Natisov 15.000* barvala linghani. 'ode, I piči! zagolovljm aja moja tr-oh.a« in- f :elni i 1907. iv denar ni motel po K 140 »icikelni, ssenrad) J Styria-albrenn-(Luxns-t-Styria-j lajava po irodajava. jstmesec-e s a. Na, Sije cenik lenitnejsi ieluje te- ile biči-i (Luft- okraje asameznih' Bere" izhaja vsaki KkL datiran »dnevom i naslednje nedelje. hrefnina velja za Av-ftlhOgrsko: za celo Ido 3 krone, za pol in nt tela razmerno; a Nemčijo siane za ■ teto 5 kron, za A:.-::'-j) pa 6 kron; a drugo inozemstvo se Bfoni naročnino z ožino na visokost postane. Naročnino je platni naprej. Posamezne terilke se prodajajo po 6 vin. HtUlvo in nprav-KUvo s^ nahajata v hnjii. gledališko poslopje Štev 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Urtdniški zaključek je vsak lorek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/« strani K 16, za '/s strani K 8, za ",'u strani K i, za Vsa strani K 2, za '/,, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se ocnn primerno zniža . 29. V Ptuju t nedeljo dne 21. julija 1907. Vin. letnik. m ve- omaCo rane, peSuje grada, hleva, krito, pravo, m doc dobro, skuša orabiti h vod da sta ki Tse črno ... Ljudstvo se pričenja zavedati, da si zamore Bati svoj položaj edino z lastno močjo; Ito čati, da je klerikalstvo vir vsega zla in 1» treba braniti v prvi vrsti proti ljudem, ki Wejo zakriti zlato solace b črnimi katami... je pričelo dihati ljudstvo in z veseljem vsak naprednjak ' v zadnji volilni jHbi, da padajo lupine iz ljudskih očij in da Inka protiklerikalno prepričanje naprej . . . |iUjnb tema, da nista bila Ježovnik in Roblek ftdir najina pristaša, smo se veselili njih iz-ntre. Kajti nam se ne gre za osebe, temveč B misel! L Malo čudno pa je bilo, da sta priSla nakrat k Fedorov in advokat dr. Knkovec, da sta neko novo, baje celo „napiedno" na-Blranko in da sta v globokem basu svojega trdila, da je ta nova narodna stranka ^telifar, ki bode rešil štajersko ljudstvo iz hib spon... Rekli smo takoj: ni vse zlato, far ie sveii! Ni vse „napreduo", kar zraste ■ hč v glavi od ,,Domovine'; odslovljenega tednika Spindlerja! Rekli smo tudi, da sta ■nSko-dohtarski vrag in prvaško-farški hudnik jkitci in da ljudstvo obema ne more zaupati... Vkljnb temu je sedel velik del ljudstva na krnice „narodne stranke"! Pravimo: na li-■nice! Kajti danes ve vsakdo, ki opazuje po-■ini razvoj, da jo je ,.n a r o d n a stran-li" grozno zavozila in da so njeni Ijotl a n c i prodali in izdali svojo napred-|iost ter svoje volilce. List klerikalnega dr. Benkoviča (štev. 22) tiavzema v uvodnem članku zato, da bi se dražili vsi jugoslovanski poslanci v enem klubu. ni tej priliki pravi „PoBavska Btraža": „ — ker so poslanci druge (liberalne) spodne-l Sajerske stranke ter liberalni Hribar in Štrekelj s f Krasa podali izjavo, s katero so polovico [ svojega liberalnega programa, celo njegove glavne točke snedl i" itd. Tako stoji torej stvar! Ježovnik, Roblek, pur in Štrekelj 80 snedli svoje napredno (rep r i č a n j e in se šopirajo danes v državni noraici kot klerikalci! Zdaj razumemo, kako n mogli vstopiti ti laži-napredni možakarji v Hub, v katerem sedi 7 farjev in katerega pod-(tedsednik je stari klerikalec hofrat Ploj! Zdaj lunmemo, kako je to, da interpelirata Ježovnik edino za uradnike in pečate in na-V volilni borbi so nesramno lagali, zdaj svojo pravo naturo ... varano ljudstvo! Vse je črno okoli De, vse je klerikalno! Niti enega res n a -Rednega poslanca nimajo prebivalci ip. Štajerske, slov. Koroške, Kranjske (razven jlo&TJa) in Istrije ter Goriške. Niti enega ne, kajti — vsi so postali črni I Ježovnik, Roblek, Boj, Grafenauer, — kako bodete popravili s v o-Jipolitično laž, kadar vas pokliče ljudstvo i odgovor ?! Vse je črno... Mi pa bodemo gojili naprednost v ljudstvu in — dan obračuna pride! maska 333 XX Politični pregled. Državni zbor. 11. seja je nadaljevala raz-[jno o proračunskem provizoriju. Kot prvi je govoril nemški narodnjak posl. Stčilzl. Naglašal je v prvi vrsti potrebo dela v zbornici. Govoril je o šolstvu, ki mora ostati nedotaknjeno od klerikalnega vpliva, omenil nadalje potrebo zavarovanja za starost in onemoglost in pametne politike za zboljšanje stanja srednih stanov (malih kmetov in obrtnikov). Glede vojaščine je zahteval 2 letno službo, izlajšanje „urlaubov" in vojaških vaj, ter rekel, da se mora tudi v vojaku spoštovati človeka. Nadalje je govoril ta poslance o razmerju z Ogrsko in dejal, da je treba vpoštevati klic ,.proč od Ogrske". Končno je izjavil, da bode njegova stranka glasovala za proračunski provizorij. Za njim je govoril soc. demokrat dr. Adler. Razjasnil je zlasti stališče svoje stranke glede drugih in napadal zlasti hudo Lrfegerjeve krščanske socialce. Posl. tiilbe-rer je govoril o zvišanju poštnih pristojbin, poslanec Biankini pa o postopanju Madžarov napram Hrvatom. Po raznih vprašanjih je bila seja zaključena. — 12. seja. Govoril je dr. Ofoer, ki se je pečal v prvi vrsti s potrebno preosnovo kazenskega zakona. Z?. _'.;im je govoril soc. dem. Beer, ki se je pečal zlasti z delavskimi vprašanji. Med njegovim govorom že je prišlo do raznih meklicov. Še huje so se pričeli poslanci kregati in psovati med govorom nemškega radikale* Wolfa. Prišlo je do burnih prizorov in človek se je moral zopet spominjati stare zbornice. — V 13. seji je bil zlasti važen govor nemškega narodnjaka posl. Peschka. Govoril je imenitno o razmerju z Ogrsko in dejal, da bodo kmetski poslanci le tako pogodbo sprejeli, ki ne bode nasprotovali njih interesami. Zahteval je v prvi vrsti, da se neha „Burtaksa" na sladkor, da se ne trpijo dolgotrajne pogodbe na moko, pri katerih izgubijo avstrijski kmetje vedno. Tudi naj bi se odstranilo privileg, da ne plačujejo veliki ogrski mlini nobenih davkov v pristanih. Govoril je nadalje o temu, da so cene žitja v zadnjih letih zelo padle; cena pšenice je padla od 1. 1870 za 11 kron. Živinske oene bo se sicer malo zvišale, ali kmetje nimajo nič od tega. Govoru posl. Peschka je večina poslancev pritrdila. Prvaški poslanci se brigajo za vse mogoče, za kmetski položaj pa ne odprejo svojih nst. Govor posl. Peschka je bil več vreden nego vsi dosedanji govori prvakov z interpelacijami vred.. . — 14. seja je skončala prvo branje proračunskega provizorija. Potem so stavili poslanci Udrzal in tovariši nujnostni predlog glede zvišanja melioracijskega sklada. Izmed drugih predlogov bodi omenjen predlog posl. Cingr in tovarišev za vpeljavo 8 urnega delavnika v rudarstvu. Potem se je pričela razprava o Udrza-lovem predlogu. Posl. Udrzal (češki agrarec) je razjasnil melioracijska dela in utemeljeval svoj predlog. Zavzemal se je za travniške mojstre (Wiesenbaumeister) in dejal, da se potoke danes ne regulira temveč le krpa. Dejal je, da leži njegov predlog v interesu vseh stanov. — Posl. Iro je rekel, da je bil uresničen melioracijski sklad za namene male kmetije, zdaj pa se porabi večinoma za reguliranje potokov. Priporočal je tudi, da se razdeli sklad pravično na posamezne kronovine. — Poljedelski minister grof Auersperg je dejal, da je zvišanje tega sklada res potrebno; v prvem polletju si je vlada tudi pridobila 3 milijone v ta namen; letos bode šlo torej 6 '/« milijonov v ta aklad. Ali minister se je izjavil proti nujnosti Ddrzalovega predloga. Posl. Povše je omenil potrebo, da se pripravi za Kras in Istrijo vode. — Posl. Luksch se je zavzel za nujnost predloga. Potem se je razgovor zaključil. Glavnim govornikom (za) je bil izvoljen Poljak Kozlovski, ki se je tudi za nujnost predloga zavzemal. Ta nujnost je bila tudi sprejeta in se je pričela glavna razprava. Posl. Schraffi (kršč. socialec) je kritiziral nujne predloge v splošnem in predlagal, da se izroči Udrzalov predlog dotičnemu odseku. Posl. Stei-ner pa je predlagal, da mora odsek zadevo še v tem zasedanju rešiti. Posl. Steinwender (nemški narodnjak) je rekel, da je sedanji melioracijski zakon popolnoma nepravilen. Treba je spremeniti zakon tako, da dobijo tudi južne planinske dežele kaj od njega. Kmetje so danes prepričanja, da pomagajo kanali le Ogrom pri uvozu. Pri glasovanju se je sprejel predlog Steiner. Torej je šla ta postava v odsek in radovedni smo, kedaj zagleda zopet božje eolnce.. . Posl. I-aegec-je predlagal iwolitev velikega odjiora za slavlje 60 letnega vladnega jubileja našega cesarja. Lueger je napovedal, da bode potem predlagal, država naj podeli 100 milijonov v ta namen, da se uresniči zavarovanje za starost in onemoglost, ki pa naj obsega vse stanove. Lue-gerjev predlog je bil sprejet. Potem se je pričelo prvo čitanje predloga glede izgotovljenja novih 100 kronskih zlato v. Govorila sta vse-nemški posl. Malik in finančni minister Kory-tovski, nakar se je predlog sprejel. Par manjših postavnih načrtov se je izročilo odsekom. Deželni Zbori. Kakor se čaje, hoče vlada v jeseni nekaj deželnih zborov sklicati. Zasedanje bode pričelo s 10. septembrom. Pogodba Z Ogrsko. Listi poročajo, da so imela posvetovanja avstrijske in ogrske vlade glede pogodbe še precej uspeha. V kratkem izvemo torej, kaj so gospodje ministri pri zeleni mizi sklenili. Doslej se že ve, da bode veljala nova pogodba le za 10 let, torej le do leta 1917. To je bila ogrska zahteva. Ogri upajo namreč, da bodo 1. 