Osebna dohodnšna, V zadnjem ,,GospodarjuK sem razložil napoved dohodnine iz zemljišč in iz poslopij. Pojasniti mi je še •^reba, kako se naj napove dohodnina iz samostojnih podjetij in iz glavnicnega premoženja od leta 1918. a) Med dohodke iz samostojnih podjeI i j i n opravil (trgovine, gostilne, razne druge obrti in zakupe) je prištevati vse kosmate prejemke, ¦.skupiček za prodane izdatke (blago), denarno vred nost blaga ob koncu leta po odbitku blaga ob začetku poslovnega leta, nadalje tuJi vrednost blaga in izdelkov, ki so se iz teh podjetij vzeli in v lastnem gospodinjstvu davčnega zavezanca in njegove obitelji porabili. Odšteti pa se smejo izdatki za nabavo, preyoz, zavarovanje blaga, vzdrževanje in zavarovanje <obratnih poslopij, stroški za osobje, davščine, amor tizacija inventarja, slednjič vrednost blaga v začetku poslovnega leta. b) Med dohodke iz glayni6ne imovine je prišteti predvsem obresti držaVnih in drugih obligacij in javnih posojil, zasebnib posojil, hranilnih vlog, zakupnine iz zakupa obrtov itd. Od vseh v zadujera in današnjem ^Gospodarju" navedenih skupin dohodkqv pa se še smejo odšteti: -direktni davki z dokladami (izvzemši dohodnino ter -davek od višjih dohodkov), plačane obresti dolgov, letna odplafiila dolga, nadalje trajna bremena, ki slo- ne na posebnih pogodbah (užitki, prevžitki v denar - jih), 6e se verjetno dokažejo; dalje premije za zava- rovanja na življenje, za zavezanca samega do 300 K, za obitelj 600 K; konečno prispevki za bolniške bla- gajne, za zavarovalnine zoper škodo in nezgode, 6e -.se ti že niso odšteli zgoraj. Odbiti pa se n e smejo predvsem stroški za obleko, hrano, stanovanje, zdravnika itd., skratka vsi stroški za vzdrževanje zavezanca in njegove obitelji; H izdatki so brez izjeme podvrženi dohodnini. Isto velja glede izgub, ki se nanašajo na pre moženje (poškodbe hiš, zemljišc, izgube na živini, ki je poginila), izgube na glavničnem premoženju itd., nadalje se ne smejo odbijati zneski, ki so se uporabili za izboljšanje ali pomnoženje premoženja (stavba novih poslopij itd.), izdatki na darilih in sliSnih naklonitvah, ki niso v tesni zvezi z obratom. Z ozirom na ta pojasnila, ki so izčrpana iz dofiodninskega zakona, je pač povsem jasno, da dohodnina zadene tudi manjše posestnike. Po § 155 dohodninskega zakona je vsak. ki ima 6ez 1600 K dohod lcov v letu, zavezan plačati dohodnino. Ako dohodki ali pridelki od leta 1918 še prestopijo visokost 15.000 K, je po postavi z dne 16. iebruarja 1918, drž. zak. list št. 66, zraven dohodnine tu<Ii predpisati od ene in iste svote še davek od takoimenovanih višjih dohodkov. Opombauredništva: V vseh davčnih zadevah daje zanesljiva pojasnila članom Slovenske Kmečke Zveze brezplafino Tajništvo Slov. Kmečke Zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna).