučiliških mestin
Meščanske ulice
Moste. 12. novembra.
Že od letošnje zgodnje spomladi se v območju občine Moste vrše kanalizacijska dela. Ogromne množine izkopanega materi* jala so ovirale skoraj ves čas vsak promet posebno po ozkih ulicah, kjer so bili kupi materijala natrpani cele mesece do oken pritličnih stanovanj. Zaradi tega pa se po* trpežljivi občani niso prav nič razburjali, uvidevajoč, da se brez takih zaprek ne dajo izvršiti taka dela, aH prepričani so bili, da se bodo po dovršeni kanalizaciji ulice vsaj kolikor toliko uredile in zboljšale.
Nastopilo je slabo jesensko vreme. Vse one ulice, kjer so kanalizacijska dela že dovršena, so ostale razrite ter v skrajno slabem stanju, namesto da bi se po izvr» šitvi del takoi uredile in spravile v prejšnje stanje. N. pr. v Društveni ulici, kjer je kanalizacija že davno gotova, se še danes nahaja na razoranem terenu izkopani iIov» nati materijal, ki zaradi neizogibnih avto« mobilskih voženj onesnaži okna in fasade hiš. Na spodnjem koncu Društvene ulice ob Zaloški cesti leži še vedno za spomin velik kup materijala, tik tega pa lesena ba« raka, ki ni prav nič v okras občini Moste, zapira ulico, ovira promet in ga bo v času visokega snega še bolj ovirala.
Čas bi bil. da se omenjena baraka že en« krat odstrani in postavi vsaj na kako manj vidno in prometno točko. Naše mnenje je: ako si je občina Moste nadela hvalevred« no nalogo, da provede kanalizacijo vse ob« čine, naj jo res tudi do konca izvrši. Ali kaj pomaga, če so kanalizacijska dela že dovršena, a je odtok deževnice slab, mla« kuže in blato na cestah pa še večje kako? kdaj poprej! Pozivamo pristojne činitelje, da si ogledajo sedanje desolatno stanje ne» katerih ulic in ukrenejo vse potrebno, da se vse one ulice, kjer so kanalizacijska de« la že dovršena, pravočasno, to je: še pred nastopom snežnega vremena, spravijo v dobro stanje.
Črnomaljsko življenje
Črnomelj, na Martinovo.
Gledališki odsek našega sokolskega dru« štva je priredil v nedeljo Manice Komano* ve narodno igro »Prisega ob polnoči«. Prostorna dvorana Sokolskega doma je bila napolnjena. Igralo se je dobro in vsi igral« ci brez izjeme zaslužijo pohvalo. Brat pro« svetar dr Češarek je imel gotovo mnogo truda, da je spravil igro na oder, posebno še, ker so to pot nastopili tudi začetniki in je naša sokolska garderoba še pomanjk« ljiva: občinstvo je bilo zadovoljno in gmo« ten uspeh prav dober. Razveseljivo je dej« stvo, da posečajo naše prireditve poleg meščanov tudi delavci in kmetje iz okolice.
Tudi kino v Sokolskem domu je vedno dobro obiskan. Glede filmov smo napra« vili pogodbo s tvrdko Mosinger iz Zagreba in smo z njimi prav zadovoljni. Filmi so dobro ohranjeni, slike jasne in čiste in iz« bira raznovrstna. Da bodo imeli priliko po« sečati naš Sokolski kino tudi gostje iz Met« like, Gradaca in bližnje okolice, se bo vršila od prihodnje nedelje dalje vsako po« poldne ob 17. posebna nedeljska predstava, h kateri imajo okoličani najugodnejše že« lezniške zveze. Snuje se tudi Sokolski or« kester, ki bo prvič nastopil na Silvestrov večer.
Včeraj Se je vršila prodaja Doltarjevega posestva. Mlin in žago je kupil sin pokoj« nika Doltar, železolivarno hotelir Laekner. vinograd pa lesni trgovec šuštarič. Ostale njive in druge parcele so pokupili razni posestniki.
Ljudje v spločnem tožijo o velikih do« kladah, pač posebno m to, kec letošnji pri« delki, bodisi žito. bodisi vino nimajo prave cene in s« čuti veliko pomanjkanje denar« ja. Zaenkrat prodajo največ svinj. — Sv. Martin nam je prinesel solnčno jesensko vreme in ta teden bo marsikatera zidanica veselo proslavila njegov god.
Iz življenja ln sveta
Junkersovo letalo ▼ Španiji
Letalo O S8, zaradi katerega je nastala neljuba afera ln ogorčenje proti Nemcem. Predno Je prišlo do neprijetnega incidenta, si Je letalo ogledal španski kralj Alf ona, ki ga vidimo, ko ravno zapušča kabino.
Afera nemškega letala ▼ Španiji
Kakor poročajo iz Madrida, 8e je prvotno navdušenje nad nemško teh triko kmalu temeljito poleglo zavoljo netaktnosti, ki jo je zagrešil zastopnik Junkersovih zavodov von Bentheim, ter se izprevrglo v splošno ogorčenje Letalo G 38 so si s kraljem na čelu ogledali vsi španski imenitniki ter se jako laskavo izrazili o nemški tehniki. Kasneje pa je prišlo v javnost, da je Bentheim pisal zaprtemu letalcu Francu pismo, v katerem obžaluje, da ei nemškega letala ne more ogledati najboljši španski letalec. Franco sedi namreč v ječi zavoljo nepokorščine in republikanske propagande. Španska uradna mesta so ogorčena nad to netaktnostjo nemškega trgovskega zastopnika in tudi kralj je izrazil svojo nejevoljo nad njim. Ministrski predsednik general Berenguer je zavoljo tega že izvajal posledice in je zabra-nil letalu nadaljni polet. Na posredovanje nemškega poslanika so kasneje sicer dovolili, da odleti »G 38« v Lisa-bono, ali vlada je vložila pri nemškem poslaništvu oster protest zavoljo netaktnega postopka nemškega trgovskega zastopnika Tako si Nemci povsod onemogočajo priznanje svojemu delu in morda bo le res, kar jim zapadnja-ki očitajo, da nimajo prirojenega takta. Prav za prav je škoda naroda, ki je poleg svoje velike pridnosti in nadarjenosti obremenjen tudi s takimi lastnostmi.
Strah hišnic
Hišnica je na Francoskem ugledna Osebnost. Stanovalci nimajo ključev od hišnih vrat in debelušna gospa vso noč premaguje spanec v postelji. Poleg nje visi pnevmatična hruška in hišnica jo stisne, čim zazvoni katerikoli ponočnjak, da mu avtomatično odpre vrata. Ta posel daje hišnicam zaslužek in hišnice so vrhu tega temeljito poučene o solidnosti posameznih podanikov svoje države. Pariški slepar L<§on Picard, ki si je zaslužil priimek >strah hišnic«, je užival velik ugled med svojimi stanovskimi tovariši. Picard je dolga leta goljufal omenjene oblastne dame in sicer vedno na isti način. Prihajal je k hišnici iu zahteval mesečni znesek za bolniško blagajno od katerega koli, seveda odsotnega stanovalca. Hišnica je po navadi poravnala terjatev, ker sprejema tudi vso pošto za odsotne. Zvečer. Ko se je povrnil stanovalec iz službe, je zvedela, da je bil plačilni nalog ponarejen. Na ta preprosti način je zaslužil Picard baje 300-000 frankov! Zveza hišnic, ki je prejela nebroj pritožb od svojih članic, je razpisala veliko nagrado onemu, ki bo ujel goljufa. Knjigovodja Boudeaux, ki je nekoč s Picardom služil pri vojakih, ga je naposled slučajno srečal v neki kavarni. Ponudil je prijatelju požirek pelinov-ea in istočasno natakarju podtaknil listič, naj pokliče policijo. Kmalu je prikorakal stražnik in Picard je zastokal od presenečenja. Aretiral ga je mož njegove lastne hišnice, edine, ki je ni nikoli oškodoval. Potrta žrte v muhaste usode je morala v zapor.
Obuuani Madžar
Madžar Szekler, na Sedmograškem doma in cirkuški umetnik po poklicu, je že dolgo brez posla. Prepričan ie, da bo trajala svetovna ekonomska kriza še najmanj šest let in da bodo cirkusi šele potem pričakali lepšo bodočnost. Kaj storiti? Szekler je objavil v sibinjskih dnevnikih sledečo pom.tl-bo: »Štejem 39 let, sem visoke postave, krepak in zdrav. Stopil bi proti primerni prehrani in odškodnini v prostovoljne šestletno sužnost. Delal bom vse, kar bo hotel moj gospodar. Lahko rišem na svilo in na papir, izvršujem ročna dela in tudi krošn;'arim ž njimi. Vešč sem knjigovodstva, stroje-pisa, stenografije, fotografije, knjiž-
ničarskih poslov in bi lahko bil osebni tajnik. Spisal sem že več povesti in pesmic ter bi lahko sestavljal politične govore in članke poljubne smeri. Dobro poznam vrtnarstvo in čebelarstvo. Pogodba za 6 let — pogoj, ker sem se naveličal večne brezposelnosti«.
