Mev. 202, Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 144 — la pol leta K 72'— V Ljubljani, petek, 9. septembra 1921. Leto L mar., rtrnsanM UmtaStoo in npfmišhio * !«• pitorjevl ulici itiv. 6 — Teltfon ortdniitN štet. 50 — Tdafsn ■= upramiSIv« ltey. ?28 «= CENE PO POŠTI: ra četrt leta K 36*— «a en mesec K I2-— V UPRAV! STANE MESEČNO K10"- posameZNA ŠTEVILKA 80 Sg eno p©itai|s. Zadnjič smo osvetlili klečeplaztvo pr-^ov slovenskega demokratskega učiteljstva pred avstrijskimi oblastniki, njih de-fluneiatstvo in strahopetnost, kadar je šlo ^obrambo slovenskih pravic v deželnem šolskem svetu. Nato je Slovenec priobčil Bliko delovanja nekega takega državotvor-^kateri- je za časa avstrijske okupacije v ®roiji tam preganjal srbski narod in cirilico, danes pa igra važno vlogo v Udruže- jugoslovanskega učiteljstva. Danes pa prinesemo portret enega najbolj glasnih in navdušenih državotvorcev, iz demokratskega učiteljstva, ki nam ga je dal na razpolago gospod, kateri ni član »Slomškove Zvezec, Je gospod, ki danes kar preseneča j*vet s svojim gorečim jugoslovanskim pa-irotizmom. Mož pač upa, da se bo vsled pozabil njegov prejšnji prav tako goreči avstr i j s k i patriotizem, ki je po-“enll ravno tako ugodno naloženo glavico kakor njegovi sedanji jugoslovanski, 6 to razliko, da so njegove namene pod Pr®jšnjim režimom hitreje prepoznali nego 8©aaj. Najzvestejšim Avstrijcem se je namreč hudo zameril s svojo neukusno, neskončno frazersko knjigo Avstrijska slava v prvih dneh svetovne ^ojne,% ki je izšla leta 1916. v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaju. Knjiga ob-?ega 10- strani takega laskanja brez jedra m mozga, da je pisatelj že samo s tem spravil Slovence v slab glas. V posvetilu ^Slovenski mladink piše: ^ Zgodovina, ki Jo bodo pisali zgodovinarji o svetovni voj-***••., bo pokazala vse slavne cine naše domovine v tej zgodovini. Zgodovine ne Ifip&veduje la knjižica... Pač pa le nekatere dogodke iz ouih prvih dni... ko se polnilo srce z občudovanjem in lju-do jmiakov, ki so stali proti so* TaiS1, ** on^1 Prvih dni je napisano za d®, slovenska mladina, da žive v Tebi - da je Tvoje prepričanje, kakor J bilo Tvojih staršev, dedov in pradedov geslom: Vse za dom in za cesarja, za ce-arja blago kri!,' Potem sledijo razne slike mobilizacie, ob odhodu vojakov na bojno P*j*je, v.taboriščih, pri ujetnikih, pisma vojakov itd., izmišljotine patriotično napete OttuSljije pisateljeve. Nekaj vzorcev naj ponatisnemo iz knji* “p za tiste, lri je ne poznajo. Na str. 12: • 11 Preiskavah glede umora (v Sarajevu) l Prišlo na dan, da je pri njem soudele-ena in zanj odgovorna naša sosednja dr-j5.Vai Srbija. Avstrija hoče imeti pred njo t '“5 — str- 13 •' >Naj pride nad nas, ar hoče, srce vsakega Avstrijca se bo zajedalo resnice, ki jo pravi cesarska peli®1111 Naša vojska iz viharja prišla še brez lave ni.t; — Na str. 23: »Ni sicer Turek poti nam, pa sovražnik našega cesarja je r1*e8a moramo namlatiti... Udariti je J. a nanj, da bo pomuil in da bo mir. “ivela Avstrija, živel naš presvetli cesar, ako je zaorilo vseokrog!«: — :/Vojna s Srbi-1° je že napovedana, in kakor bi kdo zapo-K . zaor* vsa mn°žica: Bog ohrani, Log °^ari nam cesarja, Avstrijo! Vse je stalo pokrito, vse je pelo s svetim navdušenjem: ^lvi cesar, domovina, večna bode Avstrija!« in ta^e \rzklike je porabil pisatelj ^ Svdji knjigi, kjer je le mogel. Na str. 41 Pa uči: >V teh dneh šele človek tako posebno čuti, kaj da je-domovina. Izgovarjali smo poprej to ime, a nam ni bilo tako v treba ust odpirati na ves stežaj. A nihče ga ni niti vprašal niti silil, da se je vrgel na s p i s o v a n j e cele knjige avstrijskega hvalisanja — saj razumni patrioti takih knjig niti ne marajo — ampak gnala ga je menda, kakor pesnik pravi, lakota slave, blaga. To je pokazal očitno ob ustanovitvi naše države, ko je svoje navdušenje takoj preložil iz enega sedla v drugo; v njegovi knjigi -Avstrijska slavam je samo treba nadomestiti izraze »avstrijskiv s »srbskic ali .SHS«-ali podobno, pa imamo novega patriola s penečim novim navdušenjem! Čez leta bo morda on, ki je še mlad, doživel priliko, da sedanje brente navdušenja prenese še v tretje sedlo, kdo ve? In človek s tako iskrenostjo in s takim prepričanjem v svojih najglobljih nazorih prednjači v vrstah demokratskega učiteljstva, se šopiri pri vsakem nastopu učiteljstva, je demokratski zaupnik in njega so si demokratski učitelji izvolili za svojega nadzornika, čaka ga pa, kakor pravijo, še čast dvornega svetnika! Ta kariera je že vredna, da človek tekom svojega kratkega življenja nekaterikrat menja svoje navdušenje. ,/ Tako naš informator. Gospode pa, ki na tak način s patriotizmom verižijo, potem pa drugim očitajo avstrijakanstvo ter hočejo odjesti kruh svojim stanovskim tovarišem, zagotavljamo, da se o tej snovi da še mnogo, mnogo pisati. Prafifari amen! in nNHhaici. ijemo vse svoje, svoje p r e -j*!°ženje, svojo kri, svoje ž i v -.‘©nje, zdaj jo poznamo: Oj, pVstrija, ti dom si moj! nam j® Poživilo vse naše misli, vsa . ®8 čustva. Vsi smo z vsem njeni ® ® a m o njeni. Zvestoba, ki je bila «m V Srcu’ zda' v ‘ • Znašli 0 se vsi narodi Avstrije v * a v e s t i: Avstrijec sem!«------- Bodi dovolj! V tem tonu in s takim Ponavljanjem navdušenih vzklikov je knji-»a Pisana do konca. Ko bi to navdušenje bilo iskreno, ko izviralo iz prepričanja, bi mi to radi Uvaževali; takisto bi umevali pisateljev po-?1z.aj> ko bi bil na kakršen koli način pri-siljen v proslavljanje avstrijske države in ainastije, dasi bi mu gotovo ne bi bilo Bslgrsd, 9. septembra. (Izv.) Od&or radkalne stranke se posvetuje o tem, kako stališče zavzame napram Stojanu Protiču kot poslancu in članu radikalne stranke ter napram njegovi akciji. Odbor bo izdelal komunike, v katerem bo radikalna stranka precizirala svoje sta- lišče. Fredno bo pa ta komunike objavljen, se bodo radikalci še pogajali s Stojane m Protičem, V političnih krogih se smatra za gotovo, da Stojan Protič ne bo odstopil od svojega programa. Kakšno stališče bo radikalna stranka oficijelno zavzela v tem slučaju, se še ne ve. HmerlShl • mHJaderfl nam dalo pesofifo? LDU Belgrad, 8. sept. (ZNU) Včeraj > skega predsednika. Misli se. da se je go-dopoldne je posetil ministrskega predsed- i vorilo o velikem našem posojilu v Arne- nika Pasica ameriški milijarder g. Fillon. ki je