Poštnina plačana — Spedizione in abbonamento postale II. gruppo.
£fud§fci tednik
Leto I. Štev. 13	Trst 1.3 aprila 1946
izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Vìa Carducci 6
Cena 5.- lir - 3.- din
O Veliki noči 1946
r Jeruzalem pod cezarji, izraelsko ljudstvo v rimski sužnosti.
Po jeruzalemskih ulicah vrvi množica. Sredi nje, v spremstvu rimskih vojščakov, se bori človek s križem na ramenih. Pada pod njegovo težo, njegova oblačila so umazana od cestnega prahu in krvi. Zločinec je, obsojen na smrt. Učil je nauk ljubezni, bratil se je s cestninarji, s siromašnimi ribiči, imel je besedo tolažbe za vlačugo Magdaleno. Bil je z vsemi tam doli, kjer ni veljave, kjer še imena ni. In se je prevzel in je hotel biti sin božji. Bogokletnik! Morali so vstati proti njemu, ki so varovali božje ime, veliki duhovni, farizeji in pismouki, morali so preprečiti pohujšanje in nevero. Smrti je vreden! Naložili so mu križ in ga gnali po ulicah, koder mu je še pred dnevi ljudstvo klicalo bozano, na Golgoto.
Nad Jeruzalemom, nad mestom, ki ga je včeraj slavilo sinu človekovega, visi danes razpet na križ, ki je znamenje zločincev. Trpi, umira. Umrl ne bo. Ne more umreti, kdor je sprejel križ na ramena za ljudstvo, kdor se je zanj žrtvoval. Živel bo in bo poveličan!
Skoro dva tisoč let pozneje.
Narod pod novodobnimi Cezarji, narod v sužnosti liktorske se-, idre.
Vasi gorijo in leče kri. V hiše vdirajo nasilniki, sramotijo ljudstvo, strahujejo, pretepajo, mučijo. Ni usmiljenja, kamor stopi njihova noga. Mati mora gledati, kako ji iztrgajo otroka, otrok trpi, ko vidi, kako mu Odpeljejo mater. Žena gleda, ko ji pobijejo moža, mož mora biti priča, ko mu zlo-stavljajo ženo. Sina vežejo na kol, ko si je moral prej sam izkopati grob. Streljajo. Dvajset, petdeset, sedemdeset jih je ob zidu. Mitraljeza, in mladeniči*in možje, cvet naroda, ležijo, v mlakah krvi, brez življenja. Po vseh cestah sveta blodijo nesrečni izgnanci. V Gonars, v Visco, v Padovo, na Rab, v Marktkirch, v Dachau, v Osvie-cim in še naprej vlečejo težki križ in padajo pod njim. Vzlic strahotam se ne uklonijo. Naprej v trpljenje in smrt, naprej v upor in vstajo!
Tudi ta narod, ki hoče živeti in se ne da iztrebiti, tudi ta narod je bogokletnik. Tako mu očitajo Kdor noče biti suženj, greši zoper božji red, pravijo. Bog hoče, kar počenjamo, pravijo nasilniki nad ljudstvom, zakaj naša oblast je od Boga. In sejejo grozo in ubijajo najboljše, najlepše.
Toda prišel je dan, ko sta se njihov red in oblast zrušila pod silno pestjo tlačenega ljudstva. Vihar je pomel krvave zločince, ljudstvo je vstalo, križani in na smrt obsojeni je zmagoslavno stov pil s križa. Udarila je ura osvo-ibojenja in vstajenja.
Za nas še ne. Še nas sramotijo in ponižujejo, pljujejo na nas, bijejo nas. Naše velike noči še ni. Toliko let je nismo imeli, in komaj se je bila zdramila zarja, že
je zatonila. Toda mi verujemo v zarjo, v naših očeh je, čista, bleščeča. V zarjo hočemo, v svobodno življenje, ki ne pozna nasilnikov in tlačenih in poniževanih, v življenje, ki v njem odloča ljudstvo samo o svoji usodi.
V tej zavesti smo močni. V nas ni malodušja, ne bojimo se prihodnjih dni. Blizu so in nihče nas ne bo prevaril zanje. Naj smelo, mogočno plapolajo zastave, ki jih je dvignilo ljudstvo v svoji nepremagljivi volji! Naj živi ljudska volja!
Vstajenje
Vsako veliko noč, ki sem jo preživel daleč od doma, so se mi vračale misli v mojo rodno vas. Voščile so mirne praznike svojcem, nato pa so obiskale zapovrstjo vse rojake in jili vprašale:
»boš rod, ki bivaš tud, boš v duši čvrst?«
Kakor v odgovor na to vprašanje je. moj spomin do podrobnosti obnovil zgodbo, ki se je dogodila na zadnjo veliko noč, ki sem jo preživel v rodnem Skednju.
Na veliko soboto se jo kot blisk" razširila po vasi vest# da so obiskali fašisti župnika in mu prepovedali, da bi se pri večerni procesiji pelo slovensko. Vsako leto je bila na veliko soboto zvečer cerkev polna ljudi; ta večer pa je bila še bolj natrpana. Našega ljudstva je biio več kot prejšnje leto in med nami so se gnetli tudi oni, ki so zabranili našo pesem.
Program prvomafshih proslav
Dne 26. aprila — zvečer kresovi na bri bih okoli mesta;
Dne 27, aprila — italijanska in slovenska predstava v dvorani Doma pristaniških delavcev in v dvorani Kulturnega krožka »R. Rinaldi».
Dne 28. aprila — ob 11 uri dopolne bo imela godba Kulturnega krožka »R. Rinaldi« na trgu Unità godbeni koncert. Popoldne bodo najboljši slovenski in italijanski pevski zbori imeli na trgu Sv. Justa množični pevski koncert.
Dne 29. aprila — Vprizoritev drame »Anie Christie« v gledališču Fenice.
Dne 30. aprila — zvečer baklada po mestu in kresovi po hribih okrog mesta. Zvečer bo na gradu Sv. Justa telovadna akademija, v gledališču Fenice pa gledališka predstava.
Dna 1. maja — ob 6. url budnica po mestu z godbami; ob 6 splošna vaja za I. telovadni zlet; ob 9. uri prvomajska povorka po mestu; ob 15. uri 1. telovadni zlet; ob 17. uri množični pevski koncert slovenskih in italijanskih pevskih zborov; zvečer prireditve na prostem na gradu Sv. Justa, v Ljudskem vrtu v ulici Giulia in na drugih mestih.
Cerkev je bila slavnostno raz-, svetljena, zlasti oikrasiki cerkvenih bander &o lesketali v morju luči kot prejšnje čase, toda v srcih nam je bilo tesno.
Stari, sivolasi župnik je prihajal od glavnega oltarja k božjemu grobu, že je držal monštranco v rokah in se počasi obrnil proti vernikom.
Zapel je »Aleluja«. Trikrat je zazvenel iklic vstajenja, toda glas mu je drhtel. Leto za letom je po tretjem »Aleluja« intoniral pesem »Zveličar naš je vstal iz groba« in šele na to so verniki povzeli »... Vesel prepevaj o kristjan!« Toda sedaj mu je to zabranjeno. Zato mu je glas tresoč, zato narašča napetost v cerkvi, narašča, ko vsak naslednji župnikov »Aleluja« doni manj velikonočno, manj zmagoslavno, da se mu. zadnji prelomi v drhtenju njegovega glasu. Tišina. Moreča tišina v prenapolnjeni cerkvi. Trenutek, dva; nato ipa, kot da je nevidna sila v istem hipu uničila tesnobo vseh src, se
sprosti iz množice mogočna pesem »Zveličar naš je vstal iz groba ...« To je bila pesem našega zmagoslavja, pesem naše volje. Še stari župnik je višje dvignil mon-. štranco in jo med pojočo množico nesel v procesijo. Ko so izstopili iz cerkve, se je v pesem zlilo še pritrkovanje zvonov in v vseh srcih je bila zopet resnična velika noč.
Potem je sledilo še mnogo velikonočnih praznikov, toda leto za letom so bili naši prazniki bolj in bolj podobni velikim petkom. Obsodili so naš rod na smrt, že so ga položili v grob in ga zapečatili. Toda naš rod ni umrl: njegovi sinovi so trpeli in umirali, da bo rod večno živel.
Tudi ti, moj škedenjski rod, sl ostal sam sebi zvest, si ostal v, duši čvrst. Izpričal si vsemu svetu, da je ni sile, ki bi te mogla uničiti.
Zato zapojmo ob letošnji veliki noči visoko pesem vstajenja in večnega življenja.	D. P,
(Iz Brd),
Naša divna pomlad
Prihodnja številka
jCJudsftega tednika
izide 30. marca v povečani Izdaji
Hočemo mir
na Balkanu
Tass poroča: Kakor poroča beograjski dopisnik agencije Associated Pressa, io podpredsednik Jugoslovansko vlade Edvard Kardelj izjavil v razgovoru, da je maršal Tito v svojem govoru 1. aprila izrazil željo, da vzpostavi Jugoslavija prijateljsko odnose z Združenimi ameriškimi državami in drugimi deželami ter je prav tako izrazil nezadovoljstvo Jugoslavije zaradi dogodkov v Trstu in Ju'ijski Krajini.
Kardelj je izjavil, da Jugoslavija ni bila v stanu, tako] odgovoriti na zahtevo Združenih ameriških držav, ali prizna vse prejšnje jugoslovanske pogodbe, ker je morala prej te pogodbe proučiti Po proučitvi pogodb so jo izkazalo, da jih je mogoče spre. jeli.
Byrnes jo — pravi Kardelj — izjavil na tiskovni konferenci, da je nepriznanje pogodb ovira za priznanje jugoslovanske vlade. Po Titovi izjavi ta ovira no obstoja več.
Kardelj jo, govoreč o vprašanju Trsta,
izjavil da Jugoslavija žali dobre odnose 2 Italijo, toda ne more se odpovedati svojim pravicam. Kardelj je iziavil, da pogodbe Jugoslavi ie s Sovjetsko zvezo in Poljsko ter prav tako bodoča pogodba s Češkoslovaško, ne pomenijo nezaupanja v organizacijo Združenih narodov, temveč je namen teh pogodb zaščita Jugoslavije pred morebitno agresijo in sodelovanje pri obnovi dežele. Naši slovanski narodi — je izjavil Kardelj — niso bili nikoli napadalci, jtoda so bili često napadeni.
Dalje Je Kardelj Iziavil: »Mt smatramo, da predvideva Itatltansko stališče in stališče nekaterih zavezniških oblasti v Italiji obnovo Hnlifanskeaa imperializma na ra-čnn naših meta. Trst v ItalHanskih rokah bi znova ogrožal neodvisnost Jugoslavije. Mi želimo mir na Balkanu, da bi delali za razvoj naše dežele brez neprestanega strahu pred nanadom. Tz teh razlogov smo rasen etničnih argumentov tako vztralni v «voli želji, da se to vnrašnnte fimnrei reši v duhu jugoslovanskih zahtev. Za nas je to edina not za zagotovitev miru in neodvisnosti.
Kardelj je izjavil, da Jugoslavija prav tako pričakuje, da bodo uresničene njene zahteve glede Koroške Prebivalstvo Koroške energično zahteva priključitev k Jugoslaviji.
Na koncu je Kardelj dejal: »Naša vlada želi mir. Vsa ta vprašanja se bodo reševala na mirovni konferenci.«
Obletnica iugoslovansko-sovjetske pocrodbe
Pred letom dni, 21. aprila, jo bila v Moskvi podpisana jugoslovansko-sovjetska prijateljska pogodba To je bilo v času. ko so se vodile na vseh frontah težke borbe nad vojaškimi silami fašizma. Podpis po-godbe je povzročil največje navdušenje med jugoslovanskim? narodi in jim dal novega poleta v njihovih naporih za izgon sovražnika iz opustošene domovine.
Pogodba Jo potrdila in utrdila tradicionalno bratstvo in ljubezen med jugoslovanskimi narodi in bratskimi narodi Sovjetske zveze. To prijateljstvo je bilo prekovano v borbi proti fašizmu, v kateri so sl jugoslovanski partizani in prijatelji Rdečo armade medsebojno pomagali na frontah, ki so bile sicer daleč, a tako blizu po ciljih.
Tudi svetovno javno mnenje jo sprejelo sovjetsko-jugoslovanski sporazum kot do. prinos za dosego hitro zmago nad Nemčijo in tudi kot mogočen instrument za izgradnjo miru v vzhodni Evropi, na temelju demokracije in dosledne likvidacije vseh fašističnih ostankov
Pomen sovjetsko-jugoslovanskega sporazuma o prijateljstvu in medsebojni pomoči za obrambo in utrditev miru prihaja zlasti do izraza danes, ko je naloga vseh miroljubnih sil sveta, upirati so poskusom nekaterih hujskačev, da bi zanetili nov svetovni požar.
Zaplemba slovenskih
učnih knjig
Glavni Stan Zavezniške vojaške uprave -13. Korpus je z odredbo št. 89 ukazal zapleniti slovenske ljudskošolske učbenike, ki jih ni odobrila zavezniška oblast.
Učenci slovenskih osnovnih šol danes po 10 mesecih zavezniške vojaške uprave nimajo v rokah nobene učne knjige, ki bi jo bile izdale zavezniške oblasti, ki so st vzele odgovornost za upravo slovenske šole. Le v teku zadnjega meseca le bil razposlan »ABC«, 40 strani abcednika V njem je samo snov za poučevanje malih in velikih črk, kar so doslej predelali že tudi učenci I. razreda osnovne šole To pomeni, da danes po zaplenitvi drugih učbenikov, niti I. razred nima nikakega čtiva iz zavezniških učnih knjig, da niti ne govorimo o drugih razredih: Ali naj se tudi ti uče abecede?
Pač pa so imenovana šolska oblastva prepovedala in zapleniuieio učno knjigo »Svobodna pota« in »Naša beseda«, ki so jih izdale slovenske liudske organizacije. Ali se hoče onemogočit» vsak uspeli in res-: nejši napredek slovenske šolske mladine? Ali se bo pouk vešil po zaplembi omenjenih čitank brez knjig?
Odgovornost za la položaj pada popolnoma na ZVU in njen šolski oddelek Doslej so znali le prepovedati naše tedine) čitanko. priljubi iene naši mladini S tem izpod-kopujeio temelje slovenski šoli, oni šoli, ki jo ie liudstvo samo gradilo in zanjo toliko žrtvovalo.
Knjiga »Svobodna pota« stane 45 lir. »Naša beseda pa 50 lir, ki so el jili slovenski Starši pri trgali od ust za vzgojo svojih otrok in tudi za svoje lastno čtivo, ki se je tako strašno razredčilo po vseh fašističnih čistkah slovenskih knjig
Odlok ZVU ne prepoveduje le šolsko uporabe teh knjig in ne zapoveduje njih zaplembo le v učilnicah, marveč tudi sicer (glej točko 2 te uredbe), torej tudi v zasebni, izvenšolski uporabi.
Kolikor nam je znano, dosici niso niti policiiska oblastva niti tiskovni urad AIS prepovedali ali zaplenili teh kniig. Če so ne motimo, so si s tem šolska oblastva prisvojila pravice policijskih oblasti in ATS-a. ki knjig niso zaplenile, ker pač nekoliko drugače pojmujejo demokratsko svobodo tiska
Poročila iz raznih krajev naše dežele
Očitno je, da, je gospodarski razvoj Trsta tesno povezan z razvojem njegovega zaledja, ki ga je aneksija Italije skoraj povsem izločila, tistega zaledja, ki je na vsak način gospodarsko neóbhodno potreben in nenadomestljivo ozemlje za trgovinski in industrijski razvoj mesta. To ozemlje tvorijo dežele na severu in na vzhodu, to so pravi Jugoslavija, Madžarska, Avstrija Češkoslovaška, de) Bavarske in Galicije z Lwowom, ki danes pripada Ukrajini. V resnici je Trst že v svojem nastanku kot pomorsko tržišče iskal zaščito za svoj promet s Krasom in Kranjsko v času prvih borb z Benetkami. Najbližje zaledje naše ga pristanišča je Jugoslavija, ki ima v svojih rokah vse dostope do pristanišča in ki bi z različnimi železniškimi tarifami mogla usmeriti promet proti svojima konkurenčnima pristaniščima na Reki ali Sušaku (proga št Peter—Reka), v slučaju, tja Trst ne bi prišel v njen državni okvir. Trst je utipel težko gospodarsko škodo zaradi pripadnosti k italijanski državni skupnosti, ki mu ni mogla zagotoviti svobodnega doteka zaledne trgovine v tekmovanju s severnimi hanzeatskimi pristanišči in tudi z beneškim, razen tega z vsemi ostalimi pristanišči novih državnih tvorb srednjo Evrope in Balkana.
