GEOLOGIJA 46/1, 159–166, Ljubljana 2003 Mehanizmi plazenja nad Kose~em v ob~ini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi Mechanisms of sliding above village Kose~ and with them linking remediation measures Mihael RIBI^I^1 & Marko KO^EVAR2 1ZRMK, tehnolo{ki in{titut za graditeljstvo, d.o.o., Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana; mribicic@gi-zrmk.si 2Geoin‘eniring d.o.o., Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; m.kocevar@geo-inz.si Klju~ne besede: plaz, hribinski podor, drobirski tok, fli{, scaglia, sanacija, Kose~, Kobarid, Slovenija Key words: landslide, rock fall, debris flow, flisch, scaglia, remediation, Kose~, Kobarid, Slovenia Kratka vsebina Ve~ji hribinski podori pogosto povzro~ijo sekundarne pojave. Teh je nastalo posebej veliko ob hribinskem podoru nad Kose~em. Podor sam je nastal kot posledica hribinskega plazu, ki se skozi celo leto 2002 giblje s hitrostjo 1.2 m na mesec. Kineti~ni udar podora je nadalje spro‘il {e ve~ji zemljinski plaz, ki je zasul grapo hudourni{kega potoka Bru-snika. Po mo~nej{ih de‘evjih so se za~eli pro‘iti {e drobirski tokovi. Sanacija zaradi te‘ke dostopnosti na obmo~ju hribinskega podora in zemljinskega plazu ni mo‘na. Sprejeta je bila odlo~itev, da se izvajajo za{~itni ukrepi (ogledi CZ, geolo{ki ogledi, alarmni sistem, raz{iritev struge, nov most, geodetsko merjenje premikov, inklinometerske meritve) in selitev najbolj ogro‘enih hi{. Abstract Larger rock falls frequently cause additional secondary phenomena. A lot of them occured after rock fall which happened above Kose~ near Kobarid. Rock fall arose from rock slide, which is even now moving with velocity of 1.2 m per month. The cinetic stroke additionally triggered larger soil landslide, which filled up the gorge of torrent Brusnik. Heavy rainfalls several debris flows triggered. The remediation on the place of events are not possible because of the huge dimensions of sliding material and heavy accessibility of sliding region. Because of this only protection measures are executed (inspection of local authorities, geological inspections, alarm system, expend of brook bed, new bridge, geodetic measuremens of movements, inclinometer measurements) and moving out the most threaten houses. Uvod osnovnega izvora plazenja (Ribi~i~, 2002 - 1). Podobno se je zgodilo tudi pri hribin-Pri velikih plazovih, ki so se v zadnjem skem podoru Strug nad Kose~em. ~asu spro‘ili v Sloveniji, smo ugotovili, da Hribinski podor je nastal 22.12.2001 (sli-ponavadi zelo velik plaz spremljajo tudi dru- ka 1). Po tem dogodku je na obmo~ju plaze-ge vrste pojavov nestabilnosti, ki izvirajo iz nja nastal kompleksen sistem plazenj. V se- 160 Sl. 1. Kompleksen sistem plazenj na obmo~ju Strug nad Kose~em Fig. 1. The complex system of sliding on the area of Strug above Kos danjem ~asu (april 2003) opazujemo naslednje pojave plazenj: – hribinski podor (zgornji del slike 1) z volumnom ~45.000 m3, – hribinski plaz (slika 2) z volumnom ~50.000 m3, – zemljinski plaz (slika 3) z volumnom ~180.000 m3, – povr{inski zemljinski plaz z volumnom ~30.000 m3, – desni bo~ni relaksacijski zemljinski plaz (slika 4) z volumnom ~35.000 m3, – desni bo~ni fosilni zemljinski plaz (na sliki 6) z volumnom ~280.000 m3, – drobirski tokovi (slika 5) z volumni ~1.000 m3. Skupni volumen plaze~ih in labilnih mas zna{a 621.000 m3. Zgoraj ocenjeni volumni plazenj so bili dolo~eni s pomo~jo primerjave letalskih posnetkov narejenih pred in po spro‘enju plazov. Polo‘aj na{tetih pojavov plazenj je prikazan na sliki 6. Opis mehanizmov plazenj Hribinski plaz je prvi dogodek, ki se je zgodil in je povzro~il tudi vse naslednje dogodke. V zaledju hriba Planica je nastala Mihael Ribi~i~ & Marko Ho~evar drsna ploskev (slika 2), ob kateri je pri{lo do zdrsa velikega kamninskega bloka scaglie. Nastanek drsne ploskve hribinskega plazu je bil posledica ve~ medsebojno delujo~ih neugodnih faktorjev (Ribi~i~ & Ko~e-v a r , 2002). Prvi je tektonika. Hribinski plaz je nastal na obmo~ju nad regionalnim nari-vom kredne scaglie na kredne fli{e (in‘enir-skogeolo{ki profil - slika 7). Nariv se nahaja v peti hribinskega plazu in predstavlja spodnji del drsne ploskve na obmo~ju, kjer se drse~i hribinski material izriva iz pobo~ja. Zaradi tektonskih napetosti so kamnine mo~no razpokale. Razpokanost kamnin se je pridru‘ila izraziti plastovitosti krednih skladov. Naslednji vplivni faktor za nastanek po-ru{itve naravnega ravnote‘ja je pripovr{in-sko preperevanje kamnin. Zdrs je nastal v gornji 10 – 20 m debeli plasti, ki je v dolgotrajnem obdobju zaradi delovanja atmosfe-rilij preperela. Stiki med razli~nimi skladi kamnin so postali manj tesni in trenje na sti~nih ploskvah se je zmanj{alo. Drsna ploskev vzporedno s pobo~jem se je povezala s spodnjim izrivnim delom in nastali so vsi pogoji za poru{itev. K temu je najbr‘ pripomogel tudi velikono~ni potres leta 1998, kot naslednji vplivni faktor, ki je povzro~il delne premike vzdol‘ potencialne drsne ploskve, kar je zmanj{alo stri‘ni odpor na njej (R i b i ~ i ~ & V i d r i h , 1998 in Vidrih at al., 2001). Ob potresu so se zelo verjetno odprle Sl. 2. Hribinski plaz z dobro vidno zaledno drsno ploskvijo Fig. 2. Crown of the rock slide with the main scarp Mehanizmi plazenja nad Kose~em v ob~ini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi 161 Diagram 1. Premiki hribinskega plazu Strug Diag. 1. The movements of rock slide Strug tudi navpi~ne razpoke, ki so pove~ale vteka-nje vode v telo plazu. Podobne razpoke so namre~ okoli{ki kmetje opazovali na bli‘-njih pobo~jih po velikono~nem potresu. Dne 22. decembra 2001 je te‘a preperelega hri-binskega materiala scaglie premagala stri‘-ni odpor na kriti~ni drsni ploskvi in pri{lo je do hitrega premika celotnega hribinskega plazu za okoli 15 m po vertikali, kot je vidno na sliki 2. Gibanje hribinskega plazu se je po za~et-nem hitrem premiku zmanj{alo in nato skozi leto 2002 nadaljevalo s hitrostjo okoli 1.2 m na mesec. S pomo~jo analiz prvih slik po-dornih mehanizmov in kasnej{ega geodetskega opazovanja smo konstruirali diagram premikov hribinskega plazu (Diagram 1) v ~asu in diagram hitrosti premikanja hribin-skega plazu (Diagram 2). Diagrama ka‘eta, da bo s ~asom verjetno pri{lo do ustavitve gibanja hribinskega plazu za dolo~eno obdobje, dokler ga ne bodo eksogene sile zopet aktivirale. Hribinski podor je torej nastal kot posledica hitrega za~etnega premika hribinskega plazu. Ob premiku so se naenkrat zru{ile povr{inske kamnite gmote, ki so se kot skale in kamenje v pribli‘ni koli~ini 45.000 m3 zvalile navzdol po strmem pobo~ju. Pri tem so posnele gozd, ves preperinski pokrov do gole skale in udarile na travnik ob vzno‘ju strmega pobo~ja. V dana{njem ~asu se posledice hribinskega podora, ki je bil trenutni pojav, manifestirajo kot ob~asno padanje kamnov in skal iz razkrite povr{ine podora. Kineti~na energija padca kamnite gmote blokov, skal in kamnov scaglie, pome{ane tudi s posnetim pobo~nim preperinskim materialom je povzro~ila spro‘enje ve~jega zemljinskega plazu v volumnu pribli‘no 180.000 m3 (slika 3). Na njem se je ~ez nekaj mesecev za~elo povr{insko plazenje zgornjih do 4 m debelih glinasto-gru{~natih zemljin, lokalno pa ga je erodiral tudi potok, ki je v njega v gornjem delu vrezal globoko strugo. Zelo verjetno so zemljinske mase, ki jih sestavljaja gru{~ iz kamnov scaglie v glina-sto-meljni-pe{~eni osnovi, ostanek starih plazenj in podorov, o katerih je veliko znakov na pobo~jih Planice (Ribi~i~, 2002 -3). Mase zemljinskega plazu so se nakopi~ile v grapi potoka Brusnika. Struga potoka se je premaknila na levi rob plazu. Sl. 3. Zemljinski plaz, slikan iz pete plazu proti hribinskem podoru Fig. 3. Soil landslide cuptured from toe in the direction against rock fall Toda to {e ni bil konec nenavadnih, med seboj povezanih poru{itev naravnih ravno-te‘ij. Ob zdrsu zemljinskega plazu za skoraj 50 m je na desni strani (gledano navzdol) zaradi bo~ne relaksacije (razbremenitve) nastal do 8 m visok odlomni zdrsni rob. S tem se je zmanj{ala bo~na podpora labilnim masam desno od zemljinskega plazu in nastal je nov manj{i zemljinski plaz, ki ga glede na nastanek imenujemo desni bo~ni relaksa-cijski zemljinski plaz (slika 4). Sestava materiala tega plazu je podobna glavnemu zemljinskemu plazu. Sestavljen je iz pe{~e-nomeljnega gru{~a scaglie. V prvih mesecih po podoru se je nadaljevalo po~asno gibanje hribinskega plazu vzdol‘ drsne ploskve in ob tem intenzivno kru{enje skal in kamnov iz povr{ine podora. Na obmo~ju pod podorom in nad zemljin-skem plazom je nastajalo obse‘no meli{~e (na sliki 1 pod podorom). 162 Mihael Ribi~i~ & Marko Ho~evar Sl. 4. Desni bo~ni relaksacijski plaz z izrazitim desnim odlomnim robom Fig. 4. Right flank relaxation soil landslide Kopi~enje materiala scaglie, ki je spremljalo premike hribinskega plazu, se je nadaljevalo skozi ve~mese~no su{no pomladno obdobje. Sredi aprila 2002 so se za~ele ob~asne padavine. Na tektonskem kontaktu scaglia-fli{ na levi strani in sredini se je pojavilo ve~ izvirov, ki so razmakali lapor v podlagi. Kamninski material scaglie je za~el najprej polzeti po laporju in se nato kotaliti. Drobne frakcije sedimentov iz laporja in kamninski material so se pri tem zme{ali in se ob vsebnosti vode iz izvirov spremenili v drobirske tokove (slika 5). Drobirski tokovi so ob mo~-nih padavinah tekli po strugi potoka Brusni-ka skozi vas Kose~ in v potok Ro~ica, kjer so se ustavljali (M i k o { et al., 2003). Sl. 5. Po potoku Brusnik te~ejo drobirski tokovi, ki nosijo ve~je skale. Drobirski tokovi so poru{ili tudi zajetje male hidrocentrale Fig. 5. Debris flows are moving in the channel of brook Brusnik, carried large rocks. Debris flows destroyed a small hydroelectric power station. Raziskave na obmo~ju plazenj in vasi Kose~ Razumevanje mehanizma nastanka vseh opisanih pojavov je pomembno iz ve~ razlogov: – zaradi napovedovanja bodo~ih dogajanj, – za opredelitev nujnih za~etnih varnostnih ukrepov, – za dolo~itev nujnih ukrepov varovanja ‘ivljenja prebivalcev Kose~a in Ladre, – za dolo~itev obmo~ja ogro‘enosti vzdol‘ potoka Brusnika in Ro~ice. 23C 19C 15C 1 1C 07C 03C 99C 95C 91 C 87C 83C 79C 75C = LANICA zgornji odlomni rob prvotna povräina _ (staro aerosnemanje)? STRUG preostale podoma labilne mase tektonska nalivna cona -scaglia -{rdeekasti lapornati apnenci) skale in grob skalni podomi material flišni zemljinski plaz flišni skladi (menjavanje laporja in peščenjaka) Sl. 7. Profil preko plazu Strug Fig. 7. Cross-section across the slide Strug Mehanizmi plazenja nad Kose~em v ob~ini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi 163 Spodnje in zgornjekredni fli{: glinovci, meljevci in pe{~enjaki a. odkriti b. prekriti s tanj{o preperino Scaglia: rde~kasti laporasti plastoviti apnenci a. odkriti / b. prekriti s tanj{o preperino APNENEC Z RO@ENCI (vol~anski apnenec); plastnat, siv, povr{insko preperel a. odkriti / b. prekriti s tanj{o preperino Podorni bloki in gru{~ prete`no laporastega apnenca (scaglia) v spodnjem delu a. odkrito - kamnina na povr{ju / b. v debelini > 10m Meljast do glinast gru{~ in bloki fli{nih kamnin z vklju~ki gru{~a in blokov scaglie Tanj{i vr{ajni nanosi gru{~a in manj{ih skalnih samic ob manj{ih lokalnih vodotokih, labilno Pome{an podorni in vr{ajni material potoka Brusnik, ostrorob zalednih kamnin, lokalno tudi ostanki morenskega materiala zalednih kamnin, lokalno tudi ostanki morenskega materiala Sl. 6. In`enirskogeolo{ka karta obmo~ja plazu Strug Fig. 6. Engineering geology map of the landslide Strug Za odgovor na gornje to~ke so bile izvedene terenske geolo{ke in hidrotehni~ne raziskave. Najprej je bila, po reambulaciji vseh znanih geolo{kih podatkov za obmo~je opisanih pojavov nestabilnosti, na osnovi podrobnega in‘enirskogeolo{kega kartiranja izdelana in‘enirskogeolo{ka karta (slika 8) s profilom (slika 9). In‘enirskogeolo{ko karti-ranje je pokazalo, da so se podobni dogodki dogajali ‘e v preteklosti. Izlo~ena so bila obmo~ja, kjer so se kopi~ili podorni materiali (prete‘no scaglia). Poleg tega je bilo kar-tiranje usmerjeno tudi v kategorizacijo stabilnosti terena. Z njegovo pomo~jo je bil poleg ‘e opisanih pojavov nestabilnosti izlo- 164 Mihael Ribi~i~ & Marko Ho~evar ~en tudi velik fosilni plaz (in‘enirskogeolo-{ka karta - slika 6). Rezultati in‘enirsko geolo{kega kartiranja so bili potrjeni tudi z vrtanjem {tirih vrtin, ki so pokazale debele pobo~ne nanose in tudi da stoji del vasi Ko-se~ ob strugi potoka Brusnika na starih po-dornih nanosih, debelih preko 10 m. Do {tevilnih podatkov o dogajanju na ob-mo~ju plazov smo pri{li tudi na osnovi rednih geolo{kih, hidrotehni~nih in geodetskih opazovanj, ki so se preko celega leta 2002 redno izvajali. Vse spremembe na pojavih plazenja so se registrirale, fotografirale in analizirale. Postavljena je bila tudi avtoma-ti~na vremenska postaja, ki je dolo~eno razdobje dajala podatke o dnevnih padavinah v vasi Kose~. 175,0 An e \ 1 \ * 75,0 « \ \ i * \ *Xv^^*^»-»—»- i .! III!I!I!I!I1I!I!I!II » Htrost a um nev Diagram 2. Hitrost premikanja hribinskega plazu Strug Diag. 2. The velocity of movement of rock slide Strug Nujni ukrepi za za{~ito prebivalstva Na osnovi prou~evanja in‘enirskogeolo-{kih raziskav in dogajanj na plazu je kmalu postalo jasno, da je obse‘nost plazov tako velika, da njihova sanacija ni mogo~a. Sanacijske ukrepe na samem obmo~ju plazenj onemogo~a tudi zelo te‘ek pristop, ki je mo-go~ samo pe{. Zato se je pokazalo, da je treba najprej izvesti nujne ukrepe za za{~ito ‘ivljenja in premo‘enja prebivalstva Kose~a. Prvi za~et-ni ukrepi takoj po nastanku hribinskega podora so bili izselitev ogro‘enega prebivalstva. Ko se je prebivalstvo lahko vselilo na- M gm ¦ !ba; ¦ ; ¦^..' '"• l *. t ^ ^j _ i-" Hp' _ \ J Sl. 8. Raz`iritev struge in gradnja novega mostu Fig. 8. Widening of the channel of the brook and building of the new bridge zaj, pa je za najbolj ogro‘ene hi{e neposredno ob strugi potoka Brusnika ostala prepoved no~nega bivanja. Opazovanje (geolo{ko, hidrotehni~no, geodetsko, inklinometri, civilna za{~ita), meritve padavin in postavljeni sirenski alarmni sistem so slu‘ili za ugotavljanje in reakcijo na morebitno neposredno ogro‘enost za prebivalstvo in nepremi~nine. Su{no pomladansko vreme v letu 2002 je na eni strani omo-go~ilo, da ni bilo treba izvajati posebnih varnostnih ukrepov, kot je selitev prebivalcev iz ogro‘enega obmo~ja, na drugi pa za-~etek izvajanja gradbenih ukrepov. Izvedena sta bila dva pomembna gradbena ukrepa; raz{iritev in oblo‘itev struge potoka Brusnik skozi Kose~ in izgradnja novega mostu (slika 8). Glede na vsa opazovanja in meritve smo namre~ pri~akovali mo‘nost, da bo ob mo~nih padavinah pri{lo do gibanja plaze~ih se mas po potoku navzdol, majhen profil struge pa tega ne bi prenesel in pri{lo bi do razlivanja materiala na obmo~ju vasi Kose~. To bi se zgodilo najprej ob starem kamnitem mostu in ogro‘eno bi bilo ve~ hi{ ter ‘aga in lesna delavnica. Profil struge je bil zato pove~an za okoli petkrat na 25 m2. In res, ko so se za~ela de‘evja v maju 2002, je pri{lo do drobirskih tokov, ki bi, ~e struga ne bi bila raz{irjena in oblo‘ena s skalno zlo‘bo, povzro~ili veliko {kodo. Isto~asno je bil zgrajen nad vasjo avtomati~ni alarmni sistem, ki bi spro‘il sirene, ~e bi plaze~i material v veliki debelini prekinil ‘ice napeljane preko struge. Podoben sistem je bil kasneje v letu 2003 postavljen tudi nad vasjo Ladra. Mehanizmi plazenja nad Kose~em v ob~ini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi 165 Sl. 9. Karta vplivnega obmo~ja plazu Strug Fig. 9. The map of the influence area of the slide Strug Kon~ni sanacijski ukrepi za ubla‘itev posledic plazu Strug Ker se je pokazalo, da sanacija med seboj povezanih plazenj ni mogo~a, je bila sprejeta odlo~itev, da se ogro‘ene hi{e in drugi objekti odstranijo in se postavijo nadomestni. Po v tistem ~asu sprejetem Zakon o ukrepih za odpravo posledic, prepre~itev {irjenja in ustalitev zemeljskih plazov ve~jega obsega (Uradni list RS, {t. 21/02), med katere je bil uvr{~en tudi plaz Strug, je treba v ta namen opredeliti vplivno obmo~je plazu in izdelati lokacijski na~rt, ki bo pokrival vse ukrepe in sanacije. Za Kose~ je bila na osnovi geolo{ke presoje in analize opazovanj izdelana Karta vplivnega obmo~ja plazu Strug (slika 9), ki je pokazala, da je treba za {est stanovanjskih hi{ s pripadajo~imi gospodarskimi poslopji poiskati nadomestno lokaci- jo. Isto velja tudi za obrtne delavnosti, ‘ago in lesno delavnico, medtem ko male hidro-centrale ni mogo~e nadomestiti. Isti postopek – ocena ogro‘enosti in temu slede~i ukrepi pa je v bodo~nosti treba izvesti {e za naselje Ladra. Zaklju~ek Tako, kot za ve~ino te‘ko obvladljivih plazov izrednih dimenzij velja tudi za plaz Strug, ki je sestavljen iz razli~nih vrst pla-zovitih pojavov, da ni mo‘no ali smiselno izvesti kon~ne sancije, temve~ posledice lahko le ubla‘imo (Ribi~i~, 2002 - 1). Pokazalo se je tudi, da le z vsakodnevnim spremljanjem sprememb plazenj in meritvami, ob poznavanju vseh mo‘nih posledic plazenj, lahko odgovorno in realno ocenjujemo ogro- 166 Mihael Ribi~i~ & Marko Ho~evar ‘enost in njej ustrezno izvajamo ukrepe za za{~ito ‘ivljenja ljudi in premo‘enja. Nerealne ocene ogro‘enosti, ki nastanejo ponavadi zaradi slabega poznavanja razmer na plazu, {irijo paniko in vznemirjajo ljudi, ki so bodisi na ogro‘enih, bodisi na varnih obmo~jih. Pomebno je hitro reagiranje in kontinuirano izvajanje ukrepov brez dalj{ih prekinitev (~etudi zaradi ugodnih vremenskih razmer ni trenutne ogro‘enosti), saj prihaja v nasprotnem primeru do neuresni~e-vanja ‘e sprejetih ukrepov in splo{nega vtisa, da raziskovalci ne vedo, kaj ‘elijo. V primerih prepo~asnega izvajanja potrebnih del, se od nekaterih ogro‘enih, ki so pod velikim psiholo{kim pritiskom negotove bodo~nosti in od posameznih strokovnjakov, ki imajo zaradi razli~nih razlogov druge ideje sancije, pojavijo pritiski, ki celoten proces izvajanja ukrepov {e dodatno upo~asnijo. Pri plazovih velikega obsega, kot je plaz Strug, velja tudi, da je izredno te‘ko sprejeti dejstvo, da je ~love{ka mo~ omejena in da ni mogo~e izvesti kon~ne sanacije. LITERATURA R i b i ~ i ~ , M. & V i d r i h , R., 1998: Plazovi in podori kot posledica potresov = Earthquake-triggered landslides and rockfalls. Ujma, 12, str. 95-105, Ljubljana. V i d r i h , R., R i b i ~ i ~ , M.& Suhadolc, P., 2001: Seismogeological effects on rocks during the 12 April 1998 upper So~a Territory earthquake (NW Slovenia). Tectonophysics, 330, 3/4, 153-175. Amsterdam. R i b i ~ i ~ , M., 2002 (1): Zemeljski plazovi, usadi in podori. Nesre~e in varstvo pred njimi (posebna publikacija), Uprava RS za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, ur. B. U{eni~nik, 260-266, Ljubljana. R i b i ~ i ~ , M., 2002 (2): Varstvo pred zemeljskimi plazovi. Nesre~e in varstvo pred njimi (posebna publikacija), Uprava RS za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, ur. B. U{eni~nik, 523-532, Ljubljana. R i b i ~ i ~ , M. & K o ~ e v a r , M., 2002: Mehanizmi plazenja nad Kose~em v ob~ini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi. 1. Slovenski geo-lo{ki kongres, abstr. , Me‘ica. R i b i ~ i ~ , M., 2002 (3): Plaz Strug nad Ko-se~em v ob~ini Kobarid. Gradbenik, 4 /2002, 2, Ljubljana. M i k o { , M., F a z a r i n c , R., K o ~ e v a r , M. & R i b i ~ i ~ , M., 2003: The Strug Landslide with consecutive debris flows. Conference: EGS - AGU -EUG Joint Assembly, April 2003, Nice, France.