Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah.
Vse rastline, da rastejo in sad rode, potrebujejo vode, zraka, gorkote in svetlobe. To je sploh vsacemu kmetovavcu znano, — ali naj se mi nikar za zlo ne vzame, ako rečem, da to znanje je le bolj lupina, ktere veči del naših kmetovavcov pregriznilo ni, da bi bili do jedra prišli. Naj mi bo tedaj pripušeno, poglavitne pripomočke kmetijstva enmalo razjasnovati, da se njih prava cena do dobrega spozna. Znabiti da vstrežem marsikteremu kmetovavcu, ki v boljem spoznanju teh pripomočkov, jih bo, kolikor bo v njegovi moči, bolje v svoji prid obračal in mi hvalo vedtl za dpbrovoljni moj poduk.
Začel bodem
1, -z vodo.
Voda. pokriva kot morje, deloma v ledenem stanu kakor v visocih severnih krajih, deloma v tekočem stanu kakor v gorkejih krajih, 3 četert zemlje; v rekah teče na vse strani po zemlji; v podobi sopuha ali soparja se dviguje v zrak, napravJja ondi oblake in pada kot dež, sneg ali rosa spet pa zemljo nazaj. Tako se, odkar je svet vstvar-jen, s pomočjo gorkote vedno spreminja voda in hodi v podnebje in s podnebja nazaj, in ta vedni krogotek je, ki oživlja mertvo zemljo in jo navdaja z življenjem in blagostanjem. Kjer je tekoča voda, se spremeni nerodovitna puščava v plodni svet; kjer je ni, hira tudi naj boljša zemlja kot mertev kapital.   |
Voda pa je rastlinstvu po mnozih potih v prid; naj važniši so:
a) voda je naravnost živež rastlinam, to je, po svojih dveh obstojnih delih, ki sta kislec in v o de ne c, jim podaja to, česar potrebujejo za snovo svojo, ktera obstoji iz vodenca, oglica in gnjilca. Čista voda obstoji le iz omenjenih dveh pervin in scer iz 7 devetink kislica in i deve-tinke vodenca. V vodi ste dve zračne stvari Cgazi) po kemijski moči v tekočino zgoščene; kadar pa rastline rastejo, jih ravno tista pomoč združena z gorkoto ali z zrakom sterdi v terde stvari, da postane lesnina, močec, smola, vlečec, beljakec itd. iz nju. Rastline serkajo potrebno vodo ali iz zemlje ali iz zraka, v kterem so neprenehoma vodni sopari. Zraven te vode, ki se v rastlinah podela v terde stvari, pa potrebujejo rastline še veliko veliko več druge vode, ki se v njih pretakva kakor tako imenovani sok ali rastna voda, ktero rastline vedno iz sebe hlape, pa spet v-se serkajo. V 100
delih  zelene   rastline  je 70, 80,   tudi 90 delov take vode.
b)   Voda pomaga to, kar rastlinam v živež služi, raztopiti, da kar je poprej v par-sti terdega ali celo kamnitega bilo, po nji razpade in se tako spremeni, da tanke koreninice po njež-nih svojih sesavnih žilicah zamorejo serkati in cevčica rastlin potem prebaviti ali prekuhati. — Voda zamore terde in zračne stvari raztopiti in v tem raztopljenem stanu zamorejo po vodi v notranje dele rastlin iti in se ondi po vsih straneh razširiti. Rastline bojo potem, kar so prejele, obderžale, ako jim tekne, kar je pa vodenega odveč, bojo spet izhla-pile. Da pa rastline zamorejo le zlo redke raz-topline v-se jemati, je gotovo in po skušnjah po-terjeno, da ena redivna trohica mora biti raztopljena naj manj v 100 in tudi v 1000 delih vode.
c)   Voda donaša rastlinam še mnogo druzega živeža. Kar je v svojem nadzemelj-skem teku pobrala, po hribih in dolinah, po kterih je tekla, vse to pelje saboj in kakor dobra mati nese rastlinam v poboljšek. Ravno to dela tudi tista voda, ki se je pod nebom spremenila v dež, sneg, roso, meglo itd. Tudi ta pobera, česar najde v podnebju in nese saboj doli na zemljo, rastlinam v živež.
d)  Po vodi postaja zemlja zdravo prebivališče rastlinam, se ve, ako je ni preveč. Voda spreminja zrak pod zemljo, ker, če jo kot dež premoči, potisne zrak vim; kadar pa sama 'va zemlje izpuhti, se vrine na njeno mesto spet zrak v njo.    JVa to vižo rahlja tudi zemljo.
