Si - 5. leto. Poštmna pavSallrana. Nočnina za kraljevino u SHS ' no 15 O. Letno 180 D. Inozemstvo: e*6čno 20 D. Letno 240 D mm VI'Sta SO para, večkrat popus Posamerae številke 1 £ ■% r, - p •rj A f (n- Pg ■, . f -'• »J' • '•ti, v soboto, 7. oktobra 1922 Uredništvo; Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: in trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo J praSanjem je priložiti znam za odgovor. Glorsia pred ministrskim svetom. PtALJEVič NOČE V NIŠ IN JE NEZADOVOLJEN Z ODMERJENO APANAŽO« iifo. 2r?l2s 6 oktobra. (Izv.)’ Na da-r^° $e]'° ministrskega sveta je bil 'goljen tudi kraljevič Gjorgje, da odbori na vprašanja, ki mu jih je stavil ^^strski svet na včerajšnji seji. Na .^asanje, ali želi ostati še nadalje g kraljevske hiše in izpolnjevati lenosti, ki izvirajo iz tega svojstva v *““Slu dvornih statutov, ki jih je princ »»oičas drage volje podpisal, je kralje-, teiavil, da na to vprašanje ne more dati odgovora. Na vprašanje, ali se hoče podvreči sklepu* storjenem na podlagi dvomih statutov, da odide v Niš, je kraljevič Gjorgje izjavil, da se temu sklepu ne bo pokoril in tudi noče iti v Niš. Na vprašanje slednjič, ali sprejrne gmotne prejemke, o katerih ga je ministrski svet obvestil na včerajšnji seji, je princ Gjorgje izjavil, da jih sprejme, da pa ostaja pri tem, da niso zadostni Spor med demokrati navidemo poravnan. Revizija ustave . odložena. — zaupnica davtdoviču in VSEM DEMOKRATSKIM MINISTROM, Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Central- v glavnem odbora in v parlamentarnem m od h.'ir ripmntrotcto c+ronto io klubu, Centralni odbor je tudi mnenja, da ni povoda za kako izpremembo v vodstvu demokratske stranke. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) »Politika« javlja: V krogih demokratskih po- KRALJICA MARIJA V BEOGRADU. Beograd 6. oktobra. (Izv.) Snoči ob 9- je dospela v Beograd kraljica Marija, ki je v Zagrebu prestopila iz orijent-nega ekspresn. vlaka v posebni dvorni vlak, ki je prišel po njo iz Beograda* V njenem spremstvu se nahaja tudi njena mlajša sestra romunska princezinja 'Ileana. SEJA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Za 12. oktobra je sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri bodo razpravljali o vprašanju sodelovanja z demokrati. TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Central-r* Odbor demokratske stranke je imel na kateri je storil nastopni sklep: £*0tralni cdbor demokratske stranke po svojih reprezentantih željo '•javnemu odboru in parlamentarnemu Jtobu, naj se vidovdanska ustava, pri *®terl je bilo demokratska stranka eden »ravnih činiteljev za njeno sprejetje, ne ij^dira v sedanjem trenotku, ker bi fuzija zelo škodovala državi in po-profila tudi veliko nevarnost za dr-rjvno in narodno edinstvo. Centralni ®£bor se strinja s politiko demokrat-ministrov ter s svojimi zastopniki slancev se zatrjuje, da bo demokratski klub na svoji seji dne 10. oktobra podal izjavo, da se protivi reviziji vidovdanske ustave. Demokratski poslanci bodo izrekli zaupnico ministrom in predsedniku demokratske stranke Ljuba Davi-doviču. Na ta način se bo preprečil razkol v vrstah demokratske stranke. SemiJoradniSki poslanci nameravalo zapustiti skupšlino. j|\ Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Jutri ob IJ^opoldne se vrši plenarna seja zem-Jtoradniškega kluba, na kateri bodo F^Pravljali o nadaljnem zadržanju Kakor vse kaže, bodo zemljorad-poslanci zapustili narodno skup- ščino, ako bo vlada podala nezadovoljiv odgovor na njihove zahteve, zlasti kar se tiče ureditve agrarnih odnošajev v Dalmaciji, posebno pa razveljavljenja znane naredbe z dne 4. septembra. Stlepan Radič pride v Beograd? SPORAZUM GLEDE NOTRANJE UREDITVE DRŽAVE. a Beograd, 6. okt. (Izv.) Cicvaričev ®*evnik piše, da doznava z zanesljivega ?*ra» da se je med Stjepanom Radičem J hrvatskim blokom dosegel sporazum ®ede notranje ureditve države, in si-brez revizije ustave. V zmislu tega *Dorazuma pride Radič v Beograd in ^ udeleži svečanosti povodom deset-gtaice bitke pri Kumanovem. Nato se 5«|dič odpelje v Prago. Sporazum med fadičem in hrvatskim blokom se je po tej verziji dosegel na posredovanje demokratskih krogov. V koliko odgovarja ta vest dejstvu, se še ni moglo dognati List pravi, da je izvedel, da je predsednik damokratskega kluba Ljuba Da-vidovič prejel brzojavko Stjepana Radiča, v kateri mu naznanja, da sta od sedaj naprej zopet prijatelja. Ta vest se najbrže nanaša na porazgovor demokratskega poslanca AngjeUča s Stjepanom Radičem. VeleizdainJška afera na Ceikoslo* vaškem. ft>ROČNIK NOVAKOVSKY JE IZDAJAL TAJNE VOJAŠKE SPISE MADŽARSKEMU POSLANIŠTVU V PRAGI. jf*taga 6. okt. (Izv.) »Češke Slovo« ^oca: V Brnu je policija aretirala Jfcaj častnikov, ki so stali v službi tu-rj držav. Predvsem je bil aretiran pomnik generala Podevinskega, Nova-^sky. O podrobnosti aretacije ni ni-jjfar znanega. Uvedla se je stroga prebava. u ^aga, 6. okt. (Izv.) Ministrstvo za Jttodno brambo sporoča, da je policija .kitala pobočnika Novakovskega, ker vohunil za neko tujo državo. Srno 6. oktobra. (Izv.) K vesti o .Naciji, poročnika Novakovskega se adno objavlja: Vojaška oblastva so v f«a, da se vsebina zaupnih spisov Brčkega deželnega poveljništva v iz'!Tj'"a ne^ tu^ rnisul v -Pragi- V bjf err' *iasu je uspelo dognati v ose^ poveljništvu v Brnu, tistega, ki je izdajal te listine, na kar je bil Novakovski na povelje deželnega poveljnika aretiran in izročen vojaškemu sodišču v Brnu. V nadaljni preiskavi civilnih oblasti se je dognalo, da je pri tem vohunstvu bil udeležen tudi absolvirani pravnik na nemški univerzi v Pragi, Karel Schwabe, ki je bil tudi aretiran in izročen deželnemu sodišču za kazenske stvari, Oba aretiranca sta vohunila na ta način, da je poročnik Novakovski, pri katerem so našli odtisek ključa k pisalni mizi deželnega vojaškega poveljnika in ponarejen ključ k pisalni mizi načelnika operativnega oddelka, izročal zaupne vesti Sch\vabu, ki jih je nato prodajal legacijskemu tajniku madžarskega poslaništva v Pragi. Proti ^J^ročnika Novakovskega, ordonanč- j obema internirancema je uvedena ka- -rvrJ -trz-vTooL-om nom l /7ATiQlm nrpiclv-avo. častnika pri vojaškem deželnem I zenska preiskava. isiiia faiistov na Južnem tirolskem. so hoteli zasesti generalni konzulat v tridentu. Doj^fsbruck, 6. okt. (Izv.) Iz Tridenta jat "^aio: Generalni Civilni komisariati T^Pbčuje izjavo, po kateri so fašisti'. 11 50 številu, skušali zase- komisariat, izjava pravi Hi -y, Qlu-Sita: Danes je generalni civil-2ast0^r ^sum Credaro sprejel fašistov v avdijenci. Fašisti — . — _ ^ V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI. p listi tiiK’ °kt- (Izv.) Kakor poročajo so zahtevali takoj v začetku razgovora, naj de Credaro odstopi in mu očitali, da je on kriv, da v bolcanski mestni hiši še danes ne visi kraljeva podoba. De Credaro je izjavil, da polaga več važnosti na razpust občinskega sveta v Bolcanu, kakor na razne formalnosti v mestni hiši. Vljjri^ . Situt jraiavc nuvc HoVeYaiies Popoldne zopet zadela na Soci .^koče in sicer s strani narodnih l|Sj°v. Za ministrskega predsed-.Predestinirani dr. Švehla je pred- Pogajanja glede sestave nove n,« h*Uiio“-dr- ^asary^u iziavil, da svojo SKu smatra za končano. Posnemalmoi KONFERENCE PREDSEDNIKA SKUPŠČINE. Beograd, 6. okt. (Izv.) Predsednik narodne skupščine je danes popoldne konferiral o parlamentarnem položaju s predsednikom zemljoradniškega kluba Vojo Lazičem, podpredsednikom socialističnega kluba Nedeljkom Divcem in dr. Vojo Marinkovičem. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Včeraj so odpotovali jugoslovanski delegati v Varšava, kjer se udeležijo konference s poljsko delegacijo glede sklepanja o trgovinski pogodbi med Jugoslaivjo in Poljsko. SKLICANJE BOLGARSKE NARODNE SKUPŠČINE. Sofija, 6. okt. (Izv.) Narodna skupščina se skliče v mesecu novembra. — Razpravljala bo o vprašanju, kako kaznovati ministre, ki so sokrivi svetovne vojne. Sodijo, da se bo to vprašanje rešilo gladko in brez težkoč, ker vlada splošno prepričanje, da morajo biti krivci kaznovani, MEMOARI KNEZA BUELOWA. Berlin, 6. okt. (Izv.) Kakor poročajo listi, je sklenil bivši nemški državni kancelar knez Biilow z ozirom na to, da izda bivši cesar Viljem svoje me-moare, priobčiti tudi svoje spomine, ki bi imeli iziti šele po njegovi smrti. VLOGE PRI MADŽARSKI POŠTNI HRANILNICI. Budimpešta, 6. oktobra. (Izv.) Pogajanja v zadevi razdelitve hranilnih in čekovnih vlog pri madžarski poštni hranilnici, ki so last državljanov nasledstvenih držav so se začela včeraj v Budimpešti. Ker so pa k tej konferenci prišli le zastopniki Češkoslovaške, Avstrije in Poljske, dočim so delegati Jugoslavije in Romunije izostali, se ni mogel doseči konkreten sporazum. Zastopnik madžarske vlade je predložil konferenci načrt sporazuma, ki določa pogoje, pod katerimi naj se omenjene obveznosti madžarske poštne hranilnice preneso na nasledstvene države in v katerem hkrati te države prevzamejo del akcij, ki naj služijo za kritje teh obveznosti Nasledstvene države naj prevzamejo tudi odgovarjajoči del madžarskega vojnega posojila. Konferenca bo trajala osem do deset dni. Borzna poročila. Curih, 6. okt. Berlin 0.2425, Nev, York 535. London 23.64, Pariz 40.65, Milan 22.975, Praga 18.35, Budimpešta 0.22, Zagreb 2, Bukarešta 3.30, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 6. okt. Dunaj 2.98, Budimpešta 85.89, Milan 9338.30, Praga 7540.55, Pariz 16.479.35, London 9548.05, Ne\v York 2157.30, Curih 40.449.35. Praga, 6. okt. Dunaj 0.03875, Berlin 1.2525, avstrijske krone 0.03875, italijanske lire 124.25, Budimpešta 1.125, Pariz 222.50, London 128.875, New York 29, Curih 551.50. Dunaj, 6. okt Devize: Zagr. 267.75 —268.25, Beograd 1071—1073, Berlin 33.84—34.15, Budimpešta 29.65—29.85. London 325.700-326.200, Milan 3146 —3154, New York 73.800—73.950, Pariz 5594—5606, Praga 2479—2503, Sofija 439.50-440.50, Curih 13.785 — 13.815. Valute: Ameriški dolarji 73.375 —73.675, bolgarski levi 418—422, nemške marke 34-—35, angl. funti 325.200— 326.200, dinarji 1060—1064, romunski leji 441—451, švicarski franki 13.690— 13.750, češkoslovaške krone 2485— 2495, madžarske krone 29.50—29.70. Zagreb, 6. oktobra. Dunaj 0.0852— 0.09025, Berlin 2.90—3.20, Budimpešta 2.42—2.72, Italija 268—272, London 275.50—280.50, New York 62.50—63.50, Pariz 476.50—481.50, Praga 210—213.50 Curih 1171—1181, Bukarešta 42.25— 43.75, Sofija 40, Amsterdam 1450, Bruselj 456.50. Valute: Ameriški dolarji 61, avstrijske krone 0.0885, madžarske krone 2.95, italijanske lire 264.50, švicarski franki 1160—1171, franc, franki 471.50—475.50, češkoslovaške krone 207.50—210.50, romunski leji 41—43, belgijski franki 454. Pred nami leži sveženj časopisovp ki nosijo naslov »Obersvhlesiscfttt Pressediensf«. Naloga časopisa, ki izhaja v Berlinu, je v uvodnih stavkih jasno začrtana: obvešča naj časopisje nemškega jezika o dogodkih in zadevah Pl* Ijakom odstopljene šlezke zemlje. Med osebami, ki podpirajo stremljenja tega lista, najdemo prve osebnosti današnje Nemčije. Jasno je: dokler bo domovina nekaj svetega in v človeški duši živega, ne bodo mogle mirovne pogodbe in vojaške odločbe preprečiti ljubezni do zasužnjenih bratov. Grda beseda iredentizma, ki se za to čustvo običajno rabi, ne more opisati narodnostnega sočutja z brati, ki trpe pod tiranijo tujega, neusmiljenega gospodstva. Ce osebe iz najvišjega nemškega kulturnega sveta delujejo na to, du se pripravlja odrešenje dela domovine, ki je bil po nemških pojmih ugrabljen nemškemu narodu, ki pa še dolgo ne čuti takega ponižanja in zapostavljanja kakor naša Primorska, tedaj bomo tudi mi uvideli, kako malomarno in brez-čutno živimo tja v en dan, ne da bi žrtvovali trohico svojega prostega časa za misel na brate, ki ječe onstran državne meje pod tujskim jarmom. Tamkaj naši bratje ne žive pod razmerami, v katerih se nahajajo mani-šine ostalih držav Evrope, tamkaj ni ravnopravmsti pred zakoni, ni var« nosti življenja. Sokolske telovadnice se upepeljajo, čitalnice zapirajo„ predava n ja prepovedujejo, prosta zbiranja razganjajo. Nacijonalno zapostavljanja se ne omejuje na zlorabe upravnih oblasti, na zanikanje občih državljanskih pravic, na omejeno odločevanja v upravnih zadevah lastnega življenja. Nacijonalno zapostavljanje gre še dalje. Onemogoča se vsako prosvetno in narodnostno delo, ki je po zakonu dovoljeno in ki ni naperjeno proti državi, marveč deluje samo na obstoj lastnega naroda, jezika, duševnosti in kulturnega ustvarjanja. In ker se narod, kljub vsem prepovedim vseeno ohranja in ker mu kljub vsemu zaničevanju še vedno teče materinska govorica ter končno njegovo kulturno ustvarjanje še raste, je nasprotnik pograbil po najhujšem sredstvu. Spustil je na neoboroženi narodič tolovaje, ki pod zapeljivimi gesli tašistovskih na* čel bruhajo ogenj in ruševine na naše ljudi, njih domove in njih deco. Priznati moramo, da se nas je polotila velika malodušnost In ravnodušnost. Imamo matice in tudi zbiramo pridno knjige in sredstva, da jim pomagamo. Toda smiselne organizacije in podrobnih naporov pa nam le manjka. Mt smo brez obvestiteljske službe o dogodkih in zadevah naroda onstran meja, veliki zločini, ki se na njem dnevno dogodevajo, ne najdejo v našem tisku pravega odmeva. Bratje Hrvati in Srbi doli v državni prestolici vedo bore malo o tem našem narodiču. Njegove razmere, število, kulturno stanje, politične težnje in zločinske dogodivščine, ki jih je moral pretrpeti, so jim nepoznani. Kratko: manjka elementarna izvestiteljska služba, kar izvemo, je bolj sporadično in od prilike do prilike. In vendar smo v ravnokar minoli svetovni vojni doživeli ogromni bitni pomen manjšinske in nacijonalne propagande, ves zapadni del Evrope je bil preplavljen s tiskanimi stremljenji po svobodi hlepečih narodov. Kakor je mednarodna propaganda in vplivanje na javno mnenje dobrodejno orožje diplomacije, tako je v notranjem prometu izvestiteljska služba o zatiranju zasužnjene manjšine lastnega rodu predpogoj uspešnega odreševalnega dela. Vprašamo javne čfnitelje, kaj smo v tem oziru storili za tužno našo Primorsko? Koliko brzojavk, opisov, slik in brošur smo mi poslali v svet o dejstvih in početjih italijanske države in naroda proti primorskim Jugoslovanom? Ali smo ustanovili eno samo inozemsko agenturo, ki bi bila recimo iz Švice ali Francije obveščala inostrani svet o strahotah italijanskega fašizma v zasedenem ozemlju? Razven par nabiralnikov in števcev nismo ukrenili za tamošnji naš narod ničesar. Koliko je bilo doslej kongresov, ki so obravnavali manjšinska vprašanja, ali se je na teh kedaj čulo tudi o jugoslovanski manjšini v Italiji? Pač so begali mednarodne kroge Madžari, Nemci, Armenci, Litovci in drugi, sama Jugoslovana ni smelo biti zraven. Kakšne vloge so drugi že delali na društva narodov, ali smo mi enkrat povedali, kaj nas boli m naši zapadni meji? Mi potrebujemo manjšinsko pisarno, ki bo vodila sistematično registratu-ro, propagando in delo za primorski narod. Na univerzi tmamo pravnike, književnike in zgodovinarje, ki dobro poznajo mednarodna prava, mirovne pogodbe in manjšinske določbe in ki so pripravljeni stopiti v krog delavcev takt manjšinske pisarne. Skrajni Čas je, da se prebudimo iz sedanjega mrtvila in da se zavemo našega velikega zunanjepolitičnega cilja, ki ga narekuje narod• nostno čustvo in domovinska ljubezen. Hliuiki konference v MudanilL GRČIJA NI PODPISALA PROTOKOL. — NAPETE RAZMERE V TRAi KUL — BOLGARSKE MANIFESTACIJE. Smirna, 6. oktobra. (Izv.) Glavne točke protokola, ki je bil podpisan v Mudaniji med zastopniki zavezniških velesil in zastopnikom Mustafe Kemal paše, generalom Ismed pašo, so sledeče: L Izpraznitev nevtralnega pasu ob Dardanelah. 2. Zavezniške velevlasti ostanejo še nadalje v Carigradu in sicer pod istimi pogoji, kakor doslej. 3. Grške čete se imajo umakniti iz Tra-kije v roku devetih dni po notifikaciji sporazuma. 4. Uprava nad vzhodnim delom Traki je se poveri nacionalistom. 5. Zavezniške velesile bodo določile nevtralen pas na obeh bregovih Traki-je, se določa, da jamčijo zavezniške velesile za upravo v tem delu dežele. 6. Ukrene naj se vse potrebno, da se omo-goči zasedba vzhodnega dela Trakije po nacionalistih. 7. Zavezniške velesile bodo intervenirale pri grški vladi v Atenah s skupno demaršo, da tudi grška vlada pristane na izvršitev sporazuma, sklenjenega v Mudaniji Smirna, 6. oktobra. (Izv.) Grška zastopnika na konferenci v Mudaniji sta izjavila, da nimata potrebnega po-oblaščenja za podpis sklenjenega protokola. Dostavila sta, da se morata obrniti tozadevno do Aten glede nadalj-nih navodil. Pariz, 6. oktobra. (Izv.) Kakor do-znavajo listi, je prejela francoska, vlada i precej neugodna poročila o razmerah Grške. Grki sploh ne marajo na ničesar -pristati, kar želi Francija. »Journal deš" Debats« javlja, da se je bati nemira^' v Traki ji Grške čete so zapalile okoli 50 turških vasi v Trakiji Sofija, 6. oktobra. (Izv.) V zadevi’ rešitve vprašanja Trakije se v vseh večjih mestih v Bolgariji prirejajo veliki ljudski shodi V resolucijah prosijo Trakijski begunci vlado, naj na mero* dajnih mestih napravi potrebne korake, da se mora Trakija razviti v avtonomno deželo in da se omogoči, da s« številni begunci rešijo iz svojega ob-upnega položaja. ODSTOP CARIGRAJSKE VLADE. Carigrad, 6. okt. (Izv.) Veliki vezit-Tevrik paša je obvestil angorsko vlado, da je pripravljen podvreči se odločitvi narodne skupščine. Po željah vodilnih krogov v Angori bi morala odstopiti carigrajska vlada, nakar bi poslala angorska vlada v Carigrad svojega zastopnika ali generalnega guvernerja. Sodijo, da se sultan odreče prestolu Šele takrat, ko bo mir zagotov- . lien. Protestno zborovanje proti nevzdržnim prometnim razmeram. Včeraj dopoldne je priredila Zveza Industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS v veliki dvorani hotela Union zborovanje, da protestira proti nevzdržnim razmeram, ki so zavladale na naših železnicah in ki groze uničiti vse naše gospodarstvo. Zborovanja so se udeležili številni industrijalci, železničarji, zastopnik ministra trgovine in industrije, prometnega ministrstva, pokrajinske vlade v Ljubljani, oddelka za Sume in rude, šef oddelka za kmetijstvo, zastopnik mestne obč. ljublj., ravnateljstva juž. žel. v Ljubljani, kakor državnih železnic v Zagrebu, trgovske in obrtne zbornice v Osijeku, rudarskega glavarstva, udruženja in-ženerjev jugoslovanskega šumarskega udruženja, zveze trgovskih gremijev, Saveza železničarjev, obrtnih društev v Celju, Ljubljani in Mariboru, Zveze hišnih posestnikov, več poslancev itd. Otvoritev zborovanja. Predsednik zveze industrijcev je otvoril zborovanje naglašajoč, da je fcila Zveza prisiljena, sklicati to zbo-tovanje, kajti razmere na naših železnicah so take, da grozi popoln zastoj ln uničenje vso našo industrijo, obrt in trgovino. Vse dosedanje prizadevanje je ostalo brezuspešno. Z statističnimi in stvarnimi podatki bomo pokazali vse napake in nato podali vse strokovnjaške nasvete, kako temu odpomoči. — Nato je prisrčno pozdravil vse navzoče ter dal besedo referentu gosp. inž. Sukljetu. Poročilo referenta Inž. Šukljeta. Gospod referent je v dolgem, in precizno podanem poročilu orisal ves kaos Ki vlada na naših železnicah in označil njegove vzroke. Povdarjal je, da brez «"ednega tovornega prometa država ne more obstati; Nato je dokazal, da je položaj v našem prometu obupen in da ni videti nobenega znamenja za zboljšanje. Povdarjal je, da pri nas ni javnega funkcionarja, ne politika, ki bi vedel za dejanske razmere in ki bi pojmoval nevarnost, ki grozi uničiti našo državo. Razmere, kakor vladajo sedaj, groze povzročiti popolno ukinitev tovornega prometa na vseh progah, ki vežejo preko Slovenije in Hrvatske našo državo s srednjo in zapadno Evropo. — Vedno se čujejo pritožbe nad nezadostnim poslovanjem železniškega aparata. Nesposobnost železniškega aparata pa jasno dokazuje ukaz ministrstva južni železnici glede oddaje premoga, ki je protizakonit in krši veljavni obratni Železniški pravilnik. Ministrstvo zahteva velikanske množine premoga za železnice, ne dostavi pa zadostno število vagonov, da bi se mogel ta premog od-premiti. Kljub temu pa se ni strašilo izdati prepovedi, da premogovniki ne smejo odpremiti nobenega vnfjona drugim naročnikom, predno niso krite potrebe železnic. Ukinjenje prometa. Govornik je nadalje izvajal, da do-sedaj nihče ni hotel verjeti v nevarnost ukinitve prometa. Toda ta katastrofa je faktično že nastopila. Slovenija je popolnoma izolirana od ostalega sveta, kar je v prvi vrsti zakrivila brezglava politika državnih železnic v Zagrebu. Pomanjkanje lokomotiv in vagonov. Tega pomanjkanja o katerem se toliko govori, faktično ni, ker so vse proge z vagoni zatrpane. Poleg tega dobivamo vedno nove pošiljatve repa-racijskih vagonov iz Nemčije, ki niti v državo ne morejo, ker ni prostora. — Brezglava politika državne uprave se kaže zlasti v tem, da je pustila na stotine vagonov, ki so imeli male defekte, stati na progah, tako da so postali skoro nerabni. Na ta način je mogoče, da je