3DE===ElBa

JMavodilo

o

gnojenju travnikov.

Spisal

inž. Jakob Turk,

ravnatelj drž. kmetijsko-kemijskega preizkuševališča
v Ljubljani.

LiJUBLtJflNfl. 1923.

Izdala in založila Kmetijska družba za Slovenijo.
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.

W, &,

0$oo5oTi?£


O gnojenju travnikov.

Inž. J. Turk.

I. O travfiiškem gnojenju v splošnem,
a) Kakšen pomen in namen ima gnojenje vobče?

Zelene rastline, h katerim prištevamo tudi naše
kulturne rastline, ki nas predvsem zanimajo, so
živi stvori in potrebujejo torej poleg svetlobe, to¬
plote in zraka tudi hrane za svoj obstoj in razvoj.
Kakor pa se rastlinsko življenje bistveno razlikuje
od živalskega, prav tako je tudi rastlinska hrana
različna od hrane, ki more služiti živalstvu za ži¬
vež. Dočim se morejo namreč hraniti živali samo in
izključno z organskim živežem, t. j. s hrano, ki je
vzeta naravnost ali posredno iz rastlinstva, služijo
zelenim rastlinam za živež edinole neorganske ali
rudninske snovi, ki sestojita iz njih zemlja in zrak.

Zelene rastline zajemajo za svoj živež iz zem¬
lje in zraka vse snovi, ki sestoji iz njih rastlinsko
telo. Te snovi so: voda, ogljikova kisli¬
na, dušik, fosforova kislina, kali¬
jev okis ali kali, natrijev okis ali
n at r on, železov okis, apno, magne¬
zija, žveplova kislina, kremikova
kislina  in  h 1 o r. Potemtakem sestoji rastlin¬
sko telo v bistvu iz dvanajsterih neorganskih snovi,
ki služijo obenem za hranine rastlinam in se ime¬
nujejo rastlinske hranine.  Vse te snovi
so, če izvzamemo natrijev okis ali natron in kre-
mikovo kislino, za rast in razvoj zelenih rastlin ne-

4

obhodno potrebne in ne smemo zatorej niti ene iz¬
med njih pogrešati v tleh, oziroma v zraku, ker bi
bilo inače v prav resni nevarnosti življenje naših
kulturnih rastlin.

Od hranin, ki jih potrebujejo za zgradbo svojih
teles, zajemajo zelene rastline za svoj živež narav¬
nost, oziroma neposredno iz zraka samo ogljikovo
kislino. Z vsemi ostalimi rastlinskimi hraninami pa
zalaga zemlja rastline.

Poljedelstvo bi bilo mnogo enostavnejše in bi
se moglo izvajati veliko ceneje, če bi bile zasto¬
pane rastlinske hranine v zemlji in zraku v neiz¬
črpnih množinah. Temu pa ni tako. Z večino rast¬
linskih hranin sta sicer zemlja in zrak tako bogato
založena, da se ni bati, da bi jih rastlinstvo v do¬
glednem času potrošilo, oziroma použilo. Tako na
primer je vode pri normalnih razmerah dovolj v
tleh in se zavoljotega izkaže češče potreba, da se
mora z osuševanjem odvajati iz zemlje, nego da bi
bilo treba polja in travnike umetno namakati z njo,
četudi se poslednjim namakanje izvrstno prilega.
Tudi ogljikove kisline ne bo zmanjkalo v zraku,
dokler bo svet stal v taki obliki, kakršen je. Prav
tako je železa, magnezije, žveplove kisline in hlora
dovolj v tleh in so rastline s temi hraninami pre¬
skrbljene za tisočletja. Z nekaterimi rastlinskimi
hraninami pa je kulturna plast zemlje prav skrom¬
no založena ali pa so v njej v taki obliki, da pri in¬
tenzivnejši kulturi z daleka ne zadoščajo potrebam
pitomih rastlin. Zlasti primanjkuje v tleh duši¬
ka, fosforove kisline, kalija  ter pone¬
kod tudi apna. Teh hranin je pogostoma tako malo
v tleh, da bi jih kulturne rastline prav kmalu iz¬
črpale do skrajnih mej, če bi jih ne nadomestovali;
in nadomestujemo jih, kakor je znano z gnoje¬
njem.

Potemtakem nam je iskati glavni namen gno¬
jenja v preskrbovanju kulturnih rastlin s prepo¬
trebnimi hraninami, ki jih ali nedostaja v tleh ali
pa so v tleh v taki obliki, da se z njimi ne morejo

5

v zadostni meri okoristiti rastline, vsled česar jih
je treba redno dovajati zemlji. K tem rastlinskim
hraninam prištevamo, kakor smo rekli, dušik, fos •
forovo kislino, kali in apno. In prav v tem, da je
teh hranin premalo v tleh, ali pa da so nedostopne
rastlinam, leži njihova velika važnost za prehranje¬
vanje rastlinstva, ker niso v ostalem nič manj, pa
tudi nič bolj potrebne rastlinam, kakor katerakoli
prej imenovanih rastlinskih hranin.

b) Ali je gnojenje potrebno tudi travnikom?

Še pred nedavnimi časi je obče prevladovalo
mnenje, da travniki ne potrebujejo posebnega gno¬
jenja. To mnenje je bilo podprto z dejstvom, da
travniki tudi brez gnojenja primerno obrode. Po¬
sledica tega je bila, da so tudi naši kmetovalci
obračali vso skrb le obdelovanju polja in da so
zanemarjali svoje travnike, ki bi jim mogli do-
našati pri manjšem trudu in manjših izdatkih
mnogo večjo korist, če bi jih z isto skrbnostjo ne¬
govali.

Je pač res, da se travniško rastlinstvo zaradi
svoje dolgotrajne vegetacijske dobe ali dobe rasti
.okoristi mnogo bolj z rastlinskim živežem, ki je v
zemlji, kakor druge kulturne rastline, katerih ve¬
getacijska doba je prekratka, da bi si mogle osvo¬
jiti iz neipognojeniih tal dovolj 'za svojo rast po¬
trebnih rastlinskih hranin. Tudi je res, da detelje,
ki so redno zastopane v travniški ruši, pomnožu-
jejo dušik v tleh in da je baš zaraditega gnojenje
z dušikom manj potrebno travnikom, kakor njiv¬
skim sadežem. Vkljub temu lahko smelo trdimo,
da je treba tudi travnikom redno gnojiti, ker so
nas izkušnje poučile, da morejo dajati samo po¬
gnojeni travniki trajno zadovoljive pridelke. Ta
trditev se da pa številično podkrepiti. Tako n. pr.
je dognano, da odvzamemo zemlji s srednjo letino
povprečno glavnih rastlinskih hranin v kilo¬
gramih z 1 hektarja  kakor sledi:

6

Iz navedenih številk se vidi jasno, da potre¬
bujejo okopavine in krmske rastline razmeroma
največ glavnih rastlinskih hranil za prehrano. Pa
tudi travniško rastlinstvo samo zase presega v tem
pogledu daleko potrebe žita. In če vemo, da je treba
hitu gnojiti, ako naj primerno obrodi, potem ob¬
stoji taka potreba tudi na travnikih, ki brez gno¬
jenja ne morejo dajati zadovoljivih pridelkov.