(Dalje sledi.)
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah. (Dalje in konec.)
Svetloba.
Kako čudovito ljuba in dobrotljiva je svetloba rastlinstvu, očitno vidimo v tem, kako rade se obračajo zeliša proti soncu, da o mraku jih veliko celo svoje glavice zapera, in da na soncu cveteče dokaj lepši zelene memo unih, ki rastejo v senci in bolj tamnih krajih. Brez svetlobe ni zdrave in krepke rasti. O svetlobi podnevi zeleni deli rastlin razkrojujejo ogelj nokislino, in zboljšujejo, podavši mu veliko k is lica, zrak podnebni. Ponoči se to ne godi, in tudi cvetje rastlin nima te dobrotljive lastnosti, zato ker cvetje ni nikdar zeleno; cvetje vnasproti, namesto zrak zboljšati, ga marveč spridi. Če dalje vživajo rastline svetlobo, toliko več poserkajo ogeljno-kisline iz zraka in toliko hitreje rastejo. Le iz tega se da zapopasti: zakaj rastline v viso-cih severnih krajih zorijo tako neznano hitro. Tu, kjer sonce v poletinskih dnevih veliko dalje kakor pri nas na nebu stoji, zorijo žita že v 6 tednih , memo gorkega Laškega, kjer sta noč in dan skor enako dolga, in žita še le dozore v 4 ali 5 mescih.
Kakor pa svetloba pospešuje čversto in zdravo rast, tako tudi izdeluje obilo dobrih sokov v njih: cukra, olja, smole itd. Grojzdje, jabelko in mnogotero drugo sadje ni tako sladkoin okusno kakor tisto, ki je zorelo na soncu. Grojzdje je celo bo-Ijega okusa, ako je zraslo na brajdah, za kterimi je bela stena, ktera sončne žarke odbija; černa •stena popiva sončne žarke v-se, in čeravno grojzdje od bolj zgretih sten hitreje zori, vendar ni tako okusno. Klaje, ki je zrasla v senci, živina ne vživa tako rada, kakor take, ki je imela sonca do-velj in ktera je zavoljo tega tudi tečniši. Zatega voljo je tudi velik razloček med travo v dolinah in na hribih ; čeravno je trava v dolini bolj na gorkem bila od gorske, je vendar ta bolj dišeča in tečna, ker sončna svetloba je na višavah močnejši kakor v dolinah.
Ravno to se vidi pri naših gojzdih. Les bolj na prostem je težji, krepkeji in bolj za kurjavo in vse; strojarjem je veliko ljubši hrastovina, ki je rastla na strrminah proti soncu, kakor tista, ki je stala bolj proti severju, ker skorja une ima več strojine in boljšega črešla v sebi. Smreke, ki stoje na sončnem robu gojzda, dajo več smole od tacih, ki so zrasle v sredi gojzda.
Kjer, kakor v toplem pasu zemlje, se skor vedno bistri zrak združuje z obilo in čisto svetlobo, obilno gorkoto in dostojno vlažnostjo, ondi doseže tudi rastlinstvo naj veči moč in plodnost, ondi zraven naj žlahnejšega sadii rasejo naj dražji balzami in dišave, kakor vanilija, cimet itd!
V naših pomarančnicah (Treibhauser} zamo-remo tudi rastlinam veliko gorkote dajati, ako jim kurimo, in tudi veliko mokrote, ako jim prilivamo, ali svetlobe jim ne moremo več dati, kakor je dan donaša, in za tega voljo ne bojo rastline v poma-ranmicah nikdar tako krasne, dišeče in okusne ka-kor^so pod milim nebom gorke Azie, Afrike in Amerike.
Kmetovavec in gojzdnar morata svetlobo za ljubo vzeti, kakor jim doide od sonca; ne jasnega in ne oblačnega vremena ne moreta nič pre-meniti. Gojzdar kaj malega zamore o tem storiti, ako pregosto drevje dostojno izseka in tako svetlobi nekoliko poti odpre. Vertnar pa je v stanu že veliko več storiti, ker pokriva in odkriva rastline v pokritih gredah (Mistbeet) in pomarančnicah, ali sončno svetlobo celo po različno pisanih šipah v shrambe spušča. Rumenkasto-zelene šipe spušajo svetle in redivne žarke skozi, en del tistih pa, ki grejejo, take šipe zaderžujejo, zato so na Angležkem za palme in druge rastline, kterim preobilna sončna vročina škodje, že davnej dobro poterdili zelene šipe. Nasproti pa so višnjeve šipe za take pokrite grede, ktere zgodaj spomladi velike gorkote potrebujejo, posebno dobre.
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah. (Dalje.)
Voda razloči se od vode po tem: ali ima več ali manj ptujih stvari primešanih. Imenitniše vode so:
1) deževnica. Ona je čisti (destilirani) mehki vodi naj bolj podobna. In zares je na potu, po kteri je v podnebje in s podnebja šla, dobro očišena bila, — kot puh namreč vzdignila se je iz zemlje pod nebo, in izpod neba je kot voda spet padla na zemljo nazaj. Kar je bilo zemelj in soli v nji, ni moglo izhlapeti v zrak, je tedaj ostalo na zemlji in le čisti vodni deli so se v podobi soparov dvignili kvišfco. Edino to, kar dež najde v zraku ptu-jega, to vzame sabo na zemljo, zato tudi ob dežju perva deževnica ima vselej nekoliko praha aH tankih zemeljnih drobcov v sebi in pa nekoliko a m o ni a k a in solitarjeve kisline, — zato tudi je pervi dež vsigdar rodovitni si od poznejega, ki ima le nekoliko ogeljnokisline in zraka v sebi.
2. Studenčnica. Studenčnica ima drobce tiste zemlje in tistega kamnja v sebi, po kterih ali skozi ktere je studenec tekel, preden je prišel na dan. Je bila pot studenca ter d o in nesparstenelo skalovje, je voda dostikrat tako čista in mehka kakor je očišena voda ali deževnica; je pa tekel studenec po sparstenelem kamnju ali po zemljinah, za-popade voda vse rudninske in rastlinske stvari, ktere je medpotoma raztopiti zamogla, namreč več ali manj ogeljnokislega apna, mavca, kuhinske soli, pepelnične soli, kremenine itd. Večidel ima studenčnica apna v sebi, in takošna voda je po njem terda, to je, taka da se sočivje ne skuha tako lahko v nji in tudi mjila (žajfa) pri perilu ne raztopi. Ako se pa v terdo vodo dene enmalo potašeljna(pepe-lika), ali če se kuhati da, ali če dolgo stoji na zraku, se loči apno iz nje in terda voda se spremeni tako v mehko.
3)  Rečnica, potočnica ali tekoča voda. Apno se, kakor iz terde studenčnice, tako tudi iz tekoče vode polagoma loči o teku rek in potokov. Kamni v vodi to pričajo, ki so večidel z apnato skorjo itd. prevlečeni. Kakor ob kuhi tako tudi o teku vode uide raztoplivka apna, to je, ogeljno-kislina, in polagoma zadobi tekoča voda vse lastnosti mehke vode.
4)  M laku zna voda. V mlakužni vodi je dosti rastlinskih in živalskih stvari in železa raztopljenih. Če taka voda dolgo časa stoji na zraku, se ločijo te primešance v podobi rujavega blata.
5) Morska voda. V morski vodi je razun kuhinske soli (1 funt morske vode ima 1 ali iy4 lota kuhinske soli) še grenjke soli, apnatih soli in več druzih več ali manj.
Všeč bi utegnilo biti kmetovavcem, da bi imeli kakšne lahke ^pripomočke poskusiti vodo in saj nekako zvediti, naj je za pijačo ali za močenje travnikov ali za kakošno drugo rabo, kaj ima ta ali una voda v sebi. Svetjemo mu tedaj v ta namen sledeče poskuske (reagencije), ktere v vsaki apoteki lahko kupi za majhen dnar.
