Poštnina plačana v gotovini. Leto III. 1925. Štev.10. - Oktober Ljubljana. •J. Neškudl Tvornica cerkvenih paramentov, bander, kongregacijskih in oriovskih zastav. Atelje za umetniška ročno vezenje v zlatu in svili. Ljubljana, sv. Petra c. 25. Sprejema tudi vsa popravila, ki se strokovnjaško in po najnižjih cenah izvedejo. Ceniki, vzorci, proračuni in načrti se razpošiljajo brezplačno. xxxxxxrrrrnxt 11 in-fii-cccm VSAKA VIGRGDNIC4 naj si naroči sledeče knjige: DomaČi vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek. Pojasnjeno z 69 podobami in 2 barvnima slikama. Cena knjigi Din 48 —, vezani Din 60'—. Sadje V gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena Din 30 —. Slovenska kuharica. Velika zdaja z mnogimi slikami v besedilu, 33 barvanimi tabelami in s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena Izdaja 685 strani. Priredila S. M. Feliclta Kalinšek. Cena elegantni v platno vezani knjigi Din 220-—. Izmed pripovednih spisov priporočamo predvsem: ... r «..„Ji!* .-¡«I 10 zvezkov, priredil dr.Ivan Gnfenautr. Posamezni zvezki v elegantni JOS. JUrCIC, spisi, vezavi, celo platno po Din 42 —. Vseh 10 zvezkov z zlato obrezo v skupni elegantni kaseti v»lja Din 500-—. Ta kaseta z Jurčičevimi spisi j* najkrasnejse darilo za nizko ceno. Broširani zvezki Jurčiča se dobe po Din 20--, navadna vezava pa po Din 50--. Ceniki naše zaloge so brezplačno na razpolago! ^ JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani. Vsebina io. številke: oooOOO«®9 Sv. Frančišek .... ..... 201 Slovensko srce....... . 202 Še o prijateljstvu med moškim in žensko ......... 203 Od srca do srca........206 O lepotnem okusu.......208 Angel varuh..........210 Molitev ob darovanju......211 Bratje in sestre........211 Sadje v rožnem domu.....215 Majhna muha velik sovražnik . . 216 Drobci iz gospodinjstva . • . . . 217 Za oči in roke . ■......219 Kako smo se razvijale.....219 Iz zgodovine dekliške telovadbe . 220 Iz orliške centrale.....• . 221 Sestre sestram ........222 Žena in kulturni napredek . . . 223 Prejeli smo..........224 Oglasi............224 .........................I............ms.....me,................- s».................... •,»|yii]iiii|*ll]||!ii|iius.i" [W'i Leto III Štev. 10 tr dekliški list ..................... Sv. FRANČIŠEK. „In sv. Frančišek je videl ob potu drevesa in na njih veliko jato različnih ptičev ... In velika množica jih je bi!a tudi na tratini pod drevjem. In prišel je nad Frančiška Duh božji in je rekel učencem: Čakajte tu, da grem in popridigam našim bratcem ptičkom. In brž ko je začel pridigati, so prifrčali vsi ptički z drevja k njemu in se niso ganili, čeravno je stopil prav med nje in se jih je dotikal s svojo haljo. In je nagovoril ptičke: Moji bratje, ptički! Mnogo hvale dolgu je te Bogu in ga morate vedno in povsod slaviti: zato, ker lahko letate, koder hočete, za vašo dvojno in trojno obleko, za pisano suknjico, za živež, ki vam ni treba zanj delati, in za prelepe pevske glasove, ki vam jih je podaril Stvarnik. Ne sejete in ne žanjete, pa Bog vas živi in vam daje reke in studence, da iz njih pijete, gore in griče, skale in pečine, da se v njih skrivate, in visoka drevesa, da si spletate na njih gnezda. In čeprav ne znate ne tkati ne presti, vendar daje vam in vašim mladičem potrebnega oblačila. Ljubite torej zelo svojega Stvarnika, ki vam je izkazal toliko dobrot. Čuvajte se torej, bratje moji ptički, da ne boste nehvaležni, temveč trudite se vedno, da hvalite Boga. In ko je 5k. Frančišek končal pridigo in poziv na hvalo božjo, je napravil križ čez vse ptičke. In vsi ptički so naenkrat odleteli in so žvrgoleli čudovito in močno in so se razkropili in odleteli na vse strani Tako poroča star Frančiškov življenjepis. In ves stoji pred nami naš svetec asiški. SLOVENSKO SRCE. NAPISAL: OBMEJNI SLOVENEC. ed vojno so obstajale dobrodelne organizacije, ki so se zvale „Češko srce", „Slovensko srce" ... jaz pa hočem danes govoriti o slovenski 1 narodni zavesti, o ljubezni do slovenskega naroda. I I M Ljubezen do lastnega naroda je utemeljena v človeški naravi. * Toda tudi v dobrem se more pretiravati. Kakšna naša ljubezen do naroda ne sme biti in kakšna mora biti? Nočemo in ne smemo biti šovinisti, narodni fanatiki, ki obožujejo svoj lastni narod in prezirajo ali celo zaničujejo druge narode. Nočemo biti nestrpni, krivični in sovražni drugim narodom. Nočemo posnemati onih, ki hočejo, da bi lastni narod zavladal celemu svetu, in hočejo vse druge ponižati za sužnje svoje vlado-hlepnosti in svoje ropaželjnosti. Tako nekrščansko, pretirano narodnost po pravici imenujejo „najstrašnejšo vseh krivih ver proti ljubezni do bližnjega". To je zlo-česti narodni imperijalizem. Ljubezen do lastnega naroda mora temeljiti na pravičnosti in ne sme biti proti ljubezni do drugih narodov. „Ljubezen nad vse", tudi tedaj, kadar se borimo za svete svoje narodne pravice. Sovraštvo do bližnjega, pa bodi do posameznika ali do celih narodov, je vedno nemoralno (grešno). Kristus nam prepoveduje krivico delati ali sovražiti kogarkoli. Sicer pa se krivičnost in sovražnost napram drugim narodom prej ali slej bridko maščujeta nad tistim, ki sovraži in krivico dela. V teh mejah hočemo ljubiti lastni narod, a ljubiti ga hočemo z veliko, žarko ljubeznijo! Zlasti hočemo ljubiti svoje zatirane brate in sestre! Če pa hočemo ljubiti svoj narod, je najprej potrebno, da se zavedamo^, da smo Slovenci in vsi Slovenci tvorimo eno narodno celoto. V narodnem oziru ne poznamo ne Kranjcev, ne Korošcev, ne Štajercev, ne Primorcev, ampak samo Slovence. Nihče se ne sme poviševati čez druge, ali se smatrati za Slovenca boljše vrste. Naj ohrani vsaka dežela svoje posebnosti, a znak kulturne zaostalosti in pomanjkanja slovenske narodne zavesti bi bilo, če bi Slovenci ene dežele gledali na Slovence druge dežele z očmi polnimi predsodkov, prezira, posmeha ali celo zaničevanja. Zdi se mi, da so naša narodno-obrambna društva pred vojno zanemarila svojo nalogo, ko se niso dovolj pobrigala, da bi se zavest skupnosti vseh Slovencev krepkeje utrdila v vseh slovenskih srcih. Zlasti bi bila morala imenovana društva vžgati v slovenskih srcih žarko ljubezen do najbolj ogroženih obmejnih bratov. V ta nanem bi bila morala zlasti potom poljudno-znanstvenih spisov poskrbeti za natančno poznavanje obmejnega slovenstva, obmejne slovenske zemlje in obmejnih Slovencev. Vsak Slovenec (obojega spola) bi moral poznati vso slovensko zemljo, zlasti pa najbolj ogrožene slovenske kraje in pokrajine. Ta zanemarjena dolžnost se je bridko maščevala ob prevratu. Redki so bili, ki so v onem velikem času spoznali svojo narodno dolžnost in hiteli tja, kjer je bilo treba hitrega in energičnega dejanja! — A v isti meri kot pred vojno je še danes dolžnost naših narodno-obrambnih organizacij, da razširjajo, posplošijo in in poglobe poznavanje slovenske zemlje, zlasti neujedinjenih slovenskih pokrajin. „Delajmo složno in smotreno na učvrščenju slovenske zavesti med rojaki zunaj", sem čital pred kratkim v slovenskem listu („Slovenec", 24. 5. 1925). Vse lepo in prav, a naši sorojaki zunaj so zelo zelo odtegnjeni našemu vplivu. Storimo, kar moremo, a delajmo predvsem tudi za učvrščenje slovenske zavesti med rojaki znotraj! Da bi nas — če pride še kdaj kak velik trenutek — ne našel zopet tako nepripravljenih kakor ob prevratu---! Učimo se od Nemcev! Nemški koroški list je pisal: „Vsi Korošci tja do Karavank se morajo čutiti tudi notranje neločljivo zrasle s svojimi severnimi so-deželani (t. j. koroški Slovenci se morajo smatrati neločljivo skupaj zrasle s koroškimi Nemci). Koroška mora tudi po mišljenju tvoriti eno trdno enoto". — To mišljenje, ki mora vse Korošce neločljivo zvezati in iz Koroške stvoriti eno trdno enoto, mora po nemških mislih seveda biti nemško! „Domovini zvest" je na Koroškem samo tisti, ki je prepojen s tem enotnim, nemškim mišljenjem; vsakdo, kdor čuti slovensko, je „izdajalec", „iredentar", „čuš", „Srb", „Jugoslovan!" Nemci na Koroškem so brezobzirno in z vsemi močmi na delu, da vse Korošce in predvsem koroške Slovence prepoje z „enotnim mišljenjem". Narodno zadušiti hočejo naše sorojake na Koroškem! Na vso moč se trudijo in po vsej sili hočejo čim prej napraviti iz koroških Slovencev pristne Nemce! V prvi vrsti potom šole. V šoli se na Koroškem koplje grob koroškim Slovencem. „Zweck der Schule ist, dass die Kinder deutsch lernen" (namen šole je, da se otroci naučijo nemško), je dejal koroški učitelj. Na Koroškem po vseh šolah učitelji s slovenskimi otroci molijo nemško. Neprestano priganjajo slovenske otroke, da morajo tudi v odmorih govoriti nemško. „Deutsch reden (govorite nemško)!" in „Der oder die tut schon wieder windisch plappern (ta že zopet blebeta vindišarsko)", tako in podobno obdelujejo slovenske otroke. Zapirajo in kaznujejo jih, če nočejo govoriti nemško, obdarujejo jih, če se hrabro mučijo z nemškim govorjenjem. Seveda jim poleg nemške govorice skušajo vcepiti tudi nemško mišljenje. Vedno jim pravijo, da s slovenščino se nikamor ne pride, z nemščino pa po celem svetu. Pripovedujejo jim, da je Koroška nemška dežela in da so Slovenci uropali Mežiško dolino. A kar je posebno žalostno, od prevrata oz. od nesrečnega plebiscita sem v več slovenskih župnijah nemški duhovniki i v šoli i v cerkvi učijo, pridigujejo in molijo samo nemško--- (Konec prihodnjič.) oooO©Oooo ŠE O PRIJATELJ S VU MED MOŠKIM IN ŽENSKO. P. B. A. noge naše naročnice so se pri pregledovanju zadnje številke s precejšnjim začudenjem ustavile pri članku dr. Debevca, češ: ali je treba, da piše „Vigred" o takih rečeh? S primernim nezaupanjem so brale dotični spis in so si na koncu mislile: brez škode bi to izostalo, saj na vse zadnje nič posebnega ne pove. Čemu se spuščati v take reči . . . ? Druge zopet so z vso pozornostjo brale in jih je komaj kedaj „Vigred" bolj zanimala ko to pot. Brale so in brale in so prišle do zaključka: no seveda, saj sem si jaz prav tako mislila ... Na pravem potu sem . . . Druge bi dejale o prvih: življenja ne poznajo, ozkosrčne so in pretirane . . . Prve bi rekle o drugih: lahkomišljene so in še „Vigred" jim daje potuho. Za danes se prav po domače pogovorimo o tem, kakšno vrednost ima Debevčev spis v zadnji številki za praktično življenje naših Vigrednic. Saj je vsem jasno, da „Vigred" kot vzgojni list nima v prvi vrsti te naloge, da bi to ali ono življensko vprašanje zgolj miselno, nekako znanstveno, razmotrivala, temveč da podaja naročnicam praktične migljaje za modro urejeno življensko pot. I. Po mojih mislih je Debevčev spis dober in potreben prvič zato, ker Vigred-nicam mnogo pripomore do razbistritve pojmov v zadevi, ki je za vsakega človeka silovito važna. Priznajmo si, da je nejasnost v razmerju med obema spoloma kriva najmanj dve tretjini vsega zla, ki tare zlasti mlade ljudi, sega pa s kruto roko še daleč naprej v poznejše življenje moža in žene — in še prav posebno žene. To poudarja v uvodnih besedah g. pisatelj sam. „Bodi nam drago ali ne, priznati moramo, da meče naša odrasla mladina pojme: poznanstva, tovarištvo, prijateljstvo, razmerje, ljubezen — največkrat v en koš. In vendar so ti pojmi tako različne vrednosti in razsežnosti! Tako gradi naša mladina svojo sedanjost in bodočnost na nezanesljivi, nestvarni osnovi, ki skriva v sebi kali bodoče ne sreče." Živa resnica! Kolikokrat naletimo na dekle, ki zvemo o njej, da jo je „fant" zapustil. Sama rada potoži o tej nesreči drugi osebi, češ: toliko in toliko časa sva bila — prijatelja! Prijatelja? Če se ti slučajno ali neslučajno ponudi priložnost, da pogledaš globlje v tisto „prijateljstvo", odkriješ neljubo resnico, da sta bila nesrečneža drug drugemu — ne prijatelja — temveč zapeljivca! Kar bi moralo ubogo dekle imenovati „grešno znanje" — samo imena „znanje" ali celo „ljubezen" ta reč nikakor ne zasluži! — imenuje „prijateljstvo"! Ali ni vsega obžalovanja vredna, da nima niti pojma, kaj je prijatelj in prijateljstvo? In vendar pravi celo sv. pismo: Kdor je našel pravega prijatelja, je našel zaklad! In zopet naletimo na dekle, ki je v uradu, v trgovini, v društvu ... tovarišica prav tam nastavljenim moškim osebam, pa ne ve, kako daleč sme in mora segati njena intimnost do njih. Namesto da bi ostala napram njim v mejah „uradne" prijaznosti in vljudnosti, je ž njimi kar domača, zaupna, se vmešava v njihove privatne posle, se spušča celo v kočljive družinske zadeve tega ali onega — ko se pa po njeni lahkomišljenosti izcimi iz na videz nedolžne stvarce večja ali manjša „afera", se z začudenjem in užaljenim ponosom sprašuje, kje je vendar ostala dolžna obzirnost in diskretnost, ki bi morala nujno spremljati „prijateljstvo" prizadetih oseb . . . Zopet usodno mešanje pojmov! Istotako se godi velika krivica izrazom in v njih skritih pojmom: poznanje, znanje, znanec, hišni prijatelj, zaupnik, kavalir itd. Kaj naj šele rečem o besedi in pojmu „ljubezen"?! Kolikokrat ljudje nazivajo s temi izrazi vse kaj drugega, nego hoče in mora beseda pomeniti! Seveda, če bi se samo besede zamenjevale, bi ne bilo še nič hudega. Toda če koga zmotno nazivam drugače kot bi ga moral, tudi navadno uravnam svoje vedenje do njega popolnoma narobe. In v tem je nujno skrita kal bodoče nesreče. Debevčev spis je torej hotel opozoriti na to nesmiselno zamenjavanje pojmov, ki ni morda usodno samo za jasnost jezika, oziroma govorice, temveč skoraj nujno prinese s seboj tudi usodepolne posledice v življenju. II. Dalje mi je bil Debevčev spis dobrodošel zato, ker se spušča tudi naravnost v vprašanje: kako je s prijateljstvom (v pravem pomenu besede!) in kako je z ljubeznijo (seveda tudi pravo!) med moškim in žensko? Morebiti bi pa vsaj tega ne bilo treba v „Vigredi?" Slučajno me od podrobnega dokazovanja odvezuje prav ista številka „Vigredi", ki prinaša pod rubriko „Od srca do srca" odgovor na pismo neke T. P. K. Slučajno, pravim, ker je bil Debevčev spis že v tiskarni, ko sem prejel od g. Selme* odgovore na pisma. * Da sta bivši urednik in g. Selma ena oseba, ta vera je menda med Vigrednicarni končno vendar „premagano stališče". Dr. Debevec poudarja, da so pogoji za prijateljstvo „med moškim in žensko manj pogostni, zlasti radi tega, ker ju loči razlika v spolu in vse ono, kar iz tega dejstva izvira". Razlika v spolu — to vsak hitro razume, saj drugače bi našega vprašanja sploh ne bilo. Toda manj je navadnemu zemljanu jasno, kaj vse iz tega dejstva izvira. Ni treba takoj misliti samo na spolno strast, ki bi se utegnila vzbuditi v enem ali v drugem ali v obeh — saj so gotovo ljudje, ki so že po naravi ali po vzgoji v tem oziru dokaj hladni. Toda razlika v spolu prinese s seboj še marsikaj drugega, kar otežuje resnično prijateljsko razmerje med moškim in žensko. O razliki med moškim in žensko naj navedem nekatere stavke iz dveh predavanj dr. Breclja:!:. „Mladeniči in mladenke se v telesnem in duševnem pogledu vsak v svoji smeri različno razvijajo." „Od okostja preko vseh organov do kožnih tvorb na površju je razlika med moškim in žensko, celo v sestavi krvi in telesnih sokov, prav tolika, če ne večja razlika se napravi tudi v duševnosti." „Omenjam le, da dober anatom spoznava na vsaki kosti ali delcu kože ali organa, pripada li moškemu ali ženskemu truplu, razlika je celo v sestavi krvi." „V duševnem pogledu je istotaka različnost, ako ne večja. Kakor je telesni razvoj različen, tako je duševni sestav vsakemu spolu svojski in poseben. V moškem prevladuje razum, pri ženski čuvstvenost." „Moški je že po svoji naravi bolj dejalen in silen, strasten in brezobziren, ženska pa trpna in mehka, uslužna in — lahkoverna." — Različnost v duševnosti je torej velika. Pri taki različnosti ni prav verjetno, da bi se pogosto našla moški in ženska, ki imata skupnost „idejnih borb, slične težnje, podobna hrepenenja, enake cilje" — vse to namreč zahteva dr. Debevec kot predpogoj za prijateljstvo in to po pravici. Vse to torej izvira iz dejstva, da sta si moški in ženska po spolu različna. Verjetnost, da je prijateljstvo med njima pogosto nsožno, je tedaj prilično majhna, toda to ne zgolj zavoljo nevarnosti, da stopi v ospredje spolnost v ožjem pomenu besede, temveč tudi zato, ker je duševni sestav pri enem in drugem zelo drugačen. Toliko o prijateljstvu med moškim in žensko. Kako pa z ljubeznijo med njima? Jasno je, da ona različnost v duševnosti tu ni ovira, temveč še gonilna sila. Dr. Debevec sicer izraža željo, da bodi lepa ljubezen med moškim in žensko „prijateljstvo največjega obsega in najboljše kakovosti", toda priznava seveda, da „gre ljubezen lahko tudi preko vsega tega". Ljubezen je mogoča — in sicer prava in lepa ljubezen — tudi med dvema osebama, pri katerih manjka več pogojev za razvoj samega prijateljstva. Zakaj in kako to, zopet lepo pove dr. Brecelj v enem izmed omenjenih predavanj. „Kdo izmed njiju (moški ali ženska) je boljši? Tega menda nihče ne ve, ker sta vsak po svoje usovršena. Nikdo izmed njiju pa ni zase popolna življenjska enota, oba namreč drug drugega dopolnjujeta in oba skupaj tvorita popolno življensko enoto." Pri prijateljstvu pa velja: enaduša v dveh telesih! Duševnosti obeh se morata kolikor mogoče kriti, morata se čimbolj ujemati, v tem obstoji prijateljstvo. Iz tega razmotrivanja povsem jasno sledi, da je treba navadno in večinoma iskati prijateljstva pri sebi enakih: dekletu pri dekletih, fantu pri fantih. Na- * .Čas", 1924/25, stran 289 in nasl. gnjenje, oziroma razmerje, ki se seveda kaj rado razvije med dekletom in fantom, je pa skoraj vedno smatrati za ljubezen, ali vsaj za prve početke ljubezenske med-sebojnosti — in je kajpada treba vzeti nase tudi vso odgovornost, ki jo ta med-sebojnost prinese seboj — pred Bogom in pred ljudmi! V tem smislu je gospa Selma svoji varovanki popolnoma prav odgovorila. In tisti odgovor naj i z trezni tudi vse druge Vigrednice, ki so morebiti v enakem položaju, in se tolažijo z nekim meglenim prepričanjem, da je njihovo razmerje zgolj prijateljstvo. (Konec prih.) oooO(^Oooo OD SRCA DO SRCA. (POMENKI Z GOSPO SELMO.) Tvoja volja. V življenju srečavamo ljudi, ki pogosto tožijo, da nimajo nikake volje. V sebi nosijo morda visoke ideale, delajo navdušene sklepe, pričenjajo svoje delo vedno in vedno po novem načinu, a zopet in zopet jih premaga neko mrtvilo, čudna slabost in nezmožnost, morebiti tudi sanjavost ali celo strast, da ostanejo le pri začetku. Taki ljudje izgube vsak pogum in so zato v nevarnosti, da opuste vsako stremljenje po boljšem in višjem. Dekliške duše so to, ki se nagibljejo k brezdelnemu sanjarjenju, k neznanemu hrepenenju, vse mehke, vse brez moči, kadar je treba stopiti na pot, ki vodi do spoznanega cilja. — Na življenski poti nam prihajajo tudi naproti mnogoteri, ki prekipevajo od veselja za nova podjetja, ki s smelo roko prično vsakršno delo. Njihovo neomejeno hotenje skače od dela do dela in ne glede na ovire. Kaj jim je na tem, če je treba preskočiti, podreti, premagati oviro! Kaj zato, če pod njihovimi vihravimi nogami ostane pesek in prst, dasi so prvotno stopali po zelenju in cvetju! — Njihove volje ne obdrži mirna, preudarna misel. Kljub svojim dobrim namenom s svojo nevzdržno vihravostjo več škodujejo kakor koristijo. — Drugi zopet — in teh ni baš malo — so verni sužnji svoje tiranske volje. Značilno za te ljudi pa je, da premoči svoje volje niti ne čutijo, dasi so ji dali v roke popolno oblast. Ta neomejena, nebrzdana volja gospodari nad njimi in njihovo okolico; vsiljuje jim lastno mnenje, določa in odloča vsa dela in opravila, kratko: ta volja je strogo povelje za vse, ki jih le more doseči. Ti ljudje smatrajo svojo lastno sodbo, svoje nazore za edino prave in dopustne ter si ne dado dopovedati prav ničesar. Le enega ta močna volja ne dopušča: da bi si kdorkoli drznil omajati to premoč. — Ako jo zadene graja od katerekoli strani, zadrhti, klone, kakor da jo je zadel udarec s pasjim bičem, nato pa se zravna z žugajočo kretnjo, s katero hoče dokazati svojo nedotakljivo moč. — To početie seveda ni pošteno. Laslnik te tiranske volje pač dobro ve, da ima tujim očem marsikaj prikriti. Razgaljena njegova notranjost bi pokazala vso revščino in bedo. Gorje, kdor bi si drznil to razkriti! Pripraviti bi se moral na najhujšo osveto, katere meja bi bila lastno uničenje. Vse te tri vrste ljudi: onih brez volje, onih z neomejeno in vihravo voljo, kakor tudi onih, ki so žrtve premočne volje, so se oddaljile daleč, daleč od cilja, ki bi ga imeli doseči. Ali so sploh že kdaj zagledali svoj cilj? Premerili razdaljo do njega in svojo moč, da ga dosežejo? Zdi se mi, da jim vsem baš tega manjka. In le to jim more pomagati. Za Tebe, ki si brez vsake volje in resnega stremljenja, je nujno potrebno, da si postaviš tale smoter: Na vsak način se moram izkopati iz nevrednega in poniževalnega hlapčevanja moji slabosti, nezmožnosti in sanjavosti; pa naj se moja narava še tako protivi. Svojega stremljenja za začetek ne smem pognati previsoko, pač pa moram jasno in določno vedeti, za kaj gre in kar je glavno: paziti moram, da hodim naravnost proti cilju in se ne dam oplašiti. Večkrat, ali vsaj dvakrat na dan, opoldne in zvečer, se moram o tem prepričati (v duhovnem oziru pravimo: izprašati vest). Ako pri tem spoznam, da se mi je večkrat ponesrečilo, mi je gotovo žal, dasi zato še ne obupam. Veseliti se hočem malih uspehov, ki me navdušijo za nadaljnje delo. Dveh stvari se mi je prav posebno varovati: previsokih ciljev in maloduš-nosti. Ako resno in pošteno mislim, spoznam, mi ni nemogoče doseči cilja, za katerim resno stremim. Ako torej preneham s svojim delom, ker se bojim truda, sem čisto navaden slabič, ki ni vreden, da ga nosi zemlja. — Vihravo, prekipevajoče dekle z neurejeno voljo! Postavi si sledeči smoter: Preudarna hočem biti, dasi zato še ne smem zapasti lenobi. Prekipevajoče v svojem temperamentu moram premagati in prav posebno gledati na to, da se moj lastni jaz ne postavlja v ospredje in občudovanje. Zelo potrebno je zame, da si poiščem večkrat dobrega sveta pri modrih in izkušenih ljudeh. Dobro moram preudariti, če enako mero zanimanja, ki ga obračam na druge, rabim tudi za svojo lastno vzgojo. V svoji notranjosti se moram zbrati, utrditi in potem z zrelo resnostjo uporabljati svojo moč bližnjemu v pomoč in korist. In Ti, ki kloneš pod premočjo svoje volje, si postavi za cilj vsakdanjega dela: Ponižna moram postati in svoj gospodujoči, oblastni, s seboj samim natrpani „jaz" zatajevati, kjerkoli imam priliko. Resnična moram postati in nikoli ne smem svoje revščine zakrivati z gospodu-jočo kretnjo svoje moči. Ljubiti in razumeti moram svoje soljudi in vživeti se v njihove zahteve; drugače sem prazna in votla, napolnjena le s samoljubjem in domišljavostjo. — Niti en dan ne smem več čakati s tem resnim delom; saj spoznam, da me moja sebičnost, moj napuh in moja ošabnost daleč daleč ločijo od Kristusa, ki je bil „krotak in iz srca ponižen.' Ločena od Kristusa pa sem odlomljena veja, ki ne samo ne prinese sadu, nego zamre, izgine. Ne sme Vam biti žal, da Vam je tako resno z Vašimi sklepi! Nikoli ne izgubite z vidika tega, kar ste spoznale za dobro, ker bo treba dati odgovor ne le od tega, kar ste slabega storile, nego tudi od tega, kar ste dobrega opustile. — Nekaj pa naj Vam povem v tolažbo: Četudi je boj težak — neurejen človek je sam sebi največji sovražnik, — najsi Vas ta boj privede do roba prepada — obupa: ako se bojujete resno in smotrno, gotovo zmagate. In tedaj bo Vaša volja stala mirno in pokorno in le čakala migljajaja Vašega vedrega razuma. Pot do cilja bo potem kratka, ravna, gladka in edino prava. Odgovori na pisma. Smrečica. Tvoje drobno pisemce mi je podalo zopet verno sliko Tvojega dela. Veselim se s Teboj lepih uspehov. Prav posebno so me razveselile tele vrstice: „Na praznik Marijinega vnebovzetja je obhajal naš krožek prelep praznik. Vse Orlice so tudi članice Marijine družbe, ki je imela ta dan glavni praznik; zato smo se ta dan iznova posvetile nebeški Materi." Takih krožkov si prav posebno želim! Neverjetno se mi skoro zdi, da je sploh še kje kaka Orlica, ki bi ne bila tudi Marijina hčerka. — Z zanimanjem sem čitala Tvoje poročilo kot voditeljice naraščaja. Priporočam Ti prav zelo, da opišeš o priliki način svojega dela pri naraščaju in pošlješ uredništvu Vigredi, da zvedo tudi druge, kako delaš. Otroške igre in baš delo pri dekliškem naraščaju je mnogim še precej tuje. Le oglasi se zopet kmalu in povej zopet kaj o svojem marljivem delu. Bog Te živi! Upajoča. Prav vesela sem bila Tvojega zopetnega prihoda, ker sem mislila, da si se nam že čisto odtujila. Razumem pa seveda, da Te je zadnje učenje pred vstopom v življenje oviralo, da se nisi toliko udejstvovala v naših vrstah. R vedi, da odslej prav resno računam na Tvoje sodelovanje, kjerkoli se Ti bo nudila prilika. — Verujem prav rada, kako težko je bilo slovo od blagih vzgojiteljic, sestric-sogo-jenk, in da Ti trepeta srce v strahu in upu pred megleno prihodnostjo. In kaj naj Ti rečem jaz ? — Zdi se mi, da si prav posebno poklicana za lučco v marsikatero temno otroško srce. Daj, sveti jim z nesebično dobroto in materinsko ljubeznijo! Iz tega Ti bo izvirala ona ljubezen in požrtvovalnost, ki je boš toliko potrebovala v življenju. Iz lastnega doživelja Ti bo rastlo globoko razumevanje in iskrena dobrota za vse, ki Ti bodo izročeni. Svoje lastne namene posveti Bogu, Kristusu, nebeškemu prijatelju dece! Tako Ti bodo jasni in kristalno čisti četudi ne bo manjkalo neuspehov; a vedi, da Bog ne gleda na uspehe, nego na čiste in nesebične namene! Bog s Teboj v novo življenje! Vitomira. Veselim se s Teboj ugodnih poročil glede Tvoje prihodnosti. Znano mi je, da je v S. že več Slovenk; zato se Ti ni treba bati tujine. Bog, ki Te hoče tam imeti, bo gotovo najbolje poskrbel za Tebe. — Lepo je to od Tebe, da ne pustiš svojih ljudi v največjem delu. saj jim s tem skažež najlepšo hvaležnost. — Vesela sem Tvojih spominov pri molitvi; le pogosto moli zame, ker prav zelo potrebujem božje pomoči! Tudi jaz se Te hočem spominjati. — Sliko Tvojo prav rada sprejmem, vendar si zaradi mene ne delaj prevelikih stroškov; sem tudi z manjšo zadovoljna. S svojo Ti ne morem postreči in osebnih obiskov ne sprejemati. Ostaneva pa si tudi umevno, še nadalje dobri in bom vedno vesela, kadar bom tudi pozneje dobila pismo od Tebe. Le pogosto mi piši! Sirotica 10. Z zanimanjem sem prebrala Tvoje obširno pismo in zdelo se mi je, da berem dolgo povest. V tej povesti pa manjka več zanimivih in točnih podatkov, imen in datumov, ki bi mi služili, ko iščem pomoči za Tebe. Zelo mi ustrežeš, če mi še o tem kaj napišeš. Ni se Ti pa treba bati, da Te izdam, najmanj Tvojim sorodnikom, ki bi Ti potem dali okusiti nezaupanje do njih. — Neka gospodična bi imela nekaj dela za Tebe. Če lahko prevzameš in nisi preveč drugje zaposlena, Ti pošlje. Odgovoii mi to po dopisnici, vse drugo pa v pismu. — Bodi pa uverjena, da prav zelo čutim s Teboj in bi Ti rada pomagala, kakorkoli že. Ostani le dobra, pridna in poštena in Bog Te ne zapusti! Vigred. Prav, da si vzljubila Orlice. Zapomni si: Orlice so članice največje dekliške vzgojne organizacije. Glavno je vzgoja, telovadba je le sredstvo v dosego glavnega cilja. Seveda so še druga sredstva: predavanja, tečaji itd., res pa je, da ravno telovadba pri javnih nastopih stopi najbolj v ospredje, ker drugo vpliva vse naravnost na dušo, telovadba pa šele preko telesa. — Vedeti pa moraš, da so tudi Orlice ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, da se slabo mnogo hitreje opazi in le počasi in težko odpravi; da pa imajo vse prave Orlice pred seboj ta cilj, da postanejo dobra, vzgledna in plemenita dekleta. — Prav pa praviš, da je s'abih članic v vsakem društvu nekaj. — Razumem Te, da v takih razmerah ne moreš med dekleta. Vendar Ti prav zelo polagam na srce: opazuj in glej, morebiti najdeš pa vendar katero, ki Ti bo nekoliko bližja, saj je med plevelom gotovo tudi kaka koristna rastlina. — Ne smeš pa biti tako črnogleda, da nihče ne sočuvstvuje s Teboj. Rli sem jaz nikdo? Ne bodi žalostna zaradi tega, ker v sedanjih razmerah ne moreš delati za javnost! Tisti časi zopet pridejo, dotlej pa se zadovolji s svojim sedanjim položajem, ka- O lepotnem okusu. teremu pa moraš na vsak način pridejati nekoliko zadovoljnosti. Tudi najbolj vsakdanjega dela ne smemo vršiti s čmernim obrazom in z grenkobo v srcu, že zaradi tega ne, ker ne delamo zase, ampak za Boga, ki ne mara sitnih in čmernih obrazov in ne godrnjajočih ust in nezadovoljnih src. V drugi vrsti pa tudi zaradi tega, ker narn čmernost otežuje delo in greni življenje. Nazadnje pa tudi še tako godrnjanje nič ne pomaga, delati in trpeti moramo vsi, saj smo zato na svetu; bo pa tam bolje. Ali sem Ti danes dovolj napisala? lika „Proč, stran od tod, daleč, daleč, kjer ne bom videla nobenega človeka! V divji bo- lesti si želim, da bi bila mrtva, potem bi bilo konec vsega trpljenja. Potem bi mi ne bilo treba več v mrzlo resničnost življenja, katerega se tako zelo bojim !" — Tak je konec Tvojega obupnega pisma. Toda čuj! To mora sedaj prenehati! Z igračkanjem ne moreš skozi življenje! Po najnevarnejši poti hodiš z zavezanimi očmi in se zanašaš na tuje vodstvo? Odpri oči in vzemi se sama v roko! Manjka Ti resnosti za življenje. Nisi več otrok; zato prenehaj s sanjarjenjem in vživi se v resnično življenje! Poišči si resno delo, najdi si pot, postavi cilj! Uredi si življenje v misli na večnost in dobilo bo drugačno lice! Mir in veselje se Ti pojavita v srcu. Srečno pot! oooOOO000 O LEPOTNEM OKUSU. SLAVKO SAVINŠEK. v ee opazujemo umetnino in se nam zdi lepa, pravimo, da nam ugaja; če se nam zdi grda, pravimo, da nam ni všeč; zopet tretji pravimo, da ni ne lepa ne grda in gremo mimo nje brez kakšnegakoli vtisa. Kako pridemo do teh sodb? Včasih je umetnina že po svojem ustroju taka, da ji moramo nehote dati naziv: lepa ali grda. In se pri tem zgodi, da več oseb imenuje isto umetnino lepo, več oseb drugo zopet grdo. Včasih pa stoji pred isto umetnino več oseb in prvi pravi, da je lepa, drugi, da ni nič posebnega, tretji trdi celo, da je grda. In vendar je to ena in ista slika. Kako to? Kadar se približamo umetnini, da jo ogledamo in uživamo, se pojavi v nas neke vrste duševno razpoloženje, ki je pri raznih ljudeh različno. In to duševno razpoloženje je, ki tudi vpliva na nas razen umetnine same po sebi, kadar izrekamo svojo sodbo o lepoti ali nelepoti umetnine. Če se umetnina temu našemu razpoloženju prilega, jo imenujemo lepo; če se ji naše razpoloženje prolivi, ji pravimo grda; če nas pusti hladne, pravimo: ni lepa, ni grda. To duševno razpoloženje imenujemo okus in sicer lepotni okus, ker gre pri tem za presojanje lepote kake umetnine. Kakor smo rekli, se ne zde iste umetnine vsem ljudem enake, četudi so same posebi recimo, lepe Biti mora tedaj pri raznih ljudeh lepotni okus različen. Okus delimo v več vrst: a) Dober ali pravilen okus in slab ali napačen okus. Ce kdo res lepo umetnino smatra za lepo, ima dober ali pravilen okus; če pa jo ima za grdo, je njegov okus slab ali napačen. b) F i n ali 1 e p in u m a z a n okus. Nekterim se zdi umetnina lepa samo tedaj, če je res plemenita in dobra in je v vseh potankostih v tem pravcu izdelana. Ti imajo fin okus. Drugim ugajajo umetnine, ki vplivajo samo na čutnost in čim bolj jo dražijo, ljubše so jim. O takih pravimo, da je njihov okus umazan, grd. c) Enostranski okus ima oni, ki se je izobraževal samo v eni panogi umetnosti in mu je samo zanjo, njej daje prednost pred drugimi in jo vedno in povsod preveč povzdiguje in hvali, druge pa omalovažuje. • Vsestranski okus pa ima zopet oni, ki je doma v vseh vrstah umetnosti, tako da more pri vseh spoznaniti pravo lepoto in jo ločiti od grdega in nelepega. Rekli smo že, da je lepotni okus pri različnih ljudeh različen in včasih se zgodi, da dva človeka iste umetnine ne presojata enako. Ta prezre v umetnini včasih očitne napake, drugi zopet zapazi najmanjše neskladje in najdrobnejše neugodje v celi sliki. Saj že naš pregovor pravi: Vsake oči imajo svojega slikarja. Kaj je vzrok tem različnim okusom pri presoji umetniške lepote? V tem nikakor ne, da ne bi imeli za „lepo" določenih pravil in smernic, ki nam dajejo podlago, da to „lepo" spoznavamo. Že v dosedanjih člankih v „Vi-gredi" smo omenili nekaj teh smernic in pravil, nekaj jih še bomo. Določeni zakoni za „lepo" morajo biti, ker sicer „lepega" samega po sebi ne bi imeli, ampak vsakemu bi bilo lepo samo ono, kar bi mu bilo všeč, kar bi odgovarjalo njegovemu duševnemu razpoloženju, ki se tudi pri eni in isti osebi vsak hip spreminja. Imeli bi tedaj samo osebno „lepo", subjektivno „lepo", resnično ali objektivno „lepega" pa ne bi imeli. Zato morajo vzroki različnih okusov tičati nekje drugje. Oglejmo si te druge vzroke! V prvi vrsti je krivo različnim okusom nepoznanje in napačno ali premajhno razumevanje zakonov in smernic „lepega". Vsakdo ne more vsega in enako znati, zato so mnogim tudi ti splošni zakoni o „lepem" nejasni, ali celo neznani; drugi zopet jih znajo do potankosti. So tudi ljudje, ki te zakone poznajo, pa jih pri presoji umetniške lepote ne znajo uporabljati, ali jih pa rabijo napačno. Ko bi pa enkrat vsi ljudje prav poznali in prav razumeli te zakone, bi bilo „lepo" vsem eno in isto in naši različni okusi bi se izenačili. Na naš okus vplivajo v veliki meri tudi vzgoja, naš nravni, po vzgoji pridobljeni značaj, in naša priučena in pridobljena duševna izobrazba. Naša nrav je po naravi različna, dobra in slaba, taka ki brž loči dobro in lepo od slabega in grdega, in taka, ki ji je to težje. Vzgoja mnogo, mnogo vpliva na razvoj naše misli in s tem tudi na razločevanje lepega in dobrega od slabega in grdega. Mnogo zakrive pri vzgoji starši in šola, ker premalo pazijo na to, da bi nas navadili pri vsakem pojavu, ne samo telesnem, ampak tudi duševnem, vprašati se: kaj je lepo, kaj grdo — in se potem odločili, kaj in kako. Naš okus oblikujejo tudi različni vplivi in predsodki. Včasih je kriva naši napačni sodbi slaba volja ali izborno razpoloženje, mnogokrat vpliva na nas duševna potrtost, še večkrat pa ozkosrčnost in domišljavost vsevedežev krog nas, ki se jim pridruži naša nestanovitnost in neodločnost. In še mnogo drugih stvari je, ki določajo smer našemu okusu: temperament, starost in spol, narodnost in vera, okolica, ki v njej živimo, posel, ki se ž njim ukvarjamo, moda itd. Mnogo pa tudi javna kritika, ki včasih do neba povzdiguje malovredne umetnine nekaterih, ki so si znali pridobiti osebnih in dobrih zvez s kritiki, dobre stvari pa, ki so jih napravili morda mladi ali še neznani umetniki, ali oni ponosni, ki gredo svojo pot brez ozira na javno kritiko, zametuje. Da bomo mogli tedaj lepoto v umetninah prav spoznavati, moramo okus vež-bati in oblikovati. Vsestransko si ga moramo oplemenititi in osamosvojiti, da bomo mogli prav soditi, kaj je res lepo in kaj res ni lepo. V ta namen se učimo splošnih zakonov pravil in smernic „lepega". Nauk o „lepem" je plemenita stroka, ki vpliva ne samo na naš okus in sodbo o lepem, ampak tudi sicer na naš značaj v dobrem smislu. „Vigred" bo storila svoje: gledala bo, da vam polagoma pojasni vse zakone in pravila res „lepega". A ve, Vi-grednice, pazite na te članke in pazljivo jih berite! Nič zato, če so včasih suhoparni in je treba pri njih misliti: vsak uspeh se pribori s trudom. Ne dajte se dalje pri sodbi o lepi umetnini uplivati samo od svoje čutnosti in slabih strani značaja; vadite se spoznati umetnine temeljito in vsestransko in pri vsakem opoznanju se vedno vprašujte: zakaj to, čemu ono? In kjerkoli mo- rete, zahtevajte: v naše ljudske, strokovne in srednje šole pouk o „lepem" o estetiki, pouk o umetnosti vseh panog! Na naše umetnike pa imamo tudi prošnjo: sami si vežbajte okus, oplemenite ga in dajajte nam lepih in dobrih umotvorov. Ljudstvu je lepa umetnost potrebna in koristna. Dajte nam je! Obdržite z ljudstvom dotik in ne oddaljujte se od njega, marveč vzgojujte ga. Kritika naj bo pa resna in resnična; pa tudi popularna. Kaj pomaga, če berem še tako lepo in dobro kritiko, pa je ne razumem, ker je v svoji učenosti pisana samo za par učenih ljudi, ljudstvo pa je ne ume! Ve, „Vigrednice", pa se izobrazujte v lepem, v resnično, „lepem". Obljubiti morate, da si s tem olepšate življenje, pa tudi življenje onih, ki so in bodo okoli vas! oooO (^Oooo ANGEL VARUH R. Dehmel-Savinšek: Nočem si pri cerkvi trgati bršljina, saj vasica vsa blesti v bršl/inu; tam si ga natrgam za svojo kamrico — pravi mladi, mladi lovec. Dober dan, ti lepa, lepa deklica; daj mi vendar ljubko, ljubko rokico! Veš, bršljina rad bi za svojo kamrico; smel li bi pri vas si ga natrgati? Stopi noter, lepi, lepi lovec, pa ti dam bršljina mnogo, mnogo. Zadaj okrog okenca, krog moje kamrice plete gosto temni, temni se bršljin. K njima pridrobi njen mali bratec : Sestrica, kaj veliki če lovec? Pa poljubil ga na plaho čelo, tih odšel domov v svojo kamrico jaz sem mladi, mladi lovec. Dobri! Dal si živeti, dal si cveteti moji mladosti . MOLITEV OB DAROVANJU . . . POROČNA PESEM. — VITA. In v radosti, glej, Ti poklanjam vonj prvega cveta: svoja presrečna mlada leta! Drugi cvet (Komaj zavedam se polnosti svojih dekliških let) čaka s skrivnostno vdano bolestjo, da razdehtel se bo (Tvoja je volja to!) v srcu — njegovem . . . In — o, Premo dri! Daj, da ne usahne v nič, ampak — kot jeniks-ptič umrje v novo življenje — Naj zadehti moj zveneli cvet — v novo cvetenje--- «OOOo BRATJE IN SESTRE. STANKO CAJNKAR. (Nadaljevanje). 6. Za vse ni prostora. Čez par dni se je Nande poslavljal. »Zakaj?« je vprašala žalostno sestra Tončka. »Zakaj?« so ponavljali vsi od Marice do Jerice, najmlajše. »Ne hodi, ne hodi, Nande,« je klical materin molk. »Ne hodi na tuje, ne puščaj nas samih!« »Kam pa misliš?« je izpraševal oče, ki ni verjel v dolgo slovo. »V Trbovlje, v rudnike.« Trbovlje... Oče je poznal to ime in je vedel, kaj pomeni. »Ne vzdrži in se vrne.« Mati je onemela, ko je slišala. Ni vedela, kje so Trbovlje, pa je slutila, da ne pomenijo nič dobrega. »Zakaj bi hodil, Nande?« je zaprosila, ker molk ni obsegel njene bolečine. »Saj vidite, da za vse ni prostora,« je odgovoril Nande. »Anico vzemite domov, da ne bo jokala pri tujih ljudeh.« »Za vse bo prostora, Nande! Bog skrbi za nas. Boš videl, da skrbi. Anica bo potrpela. Če pa ne bo mogla, bo prišla domov . . .« »Pustite me in storite, kakor sem rekel.« Ni bilo sile, ki bi ga zadržala. Mogoče Anica? Toda ona je bila daleč, daleč pri tujih ljudeh in ni vedela, da odhaja brat Nande okušat bridkost tujega kruha. »Ali res greš?« je vprašala proseče dobra Tončka, ko je stopil na prag. Sama je šla ž njim, vsi drugi so ostali v sobi. »Grem.« »Kos kruha boš vzel s seboj, čakaj . . .« »Ne bom, Tončka. Ohrani ga zase in za Elico!« Stisnil ji je roko in je s težkim korakom odšel za srečo. 7. Mati, vi ste krivi . . . Ako bi bil Nande ostal, bi doživel še eno spoznanje. Tako pa so ga doživeli samo oče, mati in Tončka — z grozo in strahom v srcu. Marica je bila čuden otrok. Bogve odkod je prinesla svoj nemir. Bila je lahkomiselna in živahna; vsako delo ji je grenilo življenje, vsaka zabava neizmerno veselila. Zato ni čudno, ako je zašla. »Kaj je s teboj?« jo je vprašala mati. »Nič . . . Kakor z vami ni bilo nič.« Tedaj je zablisnilo v materinih očeh in deklica se je umaknila. »Govori . . .1« »Ni treba. Saj vidite, kako je. Vi ste krivi, mati, vi! Zakaj nam niste naredili doma veselega in prijetnega? Doma je bilo le delo in priganjanje. Drugod pa smeh in ples . . .« Tedaj je tudi preko materinih ustnic prišla beseda, ki je bila grda in težka. Dekle pa seje samo blodnobolno nasmejalo in se je umaknilo še dalje vstran od matere. »Ali misliš čakati, da pridejo oče domov?« »Ne. Šla bom in ne bom v napotje.« Tončka je bila v kuhinji in je slišala pogovor med materjo in sestro. Bilo ji je hudo, da bi kriknila, a je molčala in niti solza ni prišla v njeno oko. »O Bog, že mora tako biti. Pa bomo prestali in bo zopet vse dobro. Mati so rekli, da skrbi Bog za našo hišo. Gotovo skrbi. Saj je dober. Nande se bo vrnil. Marica mogoče tudi. In Anica se bo navadila trpljenja in nam bo učiteljica.« Marica pa je povezala culo in je odšla še preden se je vrnil oče. Tisti dan so imeli še tišjo večerjo kakor dotedaj. Pri Prevelovih je bedela samo še Anica. Sedela je pri mizi in je bila sklonjena nad belim pismom. Pisano pa je bilo: Dragi Nande 1 Danes je odšla po svetu najina sestra Marica. Naredila je sramoto očetu in materi in nam vsem. Zato je šla. Mati so bili pri meni in so mi povedali. Obupani so, da me je strah. Pa so mi rekli: Anica, tebe je imel Nande vedno najrajši. Piši mu ti in ga prosi, naj pride domov. Naj pride takoj! Reci mu, da ga imamo radi. Zato Ti pišem. Pridi, Nande! Nande, jaz vem, kakšen je tuji kruh, več sem ga okusila in grenkejšega kakor Ti. Zato Te zovem. Glej, lažje mi bo, ako bom videla, da si vsaj Ti doma in pomagaš svoji ubogi materi. In dobri materi, Nande, dobri, na to ne smeš pozabiti nikoli! Pridi, Nande! Z odprtimi rokami Te bosta spreje'i tvoja zlata mati in sestra Anica. 8. Teta, ali smem? Kakor majhno kraljestvo je bila domačija Martine tete: lepa hišica, radodarne njive in bogati gozdovi. In sreča je bila v hiši dobra volja in božji blagoslov. Vse to bogastvo je čakalo na Marto, ljubljeno nečakinjo, rojeno doli pod solnčnim goričanskim nebom. Marta je bila teti Katarini vse: nečakinja in hčerka, dedinja in varuhinja, veselje in žalost. Tudi žalost: teta je mnogokrat ni razumela, zato se je bala zanjo. Ni vedela, da solnce ogreje tudi kri in srce. »Zakaj si taka, Marta?« jo je vpraševala. »Kakšna pa, teta? Ali ni prav tako? Tetka, jaz sem stara samo dvajset let in ne sedemdeset kakor Vi. Takrat se bojte zame, ko bom postala tiha in žalostna!« In zopet je bilo vse dobro. »Marta, kako bo? Moža bo treba pri hiši. Vse gre na nič,« je ponavljala stara teta, »Oho, teta! Na nič ne gre nič. Moža bo pa menda vseeno treba. Še enega hlapca bova naprosili.« »Ne razumeš, nočeš razumeti.« »Kaj, ali naj si grem fanta iskat?« »Iskat, iskat . . . Kdo pa tako misli? Ali nikdo ne vpraša?« »Nikdo, teta, na živem božjem svetu nikdo.« Tako je bil pogovor o ženitvi pokopan. Iz dekličinega srca pa je odmevalo: »O, saj vprašajo . . . Mnogo jih je. A enega, enega ni od nikoder. Čakam, pa ga ni. Nande, Nande, ali prideš? Tako dobra in zvesta bi ti bila . . .« Tako je razmišljala Marta dolge tedne o svoji in Nandetovi sreči. Nande pa je kopal premog v trboveljskih rovih in je mislil o vsem drugem, samo ne o Marti in njenem kraljestvu na hribu za domačo njivico. »Teta, ali smem?« »Kaj bi rada?« »Teta, ali smem?« »Smeš. Sedaj pa povej, kaj.« »Prehitro ste dovolili, teta. Nepremišljeno. Teta, ali smem domov k svoji materi ? »Prevarila si me!« »Saj sem rekla, da ste se prenaglili. Toda dovoljenja ne vrnem za ves svet ne. K materi grem pogledat, potem se pa takoj, prav takoj vrnem in bom zopet samo vaša Marta.« »Kaj pa če umrjem, preden se vrneš, Marta? Kdo bo pri meni v zadnji uri?« »Saj niste bolni, teta. Celo pot bom molila za vaše zdravje. Tako bom molila, da še jokati ne boste mogli. Mesto solz v oči vam bo prišel smeh na ustnice. Prav zares, teta!« 9. Odkod pa ti, Nande? Marta se je vračala. Napila se je bila zlatega domačega solnca in materine ljubezni in je vsa vesela hitela k svoji teti. »Trbovlje . . .1« Neprijetno je zvenel sprevodnikov glas v lepo jesensko noč. »Tukaj si, Nande . . .! Med temi skalami stikaš za premogom.« Pogledala je skozi okno, da bi videla, kdo vstopi. »Nande . . .!« Toliko, da ni na glas zaklicala njegovega imena. Zdelo se ji je, da ga je videla med onimi, ki so hoteli vstopiti. »Samo njega vidim, tudi tam, kjer ga ni. On koplje pod zemljo in ne misli name.« In vendar ga je videla. Vstopil je v isti voz. Tudi on se je vračal. »Odkod pa ti, Nande?« »Iz Trbovelj. Domov grem. Kje pa si bila ti?« »Pri materi. Morala sem pogledati, kako živijo.« »Ali je bilo prijetno doma?« »Doma je vedno prijetno.« »Pri nas ni,« je žalostno popravil. »Ni? Vedno sem mislila, da je pri vas zelo veselo. Toliko bratov in sester imaš, Nande. O vsem se lahko pogovorite.« »Saj veš, kako je pri nas. Marica je odšla, morala je iti . . .« »Vem. To ni najhuje. To se popravi in pozabi. Vsakdo ima svoj sveženj napak in slabosti. In nikjer ni zapisano, da je ravno mladostna lahkomiselnost najhujši greh. Meni se druge stvari bolj studijo . . .« »Ker si ravno taka, ker si ravno taka,« je zagorelo v fantovi duši. »Ne vem,« je rekel malomarno in s preziranjem. »Dekleta imate o tem čudno mnenje.« »Čudno se ti zdi? Mogoče je res. Govorila sem iz srca. Potem smo pač vse enake, zaničevanja vredne.« Dekle je uganilo njegove misli in ni hotelo biti dalje za sodnika. »Tako nisem rekel . . . « »Vem. Samo mislil si tako. Naj bo. Zdi se mi pač, da je sovraštvo večji greh.« Potem sta umolknila. »Kako se ti je godilo, Nande?« »Dobro.« »Dobro? Vem, fantom se nikoli ne godi slabo. Dobro, da tudi obraz govori in ne samo jezik. Obraz govori proti tebi.« »To je od dela.« »Vem. Toda tudi to se bere v očeh, da ni bilo nikogar, ki bi bil dober kakor mati ali sestre in bi bil prijatelj.« »To prav bereš . . . Prijatelja ni bilo. Tudi ga nisem iskal.« »Prijatelj pride sam. Iskani so slabi. Dom pa je samo eden.« »In vendar imaš ti dva. Jaz pa sem radi enega samega odšel po svetu-« »Radi doma si odšel? Ali ne radi denarja?« »Radi doma . . . Preveč nas je in nas bo še več.« »In ti si hotel pokazati, da s tem nisi zadovoljen?« »To sem hotel. Sedaj pa piše Anica, naj se vrnem. Radi nje grem nazaj.« Sedaj je deklica razumela vse. In njeno srce je začelo preklicevati misel za mislijo, željo za željo, spomin za spominom. »Ne, to ni moj Nande, ni oni, katerega sem čakala. Ta je tuj, nepoznan in neljubljen, ki ne ljubi matere, bratov in sester in doma . . . Nočem, nočem; pre-klicujem, vse preklicujem . . . « Toda srce je kakor otrok: v trenutku sovraži in ljubi, naklepa hudo in dela dobro. »Nande, poslušaj, kaj ti bom povedala. Pri vas dosedaj ni bilo zdravnika, ki take stvari vse bolje uredi kakor ljudje: smrti ni bilo. Pri nas pa je bila in je vzela toliko, da sem danes sama na velikem božjem svetu . . . Bila sem najstarejša. Sedemkrat mi je položila mati drobno dete v naročje, da bi ga varovala in pazila nanje. In sedemkrat sem ga mesto v materine roke položila na mrtvaško posteljo. Sam Bog ve, zakaj . . . « Po teh besedah sta oba dotgo molčala. Marta je pričakovala dobre Nande-tove besede, pa je ni bilo. Fant je bil zaverovan v resničnost svojih misli. Zdelo se mu je, da bi jih tudi smrt ne mogla spremeniti. Deklica pa mu je kljub temu postajala draga. Videl je, da je mnogo pretrpela in da mnogo ve. »Kako boste pa sedaj, Nande, ko se vrneš?« »Kakor smo prej.« Še dolgo sta govorila o domu in delu. Ko sta izstopila, je bilo svetlo samo v srcih, vse drugo je zagrinjala polnočna jesenska tema. Nande je s skrbjo iskal steze skozi temne gozdove. »Daj roko, Marta, sicer se izgubiva.« »Saj se še našla nisva, Nande.« »Mogoče sva se pa le . .. Ali bi bili teta hudi ako pridem kaj k vam v vas?« »Ne vem, Nande, ne vem. Bom vprašala,« se je smejala deklica. (Dalje.) -p <£3S> ROŽNI DOM . obhajila. Njegova posebna prednost je, da lepo prilagodi vse obhajitne molitve raznim dobam cerkvenega teta in tako spremlja vernika v duhu in značaju vseh praznikov in važnejših godov. Cena jeizredno nizka: vezan v platno 2 rdečo obrezo 12 Din. z zlato obrezo 18 Din. Čisti dobiček tega molltvenika, ki ga je prav mnogo v zalogi, je namenjen za prvi slovenski „Dom duhovnih vaj" v Ljubljani. Naroča se pri „Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinskega 9." Vigrednice! Naročite, če še niste, knjigo, kije izšla v naši zalogi in je prav vam namenjena: Mati vzgojiteljica Za vzgojo samih sebe in za vzgojo mladine boste našle v njej dragocenih napotkov. Stane 16 Din in se naroča: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. NajboSjši šivalni stroj je edino le Josip Peteline- znamka ORITZNER In ADLER za rodbino, obrt in Industrijo Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila I Na veliko! Telefon 913 Na malo l »Vigred« izhaja vsak mesec. — List izdaja Orlška podzveza (Anica Lebar) v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo je v Ljud. domu. — Oda. urednica: Cilka Krekova. — Tisk tiskarne Tiskovnepa društva (tehn. vodja: fl. Pogačnik) v Kranju — Za članice je list plačan s članarino, za druge stane 25 Din i če se naroči 15 izr. le 20 Din. 5139-25 AAAA 4AAAAAAAAB Priporoča se tvrdka JOSIP PETELINC L LJUBLJANA ob vodi blizu Prešernovega spomenika kjer dobite: vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, modno in galanterijsko blago, nogavice, rokavice, palice, jedilno orodje, toaletnj blago na veliko in malo! Naročila po pošti se izvršijo hitro in točno. d T)ekleta! ft Xupujte le pri onih, ki inserirajo v n aserri listu! Flor nogavice po Din 24, 30 in 36 vseh barvah razpošilja . R. Stermecki, Celje 367 — Pišite po cenik :— Najboljše „PFAFF" šivalne stroje pripravne za krpanje, umetno vezenje, po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča IGN. VOK Ljubljana Celje Novo mesto ul. 7. kralja Petra c. 33. Glavni tro. j K Splošno znana manuf. trgovina i EL. PETERKA % „PRI AŽMANU" Šolski drevored št. 2, Ljubljana 4 priporoča blago za moške in žen- 1 ske obleke, perilno blago, sifon, j najbolje vrste cefir za bluze in ij srajce. Novosti v rutah in vse 1 drugo v to stroko spadajoče J blago. 1 J HlHHi Iifiiifti 11IIUIIH i Ifrtffemiin IBijjifli&n iti II IlUnrtfliftm lil DtlUifiSfi!wHtlHIUn fiitot) if HI ITI 11 isrsnnfl lllllitiiflfeni n 11! iM Datumi) Pečati! Na veliko! Na malo! Stassipilje oseh prst CIRIL SITHR LJUBLJANA, Sv. Petra c. št. 13. Numeratorji! Klišejil le najboljša. TISKOVNO DRUŠTVO v RRANju Izvršuje točno v najkrajšem času in po nizkih cenah: knjige, časopise, lepake, vabila, vsakovrstne trgovske in društvene tiskovine. V zalogi imamo vsakovrstne tiskovine za župnijske in občinske uprave. Moderno urejena tiskarna in knjigoveznica. — Konkurenčne cene! .......'m kr,, -^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii fiSmia založba 1————M————■ Linbliaoa Kongresni trg 19. Vse pisarniške potrebščine. J-J- Vse knjige. Vsaka previdna gospodinja rabi v svojem gospodinjstvo yjHfyy 3aoarujfe sooje ^taljenje, poslopje in premičnine le pri VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani, Dunajska cesta 17. PODRUŽNICE: Celje, Breg 33; Zagreb, Pejačevičev trg 15; Sarajevo, Vrbanja ulica štev. 4. najboljši pridatek k hrani Dobi se v vseh špecerijskih trgovinah. .lil! lin'1*1 'flll , .iiill ,iiii lu'tf in1' • wm> Društvena nabavna zadruga v Ljnbljani (Ljudski dom), m priporoča vse potrebščine za orliški kroj: rips za bluze, ševijot za krila, čepice, nogavice orlovske znake i. t. d. Dalje trakove za načelnice in predsednice, odznake s tiskom in ▼se poslovne knjige in tiskovine za orliške krožke. — Zaloga šmink, pudra, vaze-lina in mastiksa za šminkanje igralk. — Dobijo se tudi za proste vaje potrebne note. — Posreduje nakup vseh društvenih potrebščin. — Kupujte le pri lastnem podjetju! Nalagajte hranilne vloge v „Centralno čebelico", ki jih obrestuje po 6%.