deponirano v Ljubljani, Dravljah in na postajah gorenjske proge Ljubljana-Jesenice nič manj nego 1882 pokvarjenih vagonov. V vsej kraljevini pa stoji na progah preko 14.000 takih vagonov. Vsled teh razmer je tovorni promet preko Zagreba, Siska, Capraga in Karlovca popolnoma ukinjen. Vse to jasno kaže, da vagonov pri nas ne manjka. Istotako ni res, da manjka pri nas lokomotiv. Pomanjkanje strokovnega osobja. Na različnih postajah, zlasti v Beogradu stoji na stotine lokomotiv, ki smo jih prejeli iz Nemčije. Vsled mizernih plač in pa, ker železniška uprava še dosedaj ni našla časa in denarja, da bi preskrbela svojim uslužbencem primerna stanovanja, odhajajo ti v velikih množinah iz državne službe. Vsled nestrokovnega osobja pa se dragoceni stroji pokvarijo v 14 dneh, zlasti še, ker se dogode slučaji, da na največjih postajah nimajo niti strojnega olja. Protežiranje inozemskih producentov. Naši producenti izgubljajo svoja domača tržišča, ker naročniki pošiljk nikdar ne dobe pravočasno. Na ta način preti vsej naši industriji pogin. Istočasno, ko vsi domači transporti stoje po različnih postajah, pa neovirano pasira-jo državno mejo in teko v notranjost madžarski in drugi transporti. Nezmožnost odločujočih faktorjev je povzročila vse te žalostne razmere. Zato je treba, da se železniška uprava izloči iz teritorija partizanskih političnih bojev in da se ji da potrebna avtonomija. Tudi prometno ministrstvo iz dale-ka ni kos svojim dolžnostim. Do danes po štirih letih še ni doseglo niti izenačenja prometnih pravilnikov. V vprašanju železniškega personala se do danes ni storilo še ničesar. Na koncu svojih izvajanj je gospod referent izrazil predloge in zahtevke zborovalcev, ki so v splošnem vsebovani v sprejeti resoluciji. Za svoja izvajanja je žel gospod referent živalva-cije. Ostali govorniki so se v celoti vsi strinjali z izvajanji poročevalca in so bili edini v tem, da je prometno ministrstvo, odnosno nevzdržne razmere v državi, povzročene vsled partizanskih bojev, krivo mlzernega stanja naših železnic. Govor posL Deržiča. Narodni poslanec Deržič je v temperamentnem tovoru izjavil, da se v celoti strinja z izvajanji referenta, vendar mora omeniti ono, kar se mu zdi da je poročevalec pozabil. To so razmere pri ministrstvu samem, kjer se ne gleda na strokovnjake in znanje, ampak kjer igra glavno vlogo strankina pripadnost. Nadalje je omenjal in povdarjal veliko požrtvovalnost specijelno slovenskih železničarjev, ki so vkljub mizemi plači, vkljub temu, da niso dobili nikake službene obleke, da jih mnogo po napor- ni službi hira po vagonih in drugih nezdravih luknjah, storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Izrazil je svoje veselje, da so vendar enkrat spoznali tudi drugi krogi, kaka nevarnost jim preti, če bi šlo tako dalje. Upa, da se bo mogoče sedaj vendar le kaj doseglo, da se končno uredi to najvitalnejše vprašanje našega gospodarstva. Za svoja izvajanja je govornik žel viharna odobravanja vseh navzočih zborovalcev. Zaključitev zborovanja. Po govoru zastopnika železničarjev ki je istotako povdarjal neznosne razmere, v katerih žive železničarji, je bila enoglasno sprejeta resolucija, ki bistveno odgovarja vsem zahtevam, ki so jih stavili govorniki. Nato je predsednik Zveze industrijcev zaključil zborovanje. Mednarodna plovba po Dardanelah. Način, s katerim se je Anglija zoperstavila prodiranju turške armade proti Dardanelam, Carigradu in Traciji, je bil nepričakovano odločen. Zato se je splošno iskalo razlog tega angleškega početja, ko vendar niso bili neposredno ogroženi interesi angleškega imperija. Kakor vedno, je tudi topot Anglija olepšala svoj odločen veto proti Turški v krasnorečje o svobodi mednarodne plovbe. Goto /o je Angliji tudi na tem ležeče, da si chrani prosto trgovsko pet v Crn<> merje in k kavkažkim petrolejskim ' relccm- Da bi se pa mednarodna pra' a glede svobodnega prehoda ivi 340, bosenski orehi 650, čebula 300. + Tobačna tovarna v Podgorici. Odposlanec uprave monopolov inženir Buter je v Podgorici pregledal stavbe in stroje tobačne tovarne. Po njegovem mnenju bi še moglo do 1. januarja prihodnjega leta urediti tovarna tako, da se zaposli v njej do 150 delavcev dnevno in da se izdeluje zadostno množino tobaka za Crnogoro. Za popravilo zgorelih in drugih tvomiških poslopij j« odobren kredit 3 milijonov dinarjev. Ali ste te Han Jugoslovanske Matica! liiilillllllilllll Fn>" Brkin: impresije iz Nemčije. Ob šestih zjutraj se pripeljem ves truden in umazan na ogromni lipskl kolodvor, zato se skušam urediti že na kolodvoru. Tu imaš kopalnico, čistilnico, brivca, zajutrkovalnico, knjigarno, informacijski biro itd. itcL, z eno besedo vse, karkoli potrebuješ. To je pa tudi potrebno, kajti pred deveto uro se tl ne odpre nobena kavarna, tako da ne moreš niti zajtrkovati, če nisi opravil tega že na kolodvoru. Pa še ta »kava« brez sladkorja, oh, kaj bi rekel ti* Muhamed Fočič, dobrodušni hodža tam v bosanskih hribih, če bi postavili pred-te takole čorbo iz vseh mogočih nadomestkov predvojnih surogatov. Pravijo, da so Nemci silni požeruhi, morda, a če pogledaš danes jedilne liste prvih nemških, restavracij, se pomilovalno na-smehljaš in šele tedaj moreš razumeti, da je vzkliknil Hermann Wendel ob svojem prvem prihodu v Ljubljano: »Dieses aber ist das Land, wo Milch nnd Honig fliesst... Und auf den Spei-sekarten prangen Herrllchkeiten, die der deutsche Gaumen srst wieder buchstabieren lernen muss-.. Nem-fkemu jedilnemu listu primerna je tudi postrežba — še ljubljanski cvičKarski filister bi podivjal. Z »električno« si v par minutah pri rimenitem spomeniku bitke narodov 1813.). Sicer so imeli zavezniki tedaj natančno še enkrat toliko armado kot Napoleon, a vkljub temu so postavili tale 96 m visoki zvonec, ki ga je vredno obiskati že zaradi čudovite rezo-nance in akustike, o kakršni bi ne mogel niti sanjati, če je nisi čul na lastna ušesa. Sicer je pa ta spomenik kot vsi nešteti drugi: točen odmev nemške samozavesti, militarizma, ekspanzivnosti in tehniške popolnosti. Z njega vidiš na desno in na levo morje tovarniških dimnikov, v Baedekerju pa bereš, da je tu središče nemškega knjigotrštva, lepe stavbe, bogati muzeji itd Z:i tvojim hrbtom peljejo mrliča v vili podoben krematorij tik spomenika. * Pravijo, da je nemško kmetijstvo najvišje razvito na Saškem, zato naredim iz Halleja več izletov na kmete. Krasne tlakovane ceste s senčnatim sadnim drevjem ob obeh straneh (to sadje krije del vzdrževalnih stroškov!) vežejo enolične, premodeme »kmetiške vasi. Sicer pa — kaj je takale saška vas? Tovarna, poleg nje nekaj delavskih hiš, morda par kmetiških, a vse to vzomo obdelano polje, ki ga vidiš na desno in na levo je last veleposestnika, ki ima takole 200—300 glav govedi, 2—8000 jutrov zemlje in par sto delavcev s Poljske, včasih tudi Norveške, Holandske, Finske, Slovaške itd. Nad 400.000 jih pride vsako leto v Nemčijo. O agrarni reformi, oziroma razdelitvi zemlje se ne prepirajo, celo socialna demokracija je kar pozabila nanjo. EJ, nemški delavci postavljajo na teh njivah raje nove železne stolpe, pritrjujejo nanje bakrene žice in napeljujejo elktrični tok v nove tovarne, kjer je življenje lepše in boljše, kot pa ovsenjak na mali kmetiji. Preko vseh njiv in na vse vetrove vodijo te bakrene žice, pod njimi pa ropotajo avtomobili in na stotine najmodernejših poljedelskih strojev. Ne, ne, romantike in kmetiških idil ne najdeš v teh krajih že davno več, morda so pozabili fantje že celo vasovati in se ženijo tudi že kmetje preko časopisov. Daleč zunaj mesta me zaloti ploha, zato zavijem v vaški »Deutsches Haus«. Po stenah ogledujem^ »starega Frica«, Moltkeja, Bismarcka in podobne, samo po sebi umevne rekvizite vsake nemške kmetiške gostilne in naučil bi se lahko celo kitaro, ki ne manjka v nobeni krčmi, čeprav nimam niti Posluha, preden se prikaže dolgočasna natakarica. »Prosim četrtinko vina.« »»Ka-a-a-a-j?«« »Četrtinko vina!« »»Morda buteljko vina?«« »Ne, četrtinko!« »»Kaj je to »četrtinka«? Tega pri nas ne poznamo, imamo samo buteljke. Morda želite malo buteljko renskega vina?«« »Dobro, še nikdar ga nisem pil!« Joj, joj, dragi Wendel, sedaj se ti ne čudim, da si hotel odpeljati zadnjič na naše Porenje sodček našega skromnega cvička. Kaj bi še le dejal, če bi se odzval sirenskim vabilom dr. Glonarja in odšel z njim v naše Slovenske gorice? Potem bi se morda sploh ne vrnil več v svojo, sicer vse časti in vsega občudovanja vredno domovino, a kjer nalivate takole brozgo celo v butiljke. Tudi se ne čudim, če nisem videl na vsem potovanju nobenega pijanca, kdo vraga bo pil to čorbo. * Zvedrilo se je in odidem dalje. Naproti mi pride tropa premočenih žensk v glasnem prepiru. Osupnem — poslušam — odprem usta — za Boga, ali sanjam — slovenski glasovi, slovenski obrazi, slovensko zmerjanje — med severnim In vzhodnim morjem... »Dober dan, ženske, od kod ste?« »»Iz Prekmurja.«« »Kako ste zašle sem?« »»Veste, gospod, me delamo tu na polju, več sto nas je. Pri nas doma je revščiha, živ krst se ne briga za nas, pa moramo čez poletje po svetu, da si prislužimo žita za zimo. Kaj ste tudi vi od nas doma?« »Da, da, tudi jaz sem Slovenec. Pa | zakaj se prepirate?« »»Veste, gospod, z nami je prišla tudi neka Rusinja, tako lepo nas je prosila, da jo vzamemo s seboj, a sedaj dela same prepire. Pravi, da smo Jugoslovani sami osli itd., a me tega ne trpimo ih ne pustimo zabavljati na Slovence in Jugoslovane. Če ji ni všeč pri nas, po kaj je pa potem prišla k nam. Pritožile smo se pri nadzorniku, a on ni ukrenil ničesar. Raje gremo takoj proč, kot pa da bi nam psovali našo Slovenijo.«« Doslej sem vedno čul, da so Prekmurci sami madžarofili... Da, do solz ganejo človeka take besede na stotine kilometrov od domovine in iz ust revnih analfabetk. Pa pravijo« da je naš narod hlapčevski; morda, a ne preprosto ljudstvo, temveč takozvana inteligenca. Do minute točno, to je v Nemčiji samo po sebi umevno, se pripeljem na hamburški kolodvor. Od tira, kjer sem izstopil se gre proti izhodu po stopnicah navzgor in nato po dolgem mo-stovžu počez, tako, da imaš pred seboj krasno sliko velikega svetovnega kolodvora. Sredi noči je, a vsepovsod s* kar tare ljudi in vlaki prihajajo ter odhajajo neprestano po brezštevilnih tirih* Poleg mene visi velika razpredelnic* »Odhod in prihod vlakov«. Naštejem jih blizu 200, ki pridrdrajo in oddrdra-jo dnevno s kolodvora. In koliko je 5® potem tovornih vlakov! Ej, čudovita je ta nemška organizacija. Pravijo V** da nima Hamburg danes niti polovico toliko prometa kot pred vojno. In ta red, solidnost, disciplina* eksaktnost vsepovsod! Večji italijanski kolodvor je podoben zmešnjavi o P*** liki zidanja babilonskega stolpa« kjer vse kriči, obupno gestikulira itd., a ži* krst ti ne ve dati zanesljive informacije, tu pa stoji vsak uslužbenec kot kip nemo in mirno na svojem mestu, občinstvo pa hiti brez besed po svoji« potih. Na dolgovezno vprašanje se pokaže moleč s prstom na napis ali 0 pa poda v treh besedah precizno informacijo in se ne zmeni več zate. Itan* janski železničar bi te obsul s P|oB“ besed, te prijel za rokav in vlekel na mesto, nato pa zahteval primerne n*' pitnine. (Dalj* pr*.) Dnevne vesti. JI' r , Va razPoredba osebja pr' na- Mv V ministrstvu za zim- Por:dKari Se pripravlja ukaz o novi razlikuj °se^a pri naših poslaništvih v ioseti -Vu’ ^ zmislu te razporedoe bo Bjjjj ,atlJ1 ravnatelj političnega oddelka jaako -^Va Za zunanie stvari Miroslav V Bn r imenovan za opravnika poslov Udan- * ^a Hitovo mesto pride do-ravnik v Berlinu Branko La- Uubllana. k T Imenovanje. General G, 4, Jjnj* komandant dravske "masti je imenovan za predsednika Dokič, divizij- 'Be *ne Ifom*sde za štabne oficirje K* °fradu. Na njegovo dosedanje me-^{und.e artilerijski polkovnik Milan ovič, sedanji načelnik armijskega njskega oddelka v Sarajevu. Iz zdravnških krogov. Dr. Josip tjubl' pr™arij kirurgiškega oddelka ^banske bolnice, je imenovan za pri-*ia na splošni bolnici v Ptuju. " Vojaški binoklji med prebival-, *• Ministrstvo vojne in mornarice ‘Peročilo, da se nahaja med prebival-jjedm večje število vojaških daljno- lihtiT’ Z^asti sistema ®Zeis«, ki jh je . tila na našem ozemlju avstro-ogrska 'Vsi « ° pridki svojega umika leta 1918 ^“ daljnogledi pripadajo kot vojni Er® državi in predstavljajo njeno iz-lastnino. Kdor si je kakorkoli olastno prisvojil kak tak daljnogled ,jj *?ora oddati najbližji vojaški koman-. jul orožniški postaji, ki mu bo prejem l^dila, Ako bi se tudi po tem razgla-»ašel pri kom vojaški daljnogled L, . eresa bi posestniki ne mogli do-^ ati* da so jih nabavili za svojo last-Ij, Streho še pred vojsko, odnosno se J^ati z nakaznico gospod, komisije i.*tVarno demobilizacijo za dotičai pogled, se bodo taki daljnogledi od-jJ~» Proti dotičnim osebam pa se bo k, ‘°Palo kakor z zatajevalci državne kovine. ^ Za zgradbo doma slepih odraslih y j ®c© je daroval trgovec Jsoip Selan laškem vsoto K 1000. Srčna hvala! gensko srce postavi čimpreje lastno eho najbednejšim med bednimi i v s©lih i žalostnih urah ne zabi svojih a{Pcev. j.. " Slovensko šolstvo v soriškem okraju. Okrajni šolski svet rabi 28 učiteljskih moči. Učitelji in uči-^ reflektirajo na ta mesta, naj *ijo takoj prošnjo na okrajni šolski ,**> ker bodo takoj nastavljeni. Tekom bo razpisanih za definitivno najdenje 87 mest in sicer 42 voditelj-učiteljskih in 30 za učiteljice. l ~~ Zamenjal se je v sredo 4. okto- V Večernem vlaku v vozu III. raz-a na progi Ljubljana — Jesenice ze- Sfc»,2a P^vi velour klobuk in to na po- V Radovljici. Gospod, ki mu je bil zamenjan, je baje vstopil v Med-ter se peljal proti Jesenicam. Zamani klobuk se dobi pri g. Jože Bo- klobučarju v Radovljici, proti ^itvi ostalega. Svengali. Kot smo prejeli, pri-(^•ienio še eno mnenje o Svengaliju: «UVVek bi mislil, da ima Ljubljana na-S^t telepatije in hipnotizma, gospod pa denarja dovolj. Pa kakor hi se začenja orgija znova in sedaj hjj, naših šolah. Gospod telepat in H^Iizer namerava, seveda proti pri-h« einu honorarju eksperimentirati z 'nje s strani pristojnih šolskih ob- ton’ mladino in ima zato baje že do-s C Proti temu moram kot zdravnik t)0v ,°K kar najodločneje protestirati. imamo že moških in ženskih ^te “ drugih Inbilnih psihičnih ek-' nc’ gospodov in gospodičen, ki so v teh dneh dokumentirali kot iz-< mediji pred najširšo javnostjo ■> da se proti °^UQjbeogra5skemu profesorju in “onemu poslancu dr. Simi Mar- Maribor. Šport in turistika. »Sturm 14«, Dunaj — Ilirija. V nedeljo 8. t. m. se vrši kot druga mednarodna prireditev jesenske nogometne sezone tekma med SK »Sturm 14« z Dunaja in Ilirijo. Sturm 14 je vodilni klub dunajskega II. razreda, kar znači v vseli ozirih prvovrstno moštvo. Dunajski listi hvalijo zlasti njegovo napadalno vrsto ter kot posameznike srednjega napadalca Kreuzerja, krilca Wagnerja in branilca Starega. »Sturm 14« igra moderni kombinacijski nogomet. — V moštvu Ilirije nastopi po dolgem presledku zopet golman Pelan. Srednji krilec Zupančič, eden naših najboljših in najbolj simpatičnih igralcev, igra v nedeljo 101. tekmo za Ilirijo. — Tekma se prične ob 16. uri, vrši se ob vsakem vremenu. Vstopnina: Sedeži Din 15 in Din S, stojišča Din 5, članske, dijaške in vojaške vstopnice Din 3. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni na igrišču. SK Primorje — SK Svoboda, Ljubljana. V nedeljo dne 8- oktobra igra SK Primorje prijateljsko trening—tekmo z ljubljansko Svobodo. Pričetek tekme ob 10. uri predpoldne. SK Primorje rez. — SK. Svoboda, Most©. V nedeljo dne 8. t. m. igra močna rezerva SK Primorja trening-tekmo z moščansko Svobodo, katera je dosegla v letošnjih prvenstvenih tekmah dobre rezultate. Pričetek ob 14. uri. Obe tekmi se vršita le v slučaju lepega vremena. Tihotapci v salonskem vozu. Dne 28. septembra se je vozilo v salonskem vozu popoldanskega brzovlaka iz Avstrije v Ljubljano več dam, ravnatelj južne železnice B-, centralni nadzornik A. in restavrater T. Carinski organi so na nervoznih kretnjah teh potnikov opazili, da v kupeju ni vse v redu in so po temeljiti preiskavi v notranjščini kupeja našli saharin, sladkor, igrače itd., kar je bilo seveda zaplenjeno. Takoj drugi dan se je pojavil v Mariboru centralni nadzornik V-, ki je posredoval svojčas v znani aferi z valutami in perzijskimi preprogami, ter hodil okoli carinskih organov. Pričakujemo, da bodo tihotapci kljub svojim vplivnim položajem po zasluženju kaznovani, ker zakon velja za vse enako! Ce?!e. NOVA MLADINSKA KNJIGA. V založbi »Zvezne knjigarne« izide prihodnji teden nova mladinska knjiga priljubljenega pisatelja Ksaver Meška: »Volk spokornik in druge povesti za mladino«. Knjiga bo bogato flustrovana s trobarvno naslovno sliko. Cena knjigi bo broš. 25 Din in vez. 30 Din. Ker nam mladinske literature silno primanjkuje, bo to novo delo gotovo zelo dobrodošlo. Dobila se bo v »Zvezni knjigarni« na Marijinem trgu 8 in po vseh knjigarnah. Ljudsko vseučilišče v Celju. V po-udeljek 9. okt. ob pol 8. uri zvečer predava v risalnici deške meščanske ljudske šole primarij celjske bolnice dr. Fr. Steinfelser »o sestavi človeškega telesa«. Predavanje bo ponazorjeno s slikami. Dramatično društvo v Celju je sklenilo z upravo mariborskega in ljubljanskega gledališča pogodbo za dvakratno gostovanje v mesecu v Celju. Moška CM podružnica v Celju je sklenila, da ne bo v tekočem poslovnem letu priredila nikakih prireditev. Zato pa bo v teku meseca oktobra priredila prostovoljno zbirko kot odkupnino v korist naše šolske družbe. Celjska nemška požarna hramba toži večkrat v nemškem celjskem listu o slabem gmotnem stanju in apelira na podporo. V eni svojih sej se je celjska mestna občina ponudila požarni bram-bi 10.000 K podpore pod pogojem, da upelje slovenski poveljevalni jezik. — Vodstvo požarne brambe pa je to odklonilo. Ko bi se slovenska javnost za to društvo bolj zanimala, bi že davno lahko bilo v slovenskih rokah. Cena mesa v Celju. Govedina v mesnicah 48—56 K, na trgu 36—44 K. teletina 56—60 K, svinjina 74—90 K za kg. Sladkor se v Celju trži v kockah po 82, kristalni pa po 72 K za kg. Revizijo vseh tujcev v Celju in v okolišu celjskega okrajnega glavarstva je odredila oblast. Slaba razsvetljava vlakov. Iz občinstva prihajajo pritožbe o slabi razsvetljavi osebnih vlakov. Savinjski vlak ni ob prihodu na večer v Celje nikdar ali pa slabo razsvetljen. Nič boljše ni na južni železnici. Tu in tam brli v kakem vozu slaba lučka večina vagonov pa je popolnoma temna. Pisec se je o tem sam prepričal. Citali smo v listih da južna železnica v naši državi dela z milijonskim dobičkom. Pri dragi vožnji potniki *pač lahko zahtevajo brezhibno razsvetljavo. Saj ni čuda, da se na vlakih v naši državi dogajajo tatvine in celo o roparsk. umorih smo že čitali. V nočni temi je zato teren v vlakih zelo pripraven. Gledališče in glasba. Iz gledališke pisarne. Operne predstave se prično v nedeljo, dne 8. t. m. Kot otvoritvena predstava se vprizori »Prodana nevesta« z g. Julijem Betettom v vlogi Kecala in z g. Marijem Si-mencom v vlogi Janka. Ker sta bili igrani operi »Triptychon« in »Lakme koncem sezone le v skrajšanem letnem abonmauu in sta ostali tako večini letošnjih abonentov neznani, sta uvrščeni za sezono 1922-23 v redni normalni abonma. Tako se igra »Triptychon« v torek, dne 10. t. m. za red E, »Lakme« pa v četrtek, dne 12. t. m. za red A. Ustrezajoč željam mnogih abonentov se odigra za vse abonmane tudi opera »Carmen*. Vse operne predstave se pričenjajo redno ob pol osmih zvečer, vse dramske pa ob osmih. — Operni načrt za prve mesece sezone obsega najprej dve slovanski, v Ljubljani do sedaj še nevprizorjeni znameniti operi in sicer Smetane komično opero »Tajnost« (Tajemstvi) in Leoša Janačka ve-ihko moderno tragično opero »Pastorka Jenufa«. V »Tajnosti« izvajajo glavne vloge gg. Thierry-Kavčnikova (Roza), Thalerjeva (Blaženka), Kovač (Vid), Zathev: (Bonifac), Zupan (občinski svetovalec Malina) in Cvejč (občinski svetovalec Kalina). Potujočega pevca Škr-jančka poje g. Bratuž. Opero bo dirigiral g. kapelnik Balatka. V glavnh vlogah »Jenufe« nastopijo gg. Therry-Kavčnikova (posestnica Burjevka, najvažnejša vloga), Lewandowska (pastorka Jenufa), Matačičeva (Karolka), So-wilski (Laca), Kovač (polbrat Steva) in Cvejič (prvi mlinarski hlapec). Nadalje se pripravlja Rossinijeva komična opera »Seviljski brivec«. V tej operi bo gostovala gospa Pavla Lovšetova. Pela bo koloraturno vlogo Rozine. Don Figara bo pel g. Levar, Don Bazilija g. Betetto, grofa- Almavivo g. Kovač, don Bartola g. Zupan. Opero bo dirigiral g. Nef-fat, režiral pa g. Vasilij Sevastjanov. Tekom meseca novembra se namerava vprizoriti Arriga Boita velika opera »Mephistopheles« z gdč. Zikovo v vlogi Margarete, z go. Re\viczewo v vlogi Marte, z gdč. Thalerjevo kot Heleno, z g. Šimencom v vlogi Fausta in z g. Za-theym kot Mefistom. To opero bo režiral In dirigiral g. ravnatelj Rukavina. Za prvi december, praznik narodnega ujedinjenja se pripravlja izvirna slovenska Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. V naslovni vlogi nastopi kot gost ga. Pavla Lovšetova, vlogo Majde bo pela gčna. Sfiligojeva, vlogo.Ninon gdč. Thalerjeva, vlogo Franja g. Šimenc, kot Chanson nastopi g. Levar, Štruklja pole g. Zupan, Rajdlja g. Bratuž, Lovra g. Debevec, krčmarja g. Zorman. Režijo bo vodil g. O. Šest. — To je načrt novitet za prve tri mesece sezone 1922-23. Vmes se bodo izvajale tudi nekatere opere starega repertoarja. Izprememba repertoira Narodnega gledališča. Repertoir Narodnega gledališča se je v toliko izpremenil, da je v četrtek, dne 12, t. m. pri dram. predstavi »Romantične duše« red B in ne C, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Drama. Pri četrtkovi reprizi R. U. R. je oni kričavi ton in brezkončno la-mantiranje zopet silno neprijetno sto- palo iz ospredia.Ušesa nimajo oddiha, teatralična sredstva se brez ekonomij« uporabljajo. Tako je v zadnjem dejanju tudi Kralj-Alkvist vedno boli odtujeval. Res prijetna izjema je g. Skl'* binšek-dr. Gali, ki ne stopa iz vloge — ter prav zato upliva, medtem ko bi 5« enkrat opozarjali g. Gregorina na dejstvo, da ga ni človeka, ki bi si tovarniškega ravnatelja predstavljal kot kakega financarja v planinah. Tudi gla* ne odgovarja; toliko manj, če neprestano na ušesa bije. Mislim, da bi se % mirnejšim potekom dogodkov na odra in z okrajšavo tistih kinematografsko-napetih prizorov dalo doseči primerno ugodnejši uspeh. V včerajšnjem poročilu se je vrinilo dvoje tisk. pomot, ki popolnoma spremene zmisel. »Kritično za režiserja in igralce je to delo v dvojnem zmislu: zapade lahko v popolno grotesko — ali pa — nikakor ne prepriča (ne kakor je tiskano: pripušča)« »Ker pa je drama obenem slavospev in obsodba človeškega duha (in ne: obsodbe v njegovih iznajdbah...)« u— Večer dramatičnih plesov, ki ga priredi danes zvečer v Filharmonični dvorani gdč. Valerija Kratinova, obeta postati umetniška novost prvega reda za Ljubljano. Prinašamo članek, ki ga j« napisala za list, katerega izdaja zavod v Hellerau pri Dresdenu. Prvi nastop g. Betetta kot člana Narodnega gledališča v Ljubljani se izvrši v nedeljo, dne 8. t. m. v vlogi Kecala v »Prodani nevesti«. Kot ljubljenec slovenskega občinstva je pel to vlogo g. Betetto že pred leti v Ljubljani z največjim uspehom in pozneje % enakim uspehom na bivši dunajski dv. operi. Ostale glavne vloge izvajajo gna Lewandowska (Marinko), ga. Matačičeva (Esmeraldo), g. Šimenc (Janka) in g. Mohorič (Vaška). Dalje sodelujejo gna Sfiligojeva, ga Smolenska, g. Cvejič, g. Debevec in g. Bratuž. — Opero dirigira kapelnik g. Balatka, rt-žijo vodi g. Bučar. Prva operna noviteta nove sezoM bo v torek dne 17. okt. Izvaja se znamenita Smetanova opera »Tajnost« (Tajemstvi). II Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani. Vpisovanje za vse oddelke, (slikarska in kiparska šola, grafika, tipografija, fotografija, narodna ornamentika in slikanje na fresko) se vrši dne 15* t. m. od 15. do 17. ure in 16. t. m. od 16, do 17. ure pri voditelju šole akad. slikarju Franu Sterletu na tehn. sr. šoli y pritličju, desno. Sprejemajo se dame in gospodje. Za obisk je treba plačati do-iočen honorar. Natančni pregled in sprejemni pogoji so razvidni na oglasu šolske deske. Obenem se opozarja cettj. občinstvo na svojo razstavo, katera s« ootvori dne 15. t. m. dopoldne ob 10. uri istotam. Odprta bode nekaj dnL Vstopnina je prosta, šolsko vodstvo. »Novi Zapiski«. Izšla je septembrska številka »Novih Zapiskov«. Uvodnik prinaša načelno razpravo Andrela Ete* spielerja, znanega politika koroških Slovencev, proti centralizmu, ki je bila objavljena 1862. leta. Drugi članek nadaljuje razpravljanje o slovenstvu. Južnem slovanstvu in slovanstvu. Končno sta politični in kulturni pregled z raznovrstno vsebino. L. N. Tolstoj: Spoved. V UmetniSk! založbi »Treh labodov« je izšel prevod te znamenite Tolstojeve obtožbe samega sebe in naše dobe. Knjiga je bogata in polna misli, ki jih današnji dan Človeštvo posebno potrebuje in terja od svojih kažipotov. Prevod je oskrbel J. Vidmar. Cena okusno opremljeni knjigi 10 Din. Prodaja se po vseh khji-gotržnicah. Naroča se pri J. Vidmar ml., Pred škofijo 19. »Mlada greda.« Spisal Ivan Albreht. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezku 7 Din., vez. 9 Din. Anton Vodnik »Žalostne roke«. Izšla je pesniška zbirka »Žalostne roke« slovenskega pesnika Antona Vodnika, polna mističnih doživljajev in otroške nežnosti. V ospredju tega izvirnega klicanja nove duševnosti stoji onstranost z vsemi blaženostmi verskega zamak-nenja. O knjigi, ki jo prav toplo priporočamo, prinesemo podrobno analizo. Knjiga je lična in stane 10 Din. Društvene vesti. V nedeljo 8. t jn. prirede Podgolov-čanje v gostilni »Pod Drčo« vinsko trgatev v prid slepcev. Začetek ob 4. dri popoldne. Vstopnina 3 Din. Ker se Prireditev vrši v dobrodelne namene se vabi k obilni udeležbi. SVILA. modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: il. dinhovic msi. K. Sossf Ljubljana, Mestni trgšt. 10. E. GAJ30RIAU: Zločin v Orcivalu. (DaljeJ »Čakajmo.« Gospod Lecoq in oče Plantat nista čakala četrt ure, ko Je gospa Charmanova zdajci vstala in nastavila uho. »Korak moje pomočnice se že sliši s stopnic,« je dejala. »Cujte « je rekel gospod Lecoq, »ukrenite tako, da bo rancy mislila, da ste iz lastnega nagiba poslali ponjo; midva z gospodom se napraviva, kakor da sva povsem slučajno pri Gospa Charmanova je pokimala: *Velja!« To rekši se je obrnila k vratom; a detektiv jo je pridržal *a komolec. *Še nekaj,« je dodal .»Kakor hitro boste videli, da je prišel razgovor med dekletom in nama dvema v tek, bodite tako ljubeznivi in pojdite nadzorovat svoje Šivilje; stvari, o katerih se bomo menili, vas gotovo ne bi zanimale.« »Zanesite se, gospod Lecoq.« »A da veste, ne poizkusite prisluškovati! Kabinet pokraj vase spalnice, kamor se sliši vsaka besedica, ki jo izpregovo-rimo v tem salonu, mi je dobro znan, ker mi je samemu že večkrat služil pri mojih posetih.« Prva pomočnica je odprla vrata; začulo se je glasno šelestenje svilenih kril in miss Jenny Fancy se je pojavila v vsej svoji slavi. . J(?j’ }° ?i1bfla več sveža in zala Fancy, ki je ljubila Hek-tona» izzivajoča Parižanka z velikimi očmi, finim Obrazkom in živim izrazom! V enem samem letu je ovenela kakor roža v prevročem avgustu in njena krhka pariška lepota se je osula, .Dvajset let ji še ni bilo, in vendar je moglo le vešče oko spo-nati, kako ljubka je bila v nedavnih,, srečnejših mladostnih dneh. Zdaj je bila stara kakor grehota; njene trudne črte in njena ohlapna lica so pričevala o nerednem življenju. Velike Oči so Izgubile dolge trepalnice, rdeče in zabrekle so se mežl-kaje vdirale sredi temno obrobljenih jam; usta so imela siro-ten, bebast izraz in nekdaj tako zvonki glas je bil hripav od absinta in umazanih odpevov. Napravljena je bila v novo, kričečo pisano obleko z ogromnimi nakladi čipk in neverjetno fantastičnim klobukom Mimo tega je bila strahovito naprašena in naličena, kakor bi bila zmazala nase vso gabno mavrico toaletne mize. Njen obraz je razodeval hudo jezo. »To vam je modra misel!« je viknila že na pragu, ne da bi se spomnila, da je treba pozdraviti. »Rada bi vedela, kdo vam je dovolil poslati pome kar tako, tebi nič. meni nič, in še takšnole nesramno punico, ki me šiloma vleče s seboj!« Toda gospa Charmanova, je že planila nekdanji odjemalki naproti; objela jb je vziic njenemu otepanju in jo pritisnila na svoje srce. »Nikarite se ne hudujte, dragica,« je gostolela, »in vedite, da se nadejam celo vaše pohvale.« »Moje pohvale? Za kaj neki?...« »Zato, srček, ker vas čaka pri meni imenitno presenečenje. Saj veste, da nisem nehvaležnica. Nagraditi vas hočem, ker ste predvčerajšnjim tako vestno plačali svoj računček. Dajte, brž se nasmejte in okoristite se z edinstveno priliko: prekrasen baršun imam, najboljše kakovosti, v dvojni širini — —« »Pač vredno me je bilo nadlegovati zaradi baršuna!...« »Zaradi svilenega baršuna, ljubica, po trideset frankov meter. Kaj? Ali se vam cena ne zdi neverjetno nizka?' .»Menim se za vaše nizke cene! Baršun — zdaj, sredi julija! Ali me imate za norca?« »Dajte, da vam ga pokažem.« »Kaj še! Domenjena sem, da pojdemo večerjat v Asnieres. Ne utegnem!« Hotela je oditi, vzlic obupnemu prizadevanju gospe Char-manove, ki se je morda nadejala, da ubije obe muhi namah. Gospodu Lecoqu se je zdelo čas poseči vmes. ..»Ne motim se!*, je vzkliknil z obrazom prismojenega starega babjeka. »Srrtm oči! Miss Jenny Fancy!« Pomerila ga je r '-V.il nejevoljno, napol presenečeno, »Da, jaz,« je zategnila. »Nu — in?« »Kaj! ^ ii tako pozabljivi! Ali me ne poznate?« A kje. »In ven-ur sem bil vaš vnet občudovalec, prekrasno dete! Enkrat sera celo večerjal pri vas, ža grofovih dni, ko i ste stanovali še nedaleč od Madeleinske cerkve.« Snel si je naočnike, kakor bi jih hotel obrisati, v resnici ; pa zato, da je z očmi zapodil gospo Charrfiandvo, ki je takoj j nastopila diskreten umik. »Prejšnje čase sva bila s Tremoielom dokaj dobra prija-i telja,« je povzel gospod Lecoq. »Saj res: ali je že dolgo, kar : se ne vidita?« »Ni še teden dni, kar sva bila vkup.« »Glej-glej-glej! Njegova strašna istorija vam utegne biti ! potemtakem žnaria?« »Ne. Kaj pa je?« tu da bi se spustila V jok, je udarila Jermy J"au f robot. »Res ne veste? Mari ne čitate časopisov? Oh, lju ^ to vam je grozovita stvar; že štirideset osem ur govo Pariz samo o nji.« »Brž povejte!« doVO »Znano vam je, da je po svojem polomu poročil ^ nekega prijatelja. Vsi so mislili, da živita v popolni sre ne: zaklal jo je!« tfh y.«\ Miss Fancy je prebledela pod debelo skorjo svojui • »Ni mogoče!« je zajecljala. ■ _.erlJ Dasi je rekla »Ni mogoče!« se je vendar videlo, da ™ prepadenost prav nič ne nalikuje začudenju. Gospod Lečo« to dobro opazil. , v »O, pač!« je f el. »Tako mogoče, da sedi ta h‘P 1 t ječi; to se pravi, c. ide pred poroto in bo gotovo 9^s0J,nen Oče Plantat je radovedno motril Jenny. Bil je Pripra'LaB, rta obup, vpitje, jok ali vsaj živčni napad. A čakal je zarn Fancy je čutila do Trfemorela samo še mržnja Kao:ar ^ je osvestila svoje sramote, je obtoževala Hektorja, dasi ni sam zakrivil vsega. Sovražila ga je z nizkim sovrastv vlačug, smehljaje se mu in obiraje ga za denar, kadar sta skupaj, in želeč mu v srcu vsakršno nesrečo Na--- ■'+ v beda »Prav se godi Tremorelu,« je dejala. »Čemu pa me je**' pustil! In tudi nji je prav ...« »Kako, tudi nji?« ' |jy »To se ve! Pa. bi ne bila varala svojega moža, ki J® | tako dober človek! Baš ona mi je izneverila Hektorja. 0®: žena ženska, in še tako bogata! Hektor'je lopov, nič druSeg* to pravim od nekdaj.« •’*...' <• gjjp »Pravzaprav sem bil tudi jaz teh misli.'Človek, tako, kakor je Tremorel napravil z vami, se sam obsodi.« »Kajne!« ^ »Bogme da. Zato me tudi njegovo početje prav nic " preseneča^ Zakaj vedite: to, da je umoril svojo ženo, J? u njegov najmanjši zločin, Aii ni grdoba poizkusil zvaliti kr™ na dragega?« ! »Ne čudim se!« - ne* »Trčrnorel obtožuje nekega siromaka, ki je menda ^ dolžen kakor vi aii jaz in bo vendar gotovo obsojen na ker ne more povedati, kod je hodil v noči med sredo in c trtkom.« a I_ecoq je izrekel te besede povsem malomarno, le počasi, in to namenoma, da bi mogel dobro presoditi njih-VP*. na Fancy. Učinek je bil tako strašan, da je ženska omahni (Dalje pribij MALI JS| OGLASI PRODAJA: Enonadstropno hišo $ 9 stanovanji na Selu. Polive se Vodmatska ut. 4-a. 615 POŠTNI VOZ. dobro ohra* ni en in navadni kmečki voz. Na ogled in cena pri Anton Rožmane, kov. mojster, Vrhnika 134. 612 APNA 30—40 vaoonov za dobavo v oktobru, novembru In. decembru 1922 po Modni ceni. Franc Košič, trgovec, Dol pri Hrastniku. 613 BUKOVA DRVA, suha na drobno in debelo. Sp. Šiška, Reininghaus, gostilna, 87. 611 TRGOVSKO OPRAVO za trgovino z mešanim blagom. Poizve se pri Murnik, G linče št. 20. 609 2 VINSKA SODA z ca. po 2000 litrov po ugodni ceni. Vprašati pri Petsche, Kočevje. 608 V Mariboru in okolici: POSESTVO OTi.. Makulah ža 120.000 K. HIŠA v bližini trga, velik vrt, hlev, stanovanje takoj na razpolago. Cena 1.200.000 K. ELEGANTNA HIŠA IN VILE z razpoložljivim stanovanjem 900.000 K, 1.600.000 K in 2 in pol mi. lijona kron. POSESTVO 17 oralov z malimi griči, veliki travniki. sadovnjak, steljnati. gozd, mali vinograd, velika hiša 1,200.000 K. GRAŠČINSKO POSESTVO plodonosno v bližini me-ita Maribor in Celje. Malo POSESTVO. Pripravno za industtijo, gostilno ali hote). ENODRUŽINSKE HIŠE. Retourznattike. Reaiitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 619 LEPO POSESTVO. 20 minut nad Rimskimi Toplicami. 40 oralov zemlje, prostorna kmečka posestva vsa v dobrem stanju. Cena 150.000 D. Natančneje se poizve pri g. Krenhu, gostilna pri »Pošti«,- Rimske Toplice. 617 TURBINA, za padec od 11 do 17 m, 75 S&kiaiitlnih !i» trov vode, popolnoma nova z regulatorjem in ca 100 m železne cevi (Plusseisen) 18 cm prejnera in 2ELE-ZEN STRU2ILNIK za les 260 mm višine (Soitzen-hobe) tudi popolnoma nov in stroj zz drobljenje čre-sla. h;tčrtam se kupi dobro ohranjen DIESELMOTOR od 12 do 16 HP. Ponudbe na Josip Petrič, Rečica ob Paki. y20 službe: IŠČE SE prvovrstno, samostojno moč za splošno in fino kartonažo. Reflektira se samo na izveib&no moč, ki bi zamogla samostojno vo- diti obrat, lahko tudi ženska moč. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravo lista pod »št. 606«. 606 GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso išče primerne službe za december. Najraje gre v kako trgovino na deželo, če mogoče na Gorenjsko. Cenjene ponudbe prosi pod širro »Vestna in poštena«, na upravo lista. ___________________ 605 KROJAŠKI POMOČNIK, vajen vsega dela ‘išče mesta v kako boljšo delavnico na deželi ali v bližini mesta, Naslov pri upravi lista. 616 razno i STROJIM KOŽUHOVINO vseh vrst, lisice, ovčine, mačke itd. se priporočam. Matija Brenčič, strojar, Vrhnika 182. 614 SPREJME SE DIJAK, ali mlajši uradnik kot sostanovalec v novi stavbi in v sredini mesta. Stanovanje in hrana dobra. Naslov v upravi lista. 598 DOBROIDOCA PEKARNA se da z vsem orodjem in stanovanjem, Z električno razsvetljavo v najem. Vprašati pri g. Anton Opravