Listek. Čudne sanje. Prestavil 0. Š. Nekega večera zapustivSi svojo umazano kovačnico pride v gostilno tudi čavljar Tonček — v hisi je bila njegova žena «gospodar» in pazila je nanj, kakor pes na čedo ovac —. Po licu je bil razpraskan, kakor če izorano njivo z brano povlačiš. Takoj so ga začeli dražiti vsi od kraja. Gostilničar Miška ga vpraša, če ni morda telebnil v kako grmovje. KlobuCar R. pa hitro dostavi, da je ta grm imel samo «10 ostrih trnov*. Najboljše jo je pogodil čevljar Peter: «Seveda, ostri trni, pa so zarastli v meso in spadajo k prstom, ki zopet spadajo k rokama, ki je na nje pritrjena njegova Katica, njegova zlata ženkica.* Ker pa čavljar Tonček ni hotel, da bi se tudi tukaj v gosilni skrunila njegova • moška Cast» in poštenje, zato mu tako govorjenje ni bilo nič kaj po volji. — Seveda je že doma pri nakovalu in pri mehu dobre tri ure premišljeval, kako bi pač mogel priti do tako opraskanega lica razen nohtov svoje žene. Izpije torej kupico in reče: «Vi vsi se motite, baS radi tega sem priSel sem, da vam povem, na kako čuden način je postalo moje lice tako pisano. Kakor veste, je bila danes popoldne straSna vročina. Po obedu se vležem, da bi malo zadremal. Vročina je pripomogla, da sem kmalu zaspal ter začel tako hudo hrliti, da je morala moja Katica pobegniti iz sobe na vrt, da ne bi oglušela. — Sedaj se mi pa začne tako bedasto senjati, kakor še nikoli. Sanjam:  Vrata se odpro, naSa stara mačka pride kakor vsak poSten človek po koncu na dveh nogah v sobo. V desnici ima kakor brivec skledico s penečim se milom, v levici britvo, pod pazduho pa karte. Vse to me je osupnilo, a lasje mi začnejo lezti po koncu, ko začne govoriti in zahteva od mene, naj jo z milom namažem ter ji z britvico popravim bradico in brčice, ker baje mora na obisk. Sosedovi «prelji» se je namreč namnožila družina za pet glavic, za pet ko sneg belih mačic s črno pičico na koncu repa. Ob taki priliki se seveda mora <pokazati> z nekoliko tolstimi miškami. Zastonj sem se izgovarjal, da ne znatn podbrijati, da \e moja roka pretežka za tako nežen posel — nesrečna mačka hoče biti podbrita. Se le ko sem jo vprašal v svoji zadregi, ne bi li rajše z menoj parkrat vrgla karte, pozabi na to nesrečno podbrijanje, na «preljino» družino, vrže britvo in skledico na pod, da je glasno zaropotalo, pa skok! k meni, mi sede na prsa ter začne mešati karte. «MarjaSim», pravi, <zelo rada, samo staviti morava, zastonj igrati ni kaj zanimivo. Igrala bova vsako igro za miško, in kdor dobi, jo mora takoj tudi snesti.» Meni se začne obračati želodec: «Hvala lepa! — miši baS ne jem najrajsi niti pečenih, še manj pa surovih. — Pa če ti je po volji, igrajva vsako igro za čaSo piva, kdor dobi, mora vsakokrat izpiti čaSo piva.» «Brrr», pravi nato stara muca, se stepe kakor moker pes ter začne pihati v me, kakor urna lokomotiva, <kaj takega niti psi ne pijejo! Toda poslušaj! kdor dobi, popraska drugega po licu, vselej enkrat. Pri tem sedaj ostane in ,punktum'!» Kaj sem hotel? Mačka je bila svojeglavna in jaz kot pametnejši sem pustil vse po njenem. — Kartala sva, da je vse pokalo. A ona, čarovnica mačkinja, dobi igro za igro in po vsaki igri (potegne) «nabrusi» muca svoje krempeljče po mojem obrazu, da so se mi kar zvezde delale pred očmi. Ko pa začnem bolj paziti, zapazim, da me ta kosmata čarovnica pri igri goljufava. Umevno je, da sem se razsrdil in jo začel «podbrijati» s svojimi nohti. Praskala sva drug drugega, nohti in kremplji so se vsekavali v glave, kakor da bi komu krompir izkapala. To }e trajalo tako dolgo, da v sanjah telebnem raz <sofo» in padem na tla kakor sem dolg in Sirok. Med padcem sem zadel s čelom ob mirno nogo, tako da mi je oteklo. Prebudivši se stopim k zrcalu in nisem se malo prestrašil, ko sem se opazil tako razpraskanega. Mačka pa je lepo mirno sedela za hišo pod hruško in poslušala drobnega liščeka, ki je tako lepo «muziciral» na hruškinih vejah; spodaj v senci je sedela moja Katica in pletla za zimo volnene nogavice. Kaj pak, ni mogoče, da bi ta dva bila v kaki zvezi z mojim opraskanim licem! Pa jaz si mislim, kako se je moglo zgoditi: sam sem se opraskal v sanjah, gotovo }e bilo tako in ne drugače!» Tako je pripovedoval čavljar Tonček v gostilni in vsi so se mu smejali. Bilo je sicer med posluSalci dosti nevernih Tomažev, pa vendar se ie videlo, da je povest dobro izmišljenja in vredna smeha. Toda gostilničar Miška je bil velik šaljivee. Hotel je spraviti Tončka malo v zadrego. Prime ga za roko in pokaže vsem okoli sedečim, da ima Tonček tako na kratko obrezane nohte, da ž niimi niti najnežnejSe otročje kožice ne bi mogel opraskati. Ali Tonček je nocoj že poslal toliko kupic po grlu, da se ni dal ugnati v kozji rog, ampak je takoj zavrnil krčmarja: <Ka| ne da, glejte, kako dobra ženica je moja Katica in kako ii pol Medjimurja dela krivico. — Takoj, ko je zapazila mojo nesrečo, {e prišla s škarjami ter mi nohte tako na kratko porezala: ,da se mi ne boš mogel več v sanjah opraskati, mili Tonček', je rekla.» Smešničar. A.: «Ti se ženiš in si vendar že 60 let star!?» — B.: «Zakaj bi se ne? Moja nevesta je 20 let stara.» — A.: »Ravno zato bi se ne imel; saj nista drug za drugega.* — B.: «In vendar sva; kedar pogledam svojo mlado, lepo ženo, postanem samega veselja za 20 let mlajši in sem potem 40 let star; in kedar moja žena mene pogleda, postane iz strahu 20 let starejša in je 40 let stara; zato sva — drug za drugega.»