ostal dalje časa v kabinetu ministr- riki. OmM talnih TraeS^a o Jngoalsnlli aretiran. • LDU Belgrad, 8. sept. (ZNU) borska policija je pripeljala danes Som-v Belgrad Nikola Mitrofana, osebnega tajnika Trockega, ki je prišel kot emisar Trocke- ga, da prouči delo in moč komunistične stranke v naši državi. Danes ga je zaslišala belgrajska policija, te dni ga bodo odgnali nazaj v Rusijo. Hnglifa se pugafa z irahlnl Slafnfnnncl. Iuverness, 7. septembra. Davi je imel kabinet sejo, da razpravlja o irskem vprašanju. Lloyd Georde je imel s kraljem dveuren pogovor. Baje je naglašal, da je Ireba nadaljevati pogajanja. Razpravljanja so imela za predmet zlasti vprašanja o roku, ki se naj da sinfajnovcem za sprejem ali odklonitev vladnih ponudb. Odgovor vlade je bil soglasno odobren in izročen kurirju sinfajnovcev. Besedilo se objavi jutri zvečer. London, 7. septembra. Ustanovil se je odsek, ki obstoji'iz vseh na Škotskem bivajočih kabinetnih člaftov in ki naj obravnava irsko vprašanje. Imenuje naj se tudi kabinetni odsek,, ki naj se bavi z vprašanjem nezaposlenih. Pariz, 8. septembra. Kakor javlja dopisnik >Daily Telegraphac v Invernessu, je povabil Lloyd George zastopnike sinfajnovcev, da se sestanejo z njim dne 20. i septembra na Škotskem. Rushi monarhisti im delu. Budimpešta, 8. sept. (Radio Grič.) Knez Vollconskij, ki v Budimpešti zastopa rusko diplomatsko organizacijo, katere predsednik je g. Giers v Parizu, je izjavil sotrudniku lista ;,Uj Nemzedek , da je večina ruskega naroda brezpogojno monarhistična. Kandidat za prestol je veliki kuez Mihajlo Aleksandrov. Tndl hozahl ni sc nsž — saneslitoi. Belgrad, 9. septembra. (Izv.) B e Igraj-ska policija jc odgnala preko meje 8 ku-ban«tkih kozakov, med njimi več častnikov, za katere je dognano, da so širiti komunistično idejo, llemflia v feihem ps-lolajiH. Berlin, 8. septembra. Ministrski pred*, sednik se je izjavil o političnem položaju: Prihodnji teden bo največje važnosti za nemško bodočnost. Nadeja se, da se bo v tem velikem momentu našel velik duh v nemškem narodu. Na monarhistično ureditev se v Nemčiji v doglednem času niti ne more misliti. 80 odstotkov nemškega prebivalstva, posebno delavski narod, ne želi nikakih izprememb. Čas za višje sloje nikakor še ni prišel. Njihovo monarhistično stremljenje se bo razvilo v neslogi radi posameznih pretendentov. Padanje vrednosti marke je vzrok nove draginje, vsled česar se pojavljajo stavke. V Berlinu se posebno boje prometne stavke. Pristojbine na železnicah se bodo zvišale za 30 odstotkov, dasiravno so se že rnescca julija povišale za 50 odstotkov. 3IAŽARSKI KOMUNISTI V JUGOSLAVIJI Budimpešta, 8. sept. (Radio Grič.) Listi poudarjajo, da so pariške vesti o tem, da bi bilo 10.000 komunistov iz pečujskih rudnikov pribežalo v Jugoslavijo, pretirane. Samo 75 komunistov je zbežalo v Osijek, kjer so konfiniranj. SMRTNE OBSODBE V RUSIJI. LDU Pariz, 8. sept. (DunKU) Agence Havas javlja iz Londona: V Pelrogradu, Kijevu in Odesi vlada zaradi rdečega terorja panika. Mnogo oseb je bilo aretiranih, ko se je zasledila aritisovjetska zarota, ki jo je zasnoval profesor Tangracev. Tau-graceva in 60 drugih zarotnikov, med njimi princa Tumanova in več sovjetskih funkcionarjev so usmrtili. RUSIJA NE DOBI KREDITA. LDU London, 8. sept. (VVolff) Dailv Telegraph poroča, da so bila brezuspešna prizadevanja Nansena, da bi tukajšnje vladne kroge uveril o potrebi podelitve kredita 10 milijonov funtov šterlingov ruski sovjetski vladi. FRANCOSKA FINANČNA POLITIKA. Pariz, 7. septembra. Finančna komisija je včeraj sprejela ta sklep: Uvažujoč, da je v interesu vzpostavitve poslovanja, delati za znižanje denarne obrestne mere, ki se mora uvesti z znižanjem diskontne mere francoskih bank, sklene finančna komisija, da se krediti za obresti nezalože-nega dolga državnega zaklada znižajo za 300 milijonov franko\. Ta sklep je odposlanstvo takoj ministrskemu predsedniku dalo na znanje. Danes SrMianci, »čeraj Kcstrijanci. Dr. Kukovcev »Narodni liste', tiskan v /Učiteljski tiskarni, v Ljubljani, piše v članku . Pred vojno.., dne 28. julija 1914 v svoji 23. številki sledeče: Naloga je sedaj rsega slovenskega naroda, da stoji z vsemi silami za Avstrijo in njenim vladarjem«. Jasno je, da je Srbijo prijela obsojanja in kazni vredna trma, jasno je, da so jo vojni hujskači privedli na rob strašnega prepada. Mi smo bili in smo gotovo zvesti Slovani in obžalujemo strašno zmoto, v katero so srbski narod zapeljali brezvestni ljudje. Ali najprej se zavedamo vzvišenih dolžnosti, ki jih imamo do države, v kateri živimo, in do ua> šega svetlega vladarja. Njegove tuge in stebri so tudi naše. Mi se ne obotavljamo noben trenotek s celim srcem zastopati in braniti mir in nedotakljivost naše avstrijske domovine. Ko smo prebrali ultimatum Srbiji, ko smo dali na tisoče najlepših svojih sinov domovini na razpolago, smo se trdno zavedali, da je pravica in božja pomoč z nami. Naj nas dovede do častne zmage!; HM |e mogoče? Hrvate od 7. t. m. prinaša pod tem naslovom »a uvodnem mestu z debelimi črkami natisnjeno sledečo vest: Vsej naši javnosti je znano, kako so lirvatski učitelji z veliko večino na skupščini Saveza hrv..učit. društava dne 14. julija odbili poskus demokratskih učiteljev, da Savez likvidira in da se naj njegovo premoženje odda Udruženju jug. učiteljstva v Belgradu. Demokrali so se po temu neuspehu obrnili na policijsko ravnateljstvo, ki je odločilo, da se mora v roku 24 ur oddati vse premoženje Saveza hrvat-skega društava nekemu izvoljenemu poverjeništvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev v Belgradu. Savez hrvatskih učiteljev se je pritožil na vlado. Sedaj pa se govori, da je kraljevi namestnik Demctrovic izdal sklep, da se mora po njegovem nalogu« vse premoženje h r v a t s k e g a učiteljskega s a v e-za oddati centrali Udruženja jug. učiteljev v Belgradu. — Govori se, da so demokrati že našli za hrval-ski Učiteljski dom in hrvatski Učiteljski konvikt kupca, ki daje 35 milijonov, kateri denar se bo poslal centrali v Belgrad. Dasiravno smo navajeni na marsikaj, vendar ne moremo verjeti, da v demokratsko urejeni državi lahko odločujejo o privatni lastnini politične oblasti. Tukaj mora sodišče izreči svojo sodbo, mi to danes samo beležimo. Tako piše »Hrvat ;:. Tako se dela za jugoslovansko misel! Človeka je sram mesto teh ; patriotov t, DELO ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 8. sept. (ZNU) Peta sekcija zakonodajnega odbora je skupno z eksperti ministrstva za prosveto, promet, javne zgradbe, šume in rude, agrarno reformo, polejedelstvo iu pošte pretresala predložene uredbe. Danes dopoldne je peta sekcija nadaljevala svoje delo. Govorili so posebno o agrarnih vprašanjih in razpravljali tudi o tem, ali je sekcija piistojua, da se bavi z vprašanjem odvisnih kmetov, oziroma o novi ureditvi. Minister za agrarno reformo je zakonodajnemu odboru predložil vse svoje uredbe, ki so bile o lem predmetu sploh oddane. Po členu 130. ustave, drugi odstavek, se vsi začasni zakoni in uredbe, ki se tičejo agrarnih od-! nošajev, morejo izpremeniti samo zakonodajnim potom. Zato je prevladovalo mišljenje, da za te zakone ne velja prvi stavek člena 130., po katerem se ima zakonodajni odbor izjaviti, katere uredbe ostanejo v veljavi in katere ne, temveč se morajo izpremembe v agrarnih uredbah rešiti z rednim zakonom, t. j. potom narodne skupščine. Končno se je sklenilo, da bo sekcija o tem vprašanju vprašala zakonodajni odbor za mnenje. — Druga važna točka, o kateri so razpravljali na današnji seji pele sekcije, je bila uredba o ustanovitvi poštne hranilnice za vso državo. To vprašanje »o pretresali včeraj, pa v raznih točkah ni urišlo do sporazuma; Sporazum se ie do- »Novi čas«, dne 9. saptembra 1921. Stran 2, segel danes, ker je finančni minister pristal na nekatere j/spremembe. S tem bi bilo za enkrat delo te sekcije končano. Nekatere uredbe so se odložile, da se bolje prouče, nekatere pa nuli tega, ker je odsek doznal, da namerava vlada predložiti obširen zakon, po katerem bi dotiene uredbe postale brezpredmetne. Pričakuje se, da bo plenum zakonodajnega odbora sklican okoli 20. t. m. Po plenumu bo sekcija nadaljevala svoje delo po direktivah, ki jih bo dal zakonodajni odbor. LUU Belgrad, 8. sept. (ZNU) Danes je bila seja- ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o zahtevi ministra Marka Trifkoviea, kake direktive se bodo dale za delo zakonodajnega odbora. UREDITEV DUHOVNIŠKIH PLAČ. Begrad, 9. septembra. (Izv.) Vlada je končala pogajanja in razgovore z zastopniki pravoslavne cerkve glede ureditve duhovniških plač in bo sedaj pričela tozadevne razgovore z muslimanskimi in katoliškimi duhovniki. Minister ver je poslal poglavarjem vseh ver, da naj imenujejo zastopnike za komisijo, ki bo proučevala uprašanje ureditve duhovniških plač in državnopravnih odnošajev cerkve, ZVEZA NARODOV. Ženeva, 8. septembra. Šesta komisija je razpravljala danes o sprejemu Madžarske, Estonske, Latiške in Litvanske. Na Dunaj. 8. septembra. Dunajski kor. urad javlja: Po došiih poročilih so danes premočne tolpe, ki so imele s seboj tudi kavalerijo, napadle orožniško postajo v Agendorfu (Agfalva). Orožniki so se morali umakniti proti Mattersdorlu. Budimpešta, 8. sept. (Radio Grič.) h A Nap objavlja proklamacijo prebivalstva Zapadne Ogrske na vse narode sveta, v kateri zahteva, naj plebiscit odloči o njihovi pripadnosti. Pripravljeni so braniti svojo zemljo proti Avstriji. Budimpešta, 8. sept. (Radio Grič.) Ententna demarša ne more biti zadnja beseda v vprašanju Zapadne Ogrske, ako-ravno se ena izmed velikih sil (Italija) drži neprijateljsko proti nam. Ni treba, da obupamo, zanašamo se na zgodovinsko ljubezen Francozov za svobodo in na neizpre-menljivi pravni čut Angležev. Budimpešta, 8. sept. (Radio Grič.) »Magyar Hirlap« veli, da ima mažarska vlada v vprašanju Zapadne Ogrske za seboj podporo vsega javnega mnenja. Listi protestirajo proti demarši zapadnih velesil, češ da odredbe o Zapadni Ogrski kršijo nacionalno ekstistenco Mažarske. Dunaj, 9. septembra. »Politische Kor-respondenz piše: Ententne sile so avstrijski vladi zagotovile, da popolnoma odobravajo njeno stališče, ki ga je zavzela v za-padno madžarskem vprašanju. Avstrijska vlada je sedaj medzavezniško komisijo ge- katoliški obzornik. Niie i&iske zahteas. V šolskem odseku katoliškega shoda na Brezjah,' so bile sprejete soglasno in i viharnim navdušenjem sledeče resolucije: 1. Upoštevajoč velike plemenske, verske, gospodarske in kulturne razlike zahtevamo slovensko pokrajinsko šolsko avtonomijo. ■ 2. Otroci krščanskih staršev naj pohajajo le v šole, ki imajo za podlago Kristusova načela. 3. Učence katoliških staršev smejo poučevati in pouk nadzorovati le katoliško misleči in živeči učitelji in nadzorniki obeh spolov. i 4. Zastopniki staršev morajo imeti odločilno besedo v vseh šolskih korporacijah. 5. Pouk v svetnih predmetih naj se razvija v smislu krščanskega svetovnega nazora. Na istem temelju marajo biti sestavljena vsa-šolska berila in vse druge učne knjige. 6. Naslanjajoč se na dokazano dejstvo, da je le dober kristjan zvest državljan, naj ne dela državna oblast nobenih ovir ustanavljanju verskih kongregacij in drugih krščansko svetovno naziranje utrjujočih društev med šolsko mladino. 7. Brez dobrega učitelja ni dobre šole, zato nujno zahtevamo skorajšnjo ustanovitev velikega katoliškega učiteljišča. 8. Odločno protestiramo proti oficielni uvedbi sokolske telovadbe in sokolske protiverske in militaristične vzgoje po naših slovenskih šolali in zahtevamo, da sokolska propaganda med šolsko mladino takoj preneha. 9. Država naj posvečuje vso pažnjo kmetijskim, obrtnim in drugim strokovnim solarn in društvom. Vendar naj poučujejo na teh šolah učitelji, ki ne bodo podirali lega, kar zida družina in' Cerkev. Boljše nobene, kot ljudski časni in večni blagor izpodkopavajoča učilnica. predlog Vivianija se je sklenilo, kakor lani, imenovati podkomisije. Na predlog Ce-cila so soglasno izjavili, da so seje komisije javne. Ženeva, 8. septembra. O priliki razpravljanja o sestavi podkomisije, ki bo imela nalogo referirati o prošnji za sprejem Madžarske, se je glede Madžarske relativno ugodno poudarjalo, da je zastopana Francija po Reynaldu in da Češkoslovaška ni zastopana ter da bo fungiral Take .Ionescu kot zastopnik male entente. Nasprotno pa je manjkal zastopnik Švice, o katerem se misli, da bi gotovo bil za .sprejem Madžarske. Ženeva, 8. septembra. Avstrijska delegacija se je po naročilu svoje vlade radi dogodkov v Kirschschlagu obrnila na zvezo narodov. ZRAČNA PLOVBA. Belgrad, 8. sept. V kratkem se bodo sestali v Belgrad« zastopniki Francije, Češkoslovaške, Rumunije in naše države in se bodo posvetovali o zračni plovbi med Parizom., Prago, Belgradom in Bukarešto. ATENTAT NA ZDRAVILIŠKI DOM. Pariz, 8. septembra. Kakor poroča »Intransigeant« iz Turina, je bila v zdraviliškem domu v Varezzi vržena bomba, ko se je nahajala v njem velika množica ljudi. Težko ranjenih je bilo pet žensk in pet otrok. Tudi stvarne škode je precej. neralov v šopronju obvestila, da umakne svoje orožništvo iz Zapadne Ogrske, ako se ne naredi kmalu red, ker ni pri volji, da bi izpostavljala nevarnosti življenja teh ljudi, ki so bili poslani tja, da čuvajo red. Avstrijskemu poslaniku v Parizu je bilo dano zagotovilo, da se mora mirovna pogodba izvršiti. Avstrija naj bo prepričana, da' se bo mirovna pogodba v i'esniei izvedla. Praga, 8. septembra. »Prager Presser. priobčuje obširno poročilo o organizaciji madžarskih tolp v Zapadni Madžarski. Vsebina tega poročila je posneta po gradivu, ki so ga poslali ententni zastopniki pariški poslaniški konferenci. Ugotovljeno je, da je madžarska vlada pripravljala na Burskem prevrat, ki naj bi se razširil v Avstrijo in ki bi imel namen, onemogočiti izvedbo trianonske mirovne pogodbe. Na čelu tega gibanja ,ki se vodi iz Budimpešte, stoje Friedrich Urmenczy, Szmrecsanv in Sigray. Prostori prevratnikov se nahajajo na Radavevi cesti. Tam zbirajo prostovoljce. Prostovoljci imajo prosto hrano, obleko, 100 kron na dan in dovoljenje, da smejo v sovražni deželi pleniti. Prostovoljce pošiljajo pod vodstvom aktivnih madžarskih častnikov, v Monošter. Vrhovno poveljništvo upornikov je v Monoštru.1 Poveljnik je polkovnik Haidy. Tam se nahaja tudi skladišče orožja. 10. Poživljamo naše voditelje, da v zvezi z vernimi Hrvati in Srbi in naslanjajoč se na svetovno silo mednarodne krščanske ideje tudi v Jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanske šole in krščanske vzgoje. 11. Učiteljstvu (Slomškove Zveze«; izražamo zahvalo in popolno zaupanje slovenskega katoliškega ljudstva. JCaša društva. d Orliški krožek »Ljubljana M. <).£. Seja danes zvečer točno ob 6. uri 30 minut na porti Frančiškanskega samostana. — Predsednica. d Odbor Slov. kršč. soc. zveze ima danes zvečer ob 20. uri v Jugoslov. tiskarni sejo. Poleg odbora SKSZ naj se udeleže seje tudi zastopniki podzvez in vseh ljubljanskih prosvet. — Podpredsednik. d Občni zbor Ljudskega odra v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 11. sept. ob pol 10. uri v I. nadstr. Ljudskega doma. Igralski zbor kot tudi zbor gojencev naj se ga udeleži polnoštevilno! d Seja Strokovne zveze služkinj se vrši danes ob pol 9. uri zvečer v prostorih J. S. Z., Stari trg št. 2, I. nadstr. Poživljajo še vse odbornice in zaupnice, da se zanesljivo udeleže seje. — Predsednica. d V Ljudskem domu priredi v nedeljo Kat. društvo rok. pomočnikov zelo zanimivo ljudsko« igro: »Gospodje sinovi. Glavno vlogo ljubljanskega mesarja iz Poljan, igra g. Novak, njegovo ženo gdč. Zalarjeva, njegovo nečakinjo gdč. Podgorska. Tudi ostale vloge so v dobrih rokah, kakor g. Rudolf, g. Gajeta in drugi, zato smemo pričakovati prav dobrega uspeha. — Vstopnice se dobivajo v soboto v Ničma-novi prodajalni. Preberite lepake! V NEDELJO 11. T. M. NA ORLOVSKO PRIREDITEV V TRBOVLJE! (Politični dogodki. + Mariborski občinski svet za revizijo ustave. Na predlog zastopnikov Ljudske šlranke je mariborski občinski svet dne 6. septembra po daljši debati sprejel naslednjo izjavo: »Slej kot prej neomajno stoječi na stališču zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, smo prepričani, da ustava, ki je pravkar postala veljaven državni zakon, ne odgovarja poli tiču im. socialnim in kulturnim potrebam našega ljudstva. Zato zahtevamo, da se ta ustava v sporazumu vseh treh plemen revidira lako, da ne bo ovirala svobodnega razvoja vseh treh jugoslov. plemen in ostalih narodnosti. + Shod v št. Janžu. Včeraj dopoldne se je vršil v Št. Janžu na Dolenjskem javen shod in sicer skupen shod vseh strank. Samostojneži so iz sosednjih občin spravili skupaj nekaj svojih, bilo jih je kakih 150. SLS je pokazala precejšnjo večino. Govorili so: S k a lički o Matiji Gubcu, M a j c e n o domačem župniku in amerikanskih modercih, na katere se baje dobro razume. Poslanec Gostinca r je govoril o de;u Ljudske stranke za delavstvo ter navzočim kmetom razjasnil delovanje Jugoslov. Kmetske zveze, katera je edina nositeljica kmetijskih interesov. In kdor to ruši, ne more biti prijatelj kmetov. Govorilo je še več pristašev SLS in tudi g. župnik se je, izzvan po nekvalificiranemu napadu dičnega Majcena, oglasil in je Majcena postavil na ogled, kakšen je. Majcen namreč trdi, da je župnik ogoljufal ali pa ukradel 13.000 K iz preostanka Krekove slavnosti. Iz računov pa je razvidno, da je bil prebitek le 1300 K. Koliko je Majcen« do resnice, naj pokaže tole: Majcen je med drugimi gostilniškimi čenčami tudi trdil, da sta Korošec in Gostinčar šla v Ameriko kupovat moderce, katere mora še sedaj država plačevati. Gostinčar mu je pri tej gorostasni laži zabrusil v obraz: »Nesramni lažni k k kar se je pa Majcnu zdelo baje kot pohvala. Da si upa poslanec pod varstvom imunitete raztresati take laži, je značilno. Majcenu je na shodu pomagal zelo pridno neki Berikopec, bivši voditelj komunistov in pri tej občinski vo-litvi nositelj posebne Majcenove -votivne liste, na katero je Majcen vzel nekaj komunistov. Tudi rudarska zveza je vložila svojo listo, za katero bodo glasovali gotovo vsi razumni rudarji.. Volitev utegne biti interesantna. Majcen in njegovi zavezniki, po vidu liberalci in komun«*, imajo tri liste. .Jugoslov. kmetska zveza eno listo in delavska zveza eno listo. Soditi razpoloženju na shodu, mora Majcenova stranka doživeti poraz. -j- 0 razmerju med demokrati iu radikalci je na zadnji seji glavnega odbora radikalne stranke referiral Pašič. Izjavil je, da je potrebno, da radikalna demokratska koalicija obstoja še nadalje, kajti najpri-pravnejše je, da ona vlada, ki je izdelala ustavo, izdela sedaj še zakone in uredi državo po principih izraženih v ustavi. Zato je nepolitično, da mnogi radikal, listi nastopajo s tako ostrino proti demokratom. On misli, da se morajo vsi spori rešiti mirnim potom. Seveda pa ne sme radikalna stranka zavoljo skupnega dela dopustiti, da bi delali demokrati, kar bi hoteli in da bi izrabljali svojo upravno moč v strankarske namene. Po