S povprečnimi letnimi pridelki, ki obsegajo
50 do 60 metrskih stotov sena in otave z 1 hektarja,
se pa ne moremo in ne smemo splošno zadovoljiti
pri nas, ker nas izkušnje uče, da moremo pridelati
na rodovitnih travnikih do 100 in še več metrskih
stotov najboljše krme letno na hektarju. To se
more zgoditi seveda samo tedaj, če je bil travnik
pravilno in zadostno pognojen ter tudi sicer do¬
bro obdelan, ker dajejo nepognojeni travniki v
najugodnejših legah povprečno le 40 metrskih sto-

7

tov, zanemarjeni pa kvečjemu 20 metrskih stotov
sena in otave letno z 1 hektarja.

Na podlagi tega, kar smo slišali,
ne more biti dvoma, da je gnojenje
potrebno tudi travnikom, ki more¬
jo ustrezati zahtevam umnega pri¬
delovanja krme le tedaj, če so bili
pravilno in zadostno pognojeni.

Travnikom, ki jih namaka rodovitna voda, je
treba manj gnoja, vendar se tudi na njih izvrstno
izplača gnojenje. Napačno pa bi ravnali, če bi gno¬
jili zamočvirjenim travnikom prej, preden smo jih
pravilno osušili.

II. O gnojilih, ki se prilegajo travnikom.

Z gnojenjem želimo dvigniti rodovitnost trav¬
niškega sveta in jo vzdržati na primerni višini.
To se more doseči s pravilno uporabo naravnih ali
domačih gnojil prav tako, kakor z umetnimi gno¬
jili.

A. Domača ali naravna gnojila.

1. Mešanec ali kompost. Najboljše gnojilo za
travnike je gotovo mešanec ali kompost, ki vse¬
buje vse glavne rastlinske hranine v primernem
razmerju, če je bil pravilno pripravljen. To sploš¬
no gnojilo si pripravimo iz raznovrstnih gospo¬
darskih odpadkov, ki jih pomešamo z dobro in ro¬
dovitno zemljo, z blatom s cest, s sipo od zidu, z
apnom, s plevelom itd. Če je treba, se dodajo me¬
šancu tudi umetna gnojila. Naravnost izvrsten
mešanec se pripravi tako: Na prikladnem kraju
se napravi kup, čegar podlago tvori kakih 15 cm
na debelo plast rodovitne zemlje ali pa mulj iz
osnaženih jarkov. Na to plast se posuje kaka 2 cm
na debelo gašeno apno, ki se more nadomestiti s
suhim blatom s cest, ali pa tudi s Tomasovo žlin¬
dro ali kostno moko. Na to sledi kakih 15 cm de¬
bela plast iz šotnega zdroba, ki ga more zamenjati
raznovrstni napolsegniti drobir z dvorišč in dr-
višč, pa se more nadomestiti tudi z mrvami iz

8

senic in s pokvarjenim senom. Ta plast se zakrije
zopet z 2—3 cm debelo plastjo iz gašenega apna,
suhega blata in podobno. Potem sledi kakih 20 do
30 cm debela plast raznovrstnih gospodarskih od¬
padkov, ki se nadomeste, če bi jih nedostajalo, s
hlevskim gnojem, s plevelom ali pa z listjem. To
plast bi bilo posuti kake 4 cm na debelo s Toma-
sovo žlindro ali s kostno moko, ki bi ji bilo dodati
tudi nekoliko kalijeve soli. Tej plasti sledi potem
zopet kakih 15 cm debela plast zemlje ali mulja,,
ki bi se naj pokrila z apnom ali blatom nekaj cen¬
timetrov na debelo. Končno se pokrije kup z 20 do
30 cm debelo plastjo zemlje ali mulja. Mešanec
mora potem dalje časa ležati v kupu. Da se še
bolj prestroji in razkroji, bi ga bilo med poletjem
in koncem poletja dva- do trikrat premetati v
nove kupe ter se v jeseni enakomerno raztrosi
po travniku.

Mešanec deluje naravnost izborno na trav¬
nikih. Travniško rastlinstvo se pod njem prav
krepko in bujno razvije. Če je plast raztrošenega
mešanca dovolj debela, zatira plevel in tako po¬
mlajuje opešane travnike. Mešanec ščiti pa tudi
travnike pred izsušitvijo in deluje v tem pogledu
slično, kakor oroševalna voda pri travniškem oro-
še vanju.

2. Hlevski gnoj. Hlevski gnoj nima za trav¬
nike tolikega pomena, kakor za njive, ker se mora
podorati, da pride do popolne veljave. To pa na
travnikih ne gre in se zatorej le s prav neznatno
količino rastlinskih hranim hlevskega gnoja oko¬
risti travniško rastlinstvo, če se ga raztrosi po
travniku. Iz tega razloga bi se naj gnojili travniki
s hlevskim gnojem samo tedaj, ako ni druge, bolj¬
še uporabe zanj. Sicer pa se kaj takega lahko pri¬
peti le v goratih krajih, kjer imajo premalo polja
v primeri z veliko produkcijo gnoja, ako cvete ži¬
vinoreja po takih krajih. Dolinska gospodarstva
pa imajo dovolj polja, na katerem se da mnogo-
uspešneje izkoristiti moč hlevskega gnoja. Če na¬
nese vkljub temu primer, da preostaja hlevskega

9

gnoja tudi v dolinskem gospodarstvu, potem se¬
veda se more porabiti le-ta za pognojitev trav¬
nikov. Hlevski gnoj mora biti za ta namen kar
najbolj prestrojen in razkrojen. Razpeljati in raz¬
trositi bi ga bilo po travnikih že jeseni. Ker vse¬
buje hlevski gnoj fosforovo kislino povečini v
svojih trdnih sestavnih delih, ki pri gnojenju na
travnikih ne morejo priti do veljave, zato bi se
naj v učinku podprl z dodatkom superfosfata.
Travnik bi se naj spomladi pobranil in se morajo
z njega pobrati ostanki hlevskega gnoja, da ne
pridejo pri košnji v seno. Še najboljše pa je, da
se porabi hlevski gnoj, kar bi ga preostajalo v
gospodarstvu, za napravo mešanca in se s tem raz¬
trosi po travniku.

3. Gnojnica. Gnojnici se poje mnogo hvale, in
po vsej pravici, ker je v resnici naravnost izborno
gnojilo za travnike. Vendar ima tudi gnojnica
svoje hibe in napake. Očitati se ji mora zlasti, da
vsebuje v primeri z dušikom in kalijem premalo
fosforove kisline in apna. V 1000 litrih gnojnice
je namreč približno 2-5 kg dušika in 4-5 kg kalija
ter samo 0-1 kg fosforove kisline in 0-2 kg apna.
Ker pa potrebuje travniško rastlinstvo za uspešno
rast glavne rastlinske hranine v približnem raz¬
merju kakor 100 (dušik) : 30 (fosforova kislina) :
120 (kali) : 60 (apno) in so te hranine zastopane v
gnojnici v razmerju kakor 100 (dušik) : 4 (fosfo¬
rova kislina) : 180 (kali) : 8 (apno), je jasno, da
je zlasti fosforove kisline premalo v gnojnici. Iz
tega razloga se mora travniški svet, ki je bil po¬
gnojen z gnojnico, še posebej založiti s fosforovo
kislino, ker bi inače gnojenje premalo zaleglo. Zato
se morajo travniki, ki se je po njih razpeljala
gnojnica, pognojiti tudi še s superfosfatom, ko¬
stno moko ali pa s Tomasovo žlindro.

Gnojnica je gotovo prav izvrstno in obenem
tudi najcenejše dušikovo gnojilo za travnike. Važ¬
na je gnojnica zlasti zaraditega, ker se dobiva z
malimi stroški v lastnem gospodarstvu in zatega¬
delj ni treba dokupovati za drag denar dušika,

10

kolikor ga potrebujejo travniki. In, ker so trav ¬
niki sila hvaležni gnojenju z du¬
šikom,  mora biti naša skrb, da ohranimo gnoj¬
nico svojemu gospodarstvu. Skrajno zanikam
mora biti zatorej gospodar, ki hladnokrvno gleda,,
kako mu odteka gnojnica po vaških potih, ki bi jo
mogel vendar tako koristno porabiti na svojih
travnikih.

Zelo bogata je gnojnica na kaliju, ki ga vse¬
buje še celo več kakor dušika. Je pa tudi potreba
travniškega rastlinstva zelo velika po kaliju, saj
ga potrebujejo za svojo rast več nego dušika. Zato
moremo prihraniti mnogo denarja pri kaliju, ki
ga kupujemo s kalijevo soljo in s kajnitom, ako-
ravnamo varčno z gnojnico. Sploh naj nam bo za
pravilo, da nam ni treba kupovati drugod za drag
denar, kar imamo doma.

Najugodnejši čas za gnojenje z gnojnico sta
jesen in zgodnja pomlad. Razpeljati se more gnoj¬
nica po travnikih pa tudi pozimi, ako ni svet za¬
mrznem ker bi mogla inače odteči s travnika.

4. Pepel. Pepel od lesa je prav dobro gnojilo
za travnike že zaraditega, ker vsebuje razmeroma
mnogo fosforove kisline, kalija in apna. Navadno
pa je lesnega pepela premalo za samostojno gno¬
jenje in bi se naj zatorej porabil za napravo me¬
šanca. — Pepel od premoga ni poraben za gno¬
jenje; dober je le za posipavanje potov in stezic
po tratah in vrtovih.

B. Umetna gnojila.

Od domačih ali naravnih gnojil prihajata za
gnojenje travnikov le mešanec in gnojnica resno
v poštev. Teh gnojil pa si ne moremo pripraviti
vselej v toliki množini, da bi mogli z njimi izhajati
na svojih travnikih. Tudi je gnojnica, kakor smo
slišali, preenostransko gnojilo in jo je treba zaradi¬
tega izpopolniti z dodatkom umetnih gnojil. Na¬
ravno je zatorej, da smo pri gnojenju travnikov
prisiljeni segati tudi po umetnih gnojilih.

11

Rekli smo, da so štiri rastlinske hranine, ki
jih je treba skoraj redno dovajati zemlji, ako se
naj povzdigne in ohrani njena rodovitnost. Te
hranine so: dušik, fosforova kislina,

kali in apno.  Po njih se imenujejo tudi po¬
možna, tržna ali umetna gnojila, ki so v kupčiji
ter razločujemo: dušikova, fosforovo-
kisla, kalijeva in a p n o v a umetna
g  n o j i 1 a.

a) Dušienata umetna gnojila.

Na trg prihajajo danes nastopna dušičnata
umetna gnojila, in sicer: čilski solitar, amonijev
sulfat (žveplovokisli amoniak), apnov ali norski
solitar in apnov dušik.

1. Čilski solitar je gotovo najdragocenejše du-
šičnato umetno gnojilo. Tržno blago vsebuje 15—
16% dušika. Dušik je v njem v taki obliki, v kakr¬
šni služi naravnost za hranino rastlinam. Prav
vsledtega deluje čilski solitar kot gnojilo jako us¬
pešno in zelo hitro. V vodi se čilski solitar izlahka
raztaplja in se mora zaraditega rabiti previdno kot
gnojilo, ker se zlasti v peščenicah prehitro potap¬
lja v spodnje plasti in tako poizgubi še prej, preden
so ga mogle použiti rastline. Največja njegova na¬
paka je, da nateguje vlago in se zaraditega že v
vrečah topi. Zato se mora hraniti čilski solitar na
suhem.

čilski solitar se rabi večinoma kot vrhno ali
naglavno gnojilo. Raztrositi se sme šele spomladi,
ker bi ga dežnica in snežnica izprali iz kulturne
plasti zemlje, če hi se raztrosil že v jeseni. Naj¬
bolje je, da se z njim po dvakrat gnoji, in sicer
tako, da se ga raztrosi en del takoj po setvi in da
se drugi del solitra raztrosi šele potem, ko se je
setev že nekoliko obrastla. Na travnikih pride čil¬
ski solitar najbolj do veljave, če se ga raztrosi k
prvi košnji dve tretjini, k drugi košnji pa ostala
tretjina za gnojenje določene količine.

čilski solitar je prav drago umetno gnojilo in
je treba že zaraditega z njim varčno ravnati. Na
trg prihaja iz južno-ameriške države Čile, kjer ga

12

kopljejo v surovem stanju ter potem podelajo v
tržno blago.

2. Amonijev sulfat (žveplovokisli amo¬
niak)  je poleg čilskega solitra še vedno najvaž¬
nejše dušičnato umetno gnojilo na svetovnem trgu.
Na trg prihaja s približno 20% dušika. V navzoč¬
nosti apna in zraka se amonijev sulfat v zemlji iz-
lahka preosnuje v nitrat. Zato amonijev sulfat raz¬
meroma prav hitro in uspešno deluje, četudi v hi¬
trosti učinka nekoliko zaostaja za čilskim solitrom.
Na vsak način pa se mora raztrositi amonijev sul¬
fat že v zgodnji pomladi, da pride do popolne
veljave.

Dobiva se amonijev sulfat kot stranski proiz¬
vod iz plinarenske in ogljinarenske plinovice (plin¬
ske vode), pa že tudi iz sintetičnega amoniaka, ki se
proizvaja danes 'v veliki meri iz zračnega dušika.

3. Apnov ali norski solitar je izvrstno nado¬
mestilo za čilski solitar. Na trg prihaja razvodenen
s približno 13% dušika. Pri gnojenju se rabi enako
kakor čilski solitar in tudi učinkuje z enakim us¬
pehom.

Dobiva se apnov solitar po elektrolitičnem na¬
činu iz zračnega dušika. Dobivajo ga največ na
Norveškem in se prav zaraditega imenuje »norski
solitar«.

4. Apnov dušik (apnov  c i j a n a m i d) je za
naše razmere danes najvažnejše dušičnato umetno
gnojilo, ker ga dobivamo v velikanskih množinah
že tudi doma. Tržno blago vsebuje 16—20% du¬
šika. Dušik apnovega cijanamida se preosnuje v
zemlji s pomočjo vlage, zraka in bakterijev v amo¬
niak, ki potem enako učinkuje kakor amoniak amo¬
nijevega sulfata. Raztrositi se mora apnov dušik
8— 14 cini pred posetvijo in na travnikih že zgodaj
spomladi, ker vpliva cijanamid škodljivo na mlado
rastlinje.

Dobiva se apnov dušik iz kalcijevega karbida,
kakršen služi za acetilensko luč. V razbeljeni kal¬
cijev karbid vpihavajo zračni dušik in nastaja tako
apnov cijanamid ali apnov dušik.

13

Če se bo izkazalo, da more apnov dušik us¬
pešno nadomestiti druga dušičnata umetna gno¬
jila, potem bomo za bodoče neodvisni od tujega
trga glede teh gnojil, ker imamo v Jugoslaviji ve¬
like tvornice za apnov dušik.

Dušik je potreben vsem kulturnim rastlinam
za rast in razvoj. Vendar ni treba gnojiti vsem
rastlinam z dušikom, ker si ga nekatere osvoje do¬
volj s pomočjo takozvanih gomoljčnih bakterijev iz
zraka, ki prihaja v tla. Take rastline so metuljnice,
h katerim prištevamo detelje in stročnice, ki ra¬
stejo tudi po travnikih. Bilnicam, to so trave in žita,
ter drugim kmetijskim rastlinam pa je treba redno
gnojiti z dušikom in naj se to zgodi z domačim (na¬
ravnim) gnojem ali pa z umetnimi dušičnatinii
gnojili.

Naši poizkusi, ki smo jih svojčas napravili v
velikem številu, so pokazali, da so travniki silno
hvaležni gnojenju z dušikom. Gledati pa nam je, da
izkoristimo na travnikih predvsem domača gno¬
jila, in, če bi ta ne zadostovala umnemu pridelova¬
nju krme, šele potem se moremo posluževati tudi
umetnih dušičnatih gnojil za pognojenje travnikov.

b) Fosforovokisla ali fosfatna umetna gnojila.

K tej skupini umetnih gnojil, ki se z njimi do¬
vaja zemlji poglavitno fosforova kislina, prište¬
vamo surove rudninske fosfate, kost¬
no moko, To m asovo žlindro, d voj n at
kalcijev fosfat in super fosfat  e.

1. Surovi rudninski fosfati niso kot taki med¬
narodno priznani za umetna gnojila, ker jih sma¬
tra učeni svet za neučinkovite. Naše mnenje pa je,
da morejo drobno zmleti rudninski fosfati prav
uspešno delovati in še zlasti pri gnojenju na za¬
ložbo.

Surove rudninske fosfate kopljejo poglavitno
v Severni Ameriki (Florida, Južna Karolina, Te-
nesi) ter v Alžiru in Tunisu. Iz njih delajo rud¬
ninski superfosfat, ki je že tudi pri nas dobro znan.

14

2. Kostna moka je prihajala svoje čase na trg
kot surova in prepar jena kostna moka.
Danes pa delajo večinoma le še r a z k 1 e j e n o
kostno moko.  Dobiva se v tvornicah za klej iz
živalskih kosti, ki jih razmastijo in razklejijo ter
končno zmeljejo v droben prah. Velik del razkle-
jene kostne moke gre še danes v kemične tvornice,
kjer jo pretvorijo v kostni superfosfat, dasi je tudi
kot taka naravnost izborno umetno gnojilo.

V razklejeni kostni moki je približno 30% fos-
forove kisline. Ta fosforova kislina ni topljiva v
vodi, pač pa se raztaplja v 2%-ni citronovi kislini,
ki je nekako merilo za presojo gnojilne vrednosti
v vodi neraztopnih fosforovokislih umetnih gnojil.
Njen gnojilni učinek je na travnikih prav uspešen
in se dalje časa občuti. Še uspešneje in veliko hi¬
treje deluje razklejena kostna moka na njivah,
kjer ji je dana možnost, da se temeljito pomeša z
zemljo.

3. Tomasova žlindra je pri nas še vedno naj¬
bolj znano fosforovokislo umetno gnojilo in so go¬
spodarji, ki mislijo, da hi jim nehala trava rasti, če
bi se je ne posluževali pri gnojenju svojih travni¬
kov. Dobiva se Tomasova žlindra v železnih fu¬
žinah pri razfosforenju surovega železa po tako-
zvanem Tomasovem (Thomas) bazičnem načinu in
odtod tudi njeno ime.

Tudi fosforova kislina v Tomasovi žlindri ni
raztopna v vodi, pač pa se raztaplja Tomasova
žlindra v 2%-ni citronovi kislini, in sicer enako,
kakor razklejena kostna moka. Sploh sta se raz¬
klejena kostna moka in Tomasova žlindra izka¬
zali pri gnojilnih poizkusih kot enakovredni gno¬
jili.

Tomasova žlindra je prav dobro fosfatno gno¬
jili, dokler ji ni cena z ozirom na odstotnost fos-
forove kisline višja od razklejene kostne moke.
Rabiti bi jo bilo zlasti za pognojitev peščenin in
barskih tal. Uporabna pa je Tomasova žlindra tudi
na vsakovrstnih drugih tleh in še zlasti kot založno
fosfatno umetno gnojilo.

15

4. Dvojnat kalcijev fosfat, ki se imenuje tudi
precipitat,  služi redkokdaj za umetno gnojilo,
ker je za ta namen predrag; pač pa se ga poslu¬
žujejo v kmetijstvu za poklajno apno.

5. Superfosfati so najodličnejša fosfatna
umetna gnojila, ki jih prav dobro poznajo že tudi
naši kmetovalci. Po izvoru surovin razločujemo
kostne in rudninske superfosfate;
prvi se dobivajo iz kostne moke in kostnega oglja,
drugi pa iz zmletih rudninskih fosfatov. Kostna
moka in prav tako tudi zmleti rudninski fosfati se
razkroje v kemijskih tvornicah z žveplovo kislino.
Tako nastane iz v vodi neraztopljivega trojnega
kalcijevega fosfata v vodi raztopni enojni kalcijev
fosfat poleg sadre (gips), ki tvorita skupaj super-
fosfat.

Fosforovfi kislina superfosfptov je raztopna
v vodi, kar je neprecenljivega pomena za kmetij¬
stvo. Zaradi svoje raztopljivosti se namreč fosfo-
rova kislina superfosfatov popolnoma enakomerno
porazdeli v kulturni zemeljski plasti in, ko se po¬
tem preobrazi v tleh v neraztopno obliko, je do¬
stopna že vsem koreninam rastlin. S tem je dana
prilika rastlinam, da si osvoje mnogo fosforove
kisline ter se hitro in krepko razvijejo. Enak uspeh
bi mogli doseči z netopljivimi umetnimi fosfatnimi
gnojili, kakršna sta n. pr. kostna moka in Toma-
sova žlindra, edino tedaj, če bi z njimi gnojili na
založbo. Tako bi se zemlja sčasoma pomešala ena¬
komerno z neraztopnim fosfatnim gnojilom in bi
le-to potem enako učinkovalo kakor superfosfat.

Superfosfati so prikladna umetna gnojila za
vsepovsod, kjer se zahteva od fosforove kisline hi¬
trega gnojilnega učinka. Še prav posebno pa se
prilegajo superfosfati pognojitvi travnikov, ker ni
mogoče travniškega sveta tako temeljito obdelati,
da bi se netopljiva fosfatna gnojila enakomerno
pomešala z zemljo. Zato je gnojenje s superfosfati
na travnikih izredno učinkovito. Rabiti se morejo
superfosfati na raznovrstnih tleh dotlej, da niso
prevlažna in preveč peščena. Ker delujejo hitro, se

16

trosijo neposredno pred posetvijo. Travnikom se
more gnojiti z njimi pa tudi pozimi na sneg, ker se
na sneg dobro poznajo in jih je mogoče zaraditega
enakomernejše raztrositi.

Fosforove kisline je v superfosfatih 14—20%
in je seveda veliko dražja kakor v drugih, neto-
pljivili fosfatnih umetnih gnojilih.

Kmetijske rastline potrebujejo v splošnem raz¬
meroma prav mnogo fosforove kisline. Zemlja pa je
z njo ponavadi kaj slabo založena. Zato nam je
treba gnojiti s fosforovo kislino vsepovsod in torej
tudi na travnikih.

c) Kalijeva umetna gnojila.

Kalijeva umetna gnojila dobivamo iz Nemčije,
ki je zalagala pred vojno ves kulturni svet s kali¬
jem in imela zatorej takorekoč monopol na to pre-
važno rastlinsko hranilno snov. V svetovni vojni
je izgubila Nemčija Alzacijo in z njo en del svojih
kalij skih rudnikov.

Od surovih kalijevih soli prihajajo na trg
kaj n it, trda sol in silvini  t. Kajnit, ki
je bil svoje dni pri naših kmetih v enaki časti in
veljavi kakor Tomasova žlindra, je že skoraj do¬
kopan. Nadomeščata ga pod istim imenom trda
sol in silvinit, ki pa sta enako kakor kajnit za naše
razmere veliko predraga. Za nas prihajajo v poštev
poglavitno visokoodstotne takozvane kalijeve
gnojilne soli  s približno 40 % no kalijevo
(K . O) vsebino. So to mešanice kalijevega hlorida
s surovimi kalijevimi solmi. Najbolj znana je pri
nas. 40% kalijeva sol. Še boljši od 40% kalijeve
soli je hlorov kalij, ker vsebuje nad 50% kalija
in se torej z daljnjimi transporti poceni. Najboljše
kalijevo umetno gnojilo pa je kalijev sulfat z nad
42 %'  kalija, ker ne vsebuje rastlinstvu škodljivih
liloridov.

Po kaliju so kulturne rastline najbolj po¬
hlepne in ga rabijo za svojo rast prav mnogo, pa
ga je v rodovitnih tleh tudi razmeroma največ.
Zato se moramo z gnojilnimi poizkusi prepričati,

17

če zemlja reagira na gnojenje s kalijevimi umet¬
nimi gnojili. Na vsak način pa se zemlja ne sme
preoblagati s kalijevimi umetnimi gnojili. Uspešno
je vedno kalijevo gnojenje na peščeninah in bar¬
skih zemljinah in so tudi travniki v raznovrstnih
legah navadno prav hvaležni gnojenju z umetnimi
kalijevimi gnojili. Na vsak način pa se zemlja ne
sme preoblagati s kalijevimi umetnimi gnojili, ker
so precej premična v tleh in se zatorej prav lahko
pripeti, da se potopijo v spodnje lasti, kamor ne
segajo rastlinske korenine. Spomladansko gnojenje
s kalijevimi umetnimi gnojili zaleže ravno toliko
kakor jesensko.

č) Apnova umetna gnojila.

S srednjo letino odvzamemo travniški zemlji
približno 60 kg apna z 1 hektarja. Iz tega se vich,
da je apno prav važna rastlinska hranina, saj ga
potrebuje travniško rastlinstvo dvakrat toliko ka¬
kor fosforove kisline. Toda ne samo, da je apno
važno za živež rastlinam, ampak vrši tudi še druge
tako važne funkcije v zemlji. Apno pospešuje in
omogočuje namreč razkroj organskih snovi in jih
tako pripravi za živež rastlinam. Razen tega apno
razkisluje zemljo in stvarja na ta način pogoje za
uspešnejšo rast sladkih travniških rastlin. Apno
služi pa tudi za preosnovino pri gnojenju z amoni¬
jevim sulfatom in kalijevimi umetnimi gnojili ter
se ga zlasti s poslednjimi iztrebi prav mnogo s
travniškega sveta.

Naravno je zatorej, da morajo biti travniška
tla bogato založena z apnom. Travnikom zadostuje
navadno gnojenje z apnom, ki jim ga dovajamo s
fosfatnimi gnojili, katerih bistvena sestavina je
fosforovokislo apno. Pogostoma pa vlada v travni¬
ških tleh tako veliko uboštvo na apnu, da je treba
travnikom še posebej gnojiti z njim. To se more
zgoditi z raznovrstnimi apnovimi gnojili, ki so
enako dobra za ta namen. Posluževati se moremo
zatorej pri gnojenju z apnom cestnegablata,
sipine od zidu,  na suho gašenega apna,

18

zmletega apnenca in laporja ter sadre
ali g i p s a. V tem pogledu ne bomo preveč iz¬
birčni, ampak bomo rabili apnovo gnojilo, ki nam
je najbolj poceni na razpolago in ne bomo zatorej
naročali teh gnojil iz oddaljenih krajev. Raztrosi
naj se apnovo gnojilo že v jeseni po travniku in
se naj dobro podbrani s travniško brano, da se,
kolikor je pač mogoče, pomeša z zemljo, ker ne
pride drugače do veljave.

III. O izmeri za dobro pognojenje travnikov potrebnih gnojil.

Izkušnje nas uče, da tudi nepognojeni trav¬
niki primerno obrode in da je torej v vsakovrstnih
travniških tleh gotova množina razpoložljivih
glavnih rastlinskih hranin. Izkušnje nas pa tudi
uče, da mora biti količina razpoložljivih redilnih
snovi v nepognojenili travniških tleh prav
skromna, ker so navadno zelo skromni in pičli pri¬
delki z njih, ako travnike ne namaka rodovitna
voda. Zategadelj- nas pridelki z nepognojenili trav¬
nikov ne morejo in ne smejo zadovoljiti. Sploh gre
prizadevanje umnega pridelovanja krme za tem,
da se dvigne rodovitnost travnikov na najvišjo
stopnjo, ki jo doseči je mogoče. Zato je treba skr¬
beti, da je travorodni svet z glavnimi rastlinskimi
hraninami bogato založen, ker samo dobrozagno-
jeni travniki morejo dajati največje in obenem tudi
najboljše krmne pridelke. S povzdigo rodovitnosti
travorodnega sveta pa nismo dosegli še vsega,
ampak moramo gledati, da se njegova rodovitnost
tudi ohrani. Zaraditega je treba travnikom redno
po vračati z gnojenjem, kar smo jim odvzeli z vsa¬
koletnimi pridelki. Izjeme moremo delati v tem
pogledu samo tedaj, ako je travniški svet z eno ali
drugo rastlinsko hranino bogato založen in je le-ta
v tleh v lahko dostopni obliki, tako da si je more
dovolj osvojiti travniško rastlinstvo.

Povprečni pridelek, ki se more pričakovati z
dobro obdelanega travnika v ugodni legi, se ceni
na letnih 60 metrskih stotov sena in otave z 1 hek¬
tarja. S tolikim pridelkom pa se odtegne zemlji

19

približno 100 kg dušika, 30 kg fosforove kisline,
120 kg kalija in 60 kg apna.

Z dušikom  je dober travniški svet razme¬
roma še dokaj založen. Upoštevati je treba namreč,
da tvorijo detelje in druge metuljnice približno
peti del travniškega rastlinstva. Tem ni treba gno¬
jiti z dušikom, ker ga zajemajo s pomočjo bakte-
rijev iz zraka in ga še celo pomnožujejo v tleh.
Nadalje je treba računiti z rastlinskimi ostanki, ki
razpadajo v tleh ter pomnožujejo talni dušik. Na
ta način se pridobi približno ena petina potreb¬
nega dušika. Dušik prihaja v tla pa tudi z izpod-
nebnimi padavinami, ki ga dovedejo zemlji do
20 kg na leto in hektar. Potemtakem je travnik, ki
bi naj dajal letno 60 metrskih stotov sena in otave
z 1 hektarja, s 3 / 6  dušika založen in mu bi bilo do¬
vajati z gnojenjem le še 2 / 6  ali 40 kg dušika na leto
in hektar. Za tako pognojenje travnika se bi po¬
trebovalo približno 250 kg čilskega solitra, ali
200 kg amonijevega sulfata, ali 200 kg apnovega
dušika, ali 8000 kg mešanca (komposta), ali pa
16.000 kg gnojnice na leto in hektar. Za primer
da je travniški svet na črnici (črni prsti) zelo bo¬
gat, potem more dajati travnik pri takem gnoje¬
nju letno do 100 in še več metrskih stotov sena in
otave z 1 hektarja, ako je seveda travniški svet
tudi s fosforovo kislino, kalijem in apnom pri¬
merno založen.

Fosforove kisline  potrebuje travniško
rastlinstvom primeri z ostalimi glavnimi rastlinskimi
hraninami razmeroma najmanj, pa je je v tleh na¬
vadno tudi prav malo. In, ker se ravna pridelek
vedno po prehranjevalnem činitelju, ki je rastlinam
v najmanjši izmeri na razpolago, zato je treba skr¬
beti, da je zemlja s fosforovo kislino bogato zalo¬
žena; kajti samo tedaj, če je v tleh dovolj fosforove
kisline, pridejo do popolne veljave ostale rastlinske
hranine, ki so veliko dražje od nje. Ako hočemo za¬
torej pridelati na travniku povprečno letnih 60 me¬
trskih stotov sena in otave, treba je, da z gnojenjem
na založbo travniški svet bogato založimo s fosfo-

20

rovo kislino in da potem še z vsakoletnim nado¬
mestnim gnojenjem dovajamo zemlji do 30 kg fosfo-
rove kisline na 1 hektar. Pri gnojenju na založbo bi
se naj travniški svet založil v obliki razklejene
kostne moke ali pa Tomasove žlindre enkrat za vse¬
lej s 120—150 kg fosforove kisline na 1 hektar. Na¬
ravno je seveda, da mora biti travnik tudi z dušikom,
kalijem in apnom primerno zagnojen, ako naj pride
fosforova kislina pri gnojenju do svoje veljave.

Kalija  potrebuje travniško rastlinstvo izmed
vseh hranin največ in ga je navadno tudi največ v
zemlji. Mnogo kalija je zlasti v ilnatih in glinatih
tleh. Vendar ni bogastvo zemlje na kaliju zadostno
merilo za presojo, v koliki meri je potrebno travni¬
kom gnojenje s to važno rastlinsko hranilno snovjo,
ker more biti kalij v tleh v taki obliki, da se ne
morejo z njim okoristiti rastline. Zavoljotega se je
treba prepričati z gnojilnimi poizkusi, v koliki meri
reaguje travorodni svet na gnojenje s kalijevimi gno¬
jili. Na vsak način je treba pri gnojenju s kalijem
večje previdnosti nego pri gnojenju s fosforovo
kislino, ker je zelo premičen v tleh ter je obenem
tudi jako drago gnojilo in še zlasti z ozirom na ve¬
like množine kalija, ki so potrebne za dobro pogno-
jenje travnika. V nikakem primeru pa se ne sme iti
pri gnojenju s kalijem čez mero nadomestnega gno¬
jenja, četudi mora biti travniški svet bogato založen
z lahkoraztopnim kalijem, da more primerno ob¬
roditi. Nadomestno gnojenje na travnikih pri 60 me¬
trskih stotov povprečnega letnega pridelka zahteva
približno 120 kg kalija, oziroma 300 kg 40% kalijeve
soli na leto in hektar.

Apna  se odvzame zemlji s povprečno trav¬
niško letino kakih 60 kg z 1 hektarja. Vendar ni to
še vse apno, kar se ga iztrebi s povprečnimi košnjami
s travniškega sveta, ker se glavni del apna potroši
s kalijevimi in drugimi solmi, ki se pri gnojenju do¬
vajajo zemlji. Lahko se reče, da z vsakimi 100 kg
kalijevih gnojilnih snovi izgine prav toliko apna iz
zemlje. Zato se more ceniti količina apna, ki se ga
potroši s povprečno travniško letino, na 200—400 kg

21

za 1 hektar. Maercker ceni množino apna, ki se ga
iztrebi na leto in hektar iz travniške zemlje, še celo
na 600 kg, kar bi utegnilo biti vendarle preveč. Tudi
travniški svet, ki je bogato založen z apnom, je treba
od časa do časa pognojiti z njim, ker se kaj lahko
pripeti, _ da se s košnjami iztrebi apno iz zgornjih
plasti. Šotni barski svet pa se mora redno zalagati
z apnom. To se zgodi na ta način, da se raztrosi z
apnovimi gnojili 2000 do 4000 kg apna na hektar.
Tako gnojenje zaleže potem za 5—10 let. — Dogaja
se, da z umetnimi gnojili pognojen travniški svet ne
daje primernih pridelkov. Krivdo zvrača na umetna
gnojila, ki pa so. povsem nedolžna, kajti pravi vzrok
neuspešnemu gnojenju je iskati v pomanjkanju apna
v tleh. Zato bi naj posvečali naši kmetovalci gnojenju
z apnom v bodoče večjo skrb, kakor so jo posvečali
dozdaj.