Naj tedaj v ta namen kane v kozarec vode, ktero skusiti hoče, kakih 5 ali 6 kapljic
a)   raztopljenega srebra (Silberlosung): ako se voda po tem belo skali, znamnje je to, da kuhi ns k a sol je v vodi (ali prav za prav solna kislina); — ako pa voda v nekterih urah rudečkasta prihaja, znamnje je to, da je veliko dobro gnojnih stvari v nji; — ali se
b)  kane raztopljene detelj ne soli(KIee-salzlosung) v vodo: če se voda belo skali, znamnje je to apna; — ali se
c)  kane raztopljenega klor-bariuma (Chlorbariumlosung) v vodo: se skali voda na belo, znamnje je to ž ep Ij ene kisline. Če se pa voda pri ravno imenovanih dveh poslednjih skušnjah skali (pa ne na belo), znamnje je to, da je mavec (gips) v vodi: — ali se
d)   kane raztopljene kervino-lugaste soli (Blutlaugensalzlosung) v vodo in postane ona po tem plava (modra): znamnje je to železa; — ali se
e)  kane m j i lov ca (Seifengeist) v vodo in se skali kakor mleko: znamnje je to terde vode. Ako se ravno to poskusi s kuhano vodo in ona ostane čista, znamnje je# to, da se je voda po kuhi ali dolgem stanju ume čila.
f)   Če se voda kuhati da in če ob kuhi nad vodo veliko mehurčkov napravlja: znamnje je to obilne ogeljnokisline.
Popolnoma natanko se dajo zvediti obstojni deli vsake vode, ako jih kemikar še bolj natanko skuša po različnih poskuskih, — ali za kmetijske namene so imenovane preskušnje zadost.   (Dalje sledi.)
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stbckhardtovih poljskih pridigah. (Dalje.)
Zrak.
Kakor plajš obdaja zrak (sapa, ljuft) našo zemljo krog in krog; ta plajš se imenuje zračje (atmosfera), od kterega se misli, da seže blizo 10 milj nad zemljo.
Poglavitna dela zraka sta kislec (Sauerstoff) in gnjilec (Stickstoff); unega je v zraku ena petinka, tega štiri petinke; stanovitne primešanice zraka pa so: ogel j no kisi in a, vodena sopari ca in prah, kterih je manj ali več; celo malo je v zraku tudi a m o n i a k a, s o i i t a r j e v e kisline, kuhinske soli in še druzih drobčov. Ni se pa čuditi nad tem, da v zraku je toliko primešanic, ker vse, kar iz naše zemlje v podnebje puhti in gori se praši, vse to ostane v zraku manj ali več časa.
Naj bolj imenitna za rastlinstvo pa je v zraku ogeljnokislina, ker ona večidel pripomore k živežu vsim rastlinam. Vsi zeleni sočnati deli rastlin, posebno perje, dihajo podnevi ogeljnoki-slino v-se, iz sebe pa dihajo kislec. V ogelj-nokislini zapopadeno oglje (ogelc) ostane v rastlini, da ona napravlja različne dele iz njega. Rastline tedaj povračujejo zraku kislic, kterega mu dan na dan ljudje in živina po dihanju jemljejo In kterega tudi po tem zgubiva, da vsaka stvar za gnjijenje, trohnjenje, sparstenenje in gorenje več ali manj kislica potrebuje; rastline pa pobirajo dan na dan tudi en del tiste ogeljnokisline, ki v zrak pride, po sopenju ljudi in žival in vsih ravno imenovanih prigodb.
Kislec zraka pa združen z vodo dela na zemlji vse tiste spremembe, ktere so kmetovavcu pod imenom gnjijenja in sparstenenja znane. Tudi koreninam vsih rastlin, ako hočejo zdrave ostati in krepko rasti, mora zmiraj nov kislec na pomoč priti. Zato je rastline okopavati, zemljo rahljati itd. tako dobro, ker po vsih teh delih se koreninam nov zrak podaja. Zato pojemlje rodovitnost na tacih zemljiših, ki imajo terdo skorjo,— zato se zboljšajo kmalo, ako se zrahlajo, kar se očitno vidi na njivah, kjer se koru?a in repa prideluje. Tudi to, kar je v zraku amoniaka in so-litarjeve kisline, je naravnost živež rastlinam, naj jim doide po perju ali po koreninah. Prosti gnjilec zraka tudi nekoliko oživlja rastline in zemljo, ali zadosto močen pa ni, da bi rastlinstvo pri-
ganjal k čversti rasti. Tudi ni dvomiti, da drobci prahii, ki so v zraku, bi celo nič ne pripomogli k rodovitnosti zemlje.
Čisto suh zrak pa ne tekne ne življenju živalskemu ne rastlinskemu; v zraku je tedaj zmiraj nekoliko vode v podobi soparjev, in ravno gorki zrak, ki se nam naj bolj suh zdi, ima vodenih delov več v sebi kakor merzli. Koliko pa zrak vodenega sprejeti zamore, se ravna po meri njegove gorkote. Po skušnjah je spričano, da 100 bokalov zraka zamore sprejeti
pri    20 stopinjah gorkote čez 2 bokala vodenih  soparjev, „     10        „           „         „1   bokal        „              „
„       O stopinji        „          „ pol bokala       „               „
in vendar ostane pri tolikšni merivvodene soparice zrak še zmiraj ne vidljiva stvar. Če pa pride v zrak s popisano gorkoto več vodenih soparjev, se loči vsa voda, kar je je odveč, v podobah vidljivih soparnih mehurčikov, ki postanejo oblaki in megle, ali celo dež, rosa itd., ako se vodeni soparji zgostijo v kaplje.
Kako tečni so vodeni deli zraka rastlinam, se očitno vidi v sila gorkih tropiških deželah, v kterih nikoli nimajo dežja ali le redkokterikrat, in vendar rastejo rastline, — ravno to priča mah pod skalovjem in pečinami, ki tudi raste in vendar ga dež nikdar ne zmoči. Od kod omenjene rastline dobivajo potrebno vodo? Iz zraka jo serkajo.
Iz vsega tega, kar smo tukaj od zraka povedali, razvidi se očitno, da v zraku je vsakteri organski življej shranjen, ki ga rastline za rast svojo potrebujejo, ni tedaj po tem takem čuda, ako smo v stanu rastline tudi iz takega zemljiša na dan spraviti, na kterovne pride nič živalskega ali rastlinskega gnoja. Če ima zemljiše le potrebno parst in dosti mokrote v sebi, zamorejo rastline živeti. Se ve da pa z golim življenjem rastlin kme-tovavec ni zadovoljin; on hoče, da rastline mu krepko in plodno rastejo in zatega voljo tudi koreninam živalskega ali rastlinskega gnoja manjkati ne sme* Ko so pa rastline močnejši zrasle, bo močnejši steblo in perje tudi močnejši in obilniši serkalo potrebni živež iz zraka.   CDalJe sled*0
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah. (Dalje.)
Gorkota.
Po sončnih žarkih dobiva zemlja gorkoto in svetlobo. Gorkota in svetloba zbujete zemljo po zimskem spanju sopet k življenju. Brez gorkote in svetlobe ne more obstati ne človek, ne žival, pa tudi zemlja ne.   Mertvo je vse, kjer ju ni.
Da se poveršina zemlje, zrak in voda zgreje, store sončni žarki. V rahli in z gnjilovco (humus) zmešani parsti pa se zbuja gorkota še po dvojni drugi poti; zgreje se namreč gnjilovca, kadar trohni, in nji pridjani gnoj, in zgrejejo se tudi zemljine, kadar sparstene. Reči zamoremo,da to trohnjenje in sparstenenje je tihemu in počasnemu gorenju enako. Čeravno ne čutimo tega in ne vidimo očitno, vendar spoznamo to lahko iz tega, da na dobro gnojni in gnjilovčni zemlji se v jeseni sejano žito veliko prej in krepkejše ukorenini in začne na spomlad tudi veselejši in hitrejši rasti, kakor na njivah s tako imenovano merzlo zemljo. Vunanja gorkota je ta čas povsod enaka — ali med zemljo in zemljo je razloček, kakor med gorko in merzlo hišo.
Rekli smo, da sončni žarki grejejo zemljo, — ali ne povsod enako. Vzroki tega razločka so mnogo verstni:
1.  Zemlja se po soncu bolj ali manj ogreva, kakor je barva in lastnost zemlje. Vsaka stvar, kije poverh svetla in gladka, meče veči del na njo padlih sončnih žarkov raz sebe nazaj in jih ne pusti skoz se iti; nasproti pa černa, temna in bolj zgerbana stvar popiva veči del žarkov in jih jemlje v se. Vse tedaj, kar kako zemljiše bolj tamno in gerbasto dela, ga dela tudi za gorkoto pripravniši; lahko je tedaj tudi iz tega zapopasti, da tudi iz tega obzira gnjilovca ali dobra černa parst zemljiše greje in da tudi zemlja, ki je zrahljana in preorana, je veliko gorkeji od take zemlje, ki je terda in z gladko poveršino pokrita. Skušnje so učile, da ravno tista gorkota je zgrela zemljiše z belo ap-nico na 17 stopinj gorkote, s černo gnjilovčno zemljo na 22 stopinj, zemljo pokrito pa s sajami celo na 25 stopinj.
2.  Velik razloček gorkote je tudi po vlažnosti (mokroti) zemljiša. Dokler je zemlja mokra, zdajajo sončni žarki veliko manj zato, ker se gorkota naj poprej sprejema z vodo, ki je v zemlji, da spuhti iz nje; dokler se tedaj zemlja suši, se ogreva zemljiše toliko manj, kolikor več je gorkote potreba, da preobilna voda iz nje pride. Če bi pa ne bila zemlja mokra bila, bi bila vso to gorkoto ohranila, ki jo je v mokrem svetu izpuhtela po sušenju zemljiša. Skušnje so učile, da o ravno tisti gorkoti se je apnata zemlja zgrela na 18
stopinj gorkote, ako je suha bila, mokra pa le na 10 stopinj; pešena zemlja suha se je zgrela na 19, mokra pa le na 12 stopinj, gnjilovčna suha na22, mokra pa le na 18 stopinj.
Iz tega se tudi samo po sebi lahko zapopade, da na suho djano zemljiše ne postane le samo suho, temuč tudi gorkeji in vroče, — nasproti pa suha zemlja, ako se moči, postane ne le mokra, temuč tudi bolj hladna. Zato shladi dež zemljo, ker zemlja mora dosto vodi gorkote dati, da se ta ž njo sprime in v podobi sopara iz nje izpuhti, ali z drugimi besedami, da se spet osuši.
(Konec   sledi.)
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah.
Gorkota.
(Dalje.)
3)  Sončni žarki imajo veliko veči moč, kadar padajo navpik na zemljo; kolikor bolj od strane jo zadevajo, toliko manj grejejo. Vsakdo dobro čuti razločke opoldanske gorkote memo večerne in zjutranje.
4)   Višja ali nižja lega kakega kraja dela o gorkoti velike razločke. Zato je v cvetju drevja, žetvi itd. velik razloček po višji ali nižji legi, kakor je znano vsacemu kmetovavcu. Na visocih gorah vročih krajev je ta razloček v eni uri posebno očiten. Ako greš ^ori na tak hrib pol ure delječ, misliš da si na Laškem: take zeliša in drevesa najdeš tii; — greš le četert ure dalje, že rastejo jelke in smereke, — še eno četert ure višji, je vse pokrito z večnim snegom.
Kadar ]e jenjalo sonce sijati na zemljiše, puhti polagoma gorkota iz njega, dokler se ne shladi. Sploh je zakon nature tak, da tista zemlja se tudi naj hitreje shladi, ki se je naj hitreje zgrela. Rahla zemlja se shladi in zgreje hitreje kakor gosta, debela zemlja; kamni se zgrejejo pozneje,|^ pa ostanejo zatega voJjo tudi dalje časa gorki.
Kadar je nebo jasno in sape ni, se shladi zemlja naj bolj. Ob jasni pomladanski ali jesenski noči se zemlja poverh včasih tako hladi, da je proti jutru za 6 ali 8 stopinj merzleji kakor zrak, kteri sprejeto gorkoto veliko bolj počasi iz sebe oddaja. Zrak se tedaj le spodaj, kjer obdaja zemljo, sliladi in ondi en del svojih vodenih soparjev v podobi drobnih kapljic ali kančikovpoklada namerzlejšo zemljo ali na rastline ravno tako, kakor se megla ali kapljice nastavijo na merzel kozarec, ako ga^prinese-mo v gorko hišo^ Tako se dela rosa. Če se pa poveršina zemlje ponoči celo do zmerzlina shladi, se na njo padši vodeni soparji še bolj sterdijo in postanejo slana ali mraz.
Oblaki in veter zaderžujejo gorkoto v zemlji. Oblaki so pokrivala, ki gorki puh, ki je do njih prišel, spet nazaj na zemljo mečejo, da se tedaj, kadar je oblačpo, veliko manj shladiti zamore. Ravno tako moč kakor oblaki imajo čez mlade rastline tudi štorja ali slama ali dilje, skte-rimi vertnarji ponoči pokrivajo bolj mehke rastline, da jih mraz ne popali. Veter ali sapa brani pre-hlajenje, ker zmiraj inzmiraj zgornji bolj gorki -zrak se premetuje doli do zemlje.
(Dalje sledi).
List 99.