1917 že gospodarsko tako razviti in krepki, da ne bodo več Avstrije potrebovali. Avstrija jim je le dobra, dokler so še revni. Potem vržejo krinko raz obraza. Tudi glede užitninakega davka je zmagala Ogrska. Svote tega davka se ojstro ločijo in to po porabi. Davek za avstrijski sladkor se dviga na Ogrskem. Za kavo pa naj se dviga eolnina. Colnine pa se porabi za skupne izdatke obeh državnih polovic. S tem je Avstrija zopet osleparjena. Kajti od svojega sladkorja ne dobi niti vinarja davka, davek od kave pa porabi za skupne izdatke. Na vsak način je nova pogodba zopet za Madža-rone ugodna, za potrpežljive Avstrijane pa slaba Radovedni smo, kaj bode nova poslanska zbornica k temu jajcu rekla, katerega sta zlegla Beck in Weckerle. Na Portugalskem so bili v zadnjem času nemiri, ki bo posledica nemarnega gospodarstva. Kako se zapravlja tam ljudske denarje, to presega res že vse meje. Neki višji uradnik je bil imenovan poslancem za Kitajsko; dobival je zato letno 50.000 markov in poleg tega 120.000 za druge posle; mož pa se niti iz Portugalske _ 2 — odpeljal ni. Seveda je država Portugal strogo klerikalna... Kmet na Švicarskem. Veliki svet švicarskega kantona Bern je obravnavalo načrta, ki ima pospeševati živinorejo. Po § 1 tega načrta te ima izdati najmanje: za konjerejo . . . ... 35.000 frankov „govejorejo ..... 100.000 „ „ rejo male živine . . . 28.000 „ skupno 160.000 frankov. Tsko se deluje na Švicarskem za kmeta, Pri nas pa se brigajo poslanci za neumne napise. Pri nas imamo dosti denarja za penzioni« rane hofrate, generale, ki so vojske izgubili, fa-lirane ministre, cuker-barone, za kmeta pa — figo! Dopisi. Polenšak. Tukaj se godi kakor na Ruskem. Kadar se doma ne vojskujejo, pa se po sodnijah prepirajo in denar trosijo in vse pride samo od klerikalne hujskanje. Kakor smo že poročali, se je opekel najprve g. mežnar Glavnik za okoli 40 kron, zraven de je moral oznaniti svojo ,,nezgodo" pred množico. Dragi je šel na limanice občinski predstojnik in poštar Franc Šori; stala ga je stvar tudi kakih 40 kron. Vsakdo naj pometa preje pred svojim pragom in naj molčijo vsi širokoustneži! Dalje je Se ena prav lepa dogodba. Gospod cekmešter Šamprl se je tudi prav grdo zjezil, ako ravno Se starček komaj koraka in Se je zraven tega zelo gluh; ali jezik mu Se vendar ne daje miru; parkrat je Btarček jezik zaBuhal in že je moral romati v blagajno po svoje dukate, katere je Se dolgo hranil; o joj joj!! Starčku se Se kaj poljubi; baha bo sedaj, da mu je njegov tožitelj dobroto storil, da ga je tožil ker je moral štirikrat v mesto hoditi in v tem je lotrijo stavil ter je dobro zadel. Mi pa pravimo: Bog nas obvaruj take lotrije, da je ne bode nobeden zadel. Ali pa mogoče je da je S amperi pozabil da je imel denarje v blagajni, ne pa v lotriji; to stvar bi mu moral nekdo razodeti, starček se moti. Ubogi Oaf, 'oštarjaš od sv. Tomaža, brat gos. dekana, si js kaj prizadeval in hudo lagal; ker se je pokazalo da g. Caf ni bil pravičen ni imel priložnosti, da bi svojo dušo prodal. Lepo je to za dekano-vega brata! Naše Polenske poglavarje pa tndi vprašamo, ali je to redno, kakor ste napravili z onim starim možem, keteri nam je tako dolge leta v cerkvi rožni venec molil in križ nosil, zdaj pa, ker je črez oekmeštra svedočil, pravico in resnico govoril, ker je moral priseči, ker ni hotel krivo prisegati in lagati za cekmeštra? Mož je imel ko je še bil mlajši, sedeš v cerkvi, zdaj ko je pa starejši in slab bo se moral tam okoli po tleh kotali; lep zgled! Zdaj pa še nazadnje opozarjamo ljubljanskega krokarja, naj čisto molči, in miruje o Polenskem dopisniku. Za mir in red bodemo tukaj na Štajerskem sami skrbeli; ako pa nam prideš še enkrat s kako bedarijo bomo pa kaj druzega zapeli; s takim pa se že dolgo ne glihamo, ker nam je prenenmen časopis! Za danes velja! Na svidenje! 12 neustrašenih apostolov! Stoperce. Stari pregovor pravi: kdor nima v glavi, mora v petah imeti. Semtertja je pa le dobro, da človek kaj pozabi. Ko bi mi ne pozabili objaviti teh vrstic že v 26. štev., ne imeli bi jih zdaj. Dandanes bodi varčen ! Torej kaj novega?! Zadnjič smo vprašali, je-li se bode Keček ogibal naprednih hiš, kadar prihaja z žakljom po vasi. Zdaj pa nekoliko nazaj vzamemo in ga povabimo, naj le pride. 16. junija pri popoldanski službi božji je imel zopet s „Štajercem" opraviti. Ves njegov .krščanski nauk" obstoji iz besedičenja o „slabih časnikih. Vi, dragi Andrejček, kakšne .cajtuuge" pa ste vi brali, ko je imela trboveljska Čebinka .bolano nogo5 ? Ali ste ji čitali takrat pobožnega .Fihposa" ?.. Keček je tudi priporočal, naj se daje na napredne hiše napise: Tukaj se .Štajerca" bete. Dobro dobro, stric! Kadar prideš z žakljom, pa pridi s polnim; ;v žaklju prinesi tiste napise, da jih prilepiS po hišah. Bodeš dobil obilo plačila. .. Poročali smo že, da bodo pri nas občinske volitve. Keček se je že hudo trudi in pravi, da hoče občinske bukve v roko dobiti. Kaj misli neki z njimi? V bukvah ni cekinov. Vsak delavec dobi plačilo; tudi Kečeku poplačamo, ako ne postane popolnoma miren. Pobrež pri Prihovh Naš g. župnik naa v ,Slov. Goap." obrekuje, da smo hujskali raj^ naga mlinarja Gossnika k črtanju .Štajerca" (kakor on meni slabih časnikov). Ali mi »e zavoljo tega nikakor ne jezimo. Mi kod možje in kmetje v zvezi vemo dobro, da je bil rajni mlinar Gossnik eden .Štajerčevih* naročnikov in mi-smo mu hvale dolžni v grob, da nas je na pravo pot pripeljal. Pokojnik ni potreboval nobenega prigovarjenja, ker je sam vedel, da mora biti poSteni človek naprednjak. Ko je bil čas volitve, bil je naš g. župnik malo doma. Lazil je vedno okoli in poizvedoval, katerega je kdo namenjen voliti. Tako je imel vzrok in obiskal večkrat že takrat bolanega mlinarja Gossnika. Tako pa je imel tudi priložnost, pogovarjati se z marsikaterim zaradi volitev. Ali pravo izvedeti mu je bilo malo težko, ker naši Pobrežani niso bojazljivci ali klepetulje in ne držijo s staro Zimerlco. Ali vendar se je znašel nekdo, ki je tej Zimerici na tihem služil. Ta izdajalec nas je izdal za par požirkor piva. Čeprav ni vedel za gotovo, vendar je kazal s prsti na hiše od vaSke krčme, kje da se ima Pišek voliti. Stara Zinerlca je o volitvi malo vedela, zato si je najela poduradnika. Glavna stvar je bila njena dolžnost, da brzojavi župniku, kdaj je Brezenik v vaški krčmi malo dobre volje, koliko smrek in koliko po 100 gld. da Gabrunu Petru itd. Bomo že še kaj pisali. Dobriška ves pri Prihovi. V času volitve je bil tukaj veliki ,hec". G. župnik je prišel z svinskim mešetarjem in gospodinje so pridno hleve odpirale ker so mislile, da bo .gospod" dobro naše pujske poplačal. Ali župnik je malo pujseke gledal; iskal je namreč le glasove za Pišeka. Ker so naSi vaščani dobri ljudje, dali so jima vince piti in nasrkala sta se ga dovolj. Potem sta odšla brez da bi kaj kupila. Mi pa smo izprevideli, da sta obadva mešetarja... Mi čislamo našega župnika, kakor se spodobi, kar se tiče njegove službe. Ali ker nas je žalil v .Fihposu", mu moramo) to povrniti. Kmetje, le vkup, in trobimo v naš rog, ne pa v farškega! Kmeti iz DobriSkevasi. St. Vid nad Valdekom. Dragi .