Vrh tega so bile najvažnejše paroplovne proge prenešene iz Trsta v pomorska pristanišča Benetk, Barija, Napolija in Genove, tako da se je olrčutno zmanjšal pomen v pomorstvu, ki ga je mesto imelo leta 1913, kar je imelo silne posledice za njegov tradicionalni promet.
Gledo industrijo Tista je treba naglasiti, da se je njegova tipična cementna, opečna, kamnoseška in solna industrija silno skrčila; to velja tudi za lesno industrijo. Ista usoda je doletela njegovo poltipično indu-
nam dokazujejo, da tu ne gre za prazne besede.
Iz Doberdoba nam poročajo, da je prišel dne 1. aprila t. 1. v njihovo osnovno šolo g. guverner iz Tržiča in učencem 4. razreda zaplenil vse čitanke »Svobodna pota« in jih odnesel s seboj.
Dne 6. aprila t. 1. je obkolilo vas Livek nad Kobaridom 25 policistov Civilne policije pod poveljstvom Ozebka Franca. 6 policistov je vdrlo v šolsko sobo, strgalo s ste* ne Titovo in Prešernovo sliko in še nekaj (bugili, vzelo dve jugoslovanski zastavi s peterokrako zvezdo in ob joku otrok zaplenilo več izvodov »Svobodnih poti« in »Naše besede«. Učiteljici tov. Trost Jožici so zagrozili, da bo odpuščena iz službo, ker je učila iz teh knjig.
To se ie zgodilo na Livku, kjer šola n! podrejena ZVU. ker ZVU ne plačuje učnih moči marveč je šola ljudska To je tov. učiteljica policistom tudi večkrat ponovila in zahtevala vrnitev zastav, slik in knjig. Usoda je le, da so ji vrnili Prešernovo sliko.
Policija je nato obkolila trgovino Šekli in jo preiskala, da bi zaplenila imenovani dve učni knjigi. Niso ju našli. Ob odhodu so domači hčerki zagrozili, da jim bodo zaprli trgovino, ako bi prodajali omenjene limiige.
V Nabrežini je prišel v šolo sam g. guverner v spremstvu didaktičnega ravnate, ija. Po zapovedi, da naj polože vse učna kniige na klop. so pobrali vsa »Svobodna pota« in »Naše besede« in jih zaplenili. G. guverner je nato razdelil med otroke novo zavezniško knjižico »ABC«. Starši prizadetih otrok so to zavezniške knjižice vrnili g. guvernerju s pripombo, da zahtevajo nazaj svoje knjige
Nekdo je v zadnjih časih izrekel trditev, da smo Jugoslovani sovražno razpoloženi nasproti Angležem. Ne. mi ne sovražimo Angležev. Toda upravičeno lahko rečemo, da delajo oni rakcionarci, ki pod odgovornostjo ZVU izdajajo take ukrepe proti slovenskemu ljudstvu, prekleto slabo uslugo angleškemu imenu med našimi ljudmi. To je politika, ki jo je nedavno označila laburistična vodilna revija »New Statesman and Nation« kot kratkovidno politiko zbadanja z iglo, ki škoduje le onemu, ki se je poslužuje.	Jelinčič Z.
strijo, kot na primer tekstilno, usnjarsko, papirno industrijo in pivovarstvo.
Da pa so se njegove netipične industrije, to je ladjcdlnice pri Sv. Marku, v Tržiču. U'žiški arzenal, strojne tovarne Sv. Andreja v zadnjih letih zelo razvile, je treba brezdvomno pripisati dejstvu, da so te predstavljale vojno industrijo, ki jo je fašistična država v svojih napadalnih namerah proti sosednim državam pospeševala. To je bilo namreč v skladu z njenim imperialističnim, ekspanzivnim hotenjem proti Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji ter na splošno proti središču Balkanskega polotoka, kakor je kasneje pokazal potek druge svetovne vojno. In ker si ni mogoče zamisliti ponovitve podobnih napadalnih namenov, je naravno, da močna vojna industrija, ki jo predvsem dajala delo tržaškim in tr-žiškim ladjedelnicam, ne bi imela več raz-‘ vojnih možnosti in je tudi ne bo mogla nadomestiti sama gradnja trgovinskega brodovja, kar bo povzročilo popolno zrušitev temeljnega gospodarsko industrijskega sistema mesta Trsta.
Zaradi tega je gospodarski procvit Trsta odvisen od Jugoslavije. Trst je velika po-momka luka in industrijsko središče, ki dopolnjuje njegovo zaledje. To je važno dejstvo, ki ga ne smemo prezreti, ko govorimo o pripadnosti Trsta eni ali drugi državi.
POLOŽNICE
smo priložili vsem naročnikom in razpre dajalcem našega lista v Jugoslaviji in jih prosimo, da nam poravnajo zaostalo naročnino. Obenem jih prosimo, da nam spe rodijo število plačanih izvodov Usta.
Preden bo petelin dvakrat zapel...
Ko smo bili sredi vojnih dogodkov, ko smo doživljali grozoto, o katerih smo mislili, da niso niti mogoče, nam je bilo marsikaj skritega. Zgodovina ima svoje skrivnosti in tajnosti, ki šele počasi prihajajo na dan. Marsikaj postane človeku razumljivo šele tedaj, ko padejo zavese in ie mogoč .pogled za kulise. Marsikdaj razkrije čas stvari, o katerih so mislili igralci, da so za večno pokopane.
Ko smo leta 1942. poleti trepetali za usodo naših borcev za svobodo slovenskega ljudstva, nismo še vedeli, kakšni zločinci gospodarijo v naših krajih Vedeli smo, đa je armijski general Mario Robot ti zrno.) žen vsega nismo si pa mogli misliti, da jo tak rabelj brez duše.
Vzlic vsej svoji krutosti pa je bil Robotil vendarle brez moči pred narodom, ki noče umreti. »Si ammazza troppo poco, premalo koljemo«, jadikuje. »Se occorre, si fa anche il boia ! Krvniki moramo biti!« roti krvnik svojo sodrgo in organizira veliko ofenzivo na Dolenjskem ofenzivo, ki je dosegla vrhunec ob koncu polet ia in v začetku jeseni 1. 1942. Ta ofenziva, imenovana tudi roška, po gorovju Rogu na Do-leniskem. je bila naistrašneiše kar je pre*-stalo slovensko ljudstvo. Zločincem ni bilo nikdar dovolj pokoliev in krvi. nikdar dovolj plena. Slovenska zemlta. je dož»ve’a potop, in čudež fe da ni bilo v onem času strto vse do zadnjega, kar se je upiralo krvavim rabliem.
Krvnik slovenskega naroda, italijanski armijski general Mario Robotti. ni dosegel svojega cilju. Ni zlomil ljudstva ki sc je borilo na življenje in smrt. Upadle so mu roko. Le svoje krvave lavorike ie še navedel, nizkotno poročilo o zmagoslavju s voi ega zločinstva. Bilo je objavljeno po vseh listih 5. novembra 1942 kot, zaključek neuspele ofenzive.
Pet dni pozneje, 10 novembra, je goriški nadškof Margotti, ki mu je bil Vatikan, odstranivši slovenskega nadškofa Sedeja, izročil tudi slovenske vernike v varstvo, pisal krvniku slovenskega naroda generalu Robottiju pismo, čigar vsebino mora poznati slednji slovenski človek.
»Ekscelenca!« je pisal rimsko-katoliški knezonadškof Margotti. »Oprostite, prosim, če Vas nadieouiem s tem pismom, s katerim žebm izročiti Vaši Ekscelenci po-’ zdrave in želie za vse najboliše ter vse najbolj regvseliive uspehe v Vaši kočljivi in težavni misiji.«
In je oh koncu (Ibstavil:
»Izvolite torej ponovno prejeti moje poklone in mnogo blagoslovov Vam in Vašim zaslužnim oficirjem, kakor tudi vsem četam tega močnega in slavnega armijske-ga zbora, ki mu poveljujete Vi.«
Knezonadškof goriški, ekscelenca Margotti je blagoslavljal ekscelenco Robottija, fašističnega morilca. Mussolinijevega armadnega poveljnika. Blagoslavljal je njegovo soldatesko, blagoslavljal je klanje, požige in rope po slovenski zemlji. Čestital jim je, ko šo pobili toliko nedolžnih žrtev in prelili toliko krvi slovenskega ljudstva. Naš narod je nesel takrat težki križ, na Golgoto, padal je pod njim. Ob poti je stal knezonadškof in dvignil roko. ne v obrambo trpečega človeka, kakor bi bila njegova svela krščanska dolžnost ampak zato, da je delil v Kristusovem imenu blagoslov morilcem in zločincem nad slovenskim ljudstvom. '
%
Ni bilo prvič. Knezonadškof Margotti j« že davno prej, že latu 1940. v pastirskem
pismu blagoslavljal Duceja, ki naj ga ved’ no varuje Bog, onega človeka, ki je četrt stoletja preganjal in mučil primorsko slo« vensko ljudstvo in ki je dal končno nalog, naj iztrebijo vse, kar je slovenskega tudi orrstran meje.
Knezonadškof Margotti je vedel, kaj dela in čemu dela. Naj vedo tudi verniki, ki so videli v njem božjega namestnika, po« stavljenega, da jih varuje in skrbi za njihov blagor! Že-leta 1935. je sporočilo notranje ministrstvo iz Rima prefektu v Gorico, da se bodo dale mons. Margotti ju posebne podpore zaradi nfegovega posebno kočljivega političnega dela v nadškofiji. Zasluži jih, ker je hvalevreden.
Knezonadškof se je izkazal vrednega fašističnih podpor. Toda zaradi njih je sokriv vsega gorja, ki ga je povzročil fašizem vsemu slovenskemu ljudstvu. To je velika, zgodovinska krivda, ki se ne da zbrisati.
Gospodarstvo Trsta
JlUMEm $mK
9od Motjšeo
Co greš k Filtrom, po cesti, ki pelje v Brojonco, in se ozreš proto morju, boš zagledal lepo košato Črniko. Na istem mestu je pred leti rasla lepa žlahtna oljka. To mesto, kjer raste danes Cinika, imenujejo naši ribići »Uoijšca«.
Uoljšca štrli nad morjem. Pred njo se razprostira čudovit razgled, ki prav gotovo nima para v naši »kontradi«.
Zaradi njene lege in lepe košato Crnike, so si jo »konari« izbrati za svojo najbolšo »karuno« (opazovalnico) za lov na tune.
»Uoljšca« je »kolnarju« priljubljena, o njej govori z največjem spoštovanjem; prav rad pripoveduje o kolnarih, ki so mnogo let prej gospodarili na tem mestu in vodili uspešne love.
»Kolnar« jo ribic ki inia nalogo opazovati premikanje rib ter z znaki in besedo voditi lov in obkoljevanje rib.
Vsaka »tunera« ima tri kolnare: srednika in dva krajnika.
Glavni srodnik, ki ima svoje mesto v sredini, od drugih dveh pa je eden na desni, a drugi na lovi.
Krajniki so oddaljeni od glavnega za pet sto metrov, Dolžnost vsakega je, opazovati, kako ribe »hodijo« in nato takoj opozoriti glavnega. Ko pa glavni opazi ribe, jih prev-zame v svojo varstvo; takoj začne lov ob-koljevanja. Lov je razburljiv in močno napet. vsaka še tako majhna napaka, bodisi od srednika ali pa v barki, ki je pod sred-nikovo komando, jo usodna, zaslužek zgubljen, a dom brez kruha.
»Koblarja« spoštujejo vsi: na kraju In v barki, ker vodo, da jc zaslužek odvisen od njegove spretnosti.
Najstarejši kol nar ji so bili iz Kobalovo hiše. Luka Tambur, Ruško, Rogatec, Kristjan (pok. Kapovila) niso zaostajali za prvimi. V,drugi generaciji nastopijo: Druži, Beneli, Tinca, Cesar, Nini,'Stjefanov in drugi vredni uCenci svojih prednikov. Mod njimi se' jo odlikoval Tinca. Bil je sposoben in tudi originalen. Bil je izuCen za klesar, ja a najrajši jo zahajal med ribiče. Zapustil je klesarski poklic in se posvetil ribar-sivu. Postal jc mojster za lov na tune, brancine, karamuljc in drugo boljše ribo. Ko ha je zaCela sezija na težke tune, si ga videi »v Urostiči« ali »Pod uoljšco«
Neko poletje sva so s Pepetom Sedmakom sedaj advokatom v Skoplju, vračala od morja domov. Bila sva takrat še študenta in sva rada zahajala v ribiško družbo.
Na »Sunjikn« so čakali. »V lirestičih« je bilo mnogo ljudi, po večini ribičev, ki so čakali prihod tunov; med njimi Tinca. Pazljivo jo opazoval morje:	tunov je bilo
dovolj, vsi so zapirali, le oni so stali. Videlo so je, da je Tinca nervozen; nemirno jc skakal sem in ja; od časa do časa je tudi zaklel. Upravičeno,- saj se je riba igrala z njim; včasih se je približala barki, a vsakokrat se znova oddaljila, tako da jc ni bilo mogoče zapreli.
Kar zagleda Tinca Sedmaka, ležečega v senci s knjigo v rokah. »Nehaj s temi bukvami, smrkavec, in poberi se odtod!« Sed. mak se ni zmenil za Tinčeve besedo in mirno nadaljeval priljubljeno čtivo. Razkačc. ni linča pa navali še huje na Sedmaka: »Proč s črnimi bukvami, ti coprasi zato ne ujamemo. Poberi se, sicer grem jaz 1«
Kaj je ostalo Sedmaku drugega kot pobrati šila iu iti domov.
Preden pa jo odšel, je opozoril Tinuo: »še dober vam boin, še poklicali me boste in prosili odpuščanja za žalitev. Od svoje strani bom že storil, da bo prav!« .
Da bi ne bil rekel tega!
»Makako, če bi sploh znal, bi pomagal sebi, da bi vsaj malo bolje živel nego živiš, ne pa tako!« je odvrnil Tine«.
Sedmak je jezno odšel, n »makako« mu * ni šel iz glave.
Zvečer sva so našla v »groti«, kjer je bila tibiška gostilna. Tisti večer je pilo vseprek: ti od veselja, drugi od žalosti.
Sedmaka setu našel pni veseli mizi. Bil je s tistimi, ki so lovili; na drugi strani pa .te bil Tinca s svojimi. Pri veseli mizi začeli peti. Tudi ostali so večkrat začeli ni slo. Nekaj jih je tiščalo v grlu.
Pni veseli mizi jc bilo vedno bolj živo Potrošili so za pijačo precej, saj bodo m-trl ulovili drugo . . . Tinca je navadno prav dobro pel, a nocoj ne; kaj mu je rojilo po glavi? Mogoče Sedmakove besede; »liom že. storil, da bo prav«?
Poklical je Mikolo v stran in mu nekaj Šepetal na uho, da ga drugi niso sliSail. Po «ugovoru s Tinco jo Mikola zapustil svojo doužtg», se približal veselim >in zaprosil Sed,
Sri.)
, a
malia za besedo: Mikola je bil vrl fant, hočem reči vrl mož. Razgovor med obema ni bil dolg. Sedmak jo majal z glavo in slišal sem besede: »Nisem smrkavec, še manj ma-Uako, jaz sem gospod študent.«
Ko sva pozno v noč šla domov, mi je Pepi vse povedal. Tinca prosi odpuščanja, ker se je prenaglil. Da ni mislil žaliti; naj nikar ne »copra« njim v škodo; zanj je vedilo gospod študent.
»Obljubil nisem nič, bom ‘šel jutri k »Bro-stičem« in stvar uredil s Tinco«, je dejal Popi.
Drugi dan sva Šla k BrestiOi; radoveden
Svetoval mu je, naj pusti babjeverstvo in če bo priden, bo preklical grožnjo, toda šele jutri.
Drugi dan so na vse zgodaj povsod »zapirali«; ali barka, kjer je Tinca »kolnaril« je stala.
Kdo bi mogel Tinco prepričati, da to ni copvnija?
Spet so klicali Sedmaka; ga prosili in rotili za srečo lova. »Jutri pa«, je rekel Pepi, ker je pač moral nekaj ziniti, »jutri pa«.
In glej čudež! Prvi so lovili in nalovili mnogo. Popoldne še enkrat. Zvečer pa je visel v Sedmakovem hramu najlepši tun, ki so ga podnevi ujeli.
Tinci pa ni nihče izbil iz glave, da »co. prnije« ni in da tudi »slabe oči« škodujejo pri lovu ...
sem bil kako, se bo stvar poravnala,
»Dober dan, možje«, je Sedmak pozdravil. Nalašč ni pozdravil z običajnim pozdravom; »Bog daj srečo«.
»Bog daj, nog daj, gospod Sedmaki« jo odgovoril Tinca, »kar naprej, kar naprej!«
Sedmak je imel Tinco rad in šel k njemu. za vsak slučaj je vzel tudi črne bukve s seboj, da bo videl, če res učinkujejo tako, strašno na praznovernega Tinco.
Toga ni bilo nič; le prosil je Sedmaka, naj ne »copra« v škodo, saj so tudi oni siromaki in potrebni zaslužka.
Sedmak se ni mogel več zdržati, bruhnil je v smeh in povedal Tinci, kar mu je šlo,
»Toda proti temu imamo leu«, je dejal Tinca. Kakšen jo ta lok, pa ni povedal nikomur; nesel ga je s seboj v grob.
Ko je bil Tinca že pri koncu, jc rekel prijatelju Matiji, ki je sedel poleg postelje!
■ »Matija, ni mi težko umreti, težko mi je pa zapustiti Uoljščo«.
In ko sva se zadnjič vračala z Matijo z ribolova iu zagledala Uoljšco, mi je ta rekel: »Kompare, kaj bi plačal, da bi bil po smrti zakopan pod Uoljšco.
»l'o se lahko, zgodi, koinpare«, sem mu odgovoril. Ko sva šla po bregu domov, sem si dejal, glej, kako neskončno ljubi kolnar i oijšco !
Alfonz Gspan
ANTON LINHART
Lepa kakor malokalora Jc slovenska zemlja in vredna dejavne, požrtvovalne ljubezni. Sinjo morje obliva Tržaški zaliv, skalnate gore in temni gozdovi se zrcalijo v koroških jezerih, brezbrežna je panonska ravnina v Prekmurju, mehko valovijo štajerske, vipavske in dolenjske vinsko gorice, spet svoje prelesti hranijo Notranjska, Kras, Goriška in Posočje; a lepota nad vsemi lepotami je gorenjska ravan med Triglavskim pogorjem, Karavankami in Jelovico z Blejskim jezerom in gobokima strugama bohinjske in podkorenske Savo. Ta pokrajina, »podoba raja«, je dala Slovencem tri velike može; na j večjega pesnika dr. Franceta Prešerna, učenjaka Matijo Čopa in prvega dramatika in zaslužnega zgodovinarja Antona Linharta.
Anton Tomaž Linhart se je rodil 17S6. letu v Radovljici. Njegov oče Venčeslav, Morava« po rodu, se je preselil iz okolice Brna k nam in živel v starem gorenjskem mestecu kot svoboden meščan. Ko je bilo Antonu 11 let, je šel v Ljubljano na gimnazijo in jo 1773. odlično dovršil. Ker ga je v mladih letih mikala znanost, bi bil rad postal je-zuit_ Ta red pa so prav takrat razpustili, zato je Linhart študiral dalje in 1776. stopil v cistercijanski samostan v Stični. Opravil je že prve redovne obljube, a po dveh letih se je premislil, zapustil Stično in sel šludi rat uà Dunaj finančne in politično »ede
Boleti l;*0. se je vrnil Ljubljano in šele po dneh čakanja in iskanja dobil začasno zapo-stitev kot arhivar ljubljanske škofije. Pri sla pa sta si s škofom navzkriž, zato jo naslednjega leta to službo (izgubil. Jeseni 1763. je vendarle dobil državno namestitev pri kresijskem uradu, 1786. je postal šolski komisar, čez šest let pa vladni svetnik. Ta čas se je oženil z Ljubljančanko Jožefino Detelo, a mu ni bilo usojeno dolgo srečno družinsko življenje, kajti 14. julija 1795 jo nenadoma umrl komaj v 39. letu starosti.
Casi, ko jo Linhart živci in delal, so bili zelo zanimivi in razgibani. Napredek prirodoslovnih ved jo izzval novo gledanje na politične, družbene, gospodarsko verske m umetnostne reči. Vso te nove nazore, osnovane na prepričanju, da je čoveški razum vseobsežen in nezmotljiv, označujemo s skupnim izrazom razsvetljenstvo. Fevdalni rod in državni absolutizem sc krhata, na njuno mesto stopa meščanstvo in terja svoje pravice: enakost pred zakonom, svobodo vesti in besede, posvetno sodstvo in šolstvo ter ustavo, Tudi kmečki podložniki si hočejo olajšati življenje in zahtevajo v svojo last zemljo, ki so jo dotlej obdelovali, pa bili le njeni sužnji, ne pa lastniki. Vedno glasneje so ljudske množice izražale nezadovoljstvo s starim, dokler ni Izbruhnila revolucija v Franciji, kjer se je aristokra-‘-■•ja najtrdovralnoje oklepala svojih prod.
pluvie iii lit-iiiiooiio piuiibk&iu inescano,
kmete in delavce, medtem ko so v Avstriji terezijansko in Jožefinske reformo vsaj ‘v tem času so zadržale korenit prevrat in ga odložile do 1848. ]eta.
Vzporedno z razsvetljenstvom gre pnt nas prerodno gibanje. Slovenci, razkosani na stare kronovtne, se v tem (Sasu prvikrat zavedo škode, kt sta jim jo povzročala državni centralizem in z njim združena germa, nizacija. Prebujajo se prosvetni izobraženci in hočejo usposobiti slovenski jezik, da bi bil uporaben »tudi za druge stroko, no le za duhovske; da bi v njem poučevali in plemenitih okus in nravi«. Tako se veča krog prvih pisateljev, kt si prizadevajo, ustvariti posvetno književnost: leposlovno dn poučno. Eden najbolj gorečih in izobraženih organizatorjev toga gibanja jo bil Žiga Zois, najvidnejša med pisatelji pa sta bila dramatik Anton Linhart in pesnik Valentin Vodnik.
Nasprotja te razgibane dobe se živo odražajo tudi v Linhartovi duhovni rasti. Kot študent jo bil vnet katoličan, potem se jo razvil v dbslednega svobodomisleca. V začetku je pisal nemške pesnil in dramo, nato je postal eden naj dela vnejših slovenskih preroditeljev ini odločen zagovornik slovanstva. V mladosti je oboževal razsvetljenega absolutista cesarja Jožefa 11., slednjič pa je bil somišljenik francoskih revolucionarjev.
že zgodaj jo začel Linhart pisateljevati. Moč tujo šole in vzgoje jo še delovala, ko je, navdušen za velikega dramatika Sha-kespearea in druge sodobno pesnike, napisal prvo dramo in pesniško zbirko v nemščini. Selo ko je spoznal napore slovenskih preroditeljev in sc spoprijateljil s Zoisom, se je zavedel, da mora sin slovenske matere služiti le slovenstvu. Vesolje do gledališča in prvi poskusi, da so uvede slovenščina tudi za oder, ki sta jdli delala s Zoisom tako, da sta prevajala pesemska bese-. dila v naš jezik in so jih kdaj pa kdaj v veliko presenečenje zapeli v gcdališču gostujoči Italijanski operni pevci, so ga navedli na srečno misel, da bi priredil za oder celo veseloigro. Tako je nastala prva kome. di ja Zupanova Micka, ki je izšla v knjigi konec 1789. in so jo prav takrat uprizorili v Ljubljani. Nastopajoče osebe niso bito poklicni igralci, marveč prerodno usmerjeni Ljubljančani, ljubitelji gledališke umetnosti. Linhart sum pa jc igro zrežiral. Uspeh te prireditve jo bil tolik, da je takratni nemški ljubljanski tednik z vsem poudarkom ugotovil, da je slovenščina »gibčna, prožna, krepka, da vsebuje dovolj melodije, da se prav prijetno sliši iz Talijinih ust kakor ruščina, češčina in poljščina«, da je u-motnost »igralcev In igralk presegla vse pričakovanje občinstva« in da jo ves narod ponosen, ker so prireditelji »položili temelj izpopolnitvi materinega jezika in ga naredili uporabnega tudi za oder«.
So veliko večjega pomena je Linhartovo drugo slovensko dramatično delo, izšlo leta 1790., namreč »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. Po slavni Beaumarchaisovi »Fl-garovi svatbi«, napisani v posmeh razmeram v Franciji, je Linhart priredil z velikim pogumom In spretnostjo veseloigro tako da je v njej upodobil naše razmere in o-smešil fevdalno samppašnost in tuji birokratizem. Postavil je dejanje tako srečno v slpvensko okolje, da prav nič no čutimo, da mu je služila tuja predloga. Tz takrat še nebogljenega knjižnega jezika jc naredil prožen In blesteč pogovorni jezik, vzet iz žive ljudske govorice. Zato po pravici imenujemo »Veseli dan« temeljni kamen slovenske dramatike.
Skoda jo, da »Veseli dan« ni mogel priti na oder že takrat, pač pa pr vikrat t šele v letu marčne revolucije. Vendar so se vrednosti te veseloigro zavedali vsi naslednji rodovi, zlasti pa Prešernov. Z Andrejem .Smoletom je namreč Prešeren oskrbel novo, nekoliko popravljeno knjižno izdajo leta isto. Četudi je delo staro nad 150 let, ga zmerom, kadar pr ide pr i nas oder, gledališko občinstvo sprejema z navdušenjem In Je prizorjlev »Matička« za nas vselej kulturni praznik. Zato hi morala biti iu še vedno živa dramatična umetnina na stalnem sporedu vseli večjih slovenskih gledališč.
Nič manj zaslužen pa ni Linhart tudi kot znanstvenik-zgodoviirar. Leta 1788 in 1701 je izdal znamenito knjigo V- dveh delili: Poskus zgodovine Kranjske 'in ostalih južnih Slovanov Avstrije. Sicer se Je s preteklostjo Kranjske na drobno ukvarjal že sto let poprej Valvasor, a Linhartova zgodovina po-vrednosti daleč presega Valva* sorjevo, ker Je pisana kritično, z znanstveno vestnostjo in vsebuje prerrekatere še da-ir -f-Sw , (Nadaljevanje na 7. sirani)'
JCiuđsM iednift
Ljudmila Berk hi n
Srečanje
Iz ruščine prevedel: Marinčič Ivo
Vitja je danes pričakoval očetov obisk. Prešla so tri leta, odkar se nista videla. Sedaj pa mu je Ljubov Artemjevna, ravnateljica otroškega doma, povedala, naj se pripravi na očetov obisk. Pravzaprav je Vitja skoro pozabil, kako je njegov oče izgledal — deček namreč ni imel niti treh let, kadar je njegov oče odšel na bojišče. Spominjal se je samo na nekega zelo visokega človeka, s krepkimi in toplimi rokami, ki so poganjale Vitjo tja pod strop — visoko, visoko v zrak, a so bile vendar tako zelo oprezne. Matere se je lahko spominjal bolj natančno. Bolje bi sicer bilo, ako bi mogel pozabiti, kako jo je nemški častnik v zelenem površniku ustrelil s svojim samokresom, kako se je ona zgrudila, kako je curek krvi pritekel izpod težkih kit njenih las. Sosedje so pobrali Vitjo in mu povedali, da nima več mame.
Sedaj pa bo videl očka —.očka bo prišel danes. Vitja je sam pri sebi ponavljal vse pesmi in deklamacije, ki se jih je naučil v otroškem domu. Privlekel je na dan knjigo s slikanicami, kjer je lahko že Citai in od časa do časa je stekel do okna ali celo do velikih vhodnih vrat, čeprav je bilo kaj takega v domu strogo prepovedano. Očka pa ni bilo in ni bilo.
Bil je že večer, ko je končno prispel; zgodnji zimski mrak je bil že tu, po sobah so prižgali luči in v spalnicah so odprli okna, da bi se prezračile, preden gredo otroci spat.
Nevelik, zagorel mož v vojaški uniformi, z lasmi ki so že siveli, se je približal Vitji, ki je stal v obednici pri oknu.
»Ali poznate svojega sina?« je vprašala Ljubov Artemjevna, ko ga je pripeljala do dečka.
»Vitja«, je dejal oče, »kako je s teboj, dečko dragi?«
Potem sta sedla skupaj v prazni obednici, oče in sin. V hiši je bilo vse mirno; otroci so šli v svoje spalnice in so bili že v posteljah.
Nekje na vrtu je lajal pes in nek star glas ga je pozival mehko a vztrajno:
»Bobik, pridi sem, Bobik!«
»Ampak on le ne bo prišel«, je dejal Vitja.
»Kdo ne bo prišel?« je vprašal oče.
»Bobik. Pes čuvaj je. Samo tri noge ima; eno mu je odtrgal tramvaj. Je zelo ponosen pes; nekoč bi me kmalu’ugriznil.«
»Ne smeš se mu preveč približati«, je svaril očka. »Nekega lepega dne bi te mogel zares ugrizniti.«	,,,
»Zakaj lepega dne?«
1 »No, da, mislim nekoč, ko se boš najmanj nadejal.«
„ »Zdaj razumem. Kadar se ne iKun nadejal. Ali se spominjaš, očka, tudi mi smo imeli psa. Ampak tisti pes ni grizel, ali ne?«
»Pozabil sem, kako mu je bilo ime. Mislim da Ropar.«
»Ne morem se spomniti, morda je bilo tako, moj dragi.«
Dečkov obraz se je zresnil, njegove svetle oči so se zasenčile. Spomnil jse je, kako je mamica imela rada Roparja. Pripovedovala je, kako je našla psa, v gozdu, ko je bil še čisto majhen kužek ... Oče je molčal in roka na dečkovih ramenih se je malce tresla. Deček se je privil tesno k njemu. Očka bi rad kadil, vendar se je premagal, da ne bj motil dečka. Nikakor ni mogel odtrgati pogle- ’
da od otroka; priklical si je v spomin nedolžne otroške poteze, ki so mu bile znane, odkrit pogled svetlih oči, nežen, topel vonj njegovih las.
»Očka, kdaj boš odšel na bojišče?«
»Kmalu, sinko«, je odvrnil oče. »Zelo kmalu.« Vendar ni povedal, da bo odšel jutri na vse zgodaj, preden se bo on zbudil.
»Poglej, kaj vse sem ti prinesel«, je nadaljeval. Odprl je kovčeg in začel razkladati darove, ki so bili .v- njem. Bil je poln dragocenih stvari — medvedi, avtomobili, železnica z malo lokomotivo in dvema vozovoma, kocke. Skoro vsak deček bi brž pograbil vse te dragocene reči; Vitja pa tega ni storil. Molče in žalostno je gledal očeta. Očetu je bilo težko pri srcu, ko je srečal njegov pogled.
»Ne«, je Vitja zmajal z glavo, »ne morem se igrati, očka, zares ne.«
»Zakaj ne, sinko?«
Vitja je nekaj časa molčal, potem pa je počasi razložil:. Nemci so odnesli vse njegove igrače, vse, kar je imel, vse, prav vse. Njegovega starega medvedka, njegov stroj, njegovo urarsko orodje in celo njegov meč in lopato ...
Oče je pritisnil dečkov obraz k svojemu licu.
»Ne misli na to, moj mali«, je zašepetal nežno. »Ne misli na to, kar je šlo, se več ne vrne. Odslej bo vse dobro, lahko se zaneseš na mojo besedo, dragec moj.«
Ta resen človek, z brki, ki so že siveli, ta človek, ki se je že tri leta nepi-estano samo boril, se je sam čudil, da je mogel najti še toliko nežnih besed očetovske ljubezni.
»Povej sinko, kaj bi imel v tem trenutku najrajši?« ga je vprašal.
»Kaj? Hotel bi iti v Kursk, da bi videl naš dom«, je dejal deček, ki se ga je že loteval spanec. »Ali se spomniš, očka, kako si me nosil okoli? Kako je bilo lepo!«
»Da, spomnim se«, je dejal oče in dvignil dečka z velikimi in močnimi rokami.
Vitja se je tesno oklenil očetovega vratu, povesil glavo na krep-
ko in široko ramo ter zaprl oči. Čutil sc je na varnem in srečen v tem močnem objemu.
Oče je odnesel Vitjo gori v spalnico, ga slekel, položil v posteljo in ga zavil v toplo odejo. Deček je spal. Dolge trepalnice so metale senco na lice, ki je počivalo na roki. Oče je stal ob postelji, dolgo upiral svoj pogled na dečka, potem pa po prstih in potiho, da ne bi zbudil otrok, odšel iz spalnice.
»No, torej kako Vam ugaja Vaš sin?« ga je vprašala Ljubov Artemjevna, ko je vstopil v urad, da bi se' od nje poslovil.
»V redu«, je dejal in se veselo nasmejal. Malo je bil v zadregi, kot človek, čigar obraz se je skoro odvadil smeha. »Sedaj je zaspal. Hotel sem ga poljubiti za slovo, a sem se bal, da ga ne bi zbudil.«
»Treba bi bilo kaj več, da bi se prebudil«, se je nasmehnila Ljubov Artemjevna. »Se vidi, da niste imeli mnogo opravka z otroki.«
Zmajal je z glavo.
»Motite se. Imel sem svoje lastne otroke — dvojico. Skupaj z njihovo materjo so ju ubili v Lvovu.«
»Koliko sta bila stara?«
»Približno toliko, kot Vitja. Deček in deklica. Zato sem Vam tudi pisal, da mi najdete dečka, ki ne bo imel več od šest let. Dobro«, je nadaljeval, »ko se bo Vitja jutri zjutraj prebudil, dajte mu to moje pismo in čokolado ter oranže.«
»Bodite brez skrbi«, je obljubila ravnateljica. »Povejte mi«, je pristavila po kratkem premolku, »ali mislite, da je Vitja kaj uganil?«
»Ne«, je odvrnil. »Spočetka sem se malo bal, ampak zdi se, da je deček medtem že utegnil pozabiti, kako je izgledal njegov oče. Pustite stvari kakor so, saj bodete? Želel bi, da nikoli ne zve resnice. Ko bo vojna končala in se bom vrnil z bojišča, ga bom vzel s seboj in živela bova skupaj.«
Ko je odšel, je šla Ljubov Artemjevna gori v spalnico in postavila čokolado, oranže in pismo na mizico ob Vitjcvi postelji. Na listu je bilo zapisano z velikimi tiskanimi črkami:
»Moj dragi sinko. Vrnil sem se na fronto. Rasti, dragi, da postaneš velik in močan ter počakaj name. Kmalu se bom vrnil in skupaj bova odšla v Kursk in poiskala najin dom. Pozdravlja in poljublja te tvoj očka.«
ij^odcmide
Novaje Zemlje
Novaja zelulja leži med Barentskim, Ka.. rajskim in Severnim morjem.Njena površina znaša okrog#77.000 kvadratnih km ali trikrat več kot vse slovansko ozemlje. Sestavljena je prav za prav iz dveh goratih otokov, ki jn loči ozek preliv. Se pred kratkim je bil to otok Siktičnih malikovalcev. To je bilo pred revolucijo.
NaSim mornarjem v severnem morju velja Ilija Tyko — Vylka kot poglavar .Novale Zemlje«, ker je bil v zadnjih 2~> letih stalno izvoljen za predsednika Sovjeta tega severnega otoka. To je majhen, čokat mož, s Širokimi, ven štrlečimi ličnimi kostmi in poševno zarezanimi očmi, kot jih imajo vsi Neneti. Prihodnji mesec bo dopolnil CO let, a izgleda mnogo mlajši.
Mnogo sem slišal o tem zanimivem zastopniku malega naroda Nenetov, ki so naseljeni v teh najsevernejših predelih Rusije. Tyko — Vylka je potujoča zgodovina otoka. Obdarjen z izrednim spominom se z TMikoto spominja vsakega, količkaj važnega dogodka, ki se je odigral na daljnem severu v zadnjih V> letih. Spominja se časov, ko je srečal znana ruska severna ra-
ziskovalca Rusanova in Sedovà. Takrat- je bil še zelo,mlad in zaposlen kot voznik sani s pasjo vprego;
CVETJE VIŠJE KAKOR DREVJE.
Vide) sem njegove dnevnike. Skozi vsa ta leta si je zapisoval vse ,kar še zgodilo na Novaji Zemlji; od silnih vetrov hurikanov in prihoda jadrnic do rojstva kakega otroka in bogatega lova na tjulne. -
Nekega dne sem ga srečal *v Arhangelsu, ko je ravno prihitel z Novaje Zemlje po opravkih. Ko sem poslušal njegove stare zgodbe o Ne n e tih, sem si v duhu lahko predstavljal vso puščobo njegove dežele, z njenimi sivimi pečinami in s skalnatim tlom, brez vsakega drevesa.
Na nerodovitnih tleh otoka rastejo samo drevesa pritlikavci, mi je pravil. Pet deset do šestdeset let stare vrbe in breze imajo samo dva do tri cm debelo debelce, ki ne' sega više od 6 do 8 cm nad zemljo. Celo cvetlice, čeprav zelo revne, se dvigajo nad drevjem. Severni mali, ki je najvišja rastlina na Novaji Zemlji, doseže samo do 15 cm v višino.
'	'■ ................— 19. aprila IMG
LOVSKI RAJ
Toda kar manjka v rastlinskem svelu, nadomešča otok v ptičjem in živalskem. Ko je meseca julija selitvena sezona pri kraju, odmevajo vsa obrežja od krikov divjih gosi, rac, galebov, gaga-ptičev in albatrosov. ■ S številnimi severnimi lisicami, belimi medvedi, kiti, mroži in tjulnji je Novaja Zemlja pravi raj za lovce in ribiče in Neneti so zelo izurjeni v obeh strokah.
Do_ druge polovice preteklega stoletja je bil otok • pravzaprav neobljuden. Prvih sedem nenetskih družin je naselila ruska vlada pred 75 leti. Stiri koče, trgovina in kapela, so bile zanje pripravljene zgradbe. Tako je nastala naselbina alije Karmaku-iij. Tem je krnalu sledilo še nekaj Nenetov in med njimi neki lovec po imenu Tyko— Vylka.
»To je bil moj oče,« pripoveduje Tyko— Vylka, »tedaj so bili vsi Neneti še nepisine-' ni. Oboževali so malike in so kaj lahko na. ' sedali trgovcem s kožuhovino, ki so dobili od njih dragocene kože srebrnih lisic v zameno za steklenico vodke ali za žepni nož.
ŽIVELI SO V SNEŽNIH JAMAH.
»Ne šol, rie bolnic ni bilo na otoku tiste dni. Hiše prvih naseljcnfcev kmalu niso mo. gle več sprejeti novih došlecev in spominjam se še,- kako so mnogi od nas prebivali pod šatori iz kož severnih jelenov ali v ja. mah, ki so jih izkopali v snegu.«
»Smrt je kosila na debelo 'in prebivalstvo otoka se ni povečalo, čepr.av so neprestano prihajali novi priseljenci s celine. Ti so bili povečini še'revnejši od nas samih.«
Zanimivo je poslušati take spomine moža, čigar trije sinovi so so šolali v Zavodu za severne-narode v Leningradu. Neneti so poslali enakopravni državljani Sovjet-ske Unije. Do danes je vzrastlo mnogo novih naselij in prebivalstvo se je večkratno pomnožilo.
»Nobeden več ne živi poti šotori iz jelenjih kož ali v snežnih jamah,« je nadaljeval predsednik ofočnega Sovjeti. »Naši otroci vedo o tem samo iz pripovedovanja starejših ljudi. Sedaj imamo noyc domove, javne kopeli, trgovine in prenočišča za lovce na oddaljenejših točkah otoka. V naselbini Boljšaja Guba so odprli šolo in bolnico. Prav tako so bolnice tudi po drugih naseljih.«
PRIPRAVE NA VOLITVE.
Nekdaj odrezana od celine po cele mesece, je sedaj Novaja Zemlja po radiu poučena o vseli dogodkih v zunanjem svetu.
»Medtem, ko se midva tuvaj pogovarjava,« je dejal Tyko—Vylka, »se moji ljudje pripravljajo na volitve za sovjetski parlament. Material za volitve prihaja po radiu in časopisih, ki jih dobimo z , zrakoplovom.«
»Kaj pa je s tistimi, ki ne znajo Citati?« sem ga vprašal.
Tyko—Vylka se je nasmehnil.
»Ce izvzamemo majhne otroke, je samo še en nepismen Nenet na našem otoku,« je pojasnil. »To je stari Vasilij Prerko, lovec. Poskušali smo, da ga naučimo, pa se stari upira. Veste, zelo je praznoveren (mimogrede povedano, praznoverje je tudi zlo, ki smo se ga morali iznebiti) in ne more pozabiti prerokovanja, ki mu ga je napravil nek čarovnik, še ko je bil mladenič, češ: da bo gotovo umrl, ako bo č-iial »mrtve besede«, kar pomeni knjige.«
IZGON ČAROVNIKOV
»Ze več let ni nobenega čarovnika več na Novaji Zemlji, vendar Prerko še'vedno veruje v moč rijihovih prerokovanj. Zato mu rrioramo' Citati' na glas.«
Ob večerih se ljudstvo Belučije Gube, »glavnega mesta« otoka, sestaja v svojem klubu da posluša domač koncert ali da prebije nekaj-mirnih ur v knjižnici. Na izbiro imajo več tisoč knjig in revij, vendar je še vedno njih povpraševanje večje kot pa dobava.
Medtem ko je bil prej glavni posel Nenetov lov, so dandanes mnogi od njih doktorji, učitelji, tehniki, mornarji in me-haniki-zrakoplovci. Vsi ti želijo dobiti Clivo iz svojih področij.
Gelo lov ni več kakor je bil nekdaj. Na-vadna mreža in harpuna, sta bili glavni pripravi, ki so ju nekdaj rabili ribiči: se-daj imajo motorne čolne, mreže, pasti in puške, s katerimi si lahko pomagajo.
Navadne ribe in tjulnovo meso je bila običajna hrana otočanov. Dandanes boste našli meso, ribe, kruh, maslo, sladkor, čaj in celo zelenjavo s celine na mizi v vsaki hiši. Neneti se oblačijo kakor Rusi. Posečajo redno javna kopališča, milo in celo zobna pasta so postali hišne potrebščine. ^Samo, kadar se odpravijo v tundro na lov na sre-
(Nadaljevanje n» 8. strani)
Svefokriška godba
Leta 1880. in naslednja leta so bila še precej ugodna, zaslužka je bilo povsod dosti, pa tudi plesi Un druge zabave so se vrstile dan za dnem. V teh prijetnih časih se }e nekaterim vzbudila misel, da bi bilo jako pametno, ko bi se ustanovila v naši vasi domača godba, iker sicer tuje godbe vedno odnašajo zasluženi denar za sviranje pri raznih prireditvah. Seveda so naši za svoj žep jako skrbni 'krčmarji to misel z veseljem pozdravili in tudi prav toplo priporočali.
V ta namen so se zbrali nekateri starejši možakarji in tudi nekaj mlajših, največ pa takih, 'ki niso imeli niti pojma o godbi. Večina njih je bila precej trdoglava. Ne vem, iz 'kakšnega vzroka jih je sprejel tukajšnji učitelj g. Pelicon, sicer jako izvrsten organist, a za glasbene inštrumente nesposoben. Rekel je: »Bo že šlo.« G. nčitelj jim je torej napisal note, •da bi se naučili spoznavati jih po •imenu, toda oni so takoj hoteli imeti inštrumente. Učitelj pa jim je pojasnil, da brez poznanja not ne bodo nikoli dobro igrali. Tedaj so se vdali ter se učili nekaj časa note, nato pa so kar hitro hoteli pokazati svojo učenost z inštrumenti. Kjer ni prave podlage, tam ni tudi gotovega uspeha. To se je jasno pokazalo pri nadaljnjem poučevanju. Homo in Karjola, basista, sta rjovela z vso močjo, ki sta jo imela v prsih, tako da bi volk ali medved zbežala v gozd, če bi ju slišala. Mačeka, Ahčin in Štefan pa so s svojimi klarineti tako cvi-Lli, kakor da bi klali prase. Tcn-kač, Kobal, Flek in Čvečki pa so .hm z blebetanjem glasno odgovarjali. Skoraj bi rekel, da je bil najbolj učene glave bobnar Sirk. ta je takoj prvi dan znal udariti Po bobnu, redko kdaj se mu je po-nesrečiio, da je udaril v zrak. Da bi svojo veliko spretnost pokazal, je z vso močjo udrihal po tisti u-bogi oslovski koži, tako da je preglasil celo Homota in Karjolo, čeravno sta rjovela, da je bila strahota.
Tako muziko so naši Križani z veseljem pozdravili, vsa vas je bila vesela, ko so prvikrat ponosno nastopili na kriškem trgu. Kakor se je začelo, tako se je tudi nadaljevalo. Popačeno v začetku, popačeno za vedno, dokler ni 3 leta pozneje h godbi pristopil mladenič, po imenu Ivan, ki je bil rojen za glasbo, ;po poklicu klesar iz uboge družine; že kot desetleten deček sc je uril in študiral ter zlagal razne pastirske pesmice. G. hčitelj ga je obdaril z lepo pesmarico šolskih pesmic, ki jo še sedaj hrani od leta 1809. Ivan se je pridno učil, spoznal note, vsa godala m kmalu preštudiral vso glasbeno teorijo. Sprijaznil se je z nekimi veščimi mestnimi 'kapelniki ter hodil vsak teden enkrat v Trst na pieskusnjo. Tako se je naš Ivan izpopolnil v glasbi, da je lahko sam prevzel poučevanje naših godbenikov.
Vsi dotedanji učitelji in tudi g. Tence, s o Iški upravitelj, niso imeli uspeha. Tedaj, ko je g. Tence odpovedal, videč da ne ho nič iz tega, se je naš Ivan takoj lotil dela. Odstranil je tiste inštrumente, ki so jih naročili iz Milana in naročil nove v tovarni inštrumentov y Pragi po svojem znancu, Čehu i* Trsta, ki je bil večletni*delavec ▼ omenjeni tovarni. Starc godbenike je odstranil ter začel pouče-
vati mlade moči. Kmalu se je pokazal uspeh. V 3 letih so bili mladeniči tako izvežbani, da so brez skrbi lahko javno nastopili. Tako je naša godba zaslovela daleč naokrog. Od Gorice do kranjske Cerknice, Planine, Postojne, v Ilirsko Bistrico. Vsa Vipava in kršni Kras in njegov žlahtni teran
Tako je šlo dalje, dokler ni izbruhnila svetovna vojna, na katero so bili povabljeni vsi mladeniči in tudi starejši možje. Prvi dan mobilizacije smo igrali v Ilirski Bistrici. Ko smo drugo jutro prišli domov, smo morali inštrument takoj zamenjati za vojaško puško.
Po vojni pase je naša godba spet ojačila ter z veseljem svirala spet po vseh naših, nam že prej znar nih krajih.
Ko se je pa v četrtem letu po
so nam še vedno v dragem spominu.
Leta 1910. pa smo našo godbo spremenili v godbeno društvo »Lira« s podpornimi člani in z odborom ter predsednikom. Tako je naša godba še bolj napredovala vzlic temu, da je Lega nazionale, ki je naše otroke potujčevala, tudi ustanovila svojo godbo. Toda mi smo ostali vedno pri svojem ter nadaljevali svojo pot. Tudi z raznimi burkami smo bili v dobri meri preskrbljeni. Vovk, Kenda, Fola, Šiška, Pipan, Procesija, Benko, ti so bili pravcati komedijanti, povsod kjer smo igrali, so po končanem delu skrbeli za smeh in zabavo na razne načine.
vojni začel šopiriti fašizem in je Italija Okupirala naše Primorje, tedaj je tudi naša godba postala žrtev tega podlega zatiralca slovenskega življa. Nismo več svobodni, nismo mogli več svirati slovenskih napevov; usužnjeni smo rajši pustili godbo, kakor da bi sodelovali z njimi.
Toda časi minejo in se spreminjajo. Tudi fašizmu bije sedaj zadnja ura, upamo, da za vedno.
Ivan pa, ki je že v letih, ne more več poučevati godbe, pač pa še vedno pisari in zloži kaj za kratek čas; napisal je tudi nekaj cerkvenih pesmic in njegova edina želja je, da hi še dočakal dne, ko jih bodo peli naši pevci in pevke.
Ivan Furlan
Kulturni dogodki
V soboto 13. aprila je nastopil mladinski ženski zbor »Soča« iz Kojskega na Konto-velju. V nedeljo 14,»aprila je pel isti zbor na Opčinah in v ponedeljek 15, aprila se je vršil koncert tega mladinskega ženskega zbora v dvorani kulturnega krožka »Rinaldi« v via Caprin. Menda ni brez razloga dirigent tega zbora tov. Srečko Kumar izbral ravno Kontovelj za svoj prvi nastop. Tu je pred leti. pred odhodom na gostovanje po mestih Italije, tov. Srečko Kumar predstavil svoj učiteljski zbor, ki je tedaj bil umetniško na višku. Za svoj prvi nastop si -je tov. Srečko Kumar izbral zopet isti- kraj-. Sodelovali sta pri tem koncertu sopranistka Slavica Batistuta in plesalka .Vukosava Kumar. >
Ta zbor je zelo kvaliteten.- Spored je obsegal umetne moderne pesmi, ki zahtevajo veliko rutino s strani pevcev in narodne pesmi, zborne recitacije, katere je plesalka Vukosava Kumar tolmačila s plesom. Ta ples je izražal čustveno vsebino (ch recitacij. Z raznimi pesmimi je nastopila solistka tov. Slavica Batistuta. Recitirale so članice mladinskega ženskega zbora prosvetnega društva »Soča« iz Kojskega. S pesmijo nas je povedel tov. Srečko Kumar v Šumadijo, v Slovenijo in posebej še na Goriško, na Primorsko, na Koroško, v Prekmurje, v Prlekijo, na Gorenjsko, v Belo Krajino in nato še v Istro, v Čičarijo. Spored je bil bogat in pester. Izvajanje je bilo prvovrstno. Recitacije so bile nadvse občutene in ples je živo tolmačil duševna stanja, ki so jih pesmi vsebovale. Tovariš Srečko Kumar se je tu izkazal umetnika, čustvenega recitatorja, tov. Vukosava Kumar pa je skladno in ubrano zrežirala prizore za te zborne recitacije, Neprisiljeno so se dekleta kretala pri »Vranjnnki«, ko so nam pokazala veselo pričakovanje plesa, razgibano kramljanje pred pričetkom
kola, živahno so zapela in veselo so zara-jala kolo. Zdelo se je kar neverjetno, da je mogel tov. Srečko Kumar v tako kratkem času pripraviti ta neizkušen zbor do take višine.
,.y. net*0ti° B- aprila se je vršila v gledališki dvorani »Doma luških delavcev« matineja pionirčkov iz Sv. Ivana in iz Rojana. Pionirčki iz Sv. Ivana so prav lepo zapeli pod vodstvom Tončke Čokove nekaj pesmi. Ostali otroci so srčkano đdigrali nekaj prizorov. Petje je bilo dobro, želel bi pa, da bi bili peli nekatere pesmi nekoliko bolj živahno.
I	egostoma se vrše nastopi pionirskih zborov. Bili so v Sv. Križa, v via Caprin, na Opčinah, V Ròjaftù in še marsikje; Vsa pohvala gre tov. učiteljem, ki res z vso vnemo, resnostjo in skrbnostjo pripravljajo te zbore in ki skušajo do potankosti izdelati vsako pesem. To pripravljanje, ti nastopi so velikega vzgojnega pomena, ker nam ustvarjajo pevsko tradicijo in negujejo miselnost in čustvenost našega podmladka, ker nam privzgajajo vztrajnost in rosno voljo do stvarnega sistematičnega dela in dajejo našim otrokom neko sproščenost, ki jim bo omogočila v poznejšem življenju, da se bodo vedno in povsod znašli.
Povsod opažamo veliko resnost in voljo c*°. clRla ter težnjo po. dovršenosti. Pred približno tremi tedni je nastopilo pevsko društvo »škorklja« z umetnimi in narodnimi pesmimi. Društvo je, do danes zelo napredovalo. Zbor vodi tov. Curek Drago.
Dramski odsek prosvetnega društva »Franjo Marušič« iz Rocola je nastopil 7. aprila v dvorani pri Lovcu, s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Režiser tov. Cesar in igralci so se vestno in z razumevanjem pripravili za to težko delo. Uspeh ni izostal.	j_ k.
^ tifuižnicfl
Sredi marca je izšla knjiga »Poezije doktorja Franceta Prešerna« z dodatkom v Poezijah nepriobčenih pesmi, ki jo je pripravil dr. Slodnjak. Knjigo je izdal in založil Slov. knjižni zavod.
Osnovo Slodnjakovega Prešerna tvorf tekst Poezij, kakor jih je 1. 1840. izdal Prešeren (z letnico 1847). Besedilo jo Slod. njak, kjer je šlo brez škode za rimo in ritem — približal sodobnim zahtevam. Knjigo je opremil z obširnim uvodom, posameznim pesmim napisal opombe; ob koncu vsake pesmi pa je napisal še kratek komentar, v katerem določa čas in okoliščine nastanka ler natisa in ob kratkem povzema njeno miselno in čustveno vsebino.
Uvod pa nam lopo prikazuje razvoj Pro* šernovega duševnega življenja. Knjiga jo zaključek letošnjih februarskih Prešernovih proslav, obenem pa je že prvi prispevek za stoletnico »Poezij«, ki jo bomo obhajali konec letošnjega leta.
Razgledi. — Literarno-znanstvena revija. II. številka. Februar 1946. Izdajateljica: Prosvetna soseska »France Mesesnel« v Trstu. Strani 48. Odgovorni urednik: France Bevk.
Doslej sta izšli dve številki te revije. Ta revija stremi za tem, da postane znanstvena v pravem pomenu besedo, da nudi možnost ljudem, ki se ukvarjajo z življenjskimi problemi naše pokrajine z znanstvenega stališča, da lahko priobčujejo svoje ugotovitve, ki so nastale iz opazovanja in Studiranja teh problemov Na podlagi teli ugotovitev izvajajo znanstveniki svoje zaključke in na ta način iščejo novih poti in novih možnosti za naše življenje, za razvoj naše kulture, našega gospodarskega življenja, našega političnega udejstvovanja, naših socialnih prilik.
Doslej smo si ustvarili na tem ozemlju že nekatere časopise in glasila. Vsi ti časopisi in glasila imajo namen, da obveščajo našo javnost o dnevnih dogodkih, o perečih problemih, da širijo prosveto med široke plasti ljudskih množic. To je nujno potrebno, vendar pa tako delo le ustvarja pogoje za podvig našega javnega življenja V vseh njegovih pojavih. Kulturno življenje pa mora rasti tudi navzgor in postati vidno v raprezentativnih vrhovih dovršene kvalitete. Če je narod izobražen, bo imel razumevanje za tako vidno, visoko kulturno življenje in iz njega bodo izšli -vodilni kulturni in znanstveni delavci na vseh po-’ Ijih javnega udejstvovanja. Zavestno znanstveno delo, ki se bo stavilo v službo ljudstva, ki bo z njim in za njega živelo, ki bo upoštevalo duh in potrebe časa, ki bo stremelo po vsestranskem napredku, ki bo znalo zajeti mlade znanstvene sile, ki bo izbiralo iz življenja samega, nam bo odprlo nove poglede, bo iskalo novih poti in nam bo prineslo novih izsledkov. Radi tega je izhajanje take revije nujno potrebno.
Pot je dobra, misel je pravilna in ute* meljena. Prvi koraki so še nekoliko negotovi. Znanstvena poglobljenost še ni popolna. Marsikje so vprašanja šele naznačena. pisatelji niso še do kraja razčlenili vprašanja. Vendar pa sem mnenja, da bo do tega prišlo. Marsikdo se bo še oglasil, ki je doslej sam zase premleval razna vprašanja, ni pa imel pt ilike prili do končnih rezultatov, ker mu je manjkala možnost misliti misel do konca, zvedeti, kakšno stališče ; zavzemajo drugi raziskovalci, ni imel prilike brusiti svoje misli in priobčiti svoje končno dognane misli. Po. zdrav ljamo z navdušenjem to revijo in ji želimo obilo uspeha
Vsebina II. številke je sledeča: Jože Pahor; Slovensko gledališče v Trstu: Ludovi-ka Kalan: Divji veter; France Bevk: Pot v svobodo; Adolf Šinkovec: Deklica v ječi; Marij Kocjančič: Trst je prirodna jugoslovanska luka: Iva Breščak: Dve kristalni vazi; Miha Klinar: Vso svojo kri...; Marija Kržič: Problematika socialno političnega dela v coni A; polkovnik Štefan Mitrovič: Načelne pripombe o vprašanju Trsta; Tone Potokar: Beograjsko pismo; Obzornik.
Problemi, ki jih načenjajo navedeni pisatelji so pravilno razumljeni in dosledno izpeljani. V leposlovni prozi se je zopet pojavil naš stari znanec France Bevk, ki v literarni obliki, idejno poglobljeno, priobčuje sVojc spomine od začetka vojne do osvoboditve.
J. K.

6
GOSPODARSTVO
Kako naj organiziramo in vodimo naše zadruge?
Pri ustanavljanju zadruge moramo imeti vedno prod očtu' sledeče pogoje:
1.	potrebo ustanovitve,
2.	gospoda iški pogoj za obstoj in razvoj zadruge
3.	sposobni voditelji,
4.	sposobno upravno osebje,
5.	gmotna sredstva,
6.	potrebni prostori.
Najprej se nam mora pokazati potreba ustanovitve zadruge, ko smo ugotovili to potrebo moramo ugotoviti, ati so dani gospodarski pogoji za obstoj in razvoj zadruge.
Ugotovitev potrebe ustanovitve zadruge ni težka, kajti taka potreba se pojavlja povsod, kjer ni nobene zadruge. Malo teže jo ugotoviti gospodarske pogoje za obstoj in razvoj zadruge.
Na vsak način niso majhni kraji primerni za ustanovitev krajevne samostojne zadruge zaradi tega, ker bi obrat take zadruge bil premajhen, da bi lahko kril stroške. Ne samo to, majhna zadruga ne more nabavljati blaga v takih količinah in tudi ne prevažati ga ceneje kot velike zadrage. V manjših krajih se ponavadi težko dobijo ljudje, sposobni za vodstvo zadruge.
Zaradi toga je potrebno ustanavljati zadruge za večja področja in najprimernejše področje jo okraj. V okraju so navadno osredotoča vse politično in gospodarsko življenje Tu se često zbirajo ljudje iz vseh .vasi in imajo priliko medsebojno spozna vati se in razpravljati o vseh važnih zadevali njih političnogn, kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja. Prav lako imajo priliko tudi dajati pobude, organizirati in nadzorovati zadruge. Osnova zadružne organizacije naj bo na deželi okraj, torej Okrajna nabavljalna in prodajna zadruga Taki zadrugi jo obstoj že y naprej zagotovljen, bodisi glede na število članstva kakor tudi glede na višino gmotnih sredstev in obrata. Laže je v- tako velikem kraju najti sposobno vodilno in upravno osobje. ker je tu večja izbira. Najdejo se tudi laže gmotna sredstva in primerni prostori.
Okrajne nabavljal ne in prodajne zadruge ustanavljajo poleni svoje poslovalnice po raznih krajih, kjer sc pokaže zato potreba Organizacija poslovalnic je cisto tehničnega značaja in se menja od kraja z ozirom na prilike in policije.
Že pri sami organizaciji naših zadrug, so dogaja da zadrugarji često grešijo, ker so preveč posvečajo teoretičnim in ideološkim stranem zadružništva, ki je često v protislovju z njegovo praktično izvedbo.
Ako hočemo, da bo naše ljudsko zadružništvo v resnici lahko vodilo uspešno borbo proti špekulantom in črnoborzijancem, se morajo naše zadrugo poslužiti dragocenega izkustva v privatni trgovini for ga brez oderuških metod uvesti v zadružno poslovanje. V naših nabavnih in prodajnih zadrugah mora vladati trgovski duh, seveda *io tak. ki stremi za dobičkom in izkoriščanjem, ampak tak, čigar cilj je nabavili čimboljše in cenejše blago. Vse, kar se je v praksi zasebne trgovine izkazalo kot dobro, pravilno in koristno, lahko prenesemo v naše zadruge. Poleg tega je Ireba v zadrugah, prav tako kol v zasebni trgovini bili nasproti strankam vljuden m ustrežljiv. To, kar služi trgovcu za prido bitov in navezanjo strank, ima pri zadružnikih, posebno pa pri članih, velik moralen vpliv. Zadruge morajo gledati, da prekosijo zasebhcgn trgovca, posebno kar se tiče kakovosti in ceno blaga, kakor tudi v usluž nosti in delavnosti.
Kar velja za posameznike, to mora veljati ludi za zadruge,- Kakor se zasebni , trgovec, tako se mora ludi zadrugar in zadružnik vedno učiti ob izkušnjah, pridobljenih doma ali v tujini, bodi v zasebni trgovini, bodi pri zadružnem poslovanju. Posebno prodajne in nakupne metode /je treba dobro proučiti in preskušene vpeljati, Posebno skrb je treba posvetiti ureditvi razdelilnega aparata. Lep primer pravil- . nega in uspešnega poslovanja nam bodo nudile tržaške Delavske Zadrugo, ki imajo na razpolago tudi ogromen upravni aparat. Uspehi in izkustvo teh zadrug so dragocen prispevek k zadružnemu življenju.
Ravno organizacija in poslovanje delavskih zadrug nam je jasen dokaz, kaj po-
meni velika zadruga, ki ima nad 100 poslovalnic. Talca zadruga lahko nabavi blago v velikih količinah in po nizki ceni, ga lahko po svojem razdelilnem aparatu prepelje m razdeli po svojih poslovalnicah. Onemogoča se kvar blaga zaradi predolgega ležanja v skladiščih, kajti čo ena poslovalnica ne more razpečati gotove vrste blaga, ga bo razpečala draga.
Poslovalnice se marajo ustanoviti samo, ako se za to pokaže potreba in ako so za to dani pogoji. Odredi se tudi, da so poslovalnici: odprte samo gotove dni v tednu in celo samo po nekaj ur dnevno. Za majhne vasice, oddaljene od središč ali večjih vasi. bi prišle v poštev potujoče poslovalnice ali trgovine, urejene na velikih avtomobilih, kakor jih imajo v Svici in katerih se z uspehom poslužuje Zveza nabav-ijalnih zadrug v Svici Avtomobil pride na določeni dan in določeno uro v tednu v vas. se ustavi na
Gospodarstvo
Gospodarsko je naša občina, kakor vsa pokrajina, trpela zaradi tega. ker jo bil naš slovenski živelj izključen od vsake javne, državne, deželne ali občinske službe, ker so celo naše ceste pometali Italijani importirani iz starih provinc.
Pred vojno 1914—18 jo bila industrija v naši občini močno razvita. V občini so obstojala sledeča industrijska podjetja:
2	večji kamnoseški delavnici,
8 strojarskih tovarn in obratov,.
1 čevljarska zadružna tovarna,
3	večje čevljarske delavnico
28 manjših čevljarskih delavnic.
Vsa ta podjetja niso v Italijo ničesar u-važala, ne iz Italije izvažala.
Izdelki kamnosekov so se izvažali v Slovenijo, Hrvatsko, Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko.
Strojarski in čevljarski izdelki so imeli trg v Istri, Dalmaciji in na otokih, na Hrvaškem in v Sloveniji.
Priključitev naših krajev — po Rapalski pogodbi — k Italiji, je pretrgala našim čevljarskim in strojarskim izdelkont vse gospodarske zveze s temi tržišči, ki so bili po tej pogodbi priključeni Jugoslaviji.
Kamnoseška obrt pa jo izgubila trge v 'Jugoslaviji, Avstriji in Madžarski.
Posledice priključitve naših krajev k Itoti ji so bile za našo občino katastrofalne. Naj večje kamnoseško podjetje je propadlo, drugo pa je zmanjšalo obrat Od 8 stro jarskih tovarn in obratov je ostala ena sama, drugih sedem deloma ni moglo obnoviti obrata zaradi pomanjkanja trga, deloma pa so ga iz istega razloga kasneje ukinile.
Zadružna čevljarska tovarna je po vojni (1914_18) obnovila obrat v zmanjšani meri ter ga s pridobitvijo trga v Julijski krajini polagoma večala. Leta 1929. je bila po oblasteh piljena podjetju fašistična uprava, ki je spravila podjetje tekom dveh let v konkurz.
V 20. letih obstoja se je to zadružno podjetje, pod domačo upravo, opremilo z o-pravo, orodjem in modernimi stroji, v današnji vrednosti nad 50 milijonov lir. Vse to je upravitelj konkurzne mere prodal nekemu uslužbencu fašistično federacije za 10.000 lir. Za enak znesek so bila prodana tudi poslopja tovarne, vredna danes 10 do 15 milijonov lir.
Posledice uničenja teh prej narodnih podjetij, niso izostale, sledila je brezposelnost, zaslužek malega števila zaposlenih j0 padel pod skrajni minimum. Mnogi domačini so zaradi slabih gospodarskih razmer in pomanjkanja zaslužka v domaci vasi, niso vrnili iz begunstva, v katero so Isli tekom vojne leta 1914—1918; innovi Irugi so sc v povojnih letih iz istega vaz-toga izselili v Jugoslavijo, Argentinijo in I rugam.
Naša občina Miren z naseljem Rupa, je štela leta 1910. približno 1750 prebivalcev, danes šteje komaj 1200 navzočih in 800 odsotnih v tujini. Ako seštejemo ti dve števili, ugotovimo, da je prirastek 50 dus v toku 36 let pod vsako normalo; v rednih razmerah bi moral znašati najmanj desetkrat toliko.
Povojno pomanjkanje izdelkov je Rov-
določenem mestu, vozač (šofer) stopi iz avtomobila, odpre zadnja vrata, spusti lestev in gospodinje vstopijo za njim v avto, kjer je vse opremljeno kot v trgovini. Po prodaji se avto zapre in gre v drugo vas itd.
Pri nabavljalnih in prodajnih zadrugah, posebno pri potujočih naj se ne izgublja čas s tehtanjem blaga. Blago naj sc iztebta prej in zavije v vrečice. V velikih pod. jeljih opravljajo motanje ih tehtanje blaga matični stroji. Tehtanje je v takih pri-merih točno in postrežba strank trikrat hitrejša.
Zadružne nabavne centrale ali okrajne nabavne zadruge, lahko uvedejo način prodajo odtehtanega blaga, ker imajo mož. nost nabaviti si tehtnice in stroje za polnjenje in motanje blaga; tako pripravljeno blago odpremijo svojim poslovalnicam.
Tesna povezanost nabavljalnih zadrug s kmečkimi zadrugami in z uporabo moder, uih in racionalnih sredstev pri poslovanju bo zvišalo prodajo in zmanjšala upravne 'stroške, kar bo imelo zo posledico znižanje cene blagu. Prav iati uspeh bo dosežen s povezanostjo državnega in zadružnega sektorja.	Stanko Cok
občine Miren
zročilo začasno zaposlenost čevljarjev naše občine; toda trg skromnega teritorja cone A se jo kmalu prenapolnil s čevljarskimi izdelki.
Današnji položaj, t. j. gospodarska meja med cono A in B, je položaj naše vasi šo poslabšal, ker je ozemlje cono B vsaj deloma nadomeščalo po Rapalski razmejitvi izgubljeni trg.
Tekom zadnje vojne jc bila naša vas, po krivdi Italije, ki je stopila v vojno ob strani Nemčije, deloma požgana, deloma oro-pana ter so se morali prebivalci še iz ne-požganih hiš izseliti
Naš narod jc bil od leta 1918. dalje pod italijansko oblastjo gospodarsko teptan in politično preganjan: njegovi sinovi so trpeli po konfinacijskih taboriščih in zaporih. Zato se je ob izbruhu vojne, posebno po 8. sept. 1943. pridružil borbi zaveznikov za uničenje nacifašizma, ter skupaj z za. vezniki zmagal S tem si je priboril pravico do samoodločbo, do rešitve izpod tujega jarma in do priključitve k državi matici — Jugoslaviji.
Kmetiiski nasveti
Moja krava bo v par dneh storila in ima veliko oteklost vimena in njegove okolice — kaj mi je storiti? (Tov. Franc L. — Dutovlje.)
Ni sc Ti treba čisto nič bati. To je fizi-jološki pojav in znak, da je Tvoja krava dobra mlekarica. Torej Tvoj slučaj ne zahteva nobenega posebnega zdravljenja. Treba je samo kravo češče in skrbno pomolsti. Ce je oteklina večja, zlasti če sta otekli obe zadnji ali pa tudi katera prednjih če-Irtin vimena, je priporočljivo, umivati vu mo pred vsakokratnim molženjem z mlačnim kaimlčnim zvretkom in ga po molzenju namazati z maslom ali vsaj s sladko smetano. To je najlažja oblika vnetja m sicer vnetje vimenovega veziva.
Koža jc na obolelem delu napeta, se sveti in je bolj ali manj rdeča. Pri molži teče iz vimena mlezvn ali pa popolnoma naravno mleko.
Zakaj moje krave ližejo in grizejo jasli?
(Tov. Ciril — Sežana.)
Po navadi je to znak, da Tvoje krmiva nc vsebuje dovolj soli in fosforno kislega apna, zlasti vitaminov, ali pa da je v prebavilih preveč kisline.
Liza vos t in grizavost opažamo najčešće pri govedi v suhem poletju ali pa če jo krmimo s senom z močvirnih travnikov ali s suhih in slabih njiv. Take krave imajo večinoma naježeno dlako, biez leska,' ki je tudi precej suha in dajejo malo mleka. To so predznaki koslolomnice. Cc je le mogoče, spremeni brano, zlasti spomladi, ženi čimprej na pašo in pokladni tudi primerno količino krepkega krmiva K temu izdatno pomaga, če damo govedu možnost, da liže poljubno kose kamene soli, ki jih položimo v jasli in če dodamo krmivu krede nii Idajnega apna,
-.......... . ti», aprila IH!
Zdravnik svetuje
Kaj je želodčni čir? Rana, ki sc pojavi na želodčni sluznici in ki sc noče več zaceliti; če pa me kdo vpraša, kaj povzroča to rano, moram odgovoriti, da točnega vzroka sploh še no poznamo. V strokovnih knjigah boš našel več kot 20 leorij o vzrokih čira, to pomeni, navadno, da nobena ni prava, A vseeno so ai v enem pogledu vse teorijo soglasne in sicer: da v oslabelem delu želodčne sluznice, in to radi mehaničnih, biokemičnih, živčnih In še drugih’ razlogov, izkopljeta želodčni prebavni sok (pepsin) in solna kislina jamico, ki postaja vedno globlja. Prav ta 2 faktorja ne dovolita da bi se rana zacelila in sta vzrok težkih bolečin Zanimivo je, da so bolečine pojavijo več ur po jedi, ko jc želodec že prazen in navadno se bolnik bolje počuti, čo nekaj zaužije.
Ta bolezen je les čudna; v prvih časih posebno izginejo vse bolečine tudi za nekaj mesecev, (ako da bolnik misli, da je popolnoma ozdravil; a spomladi ali jeseni se zopet vrnejo vsi simptomi in želodčne motnje so še bolj krute.
V teh dneh bolnik obupa; pravi, da ga želodec žge in da ima v ustili kisle sline, ni sposoben za resno delo, poslane nervozen in skoro vidno hujša. Tako tragično stanje lahko traja nekaj tednov, potem pa se bolečine zopet omilijo in lahko tudi izginejo do nove spremembe letnega časa. Včasih pa privede želodčni čir do tako težkih komplikacij, kakor nobena druga bolezen.
Te komplikacije so želodčni predor, krvavitev in degeneracija čira v želodčni rak. — želodčna rana postane vedno ini vedno globlja, dokler ne pretrga popolnoma želodčne steno. Zgodi se v tem slučaju, da so želodčni sok, solna kislina in jedača, ki se nahaja v želodčni duplini, razlijejo v trebušno duplino in s tem povzročijo -vnetje trebušne mrene, ali peritonitis. — Samo operacija, izvršena v prvih 12 urah, lahko reši bolniku življenje. Kirurg enostavno za« šije na novo nastalo odprtino na želodčni steni. Ker jo operacija v prvih urah p» predoru edina rešitev bi moral vsak bolnik na želodčnem čiru biti o tem obveščen in poznati prve znake te komplikacije.
Navadno se perforacija pojavi takoj pd jedi. V hipu nastane tako velika bolečina v želodčnem trebušnem predelu, da se večina bolnikov izrazi takole: »Tako mi je bilo, kakor da bi me nekdo z nožem zbodel v želodec«. Čez nekaj časa se bolečine razširijo po celem trebuhu, posebno na spodnjo desno stran. Trebušna stena postane teko napeta, da temu, ki jo tipa, da občutek lesa.
Včasih se pojavi tudi bljuvanje, vročine ni, vsaj v prvih 12 urah, puls pa je hiter. Ako bi se vam kaj takega pripetilo, takoj v bolhico!
Druga komplikacija jo krvavitev; tudi to se lahko razloži. Ko solna kislina ih pepsin razjedata želodčno steno, se lahko pripeli, da razje tudi žilo; krvavitev, ki nastane, je večkrat tako nevarna, da je po« trebno več transfuzij in v nekaterih slu« čajih tudi operacija. Bolnik bljuva kri in postane zelo bled, če je krvavitev močna. V nekaterih slučajih pa jo krvavitev malenkostna a trajna, tako da nastanejo težke anemije In s tem splošno poslabšanje Organizma.
Tretja komplikacija, ali degeneracija'čira v rak so zgodi še precej pogostoma, s posledicami, ki jih lahko vsakdo pojmuje.
S tem, kar sem povedal, mislim, da sem vsakega.prepričal, da je želodčni čir zelo nevarna bolezen.
Kaj ima moderna medicina na razpolago v boju proti čiru? Zdravil zelo dosti, a lahko mirno rečem, da medicine no privedejo skoro nikoli do popolne ozdravitve; edino v prvih časih bolezni, žanjejo tu pa lam uspehe Drugače pa medicine bodisi raznovrstne injekcijo, diete itd. samo olajšajo bolečine in jih včasih za daljšo dobo' preprečijo.
Udini, ki je res uspešen, v skoro vseh primerih, jc kirurški nož. Dr. Št.
Zbrojovka v Brnu izdeluje traktorje
Znana Zbrojovka v Brnu, tovarna, ki je izdelovala orožje vseh vrst, med drugim tudi partizanom priljubljeno »Zbrojevko«, je sedaj po končani vojni spremenila svo« jo proizvodnjo: namesto smrtonosnega o-rožja izdeluje traktorje in različne poljedelske stroje ter tako učinkovito prispeva k boju za vsakdanji kruh prebivalstvu Češkoslovaške republike. Prvih sto traktorjev, je že prodala uprava naclonalizovanega podjetja češkoslovaški vladi, da- jih razdeli med zadruge.
Magajna Uogomir
Primorski simboli
Igrico treba recitirati kot deklamacijo. Primorka (simbol) leži uklonjena pod borovim drevesom. Poleg nje stoji okupator (simbol) z bičem, v desnici, v levici drži fašistični Snop s sekiro v sredini. Stoj: nepremično kot kip in strmi na ženo pred seboj. Na odru je polmrak.
Primorka: Že dolgih petindvajset let pile mojo kri, sem mi dušo iz telesa. Oj tl borovo drevo, iz moje si krvi pognalo korenine. Primorska tla so prepojena s krvjo. Vsa naša drevesa rastejo iz krvi. Cvetke naše zemlje so rdeče, joj rdeče kakor kri, živa kri. Drevesa so žalostna. Njihove veje strme nemo proti zemlji. V njihovih žilah je onemel krik tegobe. Žalostne so rože kot črne, črne pesmice. Če si zažcle kapljice vode, kapljice rose, se prikaže v njihovih čašah strjena kri. Na našem nebu ni sonca Vsako jutro znova sanjamo o vzhodu in čakamo zarje, ki bo prinesla kakor v ogromni zibelki v svojem naročju novo sonce s seboj. Toda tudi naše ne-, bo je črno, kot da je nekdo ga zagrnil z žalno tenčico. Kot pošasti drve pod njim krdela črnih senc — dan in noč, leto za ietem. Oj ti borovo drevo, kako da niso pve.nele tvoje veje?
(Glas iz ozadja ali zbor recitira pesem Srečka Kosovela: »Dori«),
BORI
Bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori, bori, boril
Bori, bori, temni bori kakor stražniki pod goro. preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo.
Kadar bolna duša skloni v jasni noči se. čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem več zaspati.
»Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ati umira moja mati, ali kliče me moj oče?«
Brez odgovora vršijo kakor v trudnih, ubitih sanjah, ko da. umira moja mati, ko da kliče me moj oče, ko da so mi bolni bratje.
Okupator: Bedasto ljudstvo, ki še noče umreti; ki noče razumeti, da je zemlja le za silne, nepremagljive, za novo aristokrate sveta. Mi bomo prepredli svoj kapital čez vso zemljo. Naš bog sta sila in denar v lasti čistokrvne nacije, naroda nad narodi. Gorje njim, ki nam ne bi hoteli služiti! Od vseh strani se bodo zgrinjala bogastva proti osi zemlje, osi sveta, v na-ročje gospodarjem sveta Goreli bodo kakor baklje uporni sužnji in z njihovim pepelom tomo gnojili svet. Oj ti bedasto ljudstvo, najmanjše med najmanjšimi, drznilo si se sanjati, da jo mogoče z -ustnicami upihniti žrela' vulkanov, pa se braniš umreti Spdaj!«
(Glas iz ozadja recitira Kosovelovo pesem: »Kdo je hodil po teh poljih?« .
KDO ÌE HODIL
Kdo je hodil po teh poljih, kdo je stopal po teh njivah, . da so kot s krvjo pojene — kdo je sanjal po teh cestah?
Ni bil — čakaj — Peter Beznic, ko je pisal šlezke pesmi, težke pesmi, svinca polne?
Gledal sem: jeklen ovratnik, joj, in kri — joj — strašna kri kakor svinec je curljala, da je zardelo polje, da jei zardela skala, da je cesta zardela,
»Peter Bezruč, čakaj, čakaj, tudi jaz imam ovratnik kakor ti, in tudi meni kri curlja'iz razbitih usten?«
Peter gre, ob njem žandarji.
Čakajo ga, da sc ukloni, da usloči hrbtenico.
Na ovinku pa soseda:
»Peter, Peter!« In zaplaka.
Ali Peter se ne ukloni; kaj je smrt in kaj trpljenje zanj, ki umira za Pravico!
Kdo je hodil po teh poljih?
Petru.bil je ves podoben, kri mu je od ust curljala, gore nosil je na hrbtu, pa je malo stresal s pleči, in so gore zabobnele; pa je stegnil svojo roko — se okovi so zdrobili, pa razpel je svoje roke — zagrmelo v kamnolomih.
Kdo je hodil po teh poljih kakor dobro, belo jagnje, pa ni zinil ne besede, ko so ga odvedli v ječo?
Med njo se zasliši glas burje, ki narašča nadalje med recitacijo žene).
Primorka: Naša pesem je pesem upanja. Upogibam nas petindvajset let, zlomiti nas ne morejo Burja, pesem naše zemlje, naših dolin in gora, našega morja, pojo strašno silno pesem z nami. pesem upanja, pesem odpora, pesem bolečine in pesem hrepenenja. Požgali so nam hiše. Razpršili so naše črede. Razgnali so naše otroko na vse strani sveta. Toda vrnili se bodo naši otroci kot silni fantje, kot vriskajoče mladenke. Vrnili se bodo z ognjem in mečem v rokah, da ubijejo zmaja, ki grozi uničiti svet. Vrgli so v ognjeno peč naše otroke, toda zgodilo se je čudo prečudno. Naši otroci so zaplesali‘sredi plamenov in se prekalile v silne minerje.
(Zbor iz ozadja recitira pesem Iga Grudna: »Mi smo minerji«).
Pesem minerjev*
Mi smo minerji! — zarili smo v rove gnev in obup in vse misli gorjupe; vse svoje sanje in nade in upe skrili pred soncem smo v črne domove.. *
Hčerkc-minerke, minerje-sinove vzeli s seboj smo, da rijejo z nami, in kar od ngs jili še pride za nami, matere skrile v minerske so rove, da zaredijo — kot gade — jih v jami, da nadojijo jih v gnevu s solzami ~ hčerke-minerke, minerje-sinove.
Dol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasom, sončnimi Brdi, vipavska dolino, gozdom trnovskim in soško kotlino pesem minerjev s preroškim gre glasom, mrko naproti gre svobodnim časom, mrka prepreza že vso domovino...
Čujte nas, bratje, o dajte nam znak, v Beogradu, Zagrebu, beli Ljubljani, da do Dalmacije daleč gor v Brda dvigne po rovih se narod teptani, da se od isker bolesti in srda ogenj razširi kot blisk na vse kraje, čujte nas bratje, o, dajte nam znak, v Zagrebu. Beogradu, beli Ljubljani 1— in že pod Trstom in sočno Gorico, Puljem in Reko in zadnjo vasico svet se zaziblje, vse hkrati zamaje, vse z dinamitom poženemo v zrak —
Ko se razvleče poslednji oblak, zadnji v daljavi poleže se jek, ne več minerji, zidarji svobodni,
Ijoiiio gradili na zemlji tej vodni, v soncu svobode nov ustvarili vek...
* Pesem je nastala dne 13. julija 1920. ko je fašistična drhal zažgala Narodni dom v Trstu.
Okupator: Oblekli smo črno srajce in naša srca so pastaio trda kakor jeklo. Ni prostora za usmiljenje v naših srcih. Naša usta so sesala mleko volkulje, odslej bodo naša usta sesata kri poraženih in poteptanih. Gradili bomo iz trupel silne grmade visoke kot hribovi In gore, zažigali jih in si z njimi gradili svojo pot naprej. Solzs žena in otrok bodo gorivo za našo tanke in avione, s katerimi bomo vozili in sejali smrt, le smrt vsepovsod, da bo tem več prostora za naše življenje potem. Le ena pesem jc, ki nas prevzema vse:
(Iz ozadja sc sliši divje, kričavo petje pesmi: »Vincere, vincere, vincere.« Okupator pristopi k ženi in jo udari z bičem-Nato odstopi zopet na svoj prostor in obstane nepremično).
Primorka: Oj ti borovo drevo, ali ne vi-. diš bolečine, iz katere rasteš? Ali ne bodo poginile tvoje korenine ob silni lugi, iz katere so pojijo? Koliko časa bo treba čakati še? Ali no bodo ovenelo tvoje vejo, ko strme na vse dolino na tisoč in tisoč grobov mučenikov. Gledalo so doli v Trst, ko so goreli domovi in tempelj med njimi.
‘Gledalo so tvoje veje v Trst, ko so gonili v verigah sinove tvornic na galere. Gledale so tvoje veje na Bazovico, na strašni pokolj po Krasu, na gorečo vasi po Brkinih, Istri, Vipavskem, Tolminskem, po Brdih, po Benečiji. Na tvojih vejah so so strašno pozibavala trupla sinov te zemlje ob silnem joku buvje. Kot strašen sad so visele z njih glavice otrok in glave žena. Ali ne bodo ovenelo tvoje veje poprej, proden pridejo silni borci in silne borke z darovi svobode v svojih naročjih? Ali ni že davno poletel sokol s tvojih vej proti vzhodu, da jih pripelje s seboj: znanilce in znanilke svobode človeštva; znanilce in znanilke velikih dni, radostnih dni, ko si bodo vsi dobri otroci te zemlje kot bratje in sestre med seboj?
(Si zakrije obraz z rokami, s katerih visijo verige, in tiho joka. Tedaj se zasliši iz ozadja, najprej tiho iz daljave, potem vedno bliže in glasneje pesem: »Čuje se odmev korakov.« Žena se počasi dviga. Okupator zopet pristopi in jo udari z bičem.
Praktični Američani so uvedli kratice za besede, kar je že davno našlo pot tudi k nam. Namesto Združene države Amerike napišejo kratko tri začetne črke USA — ZDA in se povsem razumemo.
Nekaj drugega pa je, če te okrajšave pišete z besedami. Navadno imate kmalu popolno zmedo. Vseh besed ne morete začenjati s samimi velikimi črkami, pravila nimate pri rokah, napake so neizbežne.
Že v prvih slovenskih knjigah so pisali lastna imena, kakor: Primož, Adam, Marko, Kranjec, Slovenec, Nemec z veliko začetnico. O pravilnosti takega pisanja ni danes nikakega dvoma, čeprav Italijani ne pišejo imen narodov z veliko črko, medtem ko pišejo Nemci kar vse samostalnike, torej tudi obča imena z veliko začetnico.
Tudi o tem, katera imena so lastna, si včasih niso bili na jasnem. Valentin Vodnik je n. pr. pisal imena ulic, cest, trgov včasih z malo, včasih z veliko črko.
Čemu prav za prav spor v takih stvareh, ali naj pišemo z malo ali z veliko črko? Zaradi lažje razumljivosti Pred sto leti niso n. pr. »Novice« še vedele, ali bi pisale imena mesecev z veliko ali z malo. Ni še dolgo, da smo pisali z veliko Kralj, Vladar, Vodja, pa tudi Veliki Državni Svet in podobno. Lastno ime Novo mesto smo pisali kar na tri načine: Novo z veliko, mesto — 8 malo začetnico, pa tudi oboje z veliko začetnico in končno še Novomesto: kar obe besedi skupaj.
Pri lastnih imenih, torej pri imenih, ki jih imajo osebe (Ivan, Peter, — Cankar, Prešeren, Gregorčič), stvari (Primorje, Gorica, Soča), Živali (Sultan, Čuvaj) pišemo vedno z veliko začetnico. To drži že štiri sto let.
Težja je zadeva, če je lastno ime sestavljeno iz dveh besed, n. pr. črni vrh, Ilirska Bistrica, Rimske Toplice, Zidani most.
Fran Levstik je proti koncu svojega življenja- pisal kar vse z veliko začetnico, celo pridevnike kakor primorski, slovenski, go-riški. To se ni obdržalo, pač pa je še povečalo ves nered v pisaVi.
Posegel je v ta nered tudi eden naših velikih slovničarjev, oče Stanislav Skrabec, je objavljal na platnicah »Cvetja iz vrtov svetega Frančiška« »Nekoliko slovenske slovnice za poizkušnjo«. Njegovi nazori sicer niso prediti v široko javnost, pripomogli pa so k razčiščenju, kako naj pišemo lastna imena.
Pri krstnih imenih in priimkih je pisava že davno dognana: oboje pišemo z veliko začetnico.
Pri lastnih imenih, ki jih imajo kraji, ki jim torej pravimo lastna krajevna imena, je težjo. Razlikujemo enobesedna in sestavljena lastna imena, Sežana, Lokev, Štorje; povsod ena sama beseda, ki se zapiše z veliko začetnico.
Če je krajevno ime sestavljeno iz pridevnika in samostalnika ki je že zase lastno ime, se piše tudi samostalnik z veliko začetnico, n. pr.: Škofja Loka, Stara Vrhnika. — Loka, Vrhnika so lastna imena že sama zase in se vedno pišejo z veliko črko v začetku. Enako pišemo: Vremski Britof. Spodnja Idrija, Gornji Logatec itd.
Pogosto pa so krajevna imena sestavljena iz samostalnikov, ki so občna imen».
Kaj so občna imena? Naj jih nekaj naštejem: mesto. gora. gorica, polje, potok, vas, vrh, grad, selo. dolin», zaliv, jezero, morje itd. Občna imena eo torej besede, ki
Toda žena se dvigne in zastrmi proti o-zadju. Polmrak počasi izginja. Svetloba je od hipa do hipa močnejša).
Okupator: Dvignili so se banditi, da bi strli nezmagljivo idejo imperija Iztaknili jim bomo oči, da ne bodo videli po svojih norih poteh. Izrezali jim bodo jezike, d» pe bodo peli blaznih pesmi. Odsekali jim bomo desnice, ki so so upale dvigniti so proti gospodarjem sveta.
(Iz ozadja se sliši pesem: »Na juriš!« — Žena se počasi bliža okupatorju, ki se korak za korakom umika proti ozadju).
Primorka:	Prihajajo, prihajajo borci,
borke naše zemlje, prihajajo od vzhoda. Pozdravljeni, bratje in sestre od vzhoda!«
(Žena pristopi k okupatorju in ga udari z verigo in pestjo v lice Okupator se povsem umakne v ozadje Na odru žarka svetloba. Od vseh strani prihajajo na oder partizani in partizanke. Primorsko ženo sprejmejo v svojo sredo in medtem, ko ji mladec in mladenka snemata okove z zapestij, poje ves zbor: »Kovači smo...«)
ne zaznamujejo posameznih stvari, ampak njihovo vrsto. Taka občna imena se v sestavljenih lastnih imenih ne pišejo z veliko, ampak z malo začetnico. Torej Sveta
gora, Krvavi potok. Opatje selo, Stepanja vas, Črni vrh, Vipavska dolina, Veliki dol
itd. Potok, selo, vas, vrh, dolina, dol so občna imena, ki se tudi v krajevnih lastnih imenih pišejo vedno z malo začetno črko.
Kako naj se pišejo imena ulic? Prav preprosto: z veliko začetnico v prvi besedi: Tržaška cesta, Študentovska ulica, Prešernova ulica itd.
Kako pišemo imena polj, planin, jezer, morij? Prav tako kot, imena ulic: Ljubljansko polje, Dravsko polje, Kamniške planine. Postojnska jama. Blejsko jezero, Jadransko morje. Sredozemsko morje, Balkanski polotok, povsod ima prva beseda veliko začetno črko, druga pa malo. '
(Nadaljevanje sledi).
Nadaljevanje s 3. strani nes veljavne zaključke. Obžalovati je le, da ji manjka zadnji del, ker je prezgodnja smrt prekinila pisateljevo delo. Novost Pos-kusa zgodovine je predvsem v tem, da noče prikazovati cesarjev, mogotcev in vojska, marveč »razvoj človeštva na tem malem de-iu Evrope«, kako so vplivali dogodki na življenje prebivalstva« in »kakšni so bili vzroki in posledice usod tastili narodov, ki so stanovali ali popotovali po teh deželah«. Tako obravnava Linhart prvi pretekolst vseh Slovencev in se rte omejuje le na zgodovino Kranjcev Primorcev, Štajercev, Korošcev itd., še več: našo narodno usodo povezuje z usodo najbližjili južnih slovanskih bratov in ostatili Slovanov, kajti po njegovem ne »zasluži noben narod pozornosti zgodovinarja, filozofa, in državnika v toliki meri kakor Slovani«. Takšna izvajanja so kakopak močno vplivala na preroditelje in sprožila misel o Združeni Sloveniji, sprva pač le v kulturnem in jezikovnem, pozneje leta 1846.,. pa še v političnem pogledu.
Dasi je Linhart posvetil najboljše sile dramatiki in zgodovinopisju, je plodno posegel še na druga kulturna področja. Sodeloval je pri organizaciji našega šolstva in dal pobudo, da se ustanovila v tedanji Ljubljani važna kulturna ustanova:	licejska
knjižnica, ki se je iz nje razvila današnja Vseučiliška knjižnica. Z vnemo je spremljal delo svojih sodobnikov in jim pomagal z nasveti, pa tudi s sodelovanjem. Tako se je trudil s Kumerdejevo slovnico, prevel za ki.uete poljubno knjigo o živinskih ladeznih in s Zoisom vzpodbujal Vodnika, da je po več ko desetletnemu molku spet prijel za pero.
Po vsem tem je razumljiva Zoisova bridka tožba ob ločitvi od vnetega sodelavca, saj je izvirala iz zavesti, da pomeni Linhartova prezgodnja smrt nenadomestljivo izgubo za slovenski prerod. Mojster pevcev — Prešeren pa je počastil Linhartov spomin s pomenljivim napisom, vklesanim v nagrobnik, ki Se danes opozarja na velikega rojaka obiskovalce Navja, to je ljubljanskega starega pokopališča, kjer počivajo naši najzaslužnejši možje in ki se glasit Steze popustil nemškega Parnasa, je pisal zgodbe kranjske star'ga časa. Komu Matiček, Micka hči župana, ki mar mn je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domači bosta ga Talija. Kito
ČISTIMO JEZIK
PEGASTO SONCE
Pomlad se je zopet vrnila in sonce nani prijetno ogreva ude, hi so to zimo užili več mraza, kahor nam je bilo prav. To ljubo sonce pa nam preveč blešči, da bi mogli žreti vanj in le prevečkrat tako samo po sebi umevno in podzavestno uživamo nje: gove dobrote —■ toploto in svetlobo, — ne da bi se vprašali, kaj je ta naš veliki dobrotnik in oče življenja in od kod jemlje že od vekomaj v taki neizmerni množini vse to. Preveč se blešči, smo rekli, in ne moremo gledati vanj, ne da bi si zavarovali oči s temnim steklom ali da bi uporabljali druga sredstva za preiskovanje njegovega površja. Ce pa bi se kak brezkrbnež v začetku minulega meseca februarja ozrl na sonce izr si zavaroval oči z dobro okajenim steklom, še boljše pa, če bi tako steklo položil pred navaden lovski daljnogled, bi se gotovo zelo ustrašil. Na »brezmadežnem« soncu bi namreč opazil ogromno pego, črn madež, tako velik, da bi lahko natresel nanj kar dobrih sto zemelj. Trinajst dni se je vlekla ta pega preko sončnega površja, dokler ni zginila za zapadnem robu sonca. Sonce so vrti okoli svoje osi kakor naša zemlja, le bolj počasi zato bi se čez dobrih dvanajst dni morala velikanska pega zopet pokazati na vzhodnem robu — pa uič takega. Na tistem mestu, kjer je bila pega, je bilo površje sonca le mnogo bolj razburkano izr velike bele lise so pričale, da se silno razžarjeni plini dvigajo še nekoliko tisoč kilometrov nad površino sonca. Nastalo pa so nove pege, vendar mnogo manjše.
Kdor tako prvič opazuje površje sonca in zapazi, da so na njegovem površju skoraj vedno večje ali manjše pege, ga gotovo zaskrbi, kaj bo, če bo sonce otemnelo! No, prijatelj, le nič se ne boj ! Oglejva si nekoliko svetlo sonce, našega največjega do-brotnika, in v bodoče ti bo skzb zaradi ohladitve sonca gotovo najmanjše zlo, ki te bo spremljalo skozi življeztje.
Sonce jc zemlji najbližja resnična zvezda, ki ima lastno*svetlobo in toploto. A od nas je oddaljeno približno 160 milijonv ki-loznctrov. Daleč je to, kajne I In vendar je prva naslednja resnična zvezda 275000 krat bolj oddaljena kakor naše sonce! Zaradi svoje silne oddaljenosti se nizm zdi sonce majhno kakor grah, a kako veliko je v resnici! igla, s katero bi prebodli našo zemljo, bi morala biti okoli 12800 kilometrov dolga; lista pa, ki bi jo zasadili skozi sonce, bi merila okoli 1,390.000 kilometrov, torej stodevetkrat več kakor prva. In kar nad 1,300.000 naših zeznelj bi lahko natresli v naše sonca! Ta velikan nas torej ogreva iz ogromne razdalje in kar pz'av je, da ie tako zelo oddaljeno, sicer bi nam postalo v njegovi bližini prav neprijetno. 2o če bi prišli v tako bližino kakor je Večernica ali Venera, torej okoli 100,000.000 kilometrov, nam bi bilo preveč vroče: še petdeset milijonov kilometrov bliže, pa bi že zgoreli in vendar bi bili še vedno naznanj toliko od njegovega površja oddaljeni! Da! Sončno površje! To je vse kaj drugega kakor naše lepo zemeljsko povzšje s svojimi reka mi, jezeri, morji, travniki, polji, gozdovi ih vsepovsod naše pestz’0 življenje. Tam pa strašna vročina, nad 5800 stopinji Nič ni trdnega na soncu; vse je izpremenjeno v pline, ki se nemirno vale po njem m v groznih eksplozijah bruhajo v strašne višave, včasih kar za po) ntiliona kilometrov visoko toliko snovi, da bi iz nje lahko naredili mnogo zemelj. Kakšno moči povzročajo vso Ho — ogrevanje zemlje na lako silovito daljavo in takostrašne eksplozijo Ako bi bilo sonce navaden velik ogenj, bi že davno zgorelo. Tako pa vemo, da Je vedno e-nako prijetno toplo ogrevalo naše dede in prapradede, odkar se človek zaveda. Drugi podatki pa nam pričajo, da še tudi' v zadnjih dveh milijardah let, odkar se je iz njega porodila njegova ličeikd zemlja in še tlzugi otroci — planoti —- ni kar nič mnogo izpremenilo. In še drugi računi in p'mncr-jave z drugizni zvezdami v neskončnih! daljavah nam pričajo, da je naše sonce, staro že kar bilijone let! Res se jo od svojega nam go komaj razumljivega rojstva sem že mnogo izpremenilo, postaralo in tudi ohladilo,’toda raziskave in zieuznorni študij nas uče in pomirjajo, da se terhntii peg na soncu ni bati niti nam, hiti našim potomcem v neskončni bodočnosti. Sonce ima Se za bilijone let dovolj toplote v sobi. V zadnjem času slišite dovolj o »tonzski energiji. In ta je tista, ki deluje na soncu. V notranjosti sonca vlada "zaradi strašneg'a pritiska do 50 milijonov stopinj. Atomi se razkrajajo in silna vročina se sprošča- in njeno silo v obliki svetlobe in toplote, v daljavi
stopetdeset milijonov kilometrov, za naše potrebe ravno- prav omiljeno,' čutizzzo mi. Kaj se pravi popolno razkrajanje snovi, zzaj pove tale primer: za prevoz največjega pazmika iz Evrope in v Ameriko ter nazaj je treba skoro celo goro prezzioga. Toda, če bi zziogli razkrojita premog do take skrajnosti, kakor se to godi z drugimi snovmi na soncu, z nekaterimi pa tudi že v delavnicah naših učenjakov, tedaj bi isti parnik prignal od nas v Ameriko in nazaj košček premoga, znajherz kakor grah ! Pri tem pa itzoramo pomisliti, da se proizvaja na soncu sila iz drugih snovi kakor naš uborni premog in ki imajo mnogo več energije na z-azpolago !
[.j	...........
Sonce dne 7. februarja 1946. Velika pega meri ca 200,000 kilometrov (Zemeljski premer IžO.OOOkm), Prva pega na desno — oko. li 3 cm vstran — je približno tako velika kakor naša zemlja. Vsaka od malih pegic
spodaj je večja kakor Evropa in Azija
Pa boste vprašali, kako pa moremo vedeti, kaj je na tako strašno oddaljenem telesu, kakor je sonce! Prav imate, to je važno vprašanje, ki pa ni težko odgovoriti nanj. Majhen je človek, to je res: a njegova rado. vednost in njegov um sta velika in nikdar ne počivata tor vse raziskujeta. V sončnih žarkih pa je človek spoznal tiste odposlance, ki nam izdajajo kaj se na soncu godi in iz česa je sestavljeno. Priprava, v kateri sončni žarki razodenejo čudovite reči, je v bistvu kaj preprosta — nekoliko triogelnih koščov stekla, prizme imenovanih. Vsa priprava pa se imenuje spektroskop. In to vsi veste, da vidimo vsako‘reč, ki jo ogledamo skozi tak trikotni kos stekla, v mavričnih
narvali. Sončna luč se razkroji v tezn spektroskopu v mavrični trak, ki je v najno-vejšilz pripravah kar nad dvajset metrov dolg. Učenjaki pa so v svojih delavnicah razžarili razno szfbvi tako, da so jih izpre-meziiii v plizze in njihove žarke so poslali tudi skozi ta čudežna stekla — in glej ! Žarki železnih ogljikovih plinov in drugih zemeljskih snovi, vsi imajo svoje mesto v tem traku. Priznere so dognale, da je sonce sestavljeno v glavnem iz enakih snovi kakor naša doznovina, zemlja ! Seveda, to raziskovanje in študiranje je (rajalo dolga desetletja, a sadovi tega dela so razjasnili premnoge uganke ne samo na soncu, ampak tudi v neskončnem vesoljstvu.
Ako potemniš ali bolje okadiš Sipico nad svečo in pogledaš sonce, vidiš njegovo o-gromno telo kot žarečo ploščico. To kazna ta način vidiš, se imenuje fotosfera in nikakor ni vse sonce. S prej opisanim spektroskopom vidizno ob vsakem času, ob po-po]nezn sončnezzz izzrku pa tudi s prostim očesom, (še bolje z daljnogledom) sikati s te ploščice takozvane rdeče pz-otuberance, že prej omenene eksplozije., O popolnem sončnem znrku pa žareče pline, ki obdajajo sonce v nad milijon kilometrov debeli plasta in se polagoma izgubljajo v prostornino vesoljstva.
H koncu pa se še enkrat povrnimo k pegam na soncu. Le redkokdaj je sonce po-polnozna čisto. Večinoma ga pokrivajo večje ali manjše skupine različno velikih peg. Neprestano se spreminjajo in le redkokdaj prežive več mesecey. Večje vidiš lalzko skozi okajeno steklo s prostim očesom: v daljnogledu pa kažejo neprestane izpremezube, naz-aščanje, izginjanje in razpadanje. Vsakih enajst let so pege številne in velike, in ravno sedaj se bližamo zopet taki dobi z velikizni in številnizni pegami. Kaj so te pege, danes še vedno ne vemo zanesljivo. Da se tazn vrše siloviti vilzarji strašno vro’ če snovi, ki se zdaj dviga, zdaj pogreza v površje sonca je gotovo. Sile, ki nastanejo tedaj, vplivajo tudi na zeznljo in prav posebno na občutljivejše električne napravo kakor telegraf, radio, pa tudi-na magnetno iglo. Povzročajo pa tudi čudovite svetlobne pojave v ozračju krajev blizu severnega in južnega tečaja. Tudi ti torej lahko opazuješ večje pege z navadno okajeno Sipico, posebno če jo postaviš pred najnavadnej-ši vojaški ali lovski daljnogled. Tako Sipico si za stalno lahko takole narediš: Vzeznl dve enako veliki Sipici; eno okadi; nanjo položi okvirček iz debelejšega papirja ali Se bolje iz kartona. Nanj položi drugo Sipico in vse skupaj zalepi ob robeh. Ne bo ti žal v prihodnjih letih, če boš posvetil malo več pozornosti našemu mogočnemu očetu, dobrotnemu soncu.	K. P.
TELESNA VZGOJA
Odbojka
Poleg košarke je danes odbojka ena najbolj priljubljenih t elesno-vzgojnih panog, ker daje možnost vsakomur, da se bavi s to igro. Odbojka ima vse prednosti, ki vzbujajo zanimanje, ne samo med igralci ampak tudi zned gledalci. Veliko koristi od odbojke izuajo vsi tisti, ki hočejo izpopolniti svoje priprave za druge športne panoge, kakor veslanje, plavanje, lahko atletiko, kolesa-renjc in druge, katerih vežbanje duševno zzi rudi in postane enolično. Odbojko lahko igramo, tudi v zaprtih prostorih v zimskem času. Pri nas je odbojka šele v povojih, a smo prepričani, da se bo vsestransko razširila zhed našo mladino. Da seznanimo na-še mlade čitatelje z odbojko, prinašamo glavne smernice za igro.
Igrišče izna obliko pravokotnika, 9x18 m za moške in 9x14 m za ženske. Mreža, široka 1 m in dolga 10 m, je pritrjena na dvelz kolih, ki so visoki-2,56 m. Kola se nahajata ha podaljšku srednje črte igrišča po I m izven igrišča. Žoga ima obseg 63.5 ezn in je težka 198—283 gr.
Sodnik stoji na vzvišenem mestu, ki jo na sredi igrišča v podaljšku srednje črte. . Na vsaki strani mreže je po G igralcev, od katerih je eden kapetan moštva. Igra se prične z znamenjem piščalke. Moštvo, ki .servira in ziapravi napako zzo zgubi točke temveč servis, a moštvo, ki ima pravico serviranja menja igralce za eno mesto proti desni. Obe strani-menjata igrišče po zaključku prvega kola, a odmor iraja 3 minute. Zmaga moštvo, ki prvo doseže 15 točk v vsakem kolu. Pravila odbojke vsebujejo predpise za napake in to tehnične in oseb-
ne, ki se kaznujejo z izgubo servisa ali s povečanjem doseženih točk nasprotnemu moštvu. Vrhovni sodnik, zapisnikar in dva sodnika na crtah skrbijo, da se igra razvi, ja v okviru predpisanih pravil.
Za tehnične pogreške pri serviranju ali v igri (ako je prešla Žoga izpod mreže na nasprotno polovico ali če je padla izven igrišča ali pa če ni prešla mrežo ali če je nošena, dvojna žoga, ako se igralec dotakne mreže z roko ali gre z roko preko mreže na nasprotno polovico, prestopi spredaj črto itd.) so moštvo kaznuje s tem, da so mu vzame servis ali pa da se zapiše točka nasprotnemu moštvu. Za nešportno obnašanje na igriču se posameznik opominja ali celo izključi iz igre.
i Sicer pa je odbojka zaradi svoje enostav-nosti pristopna vsem. Pravila igre šo enostavna in razlikujejo dovoljeno od nedovoljenega. Pri tej igri je najvažnejše tudi to,’ da zelo redko pride do telesnih poškodb; ni nevarnosti za medsebojna trčenja, ker loči mreža eno moštvo od drugega. Edina dolžnost igralca je, preudarno tusmerjafi žogo v nasprotno polovico igrišča tako, da je nasprotnik ne mòre vrniti. V igri sami ni posebno taktike, ki bi dajala ton igre ene ali druge skupine. Važno je, da ima vsako moštvo v svojem sestavu nekaj dobrih strelcev, ki znajo močno in dobro u-dar j ati žogo preko mrežo (navadno imajo visoki to prednost) in pa, ostali, ki znajo lepo podajati žogo ob mreži. Najbolje bo uspevalo tisto moštvo, kalerega igralci bodo imeli obe prednosti.
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12,46, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10
NEDELJA 21. IV. — 12.45 Verski govor
—	12.30 Kmetijsko predavanje — 15.20 Otroška ura: Velikonočni prizorček — 19.00 Mladinski pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom tov. Mahnič Sonje Spored je sledeči: Pozimi pa rožice ne cveto; Spomini na zimske večere; Kozaška uspavanka; Ptici; Na snežni gori; Mrzel veter; Na zeleni gori — 19.20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Chopin; Klavirski koncert v e-molu.
PONEDELJEK 22. IV. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje: Nafta — 19.00 Ženska ura — 19.20 Slovenske narodne pesmi
—	19.30 XXII. Ljudska glasbena ura: ruska glasba (nadaljevanje).
TOREK 23. IV. — 12.30 Prosvetno predavanje — 10.00 Mladinska ura — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Pevski koncert sopranistke Karle Slehan — 19-50 Recitacije pesmi Iga Grudna.
SREDA 24. IV. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade — 19.30 Literarna ura; Sovjetske novele.
ČETRTEK 25. IV. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Pevski koncert sopranistk« Pavle Potrate — 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence — 19.30 Vaški sekstet.
PETEK 26. IV. — 12.30 Politični komer», tar — 19.Q0 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca — 19.30 Obvestila svojcem
—	19.45 Skladbe Čajkovskega.
SOBOTA 27. IV. — Predavanje o raznih
tekočih vprašanjih 19.00 Pestra glasba
—	10.15 Predavanje — 19.30 Oddaja za konec tedna: Humoreske.
Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. os, 3. obla, 5. klor, 6. Neva,
7.	rokada, 9. aparat, 12. Jeriho, 15. ananas, 16. raketa, 18. gos,. 20. as, 21. Eva, 23. Oka; 24. rak, 25. lak, 26. alt.
Navpično: 1. obleka, 2. slovar, 3. okno, 4 Arad, 7. raja, 8. Atos, 10. pena, 11. ahat; 13. Raka, 14. Ines, 16. roka, 17. aval, 18, 18. gol. 19. sak, 21. era, 22. akt.
Kvadrat
12	3	4
1	A	A	1	K
	—	—	—	—
2	K	R	R	S
3	S	T	T	T
4	T	T	T	U
Vodoravno in navpično:
1.	mesto ob Jadranu;
2.	robec;
3.	zveza;
4.	mera v glasbi.
e	g	Geslo a	n	e
j	g	a	n	»d
a	e	t	« a	• a
v	i	u	č	i«
s	o	m	e	o
Seslavi iz	naslednjih		črk geslo OF.i ?	
PREGOVOR
bor, jez, delta, nit, jelša
(V vsaki besedi črtaj eno črko!)
Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. — Založba Primorskega dnevnika, Trat.
Nadaljevanje s 4. strani %
brno. lisice ali pa na ribarsko ekspedicijo, se oblečejo v tradicionalno »malico« (obleko iz kož) in si obujejo »pirnij« (kožnate čevlje).
NENETlSKl PREGOVOR .
Sedaj šo se otočani energično posvehlt izgradnji svojega gospodarstva. »Skupaj e ostalim ruskim narodom moramo napravih vse, da preprečimo, da bi se temna zavesa preteklosti zagrnila nad nami,« jo razložil Tyjka—Vylka njihov program, »kakor pravi star nenetski pregovor; Posameznik je kot zrno peska, narod pa je skala!«
Prevedel Marinčič Ivo