Pašičevem referatu se je razvila debata, ki je bila zelo burna. Govorniki so napadali demokrate in dokazovali, da je nemogoče še nadalje skupno delati z njimi. Do končnega sklepa glede te stvari na seji ni prišlo, gotovo pa je, da bodo pogajanja med demokrati in radikalci, če bo do njih sploh prišlo, zelo napeta in je njihov uspeh precej dvomljiv. + Priznanje. »Država smo mi!:: ,ie geslo^ megalomanskih demokratskih politikov 'In zato izrabljajo svojo moč proti vsem, ki so proti njim, kajti ti so tudi proti državi. Da je temu tako, potrjuje centralno glasilo policajdemokratov »Demo-kratijac, ki piše v eni zadnjih številk: »Naša, stranka bo imela težke dni. Proti njej in njenim zaslugam se pripravlja odločilna borba. Vsi, ki so proti edinstvu naroda in države, se zbirajo in grupirajo in hočejo spremeniti celo ustavo. Edinstvo naroda in enotnost države, to je delo Demokratske stranke. To je popolen in nepobiten njen uspeli. Stranka je dolžna, da te svoje uspehe brani. Ona pa jih bo branila sariio tedaj, ako se za njih bori organizirana in dobre volje.« — Toraj gorje vara, ki ste proti policaj-demokratom, ker jih spravljate ob »dobro voljo«. -h t*ehi in mi. »Prager Presse poroča, da se je v nedeljo, dne 4. septembra ob 6.30 odpeljal posebni vlak s čeho&lovaško trgovsko misijo iz Prage preko Varšave v Moskvo iz Charkgva. Vodja misije je inž. šrotn, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve. V spremstvu se nahajajo odlični finančni, trgovski in drugi izvedenci. Misija bo delovala v Moskvi in Charkovu. Čehi so vzeli pet vagonov živil za lastno oskrbo in zn vračajoče se češke vojne ujetnike s seboj. — Tako delajo pametni Čehi, ki iščejo povsod novih možnosti za svoj gospodarski razvoj in se ne plašijo med »rdečim stra- Štev. 202. ... hom boljševizma. Belgrajski Balkan" nd primer je imenoval Čehe izdajalce slo* vanslva , ker so priskočili kot prvi gladne-mu ruskemu narodu na pomoč. Iz pisave listov naše prestolnice se pač zrcali ves okosteneli, reakcionarni strah beigrajske porodiee pred pravo demokracijo in človekoljubnostjo. Čehi so vrgli ozkosrčnost že davno med staro šaro, zato pa zaznanim jejo uspehe. Pri nas je seveda to drugače. ~f Francosko jugoslovansko prijatelj* stvo. O tem kočljivem predmetu piše mariborska Straža« .sledeče, ko odgovarja »SL Narodu : O francoski naklonjenosti .pravi . Narod ;, da se je posebno pokazala v boju zoper nemške in komunistične aspiraci- ■ je. To pa to! Avstriji so izročili nekaterc kraje na našo škodo, policajministru Pri-bičeviču so pa dali orden Častne Legije* ker je tako brezprimerno in sistematično reakcijonaren v svojem resorju, oziroma, ker tako dobro simulira boritelja proti antidržavnim elementom, samo da bi se dalje vzdržal na površju. Res, ve le važna in velekoristna naklonjenost«, ki P® žal ne žanje priznanja niti v velesrbskem ča-; sopisju v Belgradu. S srbsko vojsko so naklonjeni Francozi postopali kot s kako ko- . lonijalno trupo, na nevarne odseke so ved-no pošiljali Srbe, da si razbijejo glave lfl sedaj, v dobi vojnih plenov, nam odrivajo defektne ladje in nevporabljiv materija!-Ta velika naklonjenost pač izvira iz tega* da francoski diplomati, kapitalisti in irope' rijalisti prav dobro poznajo belgrajsko po* rodico, narod pa prezirajo v svoji oholosti. Porodico so si osvojili z obljubami in delnim zadoščenjem njene grabežljive p?' hlcpnosti in sedaj z njo vred izkoriščaj0 narodno blago. Sedaj n. pr. snujejo »0®* nium Šerbec — vse srbsko — veliko p°d- u jetje za izdelovanje vojnega materijal3-Srbskemu šovinizmu dajejo ime, sebi M nekaterim srbjanskim agentom pa velikanske dobičke. Za to podjetje naj bi prevzela država za 290 milijonov dinarjev delnic> dala mu brezplačno uporabo zemljišč, vodovod, prost uvoz in izvoz, 50 odstotkov po- . pusta po železnicah in tako dalje, dobivala bi pa za ogromne svote orožje in vojni m3', terijal, katerega Francija noče več upo- 3 rahljati. Na važnem mestu tega podjetja bi stal Rado Pašič, sin Nikole Pasica in to, da si bo tudi ta visokorodni sin mašil že- , pe, še menda te francoske »naklonjenosti ne dela tako velepomembne za našo.držaj vo, kakor tudi nimamo blagostanja 16o le-,« ga, da si je stari Pašič pod francoskim, protektoratom nabral 200 milijonsko preN možen je in postavil na vsakem oglu Bel-grada po eno hišo. To je francosko proti-jugoslovaustvo ali pa »naklonjenost«, če . hočete! Bodimo na njo pozorni, da ne bo prepozno, da se ne udušimo v objemu »milih in naklonjenih zaveznikov. ODBOR ZA DRŽAVNO PROPAGANDO. Belgrad, 8. septembra. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo v kratkem sestavil državni odbor, v katere# bodo zastopani parlamentarci in zastopniki ministrstev. Ta novi odbor bo imel dolžnost, da bo vršil pripravo za vse dr«- • žavne in javne manisestacije in da bo vodil propagando v državi in inozemstvu« : (Dnevni dogodki j —- Tržaški fašisti so v noči od srede na četrtek zažgali in razstrelil Narodni dom v Rojanu pri Trstu. Škode je 60.000 lir. Karabinijerjev zopet ni bilo na izpre-gled. v j a — »Atentat« v Trojanah. Znano zade- 1 vo v Trojanah, ko so našli pod cesto dina-:, mit, je demokratsko časopisje takoj raz- I bobnalo za nameravan atentat na mini* 1 sira dr. Kukovca«. Stvar je bila sama na sebi precej neverjetna in smešna, a demokrati so jo po svojih listih neumorno goni- li. Sedaj je prišlo kesanje. Današnje »Jutro« poroča: Poročali smo, da je orožni- / sivo ugotovilo identiteto obeh oseb, ki sta pri Trojanah z dinamitom podminirala cer slo. Oba se sedaj že nahajata v rokah pra- . vjee. Sta brata in se pišeta Smodič. Oba sta rudarja v Trbovljah, kjer sta v rovih nakradla dinamit. Njuno podjetje, izgleda, sploh n i bilo polit i 0 n o , temveč prosto roparsko, banditsko. Podminirala sta cesto, da razstrelita potniški avtomobil,« ki . vozi med Ljubljano in Celjem ter oropata potnike. O kakem prihodu ministra Kukovca aii Spaha nista vedela dičesar. Od vsega početka neverjetna domneva, da gre za napad na politične osebe, je torej povsem ovi žena. Interesantno pa bi bilo dognati, kdo se je tako podvizal, dati celi aferi politično obiležje, še predno so bili znani elementi zločinskega naklepa.: Jutro-izve to lahko v uredništvih »Jutra in »Naroda«. — V Trbovljah so aretili 25—30 de- lavcev-komunistov, češ da so udeleženi pri nameravanem napadu na