Štajerc"; upamo da bo še nisi naveličal prati umazano perilo gotovih .gospodov". Naš župnik Repo-lusk zopet ne daje miru. Državnozborske volitve so minule, ali za občinske se pripravlja. Mi vprašamo Repoluska: Zakaj pošiljaš svojega mežnarja F. Mirkarja po fari, da nadleguje vo-lilce z agitacijo za tvojo osebo? Mi ne damo svojih glasov tebi ali tistim, ki plešejo kakor ti špilaš. Zakaj pošiljaš mežnarja nad stare terci-jalke, da bi dobil od njih pooblastila? Znano je je itak, kako se vidva z mežaarjem na ženska pooblastila razumeta. Zakaj si rekel, da bi rad uradoval za občino? Take želje ne pripadajo župnikom. Ako imaš poleg župnijskega posla Še toliko časa, pojdi na vrh planin koze pasti in jih sili za pooblastila. Repolusk je sam kriv, da ga ne maramo v občinskem odboru. Vprašamo uredništvo, kako je mogoče, da nasprotuje mož kmetom, ki je sam kmetski sin. Župnik Repolusk, kam plovete? Koliko časa bo vaš oče še v cerkveni bajti? Ali nas razumete? Več volilcev. Račje. (Kaj je list .Štajerc"?) .Štajerc" je prekoristni list nevednemu ljudstvu, kateri že ima zelo lepo število naročnikov, med katerimi se še jih pa dosti najde, ki ne Vedo zakaj so naročeni na ta list in zakaj ga čitajo. — Ko bi vsaki naročnik .Štajerca" pričakoval tako kakor jaz, da nam se sveti res lepa bodočnost, krasna spomlad in obila žetev, ako sodelujemo z vsemi. močmi za naš resnicoljubni list, gotovo Bi se potrudili marsikaj. Narobe je ako si mislite, da .Štajerc" deluje v ta namen, vzeti nam vero, izpodriniti duhovnike in porušiti hišo božjo. .Štajerc* izhaja že osmo leto. DoBti se je bilo treba bojevati ta čas, nastavljali so mu zanjke, da bi ga ujeli, ponujali mu mišnice, hoteč ga zastrupiti, da se pa to ni in se ne bode zgodilo, treba nam je neumorno napredovati, le tedaj smemo upati krasne svobode in zadovoljnega življenja. Ako pa .Štajerc" osnaži kakšnemu kaplančetu blatno suknjo, stori to v ta namen, da izvemo mi, kje se največ pijančuje, kje se spravi mnogokatera neomadeževana de- vica ob najdražji zaklad. Tam v farovžahL se hude stvari, kakoršne Se nam bednemu Ijn:-stvu niti na misel ne pridejo. Dragi čiti eedaj lahko sprevidiš, zakaj lažejo da si na:» komaj ferdaman ako .Štajerca" čitaš; .kay njem najdeš, kakšne lumparije delajo fuji Omenim enega, kateri je pred par meseci priši na kolodvor Račje, hoteč se odpeljati. Ta Jf nani gospodek je komaj prilezel v čakalnico: gotovo je pogledal Štefanu na dnu. Z njim pri" je tudi neka ženska, ne vem je bila nj'«, kuharica, ali si jo je najel samo za krati" Omenjena ženska se je tudi nalezla dobre ljice tako, da si ni mogla jenke opasati, m ki pa pristopi neka gospodična, katera jo poro opraviti. Saprbold, mislil sem si na tihem, neki pomeni, da ji jenka ni opasana, pa ta ko sem videl, da jo je far prijel okoli Trati, ter ji načenjal na uho .preljuba moja Treziks', sem vse razumel... Ako se to ne verjame, ni lahko ob priložnosti omenim onega, kateri, nosil temu nežnemu ptičku suknjo, ter se hud priduševal za srebrne kronice. Tedaj pa tudi oni posvečeni grešnik po imenu na .Ostrmite nebesa zaradi tega, in njih ' silno tngnjte", govori gospod. .Dvojno »loj storilo moje ljudstvo; zapustili so menej r denec žive vode, in si izkopali kapnice, kapi razdrte, ki ne morejo držati vode. Nad bo rjuli levi in poganjali svoj glas, naredili deželo v puščavo; njena mesta so požgana nikogar ni, ki bi v njih prebival". . Toraj | boljšajte se, kateri ste nam kot vzgled Kristi da boste Vi nas učili pošteno in bogabojete .veti, ne pa mi Vas. Ti zbegano ljudstvo pa | delo brez strahu; ne bojte se pekla in žtep s katerim Vas strašijo slabi farje, ako jim napolnujete nikdar sitih malh. Toraj razširjaj naš list .Štajerc", kajti neobhodno potrebno j da se nahaja ta list v vsaki kmečki hiši, j vsakem delavcu, ker namen .Štajercev" je, se zboljša bodočnost. Ssdaj veste kaj je i kakSen namen ima .Štajerc*. Toraj delajmoj svoj liat, naročajmo, razširjaimo, in pripi čajmo .Štajerca"! Ako bo .Štajerc" najH( val, se nam ni bati pogina, kajti klerikalci, najhujši sovražniki, hirajo in bolehajo. Mi gremo naprej! Geslo bodi .Viribus uoitis"I združenimi močmi! Kod nevstrašeni napre" pozdravljam Vas vse skupaj prijatelje in nike Vam udani Matijas Pocherz v Iz Planine. Živijo Cilka! Sedaj bodeš pa i mogla iti iz farovža, ki so te že gospod pri zor preveč siti in so ti dali .Laufpas" je že bilo davno treba. Gosp. provizor vi ni toliko zaslužil, da mora zavoljo tebe preslišat! In to samo zato ker se po trga reči bahaš ki še resnica niso! Toraj ven i: gosp. provizor! Takrat boste vendar imeli ako pa ne, Vam pa še ne damo mira, bodel pa še kaj lušnega povedali. Pa mislimo daj boste dobro premislili in to storili, kar je I in prav. Saj vidite da pri Vas za drugo nil kor za pohujšljivost mladega ljudsva. Zb si raje bolj stare kuharice, kakor jih imajoj morajo imeti c. k. orožniki. Za danes ,i gom". Šmartin pri Slovenjem Gradcu, p« Štajerc, tudi jaz Te prosim za maii pn da Ti naznanim naše klerikalne agitatorje,] teri bo ob času volitev hodili od hiše do kakor najpotrebnejši berači, in volilce naj volijo klerikalnega kandidata Robiča. privandranec iz Pustegore, ki rad sliši na Dtčaj, je šel h kaplanu po Robičeve in jih že med potjo pri hišah na okna Pri tem delu mu je pomagal tudi njegov 1 ki jo je pa prav pošteno skupil. Dragi kle ' agitator in farški podrepnik je bil neki [ ki je manj zavednim volilcem, trgal volilne listke in na-nje zapisaval kleriki kandidata Robiča. Zaradi tega se je mo sodniji zagovarjati in bo tudi prav kašo pihal. Nič boljši ni bil neki Kebrov j ki se je imenoval vodja GolavobuškuV čeravnoga sovražijo kakor črno vrano. klerikalček je pisal volilcem na njih nega Robiča. Zato tudi njemu kaša ne Ti mladozobci bo bili kar naravnost na bo le 2 zvijačo še toliko glasov nabrali. Pa i napredni kmetje smo volili edino ie 8 — iJežovnika in urno nasprotnikom strogo * prste. ' '•' ' ;•••'.- '••'" '•: '■"■ ■ Lovrenc pri Knitelfeldu. V tukajšni pe- i its delala dva pomočnika. Mlajši je že nato paril, da br svojemu starej- i tovarišu Valentinu Krambergerju iz Sp. i pri sv. Rupretn v Slo*. Gor. poškodo- ali pa ga celo umoril. Naštel je prepir. Mlajši vzame 12 cm dolgi hoče zasaditi v svojega tovariša. Rešil ga gospod, vendar pa trpi silo bolezen »hn in jeze. Hudobnež 2e sedi pod bja pri Planini. Dobili smo sledeči pre- .popravek" po § 19, katerega objavljamo ker hočemo pribiti lažnivost tistega a, ki se ne npa pred sodnijo, ker bi se še marsikaj dokazalo. Ta popravek se : T smisla § 19 tisk. zakona zahteva pod- i žnpni urad, da sprejmete sledeči popravek i na Vaše poročilo: ,Iz Dobja pri Planini* 26., dne 30. jnnija 1907. 1. Ni res, kelc se je iz prižnice plavšal, kateri Korošca volil ne bo kristjan, bo storil itd.", res pa je, da nisem Korošca itvami v cerkvi Dikdar javno imenoval. da sva „ temni noči špacirala in špaj- in da sem jo drago jutro .pustil obhajilu pristopiti brez preje opnavljene li', res pa je, da tega nisem storil. 3. Ni , baje nisem .hotel na smrt bolanega sta- iti previdet, in je potem umrl brez akramentov", res pa je, da zaradi moje ni še nikoli nobeden umrl brez sv. za- ntoT. 4. Ni res, da sem „dal neki pošteni v cerkvi samo iz hudobije izterjati", l pt je, da samo iz hudobije nisem dal iztor- i nobenega sedeža a cerkvi. En. šk. župnijski bje, dne 8. julija 1907. Jernej Vurkelc Opomba: Nesramnost tiči v tem, da po-Vurkelc to čečkarijo kot .uradni" popra-itk. Hudirja, kaj pa briga knezoškofijski župni ind t Dobju, ako, .špacira in špajsa" Vurkelc mojoMaliko PTonaj bi bila .uradna zadeva" ?Tudi Vurkelcem ne bodemo prepirali, ali je iz-vbogi ženi cerkveni stol 1 e iz hudobije ali i« dragih vzrokov i n iz hudobije. Vurkelc w raje skrije!! Očitali smo mu že druge in njegove nesramnosti mora biti enkrat jkonec! Mi bi ne smeli k temu popravku najaviti nobene opombe. Ali — toži nas, lažnivi [Torkelc in sodnija bode odločila kdo ima prav! Uka pri Kozjem. Prevorski farani imajo podučitelja, katerega moramo malo po-On ni čvrstega zdravja, zato se rad spre-Sprehajajoč bere časnike, ,po .Štajercu" hndo udriha. Govori tudi: nam se spodobi, te spočijemo; kmet pa naj le dela, da dobi ulje. Radi delamo kmetje, „Štajerc" pa nam ti temu pomaga in ga čitamo z dobrim srcem [tir velikim zaupanjem. Ali vsak drng stan naj stori istotako kot kmet svojo dolžnost. Ome-njenega gospoda pa vendar tudi kmetsko delo veseli; komaj mine popoldanski poduk in že teče - koruzo okopa vati... Toliko za danes v po-irarilo! Divja vas v Šmartnu pri Slovenjemgradcu. Kakor jari kuščar in razkačen puran, če mu pokažeš rndečo cunjo, divjal je naš vse časti vreden fajmošter Lenart četrto pobinkoštno nedeljo na prižniči. Kričal je: »Prinesite denarje, potem pa me le dajte v cajtinge". Z vratmi je treskal, da se je tresla cerkev, pri daritvi sv. naše pa se mn je bliščal obraz same pobož-Doeti in bogaboječ vnosti, kakor bi bil s sajami lakiran. To sicor ni lepo; ne po lutrovo in ne po turško! Gospod nadžupnik! Mi Šmarčani io vajeni omikanih, priljudnih za božjo čast gtih duhovnikov, kakor so bili vaši predniki, pa razsajacev in divjakov. Oznanujte nam Io božjo, razlagajte nam sv. evangelij, učite nauk, potem vas bomo radi po- radi ubogali in pa radi imeli. Vaše in neslanosti pa obdržite za se, za vašo in vaše hlapce, kateri so tistih že valj pri nas ne opravite s hujskanjem, šinfa-in obiranjem faranov nič več. Ce ne bote mirovali vam bomo kmalu hrbet pokazali. Tudi ] morete več razločevati kaj je cerkvenega in tj farškega. Možnarje na Homcu ste pobrali, »•no bo jih kupli šmarški fantje. Cerkveni denar, ki se skupi na Homcu za točenje vina in piva in je določen za cerkvene potrebe na Homcu ste po dohtarju zgulili od cekmeštrov; homško cerkev pa zaklenili, da ne more špenglar v tnm in; popraviti po streli napravljene škode Le tako naprej in kmalu vam bodo pokazali vsi cekmeštri figo. Mislite, da bo ookmeštri samo za to, da bi ob nedeljah in praznikih dregali s škrebeljco ljudi pod nos in nimajo drugega dela in pravic, kakor da se vsako leto enkrat podpišejo na računske pole, katerih še ves čas kar ste tukaj, niste komu pokazali ali pa v pregled dali ?! Nekdaj smo imeli v Šmartnu kašo, od katere je imel župnik in cekmeštar vsak po en ključ! Kam je le prišla tista kana ? Ce pa hočete imeti vse sami, pa pojdite v nedeljo sami pobirat ofra, ali pa pošljite vašega Jirga, Kdo pa se je na Telovo pri nas jokal ? Gotovo vaša lepa, rudečenosa hnharca, ko vas je vidla tam pri kapeli na polju tako ginjenega na sv. Lenartu sloneti, svetujemo vam tudi, da pustite lintvorta na mira in se ne vtikate preveč v naše posvetne stvari, drugače bomo v Polj-čanah prašali, kateri veter vas je tam o polnoči vzdignil in v Šmartin zanesel. Tudi bomo Polj-čance za tisti recept prosili po katerem so se vas tam doli znebili. Lintvort. Noyice. Visoka čast je doletela ponižnega našega „Štajerca". Prvaški listi poročajo, da je inter-p e 1 i r a 1 poslanec Benkovič s svojimi ednako-vrednimi tovariši ministra zaradi .nepostav-n e pisave . Štajerca"... Ko bi takrat mi sedeli v zbornici, ploskali bi Cvenkaniču na vse pretege. Tako smo se pa v uredništvu smejali, prav iz srca, smejali da bi nam kmalu trebuhi popokali. Prvič je že to smešno, da si upa Benkovič govoriti o postavi. Tisti Benkovič je to, ki je bil izvoljen edino z najhujšim švindelnom svojih črnih pristašev! Tisti Benkovič je to, ki račnna vbogemu kmetu za 6 vrstic v pisma 3-60 K ali oelo 4 60 KI Tisti Benkovič je to, ki razglasuje v svoji cunji .Posavska straža" brezobzirni bojkot naprednjakov, akoravno je ta bojkot po postavi prepovedan! Ta Benkovič govori o postavah... No, mi še nimamo njegove klavne .interpelacije" v rokah, torej tudi ne vemo, kako in ne kak način je nalagal ta brežiški advokat ministre. V kratkem dobimo to .interpelacijo" in potem bodemo našim prijateljem Že povedali, kaj vse si upa to človeče. Pravijo, da piše .Štajerc" nepostovno. Hm, hm! Res ne moremo pomagati, ali naša dolžnost je, da odkrivamo vse nepostavno lumparije prvaško-klerifcalne gospode. Ali smo pisali .nepostavno", ker smo povedali, kaj je uganjal Hešič z otroci, kako je kradel Župan v Turškemvrhu, kako si dela Benkovič račune-in kako so črnuhi sleparili pri volitvah... Ako je to vse nepostanvo, zakaj nas pa niso .konfis" cirila" in zakaj nas pa ne tožijo? Vemo, zakaj se gre tem ljudem. Ne dopade jim, da jih ne prijemajo z .glace'-rokavicmi, da ne govorimo lepo kot nežne ,jnngferce", da povemo resnico odkrito in brez ovinkov. Pregrobo jim pišemo. Ali — roko na srce! Kdo dragi je pričel s psovkami kakor črni Časopisi? Kdo rabi laž in obrekovanje in infamijo v politični borbi, ako ne črni časopisi? Zakaj se je skril Benkovičov list za kranjske in „Mir" za ljubljanske porotnike? Ali piše na celem svetu sploh kakšen list tako p o d 1 o i n surovo, tako 1 a ž n i v o in h ina-vsko kakor klerikalne cunje? Brigajte se za-se, črni gospodje! Brigajte se za Bvoje smeti l Naročite vašim plačanim pisačem, naj si priučijo od nemških listov poštene pisave in — dobro bode za vse! Dokler pa bodete s palicami po nal udrihali, toliko časa bijemo s poleni nazaj . . . Sicer pa bo ne jezimo čez Benkovičove komedije. Iz srca mn privoščimo njegove neumnosti, ki jih dela kot poslanec, katerega se ne more za ušesa pred sodnijo privleči. „Dummer August" grof Sternberg in prismojeni Fresl sta dobila tovariša v osebi — Benkoviča. In to nas veseli! "Proč z „birjof'l Pošteni in splošno spofto-vani kmetski posestnik nam piše te-Ie vrstice: Približuje se čas toliko zaželjene žetve in že se po farovžih krpajo žaklji za .birjo". Tako, dragi kmetic! Celo leto si se žejen in lačen od svita do pozne noči ubijal s tvojimi in živino na polju, trepetal si pred vsakim črnim oblakom, jok in stok tvojih otrok spremljal je .šibo božjo"— točo, raz prižnice pa si na dan počitka, na dan, ki je posvečen,tvojemu troedi-nemu Bogu, slišal vse drugo, nego božjo beseda. Psovke najgrše vrste padale so vso leto po napredno mislečih kmetih, prokleti so.. bili čestokrat podnčni spisi, posebno proklet pa je bil vsak bralec našega domačega kmečkega liste ..Štajerca"; ja celo farško podivjanje je dospelo tako višino, da je dušni pastir celo na smrtni postelji delal razloček med brezpogojnimi podrepniki in med poštenimi dostikrat izglednimi naprednjaki. Ob času državno-zbor-skih volitev stali so z malimi izjemami naši duhovniki na kmetu sovražni strani, niso nam privoščili, da si izberemo pridne krščanske kmete za naše poslance, ne, vsiljevali oziroma tudi vsilili bo nam financerje, hofrate, advokate in poželjive, častilakomne pope, akoravno so bili naši kandidatje boljši kristjani nego od žene ločeni hofrat e compagnia bella okoli čme sklede. Sedaj dragi kmečki trpin, pa pride čas, ko pridejo poslanci župnika, gospod kaplan, mežnar, organist, farovški hlapec, farovški pastir in farovška kuharica v Ž i t n o „b i r j o". Vsa ta druhal kaže zdaj ljubeznjive nosnice, spreminja oči proti nebu, kakor najčistejši svetnik bo ti prilizuje z vso farizejsko hinavščino, samo da od tebe izsesa koliko največ mogoče Žita in zrnja. V največih slučajih nima ta peklarska banda nobenega postavnega dovoljenja ali vzroka, ,,birjo" pobirati; mi vprašamo torej našo javno oblast, gospode orožnike in druge merodajne osebe, zakaj ne aretirajo blagosovljenega berača, ali njegovega trogerja, kakor aretirajo kakega „vandrovca" ali kako staro onemoglo babico-peklarco ? Torej red gospodje, — pred postavo smo vsi enaki. Napredne g. župane in vse na-prednjake pa prosimo, naj delajo na to da se ta pijavka našega gospodarstva odstrani. Naznanite vsak slučaj okr. glavarstvu in zahtevajte nujno rešitev; pokličite orožnike in zahtevajte, da napravijo redi Okrajaa glavarstva pa nujno prosimo, naj prepovejo uradnim potom to ljudsko izkoriščanje. Kaj je po mestih za vbogo ljudstvo loterija, to je na deželi farovž! V mestu znosijo ubogi trpini vse v loterijo in upajo na ta način pridobiti časno srečo, medtem ko na deželi oče, sin, hčer in mati nosijo in nosijo v farovž, samo da bi postali večno „srečni". — Kakor on navadno ne dosežejo z loterijo časne sreče, tako tudi ti kmetic ne dosežeš tem potom večne sreče. Loči farja in njegove pristaše od cerkve in od' Boga, potem si bo tebi sama pot pokazala. Sam Bog je rekel: daj Bogu, kar je božjega, in cesarju kar je cesarjevega! Pšenica, koruza, predivo, jajca, vino, klobase, svinjina, prašiči, kobile, teleta in krave, katere pobirajo nenasitni popje, niso farji pripravili; torej to ni farško! Pripravila je vse to tvoja družina s teboj, mož, žena otroci, hlapec, dekla in „taverharji" ; tem daj po zmožnosti pravico, plačaj zaostali davek, zavarovalnino, obresti in dolgove, bodi pošten, bogaboječ, stori tvoje cerkvene in posvetne dolžnosti, bodi d"ber sosed in usmiljen proti revežem, — in zagotovim ti, da dosežeš časno še bolj gotovo pa večno srečo! Najtežji odgovor bodo dajali enkrat oni poželjivi, nenasitni farji, ki celo leto v cerkvi in zunaj nje fehtajo, samo da svoji poželjivosti strežejo, ubogega reveža pa neusmiljeno napodijo, ako jih prosi za dar Božji... Nekateri, posebno premeteni župniki oznanijo, da bo „birja" za vremenske maše (od sv. Jurja do sv. Mihela vsak petek); drugi.pravijo, da je za „sv. hostije". Toiaj za približno 20 tihih sv. maš, koje imajo itak dolžnost brati in pa za par kil pšenične moke je „birja" potem opravičena ?! To je naravnost nesramno! Te maše naj se, če jih želite od posameznikov, plačajo ; moka naj se vzame na cerkveni račun kakor olje in sveče, beračenje pa se mora nehati I Sramujte se, 1 a k o m n e ž i. Vaši podrepniki v državnem zbora vtaknili so Vam še le pred nekimi meseci velikomilijonov krvavega ljudskega denarja v Vaš nenasitni žakelj J Kaj hočete še sedaj kot berači pred durimiubo- — 4 — geg* „oferja", kaj pred kodo revnega viničarja, kaj pred hišo bolanega delavca, kaj pred hišo manjšega in večjega kmeta, ki ima svojih dovolj za jesti, ne pa da pri njim obžirate še vi! Pri vsaki nedeljski sv. maši se pobira, vsaka sv. maša se mora že po zvišani ceni plačati, (seveda vse je dražje, morajo tadi besede, koje govori namestnik Božji pri daritvi sv. maše — dražje biti) vsaki krst, vsaki pogreb, vsako zvonjenje, in v s e moramo plačati istemu, koji ima že itak lepo mesečno plačo, in potem nam pa še pride pod prag kot berač. Proč z vso fehtarijo, proč z vso birjo, proč z farškimi in kaplauovimi obiski, ker tadi oni dostikrat ne pospešujejo blagostanje kmetske hiše, posebno ako imaš mlado ženko ali pa nežno hčerko, kje pa bi še birja zares ne bi bila odkupljena! Storite, da se plača enkrat za vse-lej. Iz Spodnje-Stajerskega. Roblek in Ježovnik delujeta prav pridno za — prvaško dohtarsko stranko. Vso upanje naprednih kmetov je bilo z druženo na ta dva ne-klerikalna poslanca. Zdaj pa so kmetje zopet varani, kajti dohtarji prvaške stranke zlorabljajo ta dva poslanca v svoje namene. Povedali smo že, da sta interpelirala Roblek in Ježovnik zaradi uradnikov. Zdaj sta interpelirala zopet zaradi nseBtavitve senata za osebne zadeve pri c. k. okrožni sodniji v Celju". To je škandal! Roblek in Ježovnik, — kdo vaju je poslal v državni zbor? Neodvisni napredni kmetje! Vi dva pa zastopata edino interese uradni-gtva in prvaško gonjo dohtarčkov. Kon-statiramo pred vso javnostjo sledeče: 1. Roblek in Ježovnik sta izdala svoje volilce, ker sta vstopila v klerikalno-hrvatski klub. — 2. Roblek in Ježovnik sta izdala kmete, ker delujeta edino za uradnike prvaškega mišljenja! — 3. Roblek in Ježovnik ne storita ničesar za gospodarsko zboljšanje svojih vo-lilcev. Mi zahtevamo v imena pretežne večine volilcev teh obeh poslancev, da se držita, kar sta obljubila in se ne brigata za stvari, ki nas ne bolijo. Postita Korošca in njegovim tra-bantom politiko Btraniščnih napisov, — vidva pa imata sveto dolžnost, da delata za kmeta. Dragače vaju smelo imenujemo izdajalca ljudstva. Benkovič na skrivnih potih... Poročali smo svoj čas, kako je fabri iral slavnoznani dr. Benkovič in prijatelj „Štajercev" častno občanstvo za sodnika Sittarja, ki zopet na sodniji za Ben-kovičevo pisarno agitira. Zdaj hodi Benkovič zopet po skrivnih potih. Vsi župani v brežiškem okraju so dobili te dni dvoje pisem, ki sta spisana od itak znanega Agreža in podpisana od novopečenega poslanca dr. Benkoviča. Prvo pismo se glasi doslovno tako-le: >Brežice, dne 28./6. 1907. Velecenjeni gospod župan! V imenu dobre stvari Vas prosim, da podpišete priloženo vlogo kot župan in pritisnite na njo občinski pečal, ter nemudoma odpošjjele ua e. k. finančno deželno direkcijo v Gradec. Priporoča se da povzročite poprej v obč. odboru dotičen sklep. Z odličnim spoštovanjem Dr. Ivan Benkovič, državni poslanec. < čitatelji že vidijo, da se gre tukaj za „dobro stvar", to se pravi: za hinavsko, zahrbtno akcijo, ki naj bi veljala potem ca ,,ljudski glas" in ki naj bi škodovala gotovim ljudem, koristila pa Benkovičovim petolizcem. In res, do-tična vloga, ki jo naj bi vsi župani podpisali in finančni direkciji odposlali, se glasi tako-le: >C. k. finančna deželna direkcija v Gradcu. Podpisana občina zavrača časnikarske napade na gospoda c. k. davkarja Simona Watt in c. k. davčnega kontrolorja Rupreta Brovet, oba v Brežicah, kot popolnoma neosnovane, spoštujoč njiju nepristransko uradovanje, jima izreka neomejeno zaupanje in odločno protestuje zoper vsaktero spreme-nitev narodnega posestnega stanja v statusu davčnih uradnikov v Brežicah, posebno z ozirom na to, da je za 97% slovenskega prebivalstva v brežiškem okraju itak premalo slovenščine popolnoma veSčih uradnikov pri navedenemu davčnemu uradu. Občina, dne 28. junija 1907. Zdaj se pač razumemo! Gre sezaWnttain Broveta, obadva huda pristaša klerikalne stranke in zagrizena nasprostnik naprednjakov. Benkovič hoče preprečiti, da bi se Brovet kam drugam prestavil, kakor je to baje že določeno. Obenem se hoče preploviti brežiški urad s prvaško-fana-tičnimi uradniki. Davčni urad v Brežicah ima 6 uradnikov; v s i so slovenščine zmožni, prvi trije so rojeni Slovenci, ostali pa Nemci. Benkoviča to bode in zato je prišel s to zahrbtno jezuvitsko pisarijo. Benkovič hoče direkcijo n a-lagati in zlorablja v ta namen Župane brežiškega okraja. To zahrbtno hujskanje se mora enkrat nehati! Sramotno je, da se poslužujejo naši nasprotniki tako umazanih sredstev. Izpregovorili bodemo o celi zadevi še več zanimivega. Kajti čeprav hodi Benkovič po skrivnih potih, vkljnb temu ga zasačimo pri vsakem koraka... O župniku llešiču iz Sv. Bolfenga, ki sedi v preiskavi zaradi oskrumbe in napeljavauja h krivi prisegi, nam piše kmet iz Žalca: Ko je bil Ilešič kaplan v Žalca uganjal je tam ednake stvari. S sladkimi obljubami je poklical opeto-vano mladoletne deklice k sebi. Neki okroglo 14 let stari deklici, je dajal v svoji sobi v kaplaniji posebni podak v veronanku. Ali hotel je sedeti vedno na istem stolu kakor deklica in uganjal nepopisne burke z otrokom. Končno so padle starišem dile raz čela in deklica ni smela več — na privatni podak v kaplanijo. Res čadno je, da je oblast toliko časa trpela počenjanje tega človeka . .. Proti ptujski poŠti rogovilijo prvaški listi vedno iz novega. Seveda kričijo vedno „v imenu naroda", čeprav je narod popolnoma zadovoljen s pošto, in hujska le par pobalinov. Glavni prvaški rogovileži na pošti so neki Skerbešek iz Hajdine, neki učitelj, ki pride pijan kot kanon na pošto in minoritski mežnar, o katerem govori ves Ptuj, da ni v glavi posebno jasen. Jezijo se ti ljudje, da je bil prvaški Zemljak prestavljen. In s strupenimi napadi hnjskajo potem v svojih canjah. Eakrat bo zna enemu teh hujskačev že kaj pripetiti, na kar bode pomnil! „Koštrun-birt" Gajšek v Poljčanah se je raztogotil in nas opsoval v „Fihposu". Žal da nimamo v tej številki prostora, da bi mu primerno odgovorili. Ali storili bodemo to prihodnjič in povedali, kako je „deloval" Gajšek „za vero" pri vlakih v Marija Celje, „za dom" pri kupčiji t živino in „za cesarja" z goljufijo 8 crknjeno živino. Torej pripravite se, g„koštrun-birt", prihodnjič slišite resnico! O učiteljsko-farškem škandalu v Žajsmn smo dobili dopis, katerega objavimo zaradi pomanjkanja prostora šele prihodnjič. Omenimo pa že danes, da je visel v Žajsma zopet plakat, ki je označil pikantne afere učiteljic in šebato-vega Tončeta. Prihodnjič več! Kje je ostal ..očenaš ■ ? Vsak kristijan dobro ve, da je učil Kristus .očenaš" in je te tedaj najprva molitev. Iz mariborske okolice pa nam piše kmet-poštenjak: V Magdalenski fari Maribori so vslužbeni 4 duhovniki. Dre leti že obiskujem to cerkev, ali doslej še nisem čul moliti le enega očenaša. Pri vsaki maši se moli 4 Bčeščene Marije", očenaša pa ni slišati. Isto-tako je v podružnici pri sv. Frančišku. Tam se bere letno 120 maš, ali nobenega očenaša ni slišati. Ali so postali sedanji duhovniki „pre-nobel", da bi molili tisto, kar je učil sin naca-renskega mizarja, ki je bil obenem — božji sin?! Zopet prvaška štacuna na bobnu. Komaj so zaprli slavno štacuno v .Narodnem Domu" v Celju Karol Vanič in že se poroča o * novem konkurzu. Prvaška štacuna Milana HočeTar je prišla v konknrz in je baje 150 upnikov. Okrajni zastop v Rogatcu. Na mesto pokojnega člana g. Franc Horwatha je bil izvoljen v okrajni zastop dne 4. t. m. g. direktor Purker iz Kostrivnice. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Dne 20. julija v Peggavu, okr. Frohnleiten; v Arvežu**; v Vitanju**, okr. Konjice; v Loki**, okr. Šmarje pri Jelšah ; v Waltersdorfu**, okr. Hartberg; o Wenigzellu, okr. Vorau; pri Sv. Marjeti na Pesnici*, okr. Maribor; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Marjeti**, "okr. Gleisdorf. Dne 22.julija v Oberortu, okr. Bruck ; pri Sv. Heleni, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ivnici**; v Groas-Steinbachu, okr. Fiirstenleld; v Kčif-laohu**, okr. Voitsberg; pri Sv. Magdaleni, okr. Hartberg; pri Sr. Juriju*, okr. Judenburg; v Unzmarktu, okr. Judenburg; na Malih Rodnah, Sejmi brez zvezdic so letni in kramareki sejmi; sejmi, zaznamovani x zvezdico (*) so živinski sejnu, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi. okr. Rogatec ; v Wildoun** ; pri Št. Lambrec! okr. Neumarkt; v Oberwolzn**. Dne 23. Ormožu (svinjskisejem); vMullnu*, okr.Nenn Dne 24. julija v Pollavu*, okr. Nen na Ptuju (sejem ščetinarji); v Imenem (sejem i tinarji), okr. Kozje ; v Gotzendorfn**, okr. Ob ring ; v Maribora*. Dne 25. jnlija v Tornavn, Aflenz; vGornjemgrada**; v Ilzu**, okr. Fiirsten v Lankowizu, okr. Voitsberg ; v Ligistn* Voitsberg ; na Kleinalpi**, okr. Frohnleiten; Friedbergu; v Kaiudorfa**, okr. Hartberg; Sv. Jakoba v gozda, okr. Vorau; v Ljabntij (Gor. Staj.); na Laznikn, okr. Rottenmanu; Slovenski Bistrici**; na Bregu pri Ptnju (win; sejem); v Gradcu* ; pri Sv. Katarini na necku**, okr. Weiz; Sv. Vrbanu**, okr. v Cermažišah**, okr. Rogatec; v Kozjem";i Lipnici**. Prihodnji Ožbaldov sejem v Ptuju ki je obenem letni sejem in sejem s konji, živino te lesom, se vrši na pondelek 5. avgusta tj Vsled tega odpade prvi mesečni živinski dne 7. avgusta in ee vrši isti dan svinjskiiej Svinjski sejmi v Ptuju ae vršijo dne in 31. julija. Sejem z Žrebetami. Novi veliki z žrebetami v Ptuju se vrši sledeče dni: 4! 18. septembra, 2. in 16. oktobra, odnosno 6. in 25. novembra tega leta. Žrebeta, kil pripelje na ta sejem, so oproščeni plačila nice (Maut) in štantnine (Standrecht). Opo»| jamo posestnike na te velevažne sejme! Prodaja »Štajerca" v Radgoni. G. Semlitscfc] v Radgoni je pričel z razprodajo našega lista.) Isti sprejema tudi inzerate kakor naročnine. Priporočamo to trgovino najtopleje! Izpred porote v Celju. 10. julija seje imeli zagovarjati 29 letna Helena Mencinger iz Tar-J škega vrha zaradi detomora. Porodila je 11. maju nekem gozdu otroka ter ga takoj s čevlji nm»| rila. Potem je mrliča na nekem dvorišču uj grebla. Obtoženka je vse priznala. Vkljnb leni bo porotniki stavljeno vprašanje zanikali in ji bila Mencinger oproščena. — Pisar Franc Skušaj iz Šmarja pri Jelšah je dolgo časa slepai Blnžbi. Vzel je namreč iz aktov koleke in prodajal, denar pa zapil. Mladenič je pri vse priznal. Vkljub temu pa so porotniki Sanje zanikali in je bil Eskaza vsled tega cen. — Dne 9. t. m. eta se imela delavc a Janez Klainošek in Franc Sevrit ii Vo-drežja. Fantje bo se sprli 15. aprila v gostiln g. Gobec v Ponikvi. Obtoženca sta potem ni padla nekega Kresnika s poleni in ga ubila, Obsojena sta bila vsak na 15 mesecev težke jefe. Srake in kokoši. Janez Hanžel zidar njegova ženka Marija, krčmarica v Spodnji dini, imata zelo rada pečene piščance. sta kakor srake, — kradla kokoši, da je veselje. Dne 29. marca sta ukradla 12 k in 1 petelina, 28. marca 4 kokoši, 30. mara »ostal več orodja in isto noč 4 kokoši. Parček bodi Shrlicl aedel 3 mesece v ječi. kem t Utonil je pretekli pondelek v Ptnjn neki kakor pijonir. Imeli ao vaje in revež je padel v vod« leveta ter se ni mogel več rešiti. Malo več pažnje Ii bnjska bilo pač treba pri teh vajah. Človek je vendar p vedno človek, tudi kadar nosi — vojaško suknjo. Jovcu Strela je Udarila v Pirichovo hišo na Majskem vrhu v Halozah. Užgala k sreči ni, ptj » jme pa je hišo poškodovala. ikega" Ogenj. 9. t. je udarila strela v klet post* »1 dr. nika Vtičana iz ormužke okolice. Poslopje invec Tržila vina ter sodov je pogorelo. — S. t. je udarih [offari strela v hišo posestnika Hovnikarja v Gaberji u ob pri Šoštanju. Hiša je pogorela. Posestnik jt tuja1 obenem rudar in dela zdaj na Pruskem. Otrok zgorel. V sv. Krištofu pri Laškem* je igrala 8 letna Marija Golub z ažigaJicanu, Pri temu se je vnel ogenj, otrok pa je take rane, da je čez par dni umrl. Iz Koroškega. Ljubljanski „Mir" odgovarja na znano j način na našo vprašanje glede političnega i ranja orglarja in poslanca Grafenauerja. Na | te duhovniške psovke, ki odkrivajo le m«il lični bankerot opijanjenega in nega političnega farštva na Koroškem, -bodemo odgovarjali, dokler se to ,,glasilo koroških Slovencev" za kranjske 1 rikalne porotnike. Kar pišejo notončni ter njih plačani „tintenknliji", pmti hladne. Pribijemo le, da trdi 5di Grafenauer n i v nobenem kluba. ;:ji divjak! Dobro, veseli nas to. Sicer je , k 10 pisali vsi slovenski listi, da je IGrafenaaer v Jugoslovanski" klub. Ako joficijelno ni storil, potem nas to le i bolj pa bi nas veselilo, ako bi orglar nec enkrat označil svoj program. Povejo treba, kakšni stranki, kakšnemu nazi-1 mnenja pripada! Pa ne s psovkami, !■« resnimi besedami. Klerikalec ni Gra-kajti drugače bi šel in poljubil pokorno iino Šnšteršiču roko. Liberalec ni, [bi se vsedel poleg Hribarja. Krop ni iroda tudi ni. Kaj si torej, Grafenau« ? i nemške veselice v Sp. Dravogradu 'o prvaški listi v godbo c. in k. peš-Jt IV iz Celovca, češ da je igrala ,,vse-naravnost protiavstrijske" pesni... noamrjenost! „Wacht am Rhein" je torej pesen. Zakaj? Ali zato, ker . že leta in leta z Nemčijo in Italijo hebni trozvezi ?... Sicer pa je ves ta ifoi ramel" prvaških časnikov malo ^', komedijantorski, hinavski. Vam prva-(klerikalcem je za Avstrijo toliko, kakor Saj ste vendar panslavisti j Saj sanjate vendar onovi »Iliriji", joe lo van ski državi"! Saj ai že-sdruženje s srbskimi kraljemorilci 'mi banditi! Saj je vendar ves vaš jen v uresničenje večne duhov-i a d v 1 a d e ! „Patriotje" ste, — kadar i a n c i r a t i nemškega soseda. Za pa se požvižgate na Avstrijo in de-vseslovanske, izdajalske besede. pred lastnimi durmi! niška izobrazba. V zadnjem „Š Miru" duhovnik tamošnjega učitelja. lino v dotičnem prav katoliškem članku ke: „norec", „šolmašter", „ga pes (Mohv1. „nemčnr", „pob", itd. Prosimo, »rimsko-katoliški duhovnik bližnemu! Einspieler in Podgorc, to lovi vajinega dela! Zato sta vidva Ta iako podivjanost. Zopet obsojeni klerikalec. V Libudu je bil iiadajimi volitvami najboljši agitator za ilana Walcharja neki Jos. Kruach, Biamgartner. Mož je pri svoji agitaciji da se je kar kadilo. Med drugim di poses tuco Katerino Hamusch. Žito pred sodnijo za odpuščanje prositi, *va „Siidmark* in sodnijske troške v K 36 h plačati. Tako naj se zgodi lažnivcem! či — avanzirajo! Rszmere na Koroš-jajo vedno bolj čudne. Največji huj-ajajo naprej in avanzirajo. Zdaj je ni prvaški duhovnik dr. Lambert konjski dvorni kaplan. Na Koroš-razmere kmalu tako daleč dozorele, Štajerskem. Vera postaja duhovščini glavna stvar pa ji je politično 'ne razprave. Prizivno sodišče t Ce-raspravljalo te dni o Bodbi, s katero -jen dr. Messiner na 50 K globe, ker far.ški .Josefiverein" za .nekrščan-i Sodišče je razveljavilo prvo sodbo in je iner tedaj oproščen. Isti dan se je ava o piizivu urednika g. Maier .Landeszeitung". Urednik je bil svoj n, ker je imenoval župnika Snediča Tadi to sodbo je sodišče razveljavilo Maier-Hoffern oproščen. koroških železnic. Poslanec Dobernig te dni na ministra vprašanje glede pomanjkanja vozov na železnici Celovec Res je potrebno, da se tn nekaj tnikov v Rožno dolino je vedno več, vedno premalo. — Poslanec Nagele zavzema za železnico, za katero je 'ovati in ki bi bila v veliko korist i okraju. Tako delujejo napredni po-tafenauer pa -— se blamira! iiik. V Celovcu je umrl baron Seenuss, pustil nemškemu šolskemu društvu je pičil neko deklico v občini Smerče. nahaja v smrtni nevarnosti. Z nožem je obsaval svojo nekdanjo ljubico, neko kelnerico pri Lesjaku v Porečah, njen čestilec. Bik Je umoril 64 letnega hlapca Tomaža Zwischenberger iz občine Lipa. Nevihta v Labudu. 6. julija m. je divjala v Libudu nevihta. Posestniku A. Koplecku je ubila strela 2 in pol letnega konja in ima mož 500 K škode. Bolnik zdravnika ugriznil. V Beljaku je ugriznil neki bolnik dr. Hocka, ko ga je ta ravno operiral. Dr. Hock je vsled tega težko obolel. Strela je ubila na beljaški alpi (Villacher-Alpe) 4 konje. Škode je nad 2.400 kron. Po svetu. Fabrika zrušila se je v Filadelfiji. 46 oseb je bilo ubitih. Nesreča V cerkvi. V neki občini na Toskau-skem so blagoslovili nove zvonove. Ali komaj so pričeli zvoniti, ko so novi zvonovi doli padli in ubili več oseb. 6 oseb strela ubila. V Nemet-Szent-Petru na Ogrskem je zbežalo pri nevihti 6 oaeb v neko kočo. Strela je udarila v kočo io. ubila vseh 6 oseb. človeška beštija. V Ltovu (Galicija) je zvezala krčmarica Sarah Spitzer svojo 6 letno hčerko in ji vlivala vroče olje tako dolgo v usta, dokler ni nesrečni otrok umrl. Kuga v Indiji je velikanska. V prvih 3 mesecih tega leta je obolelo nad 500.000 oseb na kugi. Od oktobra 1896 do konca 1. 1900 je umrlo v Indiji čez 403.700 oseb na kugi, od 1. 1900 do 1905 pa čez 3 milijone oseb. To so grozne številke. Za dom in družino. Tobakove konce (po domače „čike") treba nabirati. Tobakov sok ali prah je namreč iz-borno sredstvo proti malemu mrčesju v vrstu. Konce treba posušiti. Gospodarsko. Poročilo o ptujskem sejmu. (Sejem a konji, živino in svinjami dne 17. julija 1907.). Vkljub deževnemu vremenu je bilo prignanih 222 konj, 1.195 komadov goveje živine in 685 svinj. Trgovina je bila pri malo zvišanih cenah zelo živahna in se je skoraj vse prodalo. Gorje hiši, ki ima zapravljivo gospodinjo. Na „Brinjevem vrhu" gospodari Tone Brbinc, mož najboljše starosti. Tonetovo posestvo je bilo še pred petimi leti, ko je umrla Tonetova mati Katra, eno najlepših v vasi. Niti krajcarja dolga ni bilo na njem, da, še celo nekoliko razposo-jenega denarja je imel Tone med sosedi. Danes pa je Tonetovo premoženje zadolženo, tako zadolženo, da se oglasi dan na dan beričev boben na dvorišču Vsi ljudje v vasi se čudijo, kako je moglo priti to tako hitro. Saj ni Tone ne pijanec, ne igralec niti se ne oblači gospojsko, niti ne hodi po nepotrebnem z doma. Priden pa je bil tudi Tone, kakor prava mravlja. Pa tudi ni Tone kak nazadnjak, kakor jih je v vasi celo število, ne, on čita kmetijske liBte in knjige, kedarkoli mu dopušča prosti čas in Be tudi ravna po tem, kar bere. In vendar gre njegovo gospodarstvo tako naglo rakovo pot. Vprašajte zakaj? Pa vam povemo. Tone Brbinc iznad .Brinjevega vrha" bil je priden gospodar, toda bil je preveč popustljiv nasproti svoji ljubi ženici Urši. Urša, Tonetova žena, to vam je bila prava vaška pošta. O najmanjšem dogodku, ki se je vršil v vasi, znala je praviti Urša na dolgo in široko. Kakor po brzojavu seznalo se je v kratkem ne samo v spodnji, marveč tudi v gornji vasi, vse o čemur je dobila Urša sporočilo. Prav zato so jo najbrže imenovali tudi s pridevkom .Telegraf*. Urša je vedela včasih tudi za take dogodke, kateri se niso nikdar vršili. Na .Brinjevem vrhu" bilo je nekako zbirališč« vseh radovednih žena iz vasi. Posebno pogosto-ma si videl tu Nežo Klepetačo. Dasi je včasih Tone zarentačil na to ali ono babišče, ki mu je brez posebnega posla prihajalo v hišo, vendar ni to mnogo pomagalo. Pa je prišlo, ko se je prepričalo, da je Tone z doma. Kako bi pa ne prišle uboge ženice h dobri Urši, ki jih je tako rada postregla s kofetom, samo da se je za-mogla do dobrega nagovoriti. .Sadite botra, sedite, da vam skuham malo kofe." ,E saj ni treba botra ne. Pa naj bo no, ker ste tako dobra." .Malka, teči brž po dva kila cukra v štacuno. Reci naj zapišejo, bomo že plačali. Eh, saj tudi kofeta je več malo; vzemi tudi en kilo kofe. Reci, naj dajo onega dobrega in ne takih smeti, kakor zadnjikrat." Tako se je navadno začel pogovor na .Brinjevem vrhu", ko je prišla Neža v posete. nadaljeval pa se je, dokler se niso zaslišali gospodarjevi klici na dvorišču. Mlada Malka pa je tekala v štacuno, kjer jo dobila vedao zavitek bonbončkov. Sedaj je prinesla kofe in sladkor, potem je tekla po štruco belega kruha, potem po cikorijo, riž itd. Urša pa je kuhala svojim prijateljicam — vaškim klepetuljam. Da ni šlo radi tega na „Brinjevem vrhu" vse v najboljšem redu si lahko mislimo. Ne samo, da je Urša moževo premoženje preveč delila med svoje prijateljice, marveč s Bvojim klepetanjem zanemarjala je tuli gospodinjska opravila. Po smrti Tonetove matere bila sta nered in nesnaga na .Brinjevem vrhu" tako-rekoč doma. .Jaz ne morem vsemu kaj", izgovarjala se je Urša vedno nasproti Tonetu. Kolikokrat je moral požirati Tone sline, mesto na pol kuhane večerje, katero je UrSa po dokončanih „avdijencah" v naglici napravila. Lačni prešici cvilili so včasih tako, da jih je bilo slišati celo na drugi konc vasi, ker jih je Urša v svojih .dialogih" popolnoma pozabila. Samo včasih so bili zadovoljni s svojo gospodinjo. To je bilo večinoma takrat, ko je šel gospodar bolj daleč z doma in se je Urša nadjala, da ga ne bo tako brž domu. V takem slučaju si je mislila Urša: kaj se bom trudila s kuhanjem, pa je tekla v podstrešje ter zajela s košem precej globoko v kup turščice, katero je vrgla v pre-šičje korito. .Saj Tone ne bo znal za to", si je pri tem mislila. Tudi kokoši, njene prijateljice, so morale včaaih brez večerje spat. Pov-darjamo pa, samo včasih, ko je imela Urša posebno važno razpravo. No, Urša se je pa s to nemarnostjo sama kaznovala, ker ni dobila naslednji dan v kurniku toliko jajc, kakor po navadi. In to je ona tako rada cvrla, oh tako rada! Zato pa ni štedila pri kokoših ne b turš-čico, ne z ajdo, ne z ovsom, ne s pšenico. Kar po poln lonec zrnja je vrgla na dvorišče. Seveda so pozobali večino tega zrnja vrabci, katerih je bilo na „Brinjevem vrhu" velika čreda. Njim ni bilo treba tu ne orati, ne sejati a želi so vseeno. Zato je bil okoli „Brinjevega vrha" pravi živ žav. Urša je bila, od kar je prevzela ona gospodinjstvo, kakor pravimo, „odprta" žena. Vse bi rada razdala. Ne samo vaške klepetulje, marveč tudi drugi ljudje so jo radi obiskovali. Kedar so prišle ciganke v vas, tekle bo naprej h Urši pogledat. Vselej bo dobile precejšen kos slanine. Posebno one, ki so znale boljše lagati, niso šle praznih rok z ..Brinjevega vrha". Lončarji so tudi mnogo zaslužili pri Urši. Rajši nego v denarju plačevala je Urša lonce in sklede, katerih je jako mnogo razbila, v naravi z ječmenom, s fižolom ali s pšenico:' Lonc velja toliko, kakor ječmen, s katerim ga napolniš. Cim veči lonc, več zrnja treba. Proti temu, da je bila nasproti beračem radodarna, nočemo nič reči, ker so ti ljudje navadno potrebni. Tone Brbinc ni bil z gospodinjstvom svoje žene kaj zadovoljen. To ji je dal večkrat s prijazno besedo tudi raznmeti in večkrat se je namenil, da bo nastopil bolj ojstro, toda njogovo jezo je vedno premagala ljubezen do svoje žene. Še celo takrat, ko mu je prinesel štacunar dolgi račun o kavi, sladkorju in drugih štacunarskih rečeh, ni rekel ženi drugega, kakor ,kam si za božjo voljo dela toliko reči! Saj ni bilo prej, dokler je živela mati, nikdar kaj takega I" Urša je pričakovala daljšo pridigo, zato je bila zadovoljna, da ae je izkopala iz zadrege na tako priprost način. To ji je dalo tudi pogum, da so postajali računi od časa do časa veči. Tone Brbinc prideloval je sicer precej žita, prodal pa ga ni niti zrna. Še pred veliko nočjo pa je moral kupovati moko. Temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da je razpolagala Urša v podstrešju. Celo zabelo, katera je za časa matere vedno dočakala nove koline, je pričela Urša že poleti jemati v štacuni na kredit. Prodati ni mogel Tone nič drugega, nego nekoliko vina. Ker je imel dve molzni kravi, bi se dalo včasih kaj masla spraviti r denar, toda večina mleka porabila se je za kofe — % — m maslo je bilo dobro tudi takrat, kedar so te cvrla jajca. Skupiček ca vino je bil pač premajhen, da bi Tone zamogel Ž Djirn plačevati davke, račune v Stacuni, obleko in druge potrebščine, ki bo se za časa Uržinega gospodinjstva strašansko narastle. Najprej je moral zato potiijati Tone kapitale, ki jih; je imel pri sosedih, a ti bo kmalu pošli. Moral je vzeti denar na posodo Naprej mn je posodil vaški Stacnnar, ker je pa zahteval ta prevelike obresti, vzel je Tone posojilo pri posojilnici ter dal dolg ▼knjižiti na premoženje. Sedaj je bilo treba plačevati spet tudi obresti. Šlo je trdo, prav trdo in Tone je bil prisiljen zadolžiti se v tretjič četrtič. — Sedaj pa se more več zadolžiti, ker nima na kaj. Oh Urša, ti zapravljiva Urša, kam si pripravila tako dobro hišo, kakor je bila ona na „8rinjevem vrhu". Krmljenje krompirja. — Prešičem se ne sme polagati surovega krompirja, marveč ga moramo prej sknhati ali spariti. Kuhan krompir prešiči mnogo boljše in lažje prebavijo. Tndi ni zdravo, če damo prešičem preveč neoluplje-nega surovega krompirja, ker ima ta v sebi mnogo strupa solanina, ki bi lahko v veči množini prešičem škodil. Tudi drugim živalim polagati je kuhan krompir. črna prst je v vrtnarstvu neobhodno potrebna. Črno prst dobiš iz listja ali komposta, ki ga spraviš v kap in ta večkrat prevržeš. Da ae spremeni listje v prst, potrebuje navadno dve leti. Bolj hitro dobi<5 Črno prat, če deneš listje približno 7a m na debelo in ga na to po-liješ s straniščnico. Vrhu te deneš novo plast listja. V aprilu lahko pogrneš kup s zemljo in nanj zasadiš kumare, melone ali buče; jeseni kup" prevrži. Naslednjo pomlad se sprhajeno listje že lahko rabi. Listnica uredništva in uprav-ništva. Zahvaljujemo se vsem cenjenim naročnikom, ki so v tako obilem številu ponovili svojo naročnino. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki delujejo veselo in pogumno za naš list. Veselje, da napredujemo tudi na Koroškem tako lepo. Vsem hvala! ■— K d o r Se ni poravnal naročnine, naj to nemudoma stori! — Studenci pri PoljCanih: Ni vredno popečati se sto staro klepetuljo. Poleg tega se ne podpisana pisma vrže v koS! — Župnik Pečnik, Podgorje: Z VaSim „popravkom" se popečamo prihodnje; pa mislimo, da Vam to ne bode prijetno. Hvala, da ste postali naS sotrudnik; več Vaših ednakovrednih tovarišev sodeluje že pri „Štajercu". — Čadranska far a: Lizika in kaplan naj se le veselita nad lepoto življenja. Za sedaj ju pustimo. Morda se poboljšata. Pozdrav ! — Sv. Trojica, Gornjigrad, Podčetrtek, in več drugih krajev: Po možnosti vse prihodnjič. Delujte za list, da ga zamoremo povečati. Pozdrav! Prehuda sredstva za odpeljenje (Abfuhr) so Škodljivo. Porabite vied tega dr. Rosa balsam za želodec iz lekarne B. Fragne', c. kr. dvomi liferant v Pragi. To sredstvo ne vpliva Škodljivo, ne alteiira prebavljenje, temveč ga pospešuje in okrepči. Dobiva se v lekarnah. Glej inzerat. Loterijske številke. Gradec, dne 13. julija: Trst, dne 6. julija: 78, 76, 9, 32, 24. 6, 56, 58, 51, 90. Izjava. Jaz podpisani Janez Rihtarič preklicem vse žaljive besede, ktere sem v gostilni Haložana v Orehove h govoril nepremišljeno in surovo čez g03poda Franca Kaučiča, velespoštevanega posestnika in čevljarskega mojstra in ga stem raz-žalil. Tem potom prosim omenjenega odpu-ščenja in obžalujem to razžaljeoje. -■-' Janez Rihtarič. mašinist (Maschinenwgrter) se sprejme s 1. avgustom, dva Žagarja pa takoj. S snovanje in les zastonj, plača po dogovoru. Vpraša se pri gozdarskemu urada v Planini (Forstamt ia Mont- preis). 486 Sprejme se ože-njen trezen in priden m a j e r za Terdobojce pri Leskovcu. — Več se izve pri gosp. Josef Kosser v pisarni gosp. notarja -- - Filafera. 472 Na prodaj Konjederskl ali suberski posel (Abdekerei) kateri nosi na leto 3.000 K. Ve« pove Smidlech-ner Abdecker Csskathurn Ogersko. 451 Kovaški učenec iz dobre hiSe in z dobrim Šolskim spričevalom, kateri ima veselje do tega posla, sprejme se pri Matijas \Vesjak-n. kovaški mojster pri Sv. Barbari. p. Vurbergu. ■• 467 Čevljarski učenec se sprejme takoj pri Frane Virantu, čevljar v Jndendorf pri Leoben. Fant kateri «e je že čevljarski učil ima prednosti Pogodbe se vrSijo pismeno. 473 Trgovski učenec iz poStene hiše, zdrav in krepek, ueinSkega in slovenskega jezika zmožen se takoj po ugodnih pogijih sprejme pri Frutz Hittereggeru trgovina mešanim blagom-v Labudu (I.a-463 vamttndu) KoroSko Zanesljivi kučijaž (liaker) se sprejme takoj k enemu konju; moral bi tudi domače delo opravljati. Mesečna plača 12—14 kron in dobra hrana. — Naslov P. H. posta Schwarzenbach bei Pra-vali Karaten 463 Oženj en viničar delaven človek s tremi ali Štirimi pomožnimi delavci se sprejme v sredi ali koscem oktobra v dobro vin-cerlijo. Več se izve pri gosp. Pack trgovec na Zbelovcm (Plankenstein) pri Poljčanah. 457 Na prodaj 1 hiša goveje in svinjske Stale klet, 2 orala zemlje. Natančneje m izre pri Frane Princi, Spotaj Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-| lavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občctiie z avst. ogersko banko. Ravnateljstvo. Hranilnica (šparkasa) IBM mestne občine vpeljala je v interesa prebivalstva domače hranilne blagajnice (Heimsparkassen) % == in to s 15. julijem 1907. === Te domače blagajnice, ki so se na Avstrijskem od svojega obstoja sem hitro med pu-blikom razširile in ki se razveseljujejo povsod pri štedljivih ljudeh, zlasti pa pri manj premožnemu ljudstvu velikega prijateljstva, dajejo posebno najboljšo priliko, pospešiti štedljivost in na ta način malim štedljivcem omogočiti polagoma povečanje njih malega premoženja. Vsakdo, ki vloži pri podpisani hranilnici najmanje 4 K, dobi na željo domačo blagajnico domu. — Vloge v domačo blagajno se sprejemajo od 15. julija 1907 naprej vsak pondelek in četrtek, od 9 do pol 12 ure dopoldne. Podrobnejša oznanila obsegajo vložne knjižice domače hranilnice. Ravnateljstvo mestne hranilnice celjske. Voh Vinogradno posestvo na okrajni cesti, 30 minut od Celja v najlepšem okraju z vinceri.o, stalam kletjo in prešo se takoj po nizki ceni proda. Več se izve pri lastniku R. Tabor, Celj', gospodska ulica 5. ftKKXKXttKKKKXKXXftKXXft Kupčijska prilika. Lepo posestvo na veliki cesti iz 12 oralov zemlje obstoječe, vinograd, nekaj gozda travniki in njive. Zidana hiša sposobna za trgovski posel ima 3 štacnnarske sobe 7 stanovalmh sob, vel-bane kleti zidane velbane stale in kovačijo. Vse v najboljšem stanu 10 minut od fabrike Natančneje se izve pri Vincenc Prešern v Poli-^=^ čans h = 447 »OGOOOOOOOOOOOOOOOOC V ptujskem mestnem soparnem kopališču m d«kijo odsihmal kopale 8 hlapom)-* po »M'-Sik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri ptptldan in vsak« nedeljo in vsak praznik ■fe VtH uri predpildan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 378 Vtdatve ptujskega mestnega kepalliča (Pettauer Bftdetnstalt). Prtiči (Plahte) m za pojstle iz domaČega platna se dobivajo samo , v ta novi veliki trgovini i Johana Koss v Celju ,. po gld. 1*30 = Nova velika trgov« se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od Johanna Koss-a Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, š t o fi in cajgi za | moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih s v i 1 e-1 nih robcev, zelo močno belo I platno za perilo in prtiče, srajce, I kravate, ženskega druka (od[ fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrst-1 nega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo so-1 lidna. Za obilni obisk se priporoča. [j Mann Koss, trgom! Mlinarski učenec se takoj sprejme, taisti dobi mesečno pil bo že z dvema letoma pomočnikom imel ali ,freisprechan". Več se izve pri JosefVVoi umetni in valčni mlin, Ptujska gera na I pri Ptuju. Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Slippanz, 1 povalec jajc v Pt ij U Rossmanova hiša 1 gojilnice) in v Središču (Dečkova I Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pij je najboljše nadomestilo za pristni 1 .Mostin" je sestavina naravnih vsled tega neškodljiv ter vpli jača na človeka oživljajoče in pospešuje | 300 1. te pijače narejene z „Mo8tin' i gld. 80 kr. »Mostin" se dobi pri J] P o s c h, špecerijska trgovina, Maribor, ulica 20. WOOOOOOOOOOOOOOO Ura na perpend bilom (Schlagwerk)Kll v lepo polirantm kostna .zurthonjji HO ur idoca, z belo cifernico, 61 cm iT K 10.50. Ista, 14 ilnij idoca, z bilom (Sel na uro in na pol ar« ... . Bilo ilično zvonenja v stolpe n pri prvi uri za K 1.—, pri I K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti ii k elegantni predmet v pohištvi, j Za vsako uro H leta pismene t ctfe. Razpošilja po povzetja HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mostu (Briix) St 876 (64 Bogato ilustruvani ceniki z nad 3000 podobami KI po zahtevi vsakomur zastonj in franki. Blago iz zlata, srebra ===== in Kina-Sii ure in optične predmeti, se posebno il i po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina iz zlatom in optičnim ^^Z v Wegschaiderjevi hiši v Ptuju, j Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tisk; W. Btute t Ptajo.