Palček
V londonski porodnišnici okraja TVickenham je prijokal na svet kot sin popolnoma zdravih staršev, 221et-nega očeta in 211etne matere, otrok, ki tehta komaj 80 dekagramov in je samo 25 cm dolg. Navadno tehta novorojenček do 4 kg in je do 50 cm dolg. Zato so posvetili zdravniki novemu državljanu izredno pozornost, ker je druga če popolnoma zdrav in se prav lepo razvija. Vsake pol ure dobi iz posebne steklene cevke kapljico z vodo razredčenega konjaka. Počiva v vati, obložen z vročimi steklenicami Babica ki je malčku pomagala na svet, pripoveduje, da se je ob porodu silno pre strašila: novorojenokova glavica je bila komaj tako velika kakor tenisna žoga, in vse bitje je imelo zadosti prosto ra na njeni dlani.
Kratke
suknjiče
za športnike, lovce, turiste, smu-ške drese, kompletne, najceneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Zaplemba orožja v Avstriji
Kakor znano, je avstrijski minister Starhemberg tik pred volitvami odre dil razorožitev socijalistov, ki so kljub razorožitvi pri volitvah izvojevali sijajno zmago. »Arbeiterzeitung« poroča o epizodah, ki so se vršile med iskanjem orožja in se silno norčuje iz kle-petavega kneza, ki je po konfiskaciji par pušk bahavo proglasil: »rdeči be-stiji smo izruvali nje strupene zobe« Agenti, ki jim je bilo poverjeno iskanje orožja, so dobili nalog, da preiščejo stanovanje nekega socialističnega zaupnika. Prišli so dopoldne in žena je bila sama doma ter se je sukala po kuhinji okoli loncev in kožic. Ko so ji možakarji naznanili, po laj da so prišli, jih je smeje se povaDila: »Ravno prav, gospodje, majhno potr-pite, pa vam bom takoj postregla s »pohanimi revolverji«. Povabljenci so malo kislo pogledali na to povabilo in so poparjeni odšli. Nič manj posrečena ni bila šala, ki so si jo privoščili odborniki nekega graškega socija'istič-
nega društva z Iskalci orožja. Bili so
pravočasno obveščeni o posetu, pa so skočili v bližnjo trgovino za otroške igrače ter nakupili ducat otroških pušk na zamašek. Nastavili so jih na dvorišču v piramido in ko so agenti pobarali po puškah, jim je predsednik odgovoril, da jih ima dvanajst, da pa ni gotov, dali spadajo pod zabra-no. »To bomo že mi presodili, nič vas naj ne bo skrb«, so se odrezali člani komisije ponosno. Predsednik jih je nato peljal na dvorišče, kjer je bilo zbranih že precej radovednežev, in jim pokazal orožje. Seveda so agenti na prvi pogled ugotovili, da Starhemberg ne misli v zabrani takega orožja. Med splošnim smehom je komisija urnih krač odšla.
Nemški pisatelj - slepar
Iz Diisseldorfa poročajo o aretaciji precej znanega pisatelja Viljema Pie-perja, ki je dlje časa sleparil ljudi in jih olajšal za kakih 40.000 mark. Mož je morda premalo zaslužil s svojim peresom, zato se je lotil sleparstva v višjih krogih, vedoč, da je njegovo početje pri odličnjakih najlažje obnese. Napravil Je načrt za veliko otroško zavetišče v Diisseldorfu in ustanovil tvrdko »Pomožna akcija d. z o. z.« Pravil je, da so Američani prispevali nekoliko milijonov dolarjev za podjetje in je pritegnil v odbor bivšega mek-lenburškega vojvodo Adolfa Fridricha, ki je prevzel predsedstvo tvrdke, kne-ginjo Pavlo Wiedovo, kneza Hohen-zollerna, Ratibora in Plessa, bivšega nemškega kancelarja Cuna in dva nemška bančnika. Gospoda so mu prispevali 40.000 mark in s tem denarjem je šel Pieper na »propagandno« potovanje v Ameriko. Oženil se je tam z gdč. Gouldovo, ki jo je izdajal za hčer znanega ameriškega milijonarja Goulda, dasi je bila le goslašica v nekem nočnem baru. Po povratku iz Amerike je Pieperju napravil krasen načrt za stavbo zavetišča arhitekt grof Aehrens, ali pri tem se je izkazalo, da so milijoni dolarjev le bajka. Gospoda se je ustrašila javnega škandala in ni ovadila Pieperja zavoljo posrečene kopnikijade. Mož bi bil ušel roki pravice, da se je zadovoljil s prvim uspehom. Lotil pa se je trgovine z umetninami in bi bil paderbornskemu škofu kmalu obesil neko kopijo, trdeč, da gre za izvirno delo slavnega francoskega slikarja Watleanja. Pomotoma pa je pisal škofu na papir z glavo svoje prejšnje diužbe, o kateri je bil cerkveni knez že nekaj slišal. To je Pieperju postalo usodno in državni tožilec se je začel zanimati zanj.
Staro gledališče
Te dni praznuje pariška državna drama »Comčdie Francaise« svojo 250 letnico. Ludvik XIV. je podpisal nje, po finančnem ministru Colbertu sestavljeni pravilnik 1. 1680., toda »kraljevi komedianti« so izvajali svetopisemske igre že od leta 1402. dalje. Kot prvo svečano predstavo je vprizorilo leta 1680. novo državno gledališče Ra-cineovo dramo »Fedro«. Comčdie Francaise že 130 let biva v svojih sedanjih prostorih. Leta 1900. je poslopje pogorelo, a kmalu so ga zgradili na novo. Comedie Francaise je na svetu edino gledališče, ki beleži po več tisoč predstav ene in iste igre, n. pr. »Fedre« ali Moliereovega »Namišljenega bolnika« V celoti šteje gledališka zgodovina nad 100000 predstav in do danes je ohranila Comedie Francaise svoj jezikovni ter literarni ugled kot najvišja avtoriteta.
Kaznovana zloraba
Igralka Rosy Felgo v Budimpešti je tožila bogatega lastnika konjereje, ker je nadel igralkino ime svojemu naj« boljšemu dirkalnemu konju. Obtože« nec se je zaman skliceval na to, da je hotel počastiti umetnico. Plačal je od« škodnino.
Razorožltvena konferenca v Ženevi
NemSka karikatura, predstavljajoča angela z mirovno palmo v roki. Namesto listov, ki ao drug za drugim odpadli z vejice, vtikajo odposlanci držav vanjo svoje ostre bajonete. Karikatura predstavlja na desni Francoza in Poljaka, na levi Američana in Angleža, ni dvoma, da bi tudi Nemec bil silno rad v tej druščini.
fotti l hila It
razsirjenos?
je bila Ze lakoj ostgurana produktu, ki ima kakor ASPIRIN pri vseh prehladih, revmatizmu, glavo- in zobobolu tako zanesljivi in zdravilni uspeh, in ki je pri tem neškodljiv.Ni torej čudno, da je danes
Zeppelin s helijevim plinom
Na nekem banketu je izjavil dr. Ecke-ner, slavni graditelj nemških zeppeli-novcev, da je Amerika dovolila izvoz poljubnih količin helijevega plina in da so zato v Friedrichshafnu pričeli graditi nov orjaški zrakoplov, ki ga bo nosila poleg helija le neznatna množina vodika. Ta množina bo rabila za to, da ne bo treba pri vzletu spuščati brez potrebe dragocenega helija. Male Staniče z vodikom bodo v zrakoplovu nameščene čisto v notranjost med stanice s helijem, tako da bo kaatstrofa, kakršna se je primerila »R 101« popolnoma izključena. Znano je, da helij ne gori. Nova zračna ladja tudi ne bo imela bencinskih motorjev, temveč bodo te kurili s surovim oljem, ki ne more eksplodirati.
Čudežno dete
Brlglta Pfeiferjeva, 5Ietna hčerka trgovca,
je dosegla zavoljo svoje nenavadne glasbene nadarjenosti brezplačno mesto na berlinski visoki šoli za glasbo
Poseben prstan za ločene žene
Gospa Nana Barclayeva, prvoborite-ljica ameriških žena za osvoboditev izpod moškega jarma in iz sužnosti sv. zakona, je na nedavnem zborovanju ločenih žena v New Yorku predlagala, da naj društvo uvede poseben ločitveni prstan, po primeru zaročnih in poročnih prstanov Prstan bi bil znak, da je bila dama že poročena in bi ji baje dajal ugled in prednost pred neporočenimi ter dokazoval, da so se je moški včasih le poželeli. Prstan bo iz črne kovine in bo imel vdelanih toliko dijamantov, kolikokrat se je bila nosi-teljica že ločila. Ženske ga bodo nosile na sredincu leve roke. Gospa Barcla-yeva ga že nosi in so bile zborovalke izredno navdušene za nje veliko idejo. Ločenke so zadovoljne in naročajo enake prstane, da imajo draguljarji polne roke dela, one ženske pa, ki so še v »jarmu in sužnosti« pa so nejevoljne nad to novotarijo. Broadwayski župnik dr. Reisner pa je ločenke zavrnil, češ da se motijo, ako mislijo, da so kot ločene za moške privlačnejše in hočejo to privlačnost s prstani javno kazati. Moški v splošnem bolj cenijo samske ženske nego ločenke. Slednjih se vsakdo boji, pravi imenovani župnik.
Protest proti oblasti
V nobeni drugi državi ni treba sodiščem in javnim uradom tako zelo računati z javnim mnenjem nego v Angliji. Kadarkoli izide kaka naredba, je gotovo tudi takoj kak državljan, ki se mu zdi, da mu je nova naredba v breme, zato takoj na poseben način protestira proti njej. Nedavno je po svetovnem časopisju krožila slika nekega Londončana, ki se je par dni sprehajal, vklenjen v težko verigo, pred sodiščem, hoteč s tem označiti, da mu je sodišče vzelo vsako osebno svobodo. Na sli-čen način je neki mož protestiral proti stanovanjskim razmeram v mestu Brightonu. Ker ni mogel dobiti rTi-mernega stanovanja, je obdolžil te neprijetnosti občinsko upravo, ki da ne zna urediti tako važne zadeve. Oblekel se je v krilo, na glavo si je nosadil star. ženski klobuk z ogromno nerja-
nico in tak hodil po ulicah, da je vzhajal pozornost. Pred seboj je notiskal otroški voziček, na katerem je imel nekaj obleke, par loncev in kletko s kanarčkom. Ustavljal se je po najpro-metnejših trgih, razložil svoje lonce po tleh in si kuhal čaj. Trdil je vedno: »Jaz sem občinar, ali občina mi ne da stanovanja. Moram bivati pod milim nebom«. Da je možu pomagalo to početje, je videti iz tega, da se je občinska uprava takoj potrudila in mu od-kazala sobo, da se je vanjo vselil. Še izvirnejši je bil domislek nekega meščana v Newburyju, ki je protestiral proti novim občinskim dokladam s tem, da je kupil 12 mišolovk in jih poslal mestnim očetom. V pasti je dejal listek z napisom: »Davkoplačevalca imate že v pasti, zdaj pa pojdite še sami vanjo«. Koliko je temu pomagal domislek, ni znano. Vendar pa se je mož izkazal kot značajen človek in dober občinar, ki ve deliti grajo in hvalo po zasluženju. Ko je namreč pri neki drugi priliki občinska uprava napravila nekaj zelo pametnega, je šel mož k Armadi spasa in najel 12 molilcev. Plačal jih je in jim naročil, naj gredo opoldne na glavni trg in naj glasno molijo za pametne mestne očete. Ti pa niso razumeli dobrega namena. Dokler jih ljudje karajo in se nanje jezijo, so očetje mirni, molitve pa niso prenesli. Tožili so dobrega občinarja, ki je bil obsojen zavoljo »neumestne izjave soglasja« na 70 angleških funtov, kar znaša okoli 20.000 dinarjev. Za molitev je tedaj na Angleškem zelo občutna globa.
Obnovljeni Shakespeare
Lotiško narodno gledališče v Rigi je vprizorilo Shakespearjevo komedijo »Kakor hočete« v sodobni obliki z imenom »Amorček na krovu oklopnice«. Vse dejanje se vrši v sedanjosti in oklopnico nadomešča italijanski srednjeveški grad, ki ga ima izvirnik. Žal pa ta obnova ni vzbudila bogve kakšnega zanimanja občinstva za Shakes-pearja.
Ako Vam deca ne more jemati ribjega olja
dajte ji
JEM ALT morete dajati v vseh slučajih, kjer je potrebno dajati ribje olje.
Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatljo, in 25 Din za ma« lo škatlo.
Radio
Izvleček Iz programov
Četrtek, 13. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45i Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč«, borza — 17.30: Otroška ura. — 18: Otroška glasba. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Prenos oper« »Lohengrin« iz gledališča. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče.
Petek, 14. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.451 Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in po-rocila«
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Narodne na harmoniko. — 20: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Skladbe za violo in klavir. — 21.30: Arije in dvo-spevi. — Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — Lahka godba. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19.35: Eksotična glasba. — 20: Filharmo-nični koncert — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 17.45: Mladinski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — Lahka godba. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. _ 20.15: Simfoničen koncert iz filharmonije. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 17.30: Glasba za mladino. — 19.35: Lahka godba kvarteta. — 20.30: Keplerjeva proslava. — 21: Ziehrer-jev spominski koncert. — BERLIN 19.30: Operetni večer. — 21.45: Dvorakov koncert za čelo z orkestrom. — Lahka glasba. — FRANKFURT 20: Prenos koncerta iz Stutt-garta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — Lahka godba orkestra — STUTT-GART 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 19: Vojaška sodba. — 20.10: Pevski koncert. — 21.30: Lahka glasba. — RIM 17: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 20.32: Godba za ples. — 21.05: Leharjeva opera »Paganini«.
Zane Orey
Do zadnjega moža
Roman
»Ovce pasete?« je vprašal.
»Da, časih. Moj oče živi tam zadaj v koči. V zadnjem časti so streljali na naše pastirje - in zdaj smo v bližini ljudi, zato moram časih pomagati. Ljubim pašo, gozdove in Rim Ročk m ves Tonto. Ce bi bilo to vse, tedaj bi bila srečna!.
»Streljali so na vaše pastirje!« Jean je iragrbancil celo. »Kdor'
»Prepir in sovraštvo med pastirji iz doline in pastirji na Rimu. Oče pravi da se bo kmalu resno začelo. In jaz sem mn odvrnila, da upam, da ga bodo pasitrji iz doline kmalu zapodili nazaj v
Texas.<
»Tedaj ste — tedaj ste na strani rančarjev?« je vprašal Jean, trudeč se. da bi pokazal kar moči malo zanimanja.
»Ne. Vselej bom na strani svojega očeta,« je živahno odvrnila. »Toda priznati moram — in mislim, da imajo pastirji iz doline pravico na svoji strani.«
Vprašujoč jo jc pogledal.
»Ker je povsod več ko dovolj trave. Kakšen zmisel je v tem, da zapuščajo ovčarji svoje pašnike, da obkolijo govedarja in ga preženejo? S tem se je začel ves prepir. Bog si ga vedi, kako se »o končal. Zakaj skoro vsi so iz Texasa.«
»Tako so mi pravili,« je odvrnil Jean. »Tn slišal sem, da je bila večina teh Texancev izgnanih iz domačega kraja. Ali je kaj
resnice na tem?«
»Gotovo da, nekaj resnice bo že,« je dejala resno. »A za vaše zdravje ne bi bilo dobro, mladi tujec, če bi o tem komn črhnili besedico. Moj oče na primer ni bil izgnan iz Texasa, čeprav tudi jaz vem, zakaj je prišel setrtkai. Tukaj mu je slabše kakor doma.«
»AR mislite zmerom ostati tukaj?« je nenadoma vprašal Jean.
»Morda — a samo v svojem grobu.« Obraz se ji je stemnil. »Cemu bi si belila s tem glavo? Ljudje ostanejo tako dolgo na enem kraju, dokler jih slučaj ne požene naprej. Kdo ve... Nu, tujec, ta pogovor vas samo zadržuje.«
Videti je bila utrujena in njen glas ni več tako zvenel kakor prej. Jean je takoj vstal in stopil k svojemu konju. Ce dekle ni hotelo več govoriti, tedaj je moral oditi. Njegov osel se je bil zatekel med ovce. Jean ga je pripeljal nazaj, potem je šel na kraj, kjer je še zmerom stalo dekle. Zdaj se mu je zdela večja; bHa je močna in gibčna, čeprav so bile njene kosti nežne in drobne. Nekaj je bilo v njeni postavi, kar se je ujemalo s to divjo pokrajino. Jeanu je bilo slovo težko.
»V kateri smeri leži Rim?« je vprašal med tem. ko je pregledoval sedlo svojega konja.
»Proti jugu.« Vzdignila je roko in pokazala s prstom v tisto smer. »Saj ni daleč — kako miljo utegne biti. Spremila vaš bom... Gotovo ste namenjeni v Grass Valley?«
»Da; sorodnike imam tam,« je odvrnil. Bal se je, da bi mogla se kai vprašati, kar bi bilo v zvezi z njegovim imenom. Toda molčala je. Vzela je svojo puško in se odpravila na pot.
Jean je skočil ob njeno stran. »Ce boste vi hodili, tedaj tudi jaz ne bom jahal.«
Tako je hodil ob njeni strani. Segla mu je skoro do ramen.
Glavico je imela majhno in svetli plavi lasje so se J! naMc obla**.
vsipali do ramen. Na koncu so bili zvezani z usnjenim trakom. Vsa njena prikazen je govorite o siromaštvu.
Jean je nekaj časa molčal. Premišljeval je, kaj nai ji reče, m se med tem predajal prijetnemu občutku njene bližine.
Večkrat je poizkusila, da bi spravila pogovor v tek, a Jean se ni mnogo zmenil za njen trud m tako je bila mahoma v vidni zadregi.
Nenadoma se je Jean odločil, kaj naj reče. »■Meni ugaja ta prigoda. Ali tudi vam?« je vprašal s tihim glasom.
»Prigoda! Mar imenujetete to prigodo, da ste me srečali v gozdu?« Zvonko se je zasmejala. »Malo prigod ste morali doživeti v življenju, tujec!«
»Ali vam ugaja?« je vprašal še enkrat s tihim glasom in strmel
v njene oči.
»Mogli bi mi ugajati,« je odkritosrčno odvrnila, »da se nisem bila poprej osmešila s svojim siromaštvom. Nikoli ne vidim človeka, s katerim bi rada govorila. In zakaj mi ne bi ugajalo srečati nekoga, ki je tuj v tej divji deželi?«
»Nikar si ne belite glavice,« je rekel Jean. »N' res. da bi se bila osmešila v mojih očeh. Ce bi tako mislil, tedaj vas ne bi mogel zdaj prositi, da se še kdaj vidiva?«
»Vi me želite kasneje spet videti?« Rjavi obrazek se je v presenečenju zasveiilr J ' ;r. Jc: c: hotel biti vsiljiv, je odvrnil pogled od nje.
»Da. Moja prošnja jc nekoliko predrzna po tako kratkem poznanju. A moglo bi se zgoditi, da kasneje ne bi imel več prilike vas prositi za sestanek: in tako vas prosim, ne jezite se name!«
Avtomobilska zveza s Ptujem in haloška okolica
Končno smo le dobili avtomobilsko zve* j o s Ptujem. Ta proga veže kraje Sv. Mars to — Bori — Sv. Barbara — Sv. Andraž —■ Leskovec — Sv. Vid in Ptuj. Zveza je vse* kakor napredek, samo za našo^ okolico ni* sna posebnega pomena. Vidovčan, ki hoče ■r Ptuj, mora na Leskovec in okoli ter pla* iati za vožnjo 24 Din. Iz Leskovca pa se * treba peljati skozi Sv. Barbaro m to •ane 20 Din. Enako je obratno. Skozi Sv. ' d in Leskovec je gotovo vec prometa or skozi Sv. Barbaro m zato prosimo ■sito mestno občino, ki je prevzela to o, nai bi uredila vožnjo tako. da bi av* is v dnevih 1„ 3., 5.. 7., 9. itd. vozil iz Fn a skozi Sv. Vid in Leskovec, v dnevih 4 6., 8. itd. pa skozi kraje Sv. Marko, Bori' Sv. Barbara itd. Prebivalcem naše okoilce hi bila na ta način dana izbira daij* še ali pa krajše poti v Ptuj. Tudi če bi se eden a'<i pa drugi vozil tja po krajši, nazaj pa tk> daljši pragi, bi si pri tem vendarie nekaj prihranil. Tudi za one, ki se hočejo oeljafi z vlakom v Maribor, ni vseeno, po cateri progi se peljejo. Ce se vozi skozi Sv. Barbaro pride do vlaka v Ptuju docim ja doseže od Leskovca skozi Sv. Vid lan* bo na postaji Hajdina.	. ., . .
Tudi prebivalstvu iz hrvatskih krajev je sedanja avtobusna proga predolga. Naj* boljše bi bilo, če bi ptujska mestna obema avtobusni promet tako uredila da bi se vozilo eden da,n dopoldne skozi — Leskovec in naprej, drugi dan popoldne pa obratno skozi kraje Sv. Barko - Bori itd. Na take zveze bi se ljudje takoj navadili m vsem bi bilo po volji. S 1. t. m. so pre* vzeli avtobusi tudi prevoz poste m je za* taidi tega potTebno, da se vozni red avto* busov spravi v sklad z voznim redom via* kov NaJa Selja je tudi, da bi avtobus na postajah Sv. Vid, Leskovec in Sv. Barbara stal »ajmssije po 10 minut. Ce se tem že* ijam ne bo ugodilo, se prebivalstvo ne bo ▼ zadostni meri posluževalo avtobusne rveze. Kakor se govori, se od hrvat* sfce strani resno pripravlja proga Wa* nec _ Lepoglava - Bcdnja - Trafcoscan - CvetHn -— Leskovec - Sv. Vid - Ptuj in mogoče celo do Maribora.__
ZG 5ISKA. Dramski odsek Narodnega prosvetnega društva ^Vodnik« obeta biti v tej sezon; agilnejši, kakor je bil lani. v kratkem času po akademiji nam je 1. m Z. t m nudil žaloigro »Mlinar in njegova &Ci< v popolno zadovoljnost društvenega blagajnika ' Igra je sicer trd oreh za naše rasmie-re tako glede oderske opreme kakor tudi ieralcev. Napake posameznikov pa se bodo že še odstranile. Končno bi bilo želeti, da gotovi cledalci ne motijo igre z neokusnimi pripombami, s čimer pač ne dado zadoščenja igralcem za njihovo požrtvovalnost
PRESERJE NAD LJUBLJANO. IS as Sokol te na praznih Jseh svetih prav lepo proslavil državni praznik osvobojenja bratov Čehoslovakov. V dvorani se je zbralo članstvo v prav lepem številu. Opazil sem med njim tudi več starih kmetskih korenin, ki so z zanimanjem poslušali slavnostnega govornika br. prosvetarja jurista Kerna, ki nam je orisal pestro zgodovino bratskega naroda počenši s kraljem Samom. Pozabit tudi ni velikega Slovana, predsednika Ma-^a ryka. Končal je svoj govor z vzklikom >Zvesloba za zvestobo!« Ob koncu proslave je izpresovoril še br. Kovač nekaj jedrnatih besed o pomenu Sokola kraljevine Jugoslavije Odkar imamo vaditelja br. Remskarja, «e teden za tednom bolj polni telovadnica m tudi novi člani pristopajo.
MOKRONOG. Agilna dramska sekcija So-kolskega društva v Mokronoga pripravlja lepo igro »Prababica«, ki bo v kratkem času zrela za vprizoritev. Ta igra etvori zopet gledališko sezono na sokolskem odru m bo tej predstavi sledila še vrsta drugih iger. Na novo se tudi preureja stari oder. ki Je že dnslužil. Novi oder bo po načrtih br. staroste povsem ekonomsko izrabil mali prostor in bo tudi efektnejši. Ravnateljstvo tukajšnje tovarne je toliko naklonjeno Sokol-skemu društvu in njegovemu delu, da nudi vsak večer električni tok, tako da društvo ne bo več tako v stiskah za prepotrebno razsvetljavo. Za prvi december, ki bo državni in sokolski praznik, pa pripravlja va-ditelj?ki zbor telovadno akademijo. LetoS-nji telovadni nastop meseca septembra, ki je tako lepo uspel, je poživil delovanje vseh oddelkov in ojačene vrste telovadcev in te-lovadk se pripravljajo z veseljem za biižaio-čo se telovadno akademijo. Vsak oddelek hoče pokazati najbolje, kar zna.
kola je pričala, da je bila ustanovitev So« kolskega društva res potrebna in želja vseh, kajti prisotni so bili vsi sloji. Po pozdrav« nem nagovoru predsednika pripravljalnega odbora br. Poharca, v katerem je očrtal pripravljalna dela in bodoče naloge vseh bratov Sokolov, je brat starosta Ljubljan« ske sokolske župe dr. Pipenbacher, prečita! imenovanje uprave in sicer, staroste, načel« nika, načelnice in drugih članov. Br. staro« sta Červ Leopold, mož sivih las, a še vedno mladeniško čil, se je ves solzan zahvalil za izredno zaupanje, tako bratske župe ka« kor vseh članov s prošnjo, da mu vsi po« magajo, da bo Soko! Zg. Šiška »Benjamin« v vrsti neštetih sokolskih društev čim pfej zrastel v močno in nikdar razdfužljivo dru* štvo. Na občnem zboru so ustanovitev dru« štva pozdravili poleg brata staroste dr. Pi« penbacherja, s tajnikom Flegarjem, br. Mi» lost za Lj. Sokola, br. ing. Bevc, za Sokola na Taboru, br. Paučič za Sokola v Mostah, br. Šaplja za Sokola Lj. III., br. Zebal za Sokola Lj. IV, br. Krapež za Sokola Lj. II in delegat bratskega društva Štepanja vas. Končno ie pozdravi! mlado sokolsko dru« štvo še br. Ivan Zakotnik, tukajšnji župan v imenu občine, omenjajoč težave, ki jih je Imelo Sokolstvo pod tujim avstrijskim ja r« mom in kako lahko delo ima danes, ako so člani složni in vztrajni v delu za sokolske ideje. Nato je br. starosta zaključil lepo uspeli občni zbor z zahvalo vsem. ki so se v tako lepem številu zbrali. Zg. Šiška je dokazala, da je vsa za sokolsko idejo, da bo Sokola podpirala m mu ostala zvesta. Mlado društvo naj uspešno deluje v ponos sebi, kralju in domovini pa v čast
Sokol Gorje pri Bledu je ustanovil mo» ški pevski zbor pod vodstvom brata Ffan* ca Piklja in je pričel z rednimi pevskimi vajami.
' Sokolsko druStvo Rače. Dne 19. okto* bra je bil sklican ustanovni občni zbor. Iz« volil se je društveni odboT s starosto br. Mohorko Ivanom na čelu. Ob tej priliki je govoril podstarosta mariborske sokolske župe br. dr. Irgolič »O nastanku in razvoja .Sokola«. Na sestanku dne 6. nov., katerega se je udeležilo 36 Članov pa je predaval br. prosvetar Zorn Jože »O nastanku, razvoju in razdelbi organizacij«. Pričelo se je tudi že s telovadbo članov in narašČajnikov. Ker pa žal nimamo za telovadbo primernega prostora, se mora ista vršiti v razredih h»» kajšnje osnovne šole. Želimo novoustanov« li enemu društvu lep napredek in mnogo vztrajnosti.