Trojanah. Pre- , iskava bo dognala, koliko med temi je res pravih krivcev. — V tržiški predilnici je delavstvo šlrajkalo en dan. Zastopniki JSZ so zahte-\ rti i novišanie. nlnč. ki |e postalo nuino M' ioi za Zapadite Ogrsko. MMM Štev. 20% '»Novi Čas«, 'dne 9. sep(t©mbra> 1921. \ Stran 3, frfc— - - - df Vedno bolj rastoče draginje. Lastniki predilnice so .se tem opravičenim zahtevam delavstva na vso moč upirali. Slednji so se zedinili na desetodstotni povišek, kar je seveda malenkostni priboljšek. Zastop-JSZ je na ta povišek prisiljeno prista- lo. Tržiško delavstvo v predilnici ni bilo zadovoljno s tem. Socialisti, ki se pogajanj luti udeležiti niso hoteli in sploh zahtev P180 stavili, da se ne zamerijo tovarnar-Jein, so ^ hujskali delavstvo skrivoma in vpnrorill štrajk, katerega so hoteli napr-1 krščanskosocialnemu delavstvu. Vršila vi j°Ya Pogajanja v Tržiču. Navzoč je ml vladni zastopnik. Dosegel se je spo-lazum in delavstvu se je zvišala plača za uvajset odstotkov. — Iz navedenega more uelavstvo spoznati vso zlobnost socialnih aemokratov. Za zboljšanje plače so morali astopiti krščanskosocialni delavci. Ko so oseglr z velikim trudom priboljšek, pa aeckarji sebi pripisujejo to zaslugo, dasi g. P^1 *ep popolnoma nedolžni izvzemši nip f’ o so P° naibo!.i glasnem kriča-“oku Stegnarju odklanjali od sebe. De-u’ 0 proč od rdečkarjev in v jugoslovan-o stuokovno zvezo, ki ima srce za delav-0 ® njega pravice. Pri 7~ ^ržavna posredovalnica za delo. -/a /v l^mžnicah /Drž. posredovalnice hnK • • ,v Ljubljani, Ptuju in Murski So-mi«Je4W^a,° v Poteklem tednu od 28. av-ino ? /1' septembra dela 202 moških in na delavnih moči. Delodajalci so nih m - 161 moških in 99 ženskih delav-— p* - Posredovanj se je izvršilo 381. 19*>1 j??6* januarja do 3. septembra deWi . fzuie 23.080 strank in sicer 11.503 sreiint -Cev ’n 11*577 delojemalcev. Po- Di je izvršilo v tem času 6660. kolar iščejo: pisarniške moči, kovinarji, riMlarji, strojniki, peki, mlinarji, dni«. ■•’ natakarji, natakarice, dninarji in ce i?rK-P'. ,'rS0Vski sotrudniki in sotrudni-; ’,kr?ja«, čevljarji, zidarji, vajenci, va- deld ~ ^ se sprejmejo; hlapci, n. ... P°lje, mizarji, ključavničarji, čev- te ,.r°ja^> tesarji, šivil je, elektromon-rP, slikarji pleskarji, usnjarji, služkinje, uharice, vajenci, vajenke itd. Prava katoliške duhovščine. Dopisni urad poroča iz Belgrada 8. t. m.: Po konferenci ministrov s predstavniki arhi-frejskega sabora pravoslavne cerkve, na kateri je prišlo do sporazuma glede rešitve teniških vprašanj, je vlada obvestila *®stopnike katoliške in muslimanske verfc g fžavi, da se bodo tudi njihovemu. sve-zagotovila njihova prava, kakor sebniS^VDi.m.\. v,ada se namerava po po-ki bo f0^ načrta zakona, kve ;n .. * državnopravne odnošaje cer- nphovega položaja napram državi. Ograda s reinbVpri cari"arieniu, ,Iz ciia • . m-: ^ ceral )e glavna direk- cari Canne ’z^ala naredbo za fakultativno ne Jen.,e' i- d sc v bodoče carinjenje o izročalo samo posameznim spedi-hte-1**1 Weč ^ kodo tvrdke mogle za-Ur 4 Car'nar'n>c. da bodo tudi same Mago ° SV°** dolžnosti ocenjevale ItarciT pristojbine za časni- brzojavke, namenjene v češkosio-K° republiko. Od 1. septembra t. 1. je L2311? Pristojbina za časnikarske brzejav-m v češkoslovaško republiko na 8 centi -v ali 40 par od besede. ne Izpopolnitev mednarodnega paket-m5a Pristojbenika. V medsebojnem pro-Vn,.l( nied Avstrijo in našo državo so do-»»f?1 *udi Pake,i> težki 5-10 kg. Za te na,- je Plačati težne pristojbine 16 di-Jev 45 par. fa , T ' elika tihotapstva zlata in srebra tiw P°r°čajo: Da se prepreči iz- ve°fPljanje zlata in srebra iz naše drža->) ’ 1® finančni minister nedavno odredil , e.,no kontrolno četo pod vodstvom nad-flneh ■ Matk°viča. Takoj v prvih desetih ter ,ie dosegla kontrola sijajne uspehe SanPris]a na sled mednarodni židovski or-kih1^ j« v orijent-ekspresnih vla- lz''a^ala našo žlahtno kovino, uvažalo r,ar ?-H redni avstrijski, poljski in bol-f l denar. Pomagali so jim podkupljeni sprevodniki. Dne 28. m. m. so prijeli blizu Sušaka tihotapce, ki so hoteli prenesti na Reko za več stotisoč zlatih in srebrnih kron. in dinarjev. Naslednjega dne je nadzornik Matkovič v orient-ekspresu med Ze-grebom in Ljubljano dobil v poštnem vozu v plombiranih poštnih vrečah 30 tisoč srebrnih kron. Spremljevalec vagona Turnerje bil v Ljubljani aretiran, a je skušal uradnike podkupiti. Istega dne je imela kontrola še drugi, večji uspeh. V vagonu za prtljago so dobili 15 poštnih vreč, ki niso bile v poštnem seznamu in tudi ne prijavljene našim carinskim oblastim, dasi so bile baje iz Carigrada. V vrečah je bilo 400 kg suhega zlata, v vrednosti 4 milijone zlatih frankov. Dne 30. avgusta so dobili kontrolni organi v orient-ekspresu v Vin-kovcih v plafonu vagona, ki je prišel iz Rumunije, več paketov z zlatimi in srebrnimi kronami. Sprevodnik Bombone je bil aretiran. Preiskave se nadaljujejo. — Štirinajst dni se jc postila, ni jedla ne pila, v četrtek, dne 1. t. m. je pa umrla 50 letna samska, slaboumna Marija Salomon v Bizjakovem mlinu na Ponikvi ob juž. železnici. Čudna ženska! —■ Izgon iz naše države. Fleischer Marija iz Judenburga je za dobo 5 let izgnana iz kraljevine radi tajne prostitucije. — Tatvina. Dne 27. t. m. med 14. in 16. uro je neki neznan storilec pri posestniku Jerneju Zgonc iz Malega vrha št. 17 s silo odprl okno, splezal v stanovanje in pokradel več obleke in perila v vrednosti 6658 K. Tatvine je nujno sumljiv že zasledovani Alojz Zalar iz Žalne, ker ima navado, da udira v hiše ter v odsotnosti stanovalcev izvršuje tatvine. — Vlom. Dne 24. avgusta t. 1. je bilo pri kočarici Mariji Požar v Globokem skozi okno vlomljeno in pokradeno večja vsota denarja, nekaj perila in obleka. Vlomilec je z ukradenimi stvarmi neznano kam pobegnil. — Tatvina prtljage. Dne 26. avg. t. 1. ob prihodu ljubljanskega vlaka ,v Maribor ob 4 uri 44 minut je izstopil Haus Ivan, trgovec iz Dunaja ter se podal k osebni blagajni, da bi si kupil vozni listek do Dunaja. Ko se je čez nekaj časa vrnil nazaj, je opazil, da mu je bilo od neznanega storilca ukradejja njegova ročna prtljaga, in sicer rumen usnjat kovčeg, v katerem je bilo perila in obleke v vrednosti okrog 15 tisoč kron. Po izjavi Hausa je tat neki približno 30 do 35 let star mož, velike in močne postave, širokega rjavega obraza, črnih las, isto črnih