Za podlago našim zgorajšnjim računom je služil
povprečni letni pridelek v iznosu 60 metrskih stotov
sena in otave z 1 hektarja. V splošnem bi mogli biti
zadovoljni s takim travniškim pridelkom, toda ne
vsepovsod, ker imamo travnike, na katerih moremo
z lahkoto pridelati 80—100 in tudi več metrskih
stotov sena in otave na leto in hektar. Imamo pa
seveda tudi slabejše travnike, katerih letni pridelek
ne presega 40 metrskih stotov sena in otave z 1 hekt¬
arja. Zato ne gre, da bi pri gnojenju travnikov
postopali po gotovi šabloni in vsem travnikom ena¬
ko gnojili. Pri gnojenju travnikov se je marveč rav¬
nati po pridelkih, ki jih zamorejo dajati, in so seveda
travniški pridelki odvisni od rodovitnosti tal. Rodo¬
vitnost travnika se da točno dognati le z gnojilnimi
poizkusi. Pa tudi brez teh more izkušen kmetovalec
presoditi, kaj zamorejo dajati travniki v gotovi legi
in na gotovih tleh. In, komur je znana kakovost
travniškega sveta, ne bo imel težav pri odmeri gnojil
za pravilno pognojitev travnika.

Prvo je, da se travnik pognoji s fosforovo kislino
in, če je treba, tudi z apnom na založbo.  Kako se
to zgodi, smo že slišali. Temu sledi vsakoletno nado¬
mestno gnojenje, pri katerem je treba za vsakih

22

1000 kg pričakovanega travniškega pridelka 6—7 kg
dušika, 5 kg fosforove kisline in 20 kg kalija na en
hektar. Tako se travniku redno povrača, kar se mu
odvzame s pridelkom in se njegova rodovitnost ohra¬
ni. Travnik, ki bi naj dajal letno 4000 kg ali 40 me¬
trskih stotov sena in otave z enega hektarja, bi bilo
potemtakem pognojiti predvsem založno in povrhu
še vsako leto s 24—28 kg dušika, z 20 kg fosforove
kisline in 80 kg kalija na hektar. Za tako gnojenje bi
bilo treba razen založnega gnojenja 125—150 kg ap-
novega dušika, 125 kg 16% superfosfata in 200 kg
40% kalijeve soli. Travnik pa, ki more dajati letno
10.000 kg ali 100 metrskih stotov sena in otave z
enega hektarja, bi se moral pognojiti poleg gnojenja
na založbo tudi še vsako leto s 60—70 kg dušika,
50 kg fosforove kisline in 200 kg kalija na hektar,
za kar bi bilo treba 300—370 kg apnovega dušika,
300 kg 16% superfosfata in 500 kg 40% kalijeve soli.
Apnov dušik se more pri gnojenju nadomestiti z
žveplovokislim amoniakom (amonijevim sulfatom)
ali pa tudi z gnojnico v primerni količini. Prav tako
se more rabiti na travnikih namesto superfosfatov
razklejena kostna moka ali pa Tomasova žlindra.

Za koliko je pognojiti travnike, ki^ se namakajo
z vodo, zavisi od rodovitnosti vode. Čim več rast¬
linskih hranin vsebuje namakalna voda, tem manjša
je gnojilna potreba. Travnike pa, ki jih voda zgolj
ovlažuje, je treba gnojiti prav tako, kakor da bi se
ne namakali, ker vsebuje ovlaževalna voda navad¬
no prav malo rastlinskih hranilnih snovi.

IV. O trositvi gnojil na travnikih.

Mešanec in hlevski gnoj se razpeljeta na gnojnih
vozeh po travnikih, kjer se potem z gnojnimi vi¬
lami kar naj enakomerneje raztrosita. Gnojnica se
razpelje po travniku v posebnem sodu, ki ima škro¬
pilno napravo. Umetna gnojila se pri nas še vedno
trosijo s prosto roko. To delo ni le trudapolno in
zamudno, ampak je tudi zelo škodljivo zdravju.
Razjedene roke šo še najmanjša posledica take
trositve umetnih gnojil. Zato bi bilo prav, da hi si

23

naši kmetovalci, ki se poslužujejo v vedno večjih
količinah umetnih gnojih v svojem gospodarstvu,
nabavili strojna trosila za umetna gnojila. S stro¬
jem se namreč umetna gnojila veliko hitreje, ceneje
in enakomerneje raztrosijo nego z roko in se z
njim zaščiti tudi zdravje delavca. Za vsako vas
zadostuje en sam tak stroj, ki bi si ga naj nabavili
vaščani skupaj, ali pa bi ga naj nabavil posamez¬
nik ter ga izposojal proti primerni odškodnini svo¬
jim sosedom.

V. O poizkusnem gnojenju, na travnikih.

Z vsakim gnojenjem moremo doseči na travni¬
kih nekak uspeh, ki se pokaže v zvišanju pridelka.
Zvišan pridelek pa še ne dokazuje, da smo travni¬
ku z gospodarskega stališča pravilno gnojili, ker je
gnojenje res uspešno samo tedaj, če se je z višjim
pridelkom pomnožil tudi čisti donos pognojenega
zemljišča. Zategadelj je gnojenje travnikov upra¬
vičeno z gospodarskega stališča le tedaj, če pre¬
sega vrednost z gnojenjem doseženega večjega pri¬
delka stroške gnojenja. Kdor izda zatorej pri gno¬
jenju svojih travnikov za gnojila več nego je vre¬
den z gnojenjem doseženi višji pridelek, ne more
govoriti o uspešnem gnojenju, ker je z izgubo
gnojil.

Edino sredstvo, s katerim dobi kmetovalec
pravo podlago za presojo učinkovitosti zlasti umet¬
nih gnojil in za njihovo pravilno uporabo, so gno¬
jilni poizkusi. Samo z gnojilnimi poizkusi se da
točno dognati, da-li pognojeni travniški svet rea-
guje na posamezne gnojilnih snovi in pa tudi meja,
do katere sme segati jakost gnojenja, da je še do-
bičkanosno. Umevno je samoobsebi, da ima gnojilni
poizkus vrednost predvsem za posestnika dotične
zemlje, na kateri je bil napravljen, ker pridejo pri
njem do veljave vse součinkujoče krajevne in talne
razmere. Vendar nudi pravilno izveden gnojilni
poizkus tudi ostalim kmetovalcem v sosedstvu prav

24

dragocene migljaje za njihovo prakso, ker se pri¬
delovanje gospodarskih rastlin izvaja in ravna v
splošnem po istih zakonih. Tako n. pr. so zahteve
gotovih kulturnih rastlin po hranilnih snoveh v
zemlji povprečno vsepovsod eneiniste. Prav tako
se gibljejo zahteve posameznih kulturnih rastlin
glede kakovosti zemlje, podnebja itd. v čisto dolo¬
čenih mejah, ki se ne dajo za mnogo premikati.
Zavoljotega more kmetovalec s pridom uporabljati
v svojem lastnem gospodarstvu izkušnje, ki jih je
pridobil njegov sosed z gnojilnimi poizkusi, četudi
stori bolje, da dela gnojilne poizkuse sam.

Pri izvajanju travniških gnojilnih poizkusov
za praktične maanene je važno, da se predvsem izve,
če dotieni svet sploh reaguje na posamezne gnojil¬
nih snovi, ker je prav mogoče, da je z eno ali drugo
glavnih rastlinskih hranin dovolj založen. V ta na¬
men se na poizkusnem travniku odmeri in razmeri
6 delni gnojilni poizkus po spodaj stoječem gnojil¬
nem načrtu (podoba 1) s 6 parcelami, katerih vogali
sef zaznamujejo s količi. Visa-ka poizkusna parcela
naj meri vsaj la = 100 m 2 .

Pod. 1. Gnojilni načrt.

Parceli II. se ne gnoji in ostane torej ne-
pognojeno. Parceli I. ise pognoji samo s foisfo-
rovo kislino v obliki 'superfosfata; parceli III. s
fosforovo kislino v obliki superfosfata in s kalijem
v obliki 40% kalijeve soli; parceli I V. s fosfo¬
rovo kislino v obliki superfosfata in z dušikom v
obliki apnoveiga dušika; parceli A 7 , s kalijem v
obliki 40% kalijeve soli in z dušikom v obliki apno-
vega dušika; parceli VI. pa is fosforovo kislino,

25

kalijem in dušikom v obliki istih gnojil. Gnojila
naj se odmerijo v količini, ki odgovarja slabotne¬
mu ali pa srednje močnemu gnojenju. Pridelki s
posameznih parcel se morajo seveda določiti s
tehtanjem in se tako pokaže razlika med njimi.
Razlika v teži pridelkov parcel I. in II. pove, ko¬
liko zaleže gnojenje s fosforovo kislino samo, ozi¬
roma s superfosfatom. Resnični učinek fosforove
kisline se pa spozna v razliki teže pridelkov med
parcelama V in VI., ker pride fosforova kislina do
polne veljave le tedaj, če je svet tudi s kalijem in
dušikom piimerno založen. Učinek kalijevega gno¬
jenja se pokaže v razliki teže pridelkov parcel I.
in III. in je resničen v razliki teže pridelkov med
parcelama IV. in VI., ker zahteva tudi kali prisot¬
nost ostalih glavnih gnojilnih činiteljev v zadostni
količini. Resnični učinek gnojenja z dušikom pa je
podan v razliki teže pridelkov med parcelama III.
in VI. Za pridelek is travnikov veljata seno in otava.
Tako se dožene, na katere gnojilne snovi reaguje
pognojeni travniški svet. Izkazalo se bo včasih, da
je z eno ali drugo rastlinskih hranin dotični trav¬
niški svet dovolj založen. V večini primerov pa nas
bodo poučili gnojilni poizkusi, da enostransko gno¬
jenje premalo zaleže na travnikih in da je treba za¬
torej za popolni uspeh takozvanega polnega
gnojenja,  ki obsega fosforovo kislino, kali in
dušik.

Važno pri izvajanju praktičnih travniških
gnojilnih poizkusov je tudi, da se dožene potrebna
najvišja količina gnojil za dobičkanosno gnojenje.
Gnojilni poizkusi za ta namen so prav tako eno¬
stavni kakor zgoraj opisani, samo da se vsaki na¬
slednji pognojeni parceli gnoji z večjo količino
gnojil polnega gnojenja. Na rodovitnih travnikih
bi bilo napraviti 4 delni gnojilni poizkus is 4 enako-
velikiimi parcelami, kakor kaže spodaj stoječi gno¬
jilni načrt (podoba 2). Izraounjeno za hektar se bi

- 26

Pod. 2. Gnojilni načrt.

naj raztrosilo na posamezne parcele v kilogramih
kakor sledi:

parcele št. rud. superfosf. 40°/ 0 kal. soli apnovega duš.

I- 0 0 0

II. 100 150 100

III. 200 300 200

IV. 300 450 300

Za gnojilne poizkuse, katerih posamezne par¬
cele merijo po 1 a = 100 m 2 , hi bilo treba potem¬
takem stoteri del označene količine umetnih gnojiL
Tudi v tem primeru se mora stehtati pridelek sena
in otave s posameznih parcel in povedo razlike
v teži pridelkov, kako so gnojila učinkovala. Uspeš¬
no je gnojenje do tedaj, da so z vrednostjo večjega
pridelka pokriti stroški gnojenja. Ce naj bo zato¬
rej gnojenje na parceli IV. dobičkanosno, potem
mora dati ta parcela v primeri s parcelo III. za to¬
liko višji pridelek, da so z vrednostjo večjega pri¬
delka kriti stroški jačjega gnojenja. V širši praksi
naj se izvaja ono najmočnejše gnojenje, ki se je pri
primerjalnem gnojilnem poizkusu še dobičkanosno
izkazalo.

Izvajajo se na travnikih še raznovrstni drugi
gnojilni poizkusi, ki so pa že bolj znanstvenega
značaja in spadajo zatorej v delokrog veščakov.

Kazalo

Stran

I. O travniškem gnojenju v splošnem.3.

a) Kakšen pomen in namen ima gnojenje vobče? . . 3

b) Ali je gnojenje potrebno tudi travnikom? ....  5

II. O gnojilih, ki se prilegajo travnikom.7

A. Domača ali naravna gnojila.7

1. Mešanec ali kompost ..7

2. Hlevski gnoj . ..8

3. Gnojnica., . . ..9

4. Pepel.10

B. Umetna gnojila.10-

a) Dušičnata umetna gnojila.11

1. Čilski solitar.11

2. Amonijev sulfat.12

3. Apnov ali norski solitar.12

4. Apnov dušik.12

b) Fosforovokisla ali fosfatna umetna gnojila . 13

1. Surovi rudninski fosfati .13

2. Kostna moka .14

3. Tomasova žlindra.14

4. Dvojnat kalcijev fosfat.15

5. Superfosfati.15

c) Kalijeva umetna gnojila.16

6) Apnova umetna gnojila.16

III. O izmeri za dobro pognojenje travnikov potrebnih

gnojil.18

VI. O trositvi gnojil na travnikih .22

V. O poizkusnem gnojenju na travnikih.23-