Šport
Glas lz province
Z ozirom na predstoječo glavno skup« ščino JNS, ki se bo vršila dne 23. t. m. v Beogradu in katere glavni namen je re« organizacija državnega prvenstva po pred« logu inž. Simonoviča, si dovoljujem podati jugoslovenski športni javnosti svoje in mnogih drugih mnenje glede na krivico, ki bi se po sprejetju predloga g. Simonoviča dogodila slovenski provinci
Kakor doznavam, bosta po predlogu go» spoda Simonoviča zastopala slovenski šport v tekmovanju za državno prvenstvo dva prvoplasirana kluba Ljubljane, ne pa pr» voplasirana kluba podsaveza. Naziranje, da sta prvoplasirana kluba Ljubljane tudi najmočnejša kluba podsaveza, je vsekakoi napačno, kajti vsej slovenski spOrtni jav* nosti je pač znano, da je šport v provinci tekom 2adnjih let postal povsem enakovre« den onemu v sedežu podsaveza in smo zad« nje čase mirne duše gledali srečanja naStb domačih klubov z onimi iz bele Ljubljane. Ne bom našteval izida posameznih sre* čanj, ker smatram to za nepotrebno, saj govorijo dovolj rezultati, kateri so sloveti« ski javnosti itak že znani, poudarjam le to, da dovolj jasno pričajo o enakovrednosti moštev iz province z onimi s sedeža pod* saveza.
A	V	••
dffttfica**!*,
spontnifei
155S2
p r a v k»t j* 1r S ei
SMUČARSKI IN Z1M-
SKOSPORTNI CFNIK tateresra pošljemo »h-kemn na zahtevo br6«-plačao. Pišite takoj na Prvo gorenjsko riipo-Siljalnico Ivan Savnlk, Kranj 85 (Drav. ba«.)
Novi Sokol v Zgornji Šiški
Pretečeno nedeljo, po! ure po odhoda gospoda predsednika vlade iž našega kraja, kjer je bil nad vse srčno sprejet, se je vr> šil v slavnostno okrašeni dvorani Narod« nega prosvetnega društva Vodnik, ustanov* in občni zbor Sokola za občino Zg. Šiška. Natrpana dvorana članov in prijateljev So*
Predlog g. Simonoviča je vsekakor po inanjkljiv in zapostavlja šport v provinci, ne smatram pa k temu toliko krivega njega, ker mu niso posamezni klubi LNP, kakor vse kaže, dovolj tnani, kolikor zastopnika slovenakeja »porta fl. ini. Debelaka, ki ni zastopal inter*«ov noveoskefa »porta, ka« kor M bil moral, ampak jo mirne duše pri« stal na 6* sgoraj omenjeni, vsekakor kri« vič»i predlog. Ako je S. D#bakka na tem. da kot zastopnik v skapleini dvigne sle« venski šport, tedaj bo btež pomislekom predlagal možnost sodelovanja v državnem prvenstvu tudi prvaku province, ki mu po znanju in moči vsekakor pripada.
Nikakor ne podpiram s tem načela, d«
mora prVak province sodelovati v tekmo« vanju za državno prvenstvo, zastopam pa načelo, da zastopata slovenski šport črva res najmočnejša kluba LNP, in sicer naj bo tx> prvak LNP, ter zmagovalec iz kvali* fikacijske tekme med drugo plasiranim klu« bom Ljubljane in prvakom mariborskega okrožja.
Upam, da moj predlog, katerega naj ne upošteva samo zastopnik LNP, ampak tu« di vsi ostali faktorji, ki odločajo v sloven« skem športu in katerih interes je dvig s*o* venskega športa, ne bo ostal neopazen.
S tem, da bo sprejet predlog g. Simo« novica tak, kakršen je, se bo zgodila slo« venski provinci velika krivica, katere po« sledica bosta nazadovanje in propast nje« nega športa, kateremu bo vzeta možnost, jaČiti svoje sile v borbi z našimi najmoC« nejšimi klubi. In kdo bo za to odgovarjal?
Josip Konic, Maribor.
Službeno iz LUP. Redna seja upravne« ga odbora se vrši v četrtek 13. t m. ob 18. uri v običajnih prostorih. Vsi odborniki se naprošajo, da prisostvujejo zaradi važnosti dnevnega reda polnoštevilno tej seii. —
SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri v petek ob 18. uri v klubski sobi kavami« Evropa plenarni članski sestanek, na kate« rem se bodo določili zimski treningi. Isto« časno in istotsm morajo poravnati članice vso že zapadlo članarino. S ponedeljkom 27. t m. prične štiritedenski kurz za masažo, katerega morajo brezpogojno posečati vse članice sekcije. — (Iz tajništva.) Go* spodje Seunig I. in IL, Dekleva, inž. Blou. dek, Pevalek I m II, Miklavčič I, Tinta. Kramaršič, naj se sigurno zglase v kavami Evropa v petek 14. t. m ob 20. uri. Izredno v^zno«
TSK Slovan. V petek ob 20. redna oa« borova seja v L nadstropju gostilne prt Sokolu (lovska soba). Naprošeni so gg.: Dorčec, Bucik, Skalar. Legat, Kramar, Glo« belnik Zane, Felber, Detela, Strehovec, An* ko, Gluhak, Jean, Rebec. Prosim točno!
Iz uradnih in dragih
slta*fi«*«ilt ©Mav
Vpisani sta naslednji »ptemembl v trt govmskem registru: zaradi opusta sta te« brisani »Slavenska banka«, d. d., podruž* niča Maribor in »Slavenska banka«, d. d.; podružnica Murska Sobota.
Sprememba v zadružnem registru: Mi* zarska strojna zadruga, r. z. z o. z. r Ce*
lju se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta Karel Golob in Mihael Vrenko.
STedišni ured za osiguranje radnika v Zagrebu razpisuje za 29. nov. ob 10. v svojem uradu v Sarajevu javno pismeno ofertalno licitacijo za adaptacijo in insta* lacijo ureditve centralne kurjave, priprave tople vode ter ureditve kuhinje in drugih prostorov v paviljonu oporavfllšča Kasin« do okrožnega urada za zavarovanje delav« cev v Sarajevu.
Kovinarska nabavna zadruga v Lescah r. z. z o. z. v likvidaciji poziva morebitne upnike, da ji čimprej prijavijo svoje ter« jatve.
Vpisane so naslednje spremembe v za>
družnem registru: Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni, r. z. z o. z. se je razdrti« žila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta H lisjak France, posestnik in Snoj France, tajnik Posojilnice v Gornji Radgoni. — Pri Narodni hranilnici in posojilnici pri Sv. Bolfenku pri Središču r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Dolmsek Alojz, vpis san pa Currn Stanko. — Pri Hranilnem in posojilnem društvu v Konjicah r. z. z n. z. je izstonil iz načelstva Leskovšek France, vstopil pa Senica Ivan. — Pri Hranilnici in posojilnici v Stogovcih r. z. z n. z. je vz» brisan član načelstva Žemljic Alojz, vpi» san pa Resman Rado. — Pri Hranilnici in oorojilnici v Veržeju je izbrisan član n*» čelstva Jerič Ivan. vpisan pe Vmdiš Ste« fan.
Generalno zastopstvo prvorazredne francoske tvornice avtomobilov, avijonov itd.
išče 50°/, družabnika
v Zagrebu. Hišni lastniki z izložbenim lokalom in avtostrokovnjaki imajo prednost. — Dopise z referencami pod s Kapital — Zarada« na Aloma Company, Ljubljena.
TuSnlm srcem naznanjamo, da je naSa ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa
Marija Hanikatn
roj. Potočnik
soproga strojevodje drž. žel.
dne 11. t. m., previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Truplo blagopokojne blagoslovimo v četrtek, dne 13. nov. 1930 ob 11. uri dopoldne pred hišo žalosti, Beethovnova ul. 16, od kjer se prepelje v Javornik na Gorenjskem, kjer se vrši pogreb istega dne ob 2. uri popoldne.
V Ljubljani, dne 12. nov. 1930. [ Občina LjoMJama Hestid pojfrefcirt 15597
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
ŠEME
vtš. uradnika dri. žel
Ona napravi, da postanejo zobje naglo beli.
in za poklonjeno krasno cvetje tn vence se tem potom vsem najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo njegovim stanovskim tovarišem, želez, glasbenemu društvu >Sloga« za ganljive žalostinke, gg. pevcem za prekrasno žalno petje, končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem Številu spremili v prerani grob.
Ljubljana, dne 12. novembra 1930.
15598
Globoko žalujoči ostali.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog ta oče, gospod
: MOSTAR
trgovec
KOLYNOS napravi, da postanejo zobje naglo beli, ker odstrani ž njih zoprne rumene madeže, zaostanke hrane in zobni kamen. Njena antiseptična pena, ki čisti, prodre do vsake brazdice in razpokline in uničuje nevarne klice na ustnah, ki povzročajo gnitje zob.
Ako želite imeti dobre zobe, blesteče bele, začnite uporabljati KOLTNOS! V treh dneh boste ugotovili razliko. Zadostuje en centimeter te kreme razmazati po suhi ščetki.
Prvovrstna
francoska
kolesa
dne 12. t. m. ob 7. uri, v 68. letu starosti, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, nenadoma preminul.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 14. novembra 1930 ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Kompoljah.
Kompolje — Dobrepolje, dne 12. novembra 1930.
MARIJA MUSTAR, soproga — FRANČIŠKA por. JAKŠA, KRISTINA por. HOČEVAR, JTJLKA por. BABIC, DANICA, STANKO, JULIJ, ŠTEFAN, hčere in sinovi.	15596
najstarejSe evropske tvornice
- 12 mesečnih obrokov 15111 \2**0
J| tedenskih obrokov «* Dln 3250 30 90 teden-'
IVAN ŠRIBAR, Ljubljana, Gosposvetska cesta §tev. 18 Opomba. Ta ugodnost je v veljavi samo čez zimo, zato zrhte-vajte nemudotna cenika in prospekte brezplačno.
Naznanilo!
P. m. »Mtaatv*	ia Mm FMMBL1L ar«Jo KN*KX>
VBSKO DELAVNICO a Sv. Flori jima unče 1» aa KONGRMNI T«© št. It, poleg lekarne Bahovee. — Zahvaljujem « vsem «ese-dAnjim naročnikom to pretira aa nadaljnjo naklonjenost.
Obenem s« priporočam za nakup Šolskih ta pisarniških potreb fičin ter okvirjev za slike. — Z odličnim spoštovanjem
MATKO POGAČNIK.
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT2TV. 12.
Dvokotesa. motorji, šivalni stroji.
otroški tn tgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	C
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cest« *t 4.
10566«
Prevozni trfrifclji
se Izdelujejo po narofiht, za rreovoe, pike ia BMsarje, T različnih modalih. CENIKI FRANKO!
Tovarna Pelikan,
Ljubljana VIL 13090
>JOTROt it 264
10	Četrtek, IS. XL 1330
CENE MALIM OOLASOMt
Za oglas*, ki staiijo v posredovalni in socialne nameriš občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JfCdor hoče
da mm mu pmmtjm po p cm ti namlmv aR fia/Je dru^c tnfcrtnaaijc Cfcoec mm maKh mftammv naj prilo&i v mnamCah a *
,/ ££ iJU?ffi
mi<sm+ nm hm prmjmt odgovora
CENE M A UM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek tO Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglast ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
flabiovi ntaiift oqCa&ov
ln drage Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi t podružnici »JUTRA< ▼
tSrbc&ljuh
▼ hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte ▼ naši podružnfef.

Odvetniškega
kandidata
■prejneai s 1. januarjem 3031. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestr.ost in marljivost«.
47798-1
Prodajalko
■ večletno prakso, sprej-meni kot posiov-cdtajo v tr-
Soviti« i mešanim blagom, astop takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,.
47792-1
Vpokojenca
•prejmem takoj kot tafca-
santa. Naslcv t oglasnem oddelku »Jutra«. 45756-1
Izurjenega delavca
ca stroj ia grajenje rezi bi ga izčiščenje (Scbnitt-poHer- nnd Auspntzmascbi-ne) ter perfaktnega rez-karja rn podšivalca išče-»o. Ponudbe ca naslov: X. zagorska tvornica cipe-Im, Kra>pina.	476S£-1
Perilo
sprejmeta ▼ pranj« sa dom
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47897-3
V kom »sil. proda k)
prevzamem vsakovrst-
n o manufakturno blago, z:nt?ke odeje in fine ter štrapacne čevlje. Vzamem tudi rame ostanke rimskega blaga. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Komisijsko blago«.	47865-3
Oskrbnika
iščemo za samostojno vodstvo ncvodograjene, ocpretn-; Ijene privatne smučarske koče na Zelenici pri Tržiču Interesenti naj se obrnejo po natančna pojasnila na j naslov: Maks Leben, trgo- i ve«. Pol jan«ia cesta 27 — I ali g. J«ril Ferdinand, Tr- 1 I iii-	47778-3
Boljša oseba f Smnčf s čevifl
vajena samostojnega (po- ' naprodaj v Zvonarski »1. spodinjstva in kuhe, išče št S, pritličje, desno.
mesto — najraje pri samo. stojnem gospodu z otroci ali brez. Cetj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Je-senicah pod šifro »Boliša 70«.
47913-6
f Vsak petek
! dobit« priznano dobro, namočeno polenovko pri 1. Buzzolini, Ungarjeva allea 44784-14
Antikvftete
novodoSe. Kapiteljska al. 47669 ^ s> dvorišče. 47915-6
Sobarica
stara 25 let, zdrava ta poštena, zmožna likanja, Šivanja in tudi pospravljanja, gre k solidni družini aH v hotel. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47S64-2
Blagainičarka
(začetnica), ki bi šla tudi kot prodajalka, išče službo — najraje v Zagrebu ali Beogradu. — Ponudbe na OErlas. oddelek »Jutra« pod Šifro >cf7.115«. 478S6-2
Železen štedilnik {Hotel aH
dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddMku »Jutra«.	47923-6
Sostanovalca !
boljšega sprejmem r tn oskrbo t Skofji ulici 13, parter.	479Ž1-23
Kroiaškega vajenca
f dele'e,	sprejme takoj Tomšič	Tone, krojač, Ljubljana,	Slomškova utiša št. 6.	47900-1
2 pletilji
sa nogavice sprejmem takoj na Opekarski cesti 32 47910-3
Učenko
• primerno Šolsko izobrazbo, uridao in pošteno sprejmem v trgovino Jueša-»ega blaga v indiistrijskeni kraju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 47874-1
Deklico
•drirro, polteno ia marljivo sprejmem v trgovino sse&la ia porcelana. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Pojasnila daje Ferd. Tiiobff, trgovina stekla in jtorcn;3iTi;» v Kraaj-u.
47871-t
Učenca
* pršnerr-o Šolsko fcobpiz-bo, zdravega in močnega po-Itenih staršev, iz mara. borekega ali p tu j. okraja »Trejme t?Jw>j s hrano in ?tanovamjem v hiši Vinko 7orko, trgovec, Sv. Benedikt, Slov. gorice. 47875-1
Trg. pomočnica
♦obro ferrfbana v trgovini mešanja blaga, peseb-v manu/aktiiri, postav-sa !n poštena dobi takoj ?re«to. Ponudbe na oglas. <»ddelek »Jutra« pod šifro •Isve£banao.	47877-1
Fotograf, pomočnika
sa splošna dela sprejmem. Pontiobe s prepisi spričeval dosedanjega delovanja, za-, htevfrom p'a?e in slik*) na osrlfcs. od.ielsk »Jutra« pod tifro »Fvtojra f-re trtš o r«.
47SS2-1
Soretno šlviljk)
■prejmea takoj. Predsta-rrti se je 13. t. m. ob 10. Bri na naslr<v. ki ga pove »glasni odde!f& »Jutra«.
47902-1
Navilalko in učenko
«K>re*ni, sprejmem v pletil-»ioo. Naslov v ogl.rsneui »ldelkn »Jutra«. 47911-1
Učenko
t tadoetao Šolsko naobraz-bo, zdravo in krepko sprej
me tukajžnja špecerijska trgovina. Po:radbe" na cz 1. eddeick »Ji itra« pod šifro ►t'o»tena učenka«. 47919-1
Dekle
pHdrv« fe požteno, H m spravljati vsa bižna dela, sprejmem k d^-ama oseba-»a. Naslov v oglasnem »Melku »Jutra«. 47935-1
Dela
kš fma Tfsriehe, »e da priuči ti. r>--t"T in poželjenja Tredon predmet ne zahteva posebnih zmožnosti, on govori sam za.se. Srednje eo no od 80 % vseh kupcev I zahtevale. Take predmete i se nam j« posrečilo spraviti na trg. Ageate naj-1 bolje honoriramo in oipre-; mimo. Nobeno čarovništvo, i Spreliajaje lahko denar za-shjžiite. Oglasite se ali pi-Site: Import Sapira, Miklo-šičera cesta 14. 47918-3
T:
Pm oblast, koacesljaalraos
Šoferska šola Camernik, Ljubljana
Osocjska eesta it*v. 38 -•Jugoaoto) telettre it 2238 Pouk tu praktične Totoj«
Gimnazija kod kače
Svaki Soviek kome je potrebna gimnazij, naobraz-ba. s ne može polaziti redovne žkole zbog bijede ili ibo|f starosti, oaobito zvaničniol i namještenei privatni 1 drjavnl, moga stečd Skolsku kvalifikacija pomoču Vidovi čeve Dopisne Skole ače6l kod svoj? kuče it svezaka sa samouke 1 na osnovo pismenih iiistrakeija Direkcije. Dva-desef odabranib profesora saradjujn a Dopisnoj Skali. Prospekte šalje besplat-no Vidovičeva škola, Sa- i , rajevo. Kralja Aleksandra f ulica br. 65.	47725-4 t
Lepega prašiča
kf«t nagTado dobi tasti, ki mi preskrbi mesto inia-ss.ata, skladiščnika, sluge ali kaj sličnega za takoj — najraje pri večjem podjetju v Ljubljani. Sem vojaščine prost in nudim garancijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 5ifro »Sigurno 20«.	47799-2
Absolventka
trgovske šole
£ »okaj prakse, želi primerne zaposlitve. Gre tudi v trgovino na deželo. — Naslov v sglasnem oddelku »Ju<tra«.	47828-2
Intel. gospodJnia
vajena vsakega posla In
Izurjena v samostojnem gospodinjstva, dobra kuharica, želi mesto večjega obsega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubljana«.	47913-2
Absolventinja
me&Sanske šole, išče mesto v pisarni. Ponudbe r.a ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Absolventka«. 4T934-2
2 postelji, 2 žimnici In mali pletilni stroj
naprodaj v Kapiteljski nI. &t. 3, dvorišče. 47924-6
Velika izbira
domačih pletenin po meri, vsakovrstnega perila na ogled in v nakuip v trgovini pri »Sofaicn«, K. Wid-mayer, Pogačarjev trg.
J74
f	restavracijo
dobro vpeljano v Ljubljani, Kranju ah Zagrebu vzamem i v najem. Prednost s slano- i ' vanjam v hiii. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Hotel«. 47791-17
Trgovino
s Špecerijskim, galanterij
skim in manufaktar. bla-
fom, v bližini Kranja odam v najem Prevzeti je ; vso zalogo v vrednosti ca i 25.000 Din; najemnina nlz-; ka. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina Kranj«. 44756-17
Telefonski aoarat
nov pooenl naprodaj na Miklošičevi cesti štev. 2S, pritličje.	47942-6
rt m, -
Nov radio
Stfrieevni ta zvočnik proda za vsako sprejemljivo eeno buffet na Celovški cesti — nasproti pivovarne Union.
47S44-9
Oblastveno koncesijonlraea
šoferska šola
Oojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
Teorija vožnje. 47750-4
MU


Ključa vničarskega vaienca
•prejme tTrar,ič, Kolodvor-ska ulica št. 23. 47937,-
Dekle
M sns kuhati it vsa domača deJa, ieli službo v boljši hiši. Naslov v oglas, oddedin »Jutra«. 47ŠOO-2
Tkalski mojster
37 let star. aDsolvent tekstilne šole, vešč vseh del na tkalskih strojih kakor tudi montaže. Išče mesta. Poleg česane Je vešč vadi nemščine ln nekoliko srbohrvaščine. Ponudbe na naslov: B. Adam, tkacov-sky mlstr, H®rnl Koste-lec — CSR. 47633-2
Šivilja
•lote*! ftučen* v damske.ra in moškem perilu, iščo službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 1 »Pomočnica«.	47922-2
Fssex limuzina
petsedežen,	malo
ra-bljera, v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Pojasnila daje L. Sušter-šič. Ljubljana, Dunajska cesta 41.	47SS4-10
Štiri«ede5en avto
iep, zaprt, popolnoma dobro ohranjen takoj prodam — Informacije v gostilni »Soča«' v Dol. Lo^a+cu.
47873-10
Veliko stelažo ln pult za trsr. lokal
že rabljeno kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova trgoivi-na«-	47885-7
Enodružinsko hišo
2 sobi, kuhinja, kabinet in pri tik line, z vodovodom in elektriko oddam t 1. decembrom za 700 Din. Ogledati med 11. in 15. uro. Moste, Koroščeva ulica 4.
47757-20
Krasno parcelo
idealno ležečo, bliža Pod-! rožnika, s prelepim razgledom. 1300 m> veliko prodam po 80 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno zdravilišče«.
47743-20
Solnčna parcela
830 m» velika, t vodovodom. pod Rožnikom po 42 Din naprodaj. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Polovica posojila«.
47742-30
Stavbna parcela
vogalna, 600 m«, za Beži gradoin. g minuti od Dunajske ceste naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	"stlT
V najem
vzamem dobro idod bufet, gostilno ali hotel. Ludvik P e v e e, Nor» oerkev p« Celja.	44623-17
Razpis gostilne
Hranilnica ln posojilnica pri Sv. Jurju ob Stavnici, r. z. z o. z. odda z novim letom gostilno v najem, ali na račun z inventarjem vred. Pismene ponudbe je d« 10. decembra t. 1. nasloviti ta načelstvo. — Karol Kreft.	47870-17
Ooremffetto sobo
■ elektrik« oddam s 15.
Ogledati od lil. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47931-23
Solnčno sobico
oddaen gospodu *' tso oskrbo. " Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47927-23
Brezplačno sobo
s posteljo dobi Nemec t Ljubljani. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 47938-23
Sobo
lepo opremljeno, ■ poseb-
rim vbodom in električno razsvetljavo oddam sam« boljšemu solidnemu gospodu na Mišičevi cesti 21/1, 'lesno.	47938-23
V želji
doBveti nekaj nenavadnega i dvema "inteligentnima gospodoma, visoke postave, starima 29—35 let, z globoko srčno kulturo, bi dopisovali mladi dami iz samote z njima. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Car irredne vezi«.
47879-24
Ne pozabite
da je danes četrtek! Stopite t trafiko in si kupite pravkar izišlo številko ilu-strovaas tedenske revije »Življenje ta svet«. Dobite jo za samo 2 Din. 47917-24
Gospod Janko
ieljno pričakujem vesti. Rjavooka.	47923-24
Snežne čevlje
in galoše
popravlja solidno Mokorel Jože, Mirje 2. 44806-30
En tla nje
1 ■ po 1 Dto. izdelovanj*
l.iruskega perila, strojno lit rjčno vezenje tastorov, no steijalb preprog pred tiska rija. šivanj« pletenin na enti stroj po konkurenčni« senab. M. Sedovnik Fl» njanska &	858 3C
Trgovec
I______; lep ta m!»d, s tremi tr-
govinami v lepem kraju
Elegantno sobo	«« «eu radi po-
...	ma»njkanja znanja poroditi
z lepo gospodično, bogato ali pa dobro trgovko. Ponudbe • sliko ta opisom dosedanjo?ti na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča na4a«. Tajnost strogo zajamčena.	47866-25
v vili blizu baneke oprave takoj oddam. Separiran vhod. Naslov pore oglas, oddeleik »Jutra«. 47939-23
Lepo trgovino
i jnežairim blagom, t bo-
. viim inventarjem, v najbolj prometnem kraju dam v najem ali sprejmem družabnika (co), event. sprej-| mam pomočT-i&a z garan-! cijo, radi prevzema tovarne. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra trgovina«. 47867-17
Sostanovalca
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47936-23
Preklic
Podpisati preklicujem vse žaljivke in neresnične očitke, ki sem jih dne 11. oktobra 1930 veled nesporazuma izrekel napram g. Ivanu Kosmatinn, inkasaD-tu Ljubljanskega oblačilnega bazarja. — Smuk Andrej.	47891-31
47625-20
Peč za žaganje
večjo, k trpim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47905-7

G. Th. Rotman:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba.
Med
Letos nI potrebno, da Je Vaša hiša brez meda, ker dobite jajamčeno Čistega po Din 14 kg »Proda« d. z o. z„ Sv. Petra eesta 25 Poskusite malo količino! _ 47708-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko PadobulK tržaška cesta štev. 16. — Telefon 33-13.
Puhasto perje
čisto. Sobano kg po 48 Din droga vrsta po Din 38 kg, cisto bele gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po DiD 250. Razpošiljam po pošt nem povzetju. L Brozovii. Zagreb, Iliea 82, kemična čistilnica perja.	262
Veliko staro podobo
(konjska dirka) — tehnika mezzotinto, proda Stibe-negg, Realjeva cesta št. 1.
45013-6
Okvire
za fotografije
ta razglednice nudi v vsaki množini Lindič, Ljubljana, Komenskega al. 36.
125-6
Stavbno parcelo
v Izmeri 7000 m* prodam T bližini kolodvora Vižmarje St. Vid Parcela je pripravna ta tovarniško podjetje, ali 5—6 manjšib stavblšč. Poizve se » gt. Vidu — Vižmarje St. 100. 44987-20
Hišo s trg. lokalom
na prometni točki blizu farne cerkve v Rajhenbur-prodam, ali oddam za več let v rajem. Pripravno za vsakega trgovca in obrtnika. Naslov pove ali ponudbe pod šifro »120.000« oglasni oddelek »Jutra«.
47881-20
Mesarijo - jrostilno
•ledenico ta posestvo ▼ trgu za 180.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru Sodna ulic« 30. 47868-20
Stsnovanle
8 sob, kuhinje, verande in
pritšklta takoj oddam ▼ Roža dolini K/4. 47840-21
2 sobi in kahlnjk)
oddam 10 minut od glavne pošte mirni stranki, ki bi bila _ pripravljena Isto popraviti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47S33-23
Solnčno stanovanje
i sob ta kuhtaje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 47783-21
Dva dijaka
sprejmem takoj po zmerni 2 StanOVanfl
ceni v dobro oskrbo, v enosobr«) ta trisobno, t solnčno sobo. Naslov pore : vsemi pritiklinami odda oslasna oddelek »Jutra«. ; Torkar v Zg. Šiški 199 — 47926-22 pri Q<m SolL 47731-21

ti jžfrt^/TTiTjr
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senati
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wottova uL s.
88
JadrnO j« ubira pO nlicati; dokler ne gre H loka. Tedaj vzame prijatelja »a hrbet in tako tečeta dalje. Strah fn groza gresta pred njima: le poglejte na sliki, kako s« vsem mudi, da bi si rešili življenje!
Mestni kožuh
podložen i Genotten mai-kami ln perzianskim ovratnikom po ugodni eenj na prodaj pri tvrdki VVanek, Sv. Petra eesta štev. 9.
47740-13
Damskl avto-kožuh
(Schoppen) prav dobro ohranjen početi (18.000 Din) naprodaj na Sv. Petra c. št. 33/1, levo. — Ogledati med 2. ta 5. uro popoldne 47901-13
Leno trgovino
s skladiščem oddam takoj ta Starem trgu štev. 11-a.
47906-19
Prazno sobo
za 300 Dta takoj oddam eni osebi ▼ Frančiškanski ulioi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47854-23
Ooremlieno sobo
event. s uporabo	kuhinje oddam 3 osebama	ali zakonskemu paru v	Jenkovi ulioi 13/1, desno.	47816-23
Sobo
s posebnim vbodom, t sestra mesta, i vso oskrbo oddam s 15. novembrom. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«.	44953-23
Mesečno sobo
t dvema posteljama — p«
f mogočnosti s souporabo ! kopalnice, išče miren za-j konsfci par. Ponudbe z na-{vedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tiha stranka«.	47878-33
Sostanovalca
»a dobro hran« ta r stanovanje v lepo in čisto sobo s posebnim vhodom ter elektriko sprejmem takoj ali s 1. decembrom za 650 Din mesečno, aH 150 Din tedensko. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 8.
47892-23
Onremlfeno «obo
separiramo, t elektrik« ta parketom oddam osebi, ki je čez dan odsotna, na Dunajski cesta štev. 125/1. j	47887-23
' Sobo
lepo «jwem!jeno, v mestu takoj oddam. Med 1. in 5. popoldne povprašati pri Košič-u v RoSti ali d §7 pritličje, desno. 47895-23
Prazno sobo
» balkonom, parke«, elektriko in separatnim vhodom odda Lozar, Kaviko-va eesta 36/L 47894-33
Dvosob. stanovanje
solnčuoj i pritiklinami, t prizemlju blizu banske palače oddam i 1. februar-jem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirno ln solnčno stanovanje«.	<7722-21
Enosob. stanovanje
sobo. kuhinjo, predsobo event. tudi kopalnico. Iščem za mimo stranko treh oseb za fehruarskl termin v neposredni bližini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enosobno stanovanje«. 47670-21
StanovantA
3 sob It prltiklin oddan • 1. febr. 19SJ. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »1. februar«. 44766-21
Sta* ovanie
softe ta kuhinje oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47889-31
Stanovanje
2 sofc. kuhtaje ta pritiklin, med Kolodvorsko in Jegli-čbv« ulico za takoj ali do 1. dec. 1930 išče za zmer tMJ ceno mirna ta snažta družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Red ta »naga«. 4789(1-21
Planino
Phlttppo* jubilejni, • petletnim jamstvom dobite edino pri Minki iiodie. Ljub ljan«, Oojzova eesta St. ».
43898 26
6 gramofon, plošč
popolnoma norvih angleških šlagerjerv (violina ta petje, Caruso) kompletno za SMO Din naprodaj Pred škofijo št. l/I, levo. 47899-26
Klavirji
Zaloga ta izposojevalnica
prvovrstnih klavirjev. Stro-kovnjaško popravilo In čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Tovarna klavirjev Warbinek v Ljubljani, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. 47610-26
čajno maslo
ortanano dobre kako vosti. dnevno sveže v vsakt množin! oddala Zadružna mlekarna v Ponikvi ob 1. 8.
42240 b
ELEKTRO-
LIKALNIKE
lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava
HAVLICEK FRAN
konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421
Stalna razstava umetniških slik
velika Izbira okvirjev hi sprejme vsa rezbarska ta pozlatarska dela
A« Mos
Ljubljaaa, Mestni trg 35, nasproti magistrata. 328
Milena Zor - Ježek vezilja
prej Stritarjeva bL 7, sedaj
Dunajska c. I a/I V
en tla 1 m po 1 Din ter ii-vršuj« vsakovrstne vezenine.	44826-30
IZVATOEDNA PRILISA1
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, ročne službein potujoče osobe
stane samo Din 390._»
Razpošiljam po poitoc« nosa povzetje.
TfiKO
V J !ZGlr04
~ SLCČEN
U«Bi paUat poftelia,
zlolliiv*. s tapecmn.ia madracom. zelo praktična, stan* taroo D 2S0.
Palm {mam veliko t» lofo	tisto čoha«
no« perfa kf po D 43.—, druga vrit kg po D 38—» čisto belo gosi« kg po D 130.—, in čisti ptj» ki! po D 250—. Razpošiljam po poštnem po< vzetju. Modroei puojenl z volnom sf-neju samo
Din 750,—. L. BROZOVIC, ZAGREB IVca 82.
Len planino
dobro ohranjen, z lepim ta močnim glasom, za Din 6500 proda Kos, Kolodvorska »lica 26,1L 47909-26
Kratek klavir In nov nianlno
poceni naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 47920-26
Dolg klavir
dobro «*ranjen, po nfeH eeni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47933-38
,TRETORN' galoše In snežn« čevlje
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TRETORN«, kajti ti so najboljši.
Oficirski konl
skakai, s popolne skoraj tov« oficirsko jahalno ta hlevno opremo po predpisih, poceni naprodaj. Na-slo>v pove oglasni oddelek »Jutra«.	47943-27
2 avto kolesa
in ročico
sem Isgubj! od Ljubljane
skozi Domžale in Dob. _
PoSten najditelj naj proti nagradi odda v trgovini Iv. Rahne. Moste. 47911-28
Stanovanje
opremljene sobe ta kuhtaje oddam takoj stranki brez otrok, v Sp. Šiški, Malga-jeva nllca 15. 47908^21 ! _/
j Enodrožlnsko hišo
12 sobi. kuhinja, kabinet ta pritikltae, z vodovodom ia elektriko oddam s 1. decembrom za 700 Din. Ogledati med 11. ta" 15. uro. Moste, Koroščova ulica 4.
47757-20
popiti
Stroje
za čevljarje ta čevljarske tovarne, skoraj nove. malo rabljene po zelo nizki ceni prodam Imam več strojev za štancanje — fStanzma-schine) čistilni stroj (Aus-'■ pntzmaschine). ta skoz fl-, vanje fDurchn&hmaschine), j ščipalnl stroj (Zwickma-schtae), stroj ia zbijsnje > podplatov (Nagelmaschine) ta S« več drugih. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Stroji 35«. 45237-29
Ročni voz
ca 4 kolesih prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	47863-6
Lokal
z teloCbenim portalom, suh ta svetel takoj oddam za pisarno. Poizve se v Ko menskega ulici štev. 26.
47932-19
Sobo
prašno ali opremljen« oddam s 15. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47898-33
PreseJane zemlie
prodam večjo množino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 81«.
47883-6
Dobro In poceni
boste jedli, »ko ee boste ravnali po tedenskem jedilnem listu, ki ga prinaša ilustrovana tedenska revija »Življenje in svet«. Posamezne številke sama 2 Dta po vseh trafikah.
47917-14
Gospodično
sprejmem ta dobro domačo hran«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47925-14
Lepo sobo
i oddam — najraje šivilji. Stari trg St. tl-a. 47907-33
Dva gospoda
Sčeta sobo s 15. novembrom. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vi-sokošolec«.	47916-33
Sobo
lepo opremljeno takoj oddalji v Zamikov! ulici 9, pritličje, levo. 47941-23
Sobo
Vprašanja življenja
Grafološki Institut, Ljubljana, Linhartova štev. 28. Dostavit« 10 vrst rokopisa, rojstvo, podpis, naslov in o želji. Honorar 50 Din.
47795-24
Kateri ROSpod
starejši, dobrosrčet ta premožen bi hotel financielno podpirati Intel, izobraženo I damo, ki je r slabem j gmotnem stsnju. _ Dopise I prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Herbst-glflck«.	47893-24
Proti Izpadanju las
in bolem! Iaaišča je »Ines«
edino ospešno sredstvo. _
Lomčeik 38 Din. — »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica L	873-34
Pletilni stroj
mnem v najem proti do- j bremn plačilu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 47896-29
2 kontpf. stražnici
za Zel««, popolnoma tovi poceni proda A. Zeman, Vir pri Domžalah. 47903-29
Občina Ljubljana Kostmi pogrebni zavod
P. Joško
Pozdravljen! 15. novembra
. . . --- .	ia. novem ora
oddam boljšemu gospodu,	oh 14. uri Te bom zanes-
INasJov v oglasnem oddelku	ljlv« čakala. Ostani zdrav
»Jutra«. 47940-23	47880-34
2 čevljar, stroja
lervoročnl Pfaff ta veliki Adler (cilinderca) nova po- i ceni prodam. Naslov povs j oglasni oddelek »Jutra«. I 47930-29
Pokrajinske
razglednice
po Va« sliki «11 negativa V pristal fotografij! izge tovi do 20.000 d s • v B o tvorulea kart Lo]m Smac. Ljubljana Vn, Aleševčeva H Zahtevajte ponudbe to e« nikl	«42
Umrla nam je draga sestra, teta Jn svakinja, gospodična
Regina Sttipar
starešina pošte v pokoja
Pogreb bo v četrtek, dne 13. t. m. ob y2 3. uri popoldne od doma žalosti, Cesta pod Rožnik stev. l/a (poleg Čada), na pokopališče k Sv. Križu.	15595
V Ljubljani, dne 12. novembra 1930.
2aluJočl ostali.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
p.	■ l> t	A -—------------ '	_ »(obo-34 nm	84«	-------—— —	• —m v
W °*V<,m	^ M ^^ •Juua'	^ ^ ^aroo d. t a^tonarla fraac Jeze^et. Za toserauU d, i. Ugovore, Atouii Novak. Vd , Uubta^