močnih brk, ter temno oblečen. Nahajal se je v istem kupeju z oškodovanem ter z njim govoril slabo nepravilno nemško. £jubljanski dogodki. !j Umrla je danes dopoldne ob 10 uri po kratki, a zelo mučni bolezni, gospa Hilda Geč, soproga ravnatelja Jugosl. tiskarne v Ljubljani. Pogreb pojde v nedeljo popoldne ob 4. uri iz žalnega doma, Grubarjevo nabrežje št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Blaga pokojnica, počivaj v miru! Ij Umrl je v Ljubljani g. Blaž Jesenko, znani trgovec in posestnik na Starem trgu št. 11. N. p. v m.! Ij Veliki semenj sc ne podaljša. Od več strani se je izražala želja, naj se Veliki semenj podaljša do 20. t. m. Sedaj poroča odbor Velikega sejma, da o podaljšanju ni govora in da se semenj vrši le do 12. t. m. Ij Izum ruskega infcenerja Bogatyrja na velikem sejmu. Ruski inžener Bogatyr je izumil sistem peči, ki so sijno ekonomične. Prirejene so tako, da z malo množino kuriva, ki gori pol ure, skuha celo kosilo za 25 ali več oseb. Toplota ne more uhajati, ker so peči skrbno izolirane. Zato ostanejo peči vroče še dolgo potem, ko je ogenj ugasnil. Tako se kosilo kuha dalje. Izolacija je tako skrbna, da se spodaj v peči nahaja hladilnica, do katere ne pride najmanjša toplota od zgoraj. Mogoče je na- peljati vročo vodo iz peči tudi po ceveh v sobe, kar služi za nekako centralno kurjavo, V Belgradu kuha vojaštvo na Boga-ivrjeve peči. Donavski polk si jih je omislil prvi. Tudi v invalidnieah jih mislijo vpeljati. Te vrste peči pa skuhajo lahko za 30 oseb. Na ljubljanskem sejmu se je zadnje dni zgradil poseben paviljon, v katerem so tri Bogatvrjeve peči: ena za 300 oseb, dve pa za 25 oseb. V soboto opoldne bo poskušnja. Opoldne bodo zakurili ogenj, ob pol 2. uri bo kosilo gotovo, kruh pečen in tudi svinjska pečenka, iv tej prvi poskušnji so vabljeni zastopniki oblastev in časopisja. V nedeljo opoldne bodo po-skušnje za širše občinstvo. Na ta velevažni izum že sedaj opozarjamo. Ij Važna opozorite v radi dodeljevanja stanovanj. Uradno nam poročajo: V smislu veljavnih uredb in predpisov dodeljuje v Ljubljani stanovanja v sejah stanovanjskega sosveta edinole stanovanjsko oblastvo I. stopnje, to je državni stanovanjski urad, ki je nameščen na vogalu Dunajske ceste na cesto na Južni kolodvor. Zato naj se stranke glede stanovanj nikar ne obračajo na odedelek za socialno skrbstvo pri pokrajinski upravi, ker nima ta oddelek na dodeljevanje stanovanj prav nobene inge-rence. Pismene pritožbe zoper odloke stanovanjskega urada je vlagati na stanovanjsko oblastvo II. stopnje, ki jo pri oddelku za socialno skrbstvo predstavlja poseben senat s sodnikom na čelu. Člani tega senata sploh ne sprejemajo strank, ter imajo soditi na podlagi zaslišanja in razprave pri 1. instanci. Stranke naj v lastnem interesu in zato, da ne motijo uradnega poslovanja, radi stanovanj nikar ne hodijo na oddelek za socialno skrbstvo pri pokrajinski upravi, ker je tukaj njihova osebna intervencija brezuspešna in utegne reševanju njihove stanovanjske zadeve le škodovati. Ij Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921/22 otvorjeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5 elektrotehnična delovodska šola; 6 mizarska in struparska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. 1., v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v 1. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugar-sko mojstersko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra ( v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd , so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 93. z dne 8. avgusta t. 1. in 'n objave na raz- glasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole. tj Tatvina kolesa. Naredniku Glibi je v veži hiše št. 22 na Starem trgu nekdo ukradel kolo. Tatvine je sumljiv nek moški star okoli 30 tet, velike vitke postave, po-dolgastega zagorelega obraza, temnih las: govori neko mešaneo iz hrvaškega in če škega jezika. Ij Najdeno kolo. One 31. avg. t. 1. zvečer je neznan moški prodajal na Viču-G linčali kolo, ki je bilo oči vidno nekje ukradeno ter je pri prihodu stražnika pobegnil, pustivši kolo na iicu mesta. Kolo je znamke ^Rambler, št. 131.047 in je na pogled na tukajšnji policiji. li Žeparji na velikem sejmu. Na ra* j stavišču velikega sejma je neki neznane« | v gnječi posegel v žep suknjiča Josipa i Mraka ter iz istega potegnil listnico, v ka-! teri je imel Mrak 1800 kron. Mrak je tat-| vino preprečil s tem, da je storilca prijel, j na kar je isti pobegnil in med paviljoni } izginil, Neznani žepar je govoril hrvatsko in je najbržje iz Zagreba. Socialni vestnik. o Brezposelnost v češkoslovaški m | publiki v juliju t. I. Kakor statistični urad j ministrstva za socialno skrbstvo izpričuje, je bilo v polovici meseca julija v češkoslovaški republiki 33.500 ljudi brez dela, ki so dobivali državno podporo, in sicer od teh 21,000 moških ter 12.500 ženskih, potem pa še 26.500 družinskih elanov. Od tega pride 53 odstotkov na tekstilno, 17 odstotkov na kovinarsko ter 7 odstotkov na stavbinsko obrt. Dalje je bilo podpiranih s pomočjo večjih podjetij 15.000 deloma nezaposlenih oseb ter 7000 družinskih članov, ki so spadali skoraj z 90 odstotki tekstilni obrli. ^Raznoterosti. r Aeroplau in poštni golobi tekmovali. V Portlandu v Oregonu so se nedavno tega vršile tekme v letanju med letalom in poštnimi golobi. Cilj tekme je bil San Francisco. Ali pokazalo se je, da se urnost poštnih golobov nikakor ne more meriti * hitrostjo aeroplanov, zakaj 722 ameriških milj dolgo pot je preletel aeroplan v kratkem času 5 ur in 33 minut, golobje pa so prileteli v San Francisco šele naslednji dan. Sospodavstvo. — Puškama v Kranju. Reg. zadruga 7, o. z. Po izpraznitvi Koroške je bMa prisiljena tudi cvetoča puškarska industrija v Borovljah izseliti se iz dotedanjega bivališča. Svoje novo zavetišče je našla v Kranju na Gorenjskem, kjer ss ie organizirala v začetku letošnjega leta v obliki zadruge z o. z. Tovarniško podjetje opremljeno v popolnem obsegu za iadelv Odtfovor&i arednik Aatos Mam£«k. Izdaja konzorcij »Not«£« čait«. ** Tička Jujotlov&ntka tlakama ljubi)aai. Puškama v Kranju, r. z. z o. z. Izdeluje vsakovrstno nov O oroije« POSPRAVILA »e izvrše strokovnjaško. Oddelek za prodajo municife, revolverjev, pištol 1. t. d. Ceniki na zahtevo I Ceniki na zahtevo I I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani :V- sprejema od svojih članov hranilne vloge ter jih obrestuje od 1. julija 1921 naprej do preklica po Članom naše zadruge naznanjamo, v da dospela 5 ■r Člani bodite dosledni ter nalagajte svoj odvisen denar le pri svoji lastni zadrugi! vsake vrste in najboljše kakovosti po precej znižanih cenah. S vanijc vsakovrstnih lovskih pušk in razpolaga z najmodernejšimi stroji na električni pogon. Popravila se izvršujejo strokovnjaško ter se računajo po zamudi časa najraižje. Ljubi lanskega, sejma se/ udeleži puškajrnaj s svojimi prvovrstnimi izdelki pušk raznih sistemov, municije, revolverjev, pištol in raznih lovskih potrebščin. Priporočamo jo kot prvovrstno tvornicc te stroke v Jugoslaviji cenjenim interesentom. — Paviljon F št. 105. — Cenike pošilja na zahtevo. = Češkoslovaška industrija na drugem Mestu se ponaša na mednarodni razstavi v‘ Rigi, na katero je poslalo 700 firm svoje predmete.'Na prvem mestu med 15 na razstavi zastopanimi državami je Nemška in sicer glede obsežnosti površine kakor tudi glede števila tvdrk, tretje mesto zavzema Francoska, četrto Angleška. Da je dosegla češkoslovaška industrija tako svetovno priznanje, je vsekako v čast Slovanstvu. jCultura. k Čitanke za nižje razrede srednjih so! to je za I,, II. in III, razred priredil višji šolski nadzornik .fosip Wester izidejo v nekaj dneh. — Čitanka za 4. razr. izide pa saj do Božiča. Na to opozarjamo, da si ne bode nakupili učenci starih ne-pc rabili h črenk. Čitanka za višje razrede srednjih št Sestavil s sodelovanjem dr. 'Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika dr. Ivan Grafenauer, I. de! (za V. razr.) je pa že izšla v zajogi Jugoslovanske knjigarne. Lično vezana knjiga velja 21 dinarjev. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila knjigo dne 4, avgusta 1921, št. 3936. k Srednješolske učne knjige. Ob začetku šolskega leta izidejo poleg čitank za prve štiri gimnazijske razrede v zalogi Jugoslovanske knjigarne tudi še sledeče lične knjige: Prof. Reisner: Fizika za višje razrede srednjih šol; Prof. Dr. Sturm: Francoska vadnica za L letnik; Stroj: Li~ turgika; Stroj: Zgodovina katol, cerkve; Prof. dr. Šarabon: Gospodarska geografija; Prof. Sodnik: Logaritmi. Ta izdaja logaritem bo imela predvsem to prednost, da bo obsegala obširen uvod z natančnimi pedatki o uporabi logaritmičnih tc.bel. k Inž. Jaroslav Foerster: Ojačeni beton, I. de!. Zaiožila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (Znanstvena knjižnica, 2, zvezek.}. Cena K 48.—. Pričujoče delo je zopet pomnožilo našo tako skromno doanajDo tehnično literaturo in postavila nov mejnik na še neizmerno dolgi poti \t odvisnosti tuje književnosti na polju tehnike do osamosvojitve, katere gotovo še v desetletjih ne bomo dosegli in katere v popolnem obsegu nikdar doseči ne moremo in ne smemo; kajti nikakor ne smemo ostati brez interesa za tehniko in nje- no literaturo, ki se goji izven mej naše. države. Vsekakor pa moramo jugoslovanski tehniki stremiti za tem, da obogatimo — če moremo mementano o bogastvu sploh govoriti — naš o literaturo predvsem z onimi deli, ki so za domačo praktično uporabo, t. j. za stavbno obrt in našo industrijo, necbhodno potrebni. Ta cilj je zasledoval Uidi avtor v svoji knjigi o ojačenem betonu. Saj je ojačeni beton danes eni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razne stavbne konstrukcije. Da ni teorija armiranega betona ena izmed najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je. s tem podrobneje baviL Vendar je avtor s premišljeno razlago spravil celo snov. v. enostavno in pregledno obliko, s tem da je obravnaval po vrsti ploščo, tram, rebrasto ploščo in slope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhoduo vsak stavbni tehnik. Tudi najtežji točki dimenzioniranja , namreč' izračunavanja stremen in zakrivljcnja. armature, sta obdobni v tako jasni obliki,Vda sta dostopna vsakomur, ki pozna vsaj osnovne pojme stavbne mehanike. Izračunani zgledi, 20 po š tevilu, zajeli iz stavbne prakse, bedo gotovo vsakemu, ki se ukvarja s projektiranjem armiranega betona, dobri vodniki. Z ozirom na to ne bi smejo pričujoče delo manjkati na mizi nobenega, stavbenega projektanta. Ravno tako dajejo pridejane najvažnejše točke predpisa bivšega avstr, ministrstva za javna , dela z dne 15. junija 1911 še posebno vrednost. Da je avtor v svojem delu ustvaril mnogo novih tehničnih izrazov in s tem obogatil našo tehnično terminologijo, je samo ob sebi umevno; saj je —- kakor vse kaže — izdajanje strokovnih knjig edina pot, pc kateri pridemo res enkrat do popolne terminologije. — Z napetostjo pričakujemo napovedanega II. in III. dela, ki gotovo nc bosta glede skrbne obdelave zaostajala za izdanim delom. k Dr. Fr. Grivec v Cehih. Znano Griv* cevo knjigo Pravoslavje je preložil v češčino Jsl. Cliudoba. Lepo in za pisatelja častno oceno je prinesel te dni r-Našinect. Dr. Ot. Tauber, ki je Grivčevo. delo ocenil, priporoča češki prevod tako češkemu mteligentu (zlasti dijaštvu) kakor sploli slednjemu Čehu, češ, da jo bo gotovo z namanjem bral, C er vK D3 s CA pr < GO kT INDUS D, D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528. I. Industrija usnja. - .... f v .O - M 1 < N«** Wi O s 6* H* o 10 A. VegetabiLno (čresloslrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, iapeci-ranje in konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomeinih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije; 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo, bar-v vane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por-tefeuilles in knjigoveštvo); II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 3. chrom-stroj, 1. čevlji za strapac, 2. » . rudnike, 3. „ » spori In nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 7. podplati: a) trovloženi hrasfosirojeni podplati, b) vache; 8. crouponi za izdelavo Irausmi-sijskih jermenov, a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrasfosirojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom. usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. box-calf, 2. chevreaux. 4.,jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za: dokplenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, poriefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. (N O -h m S«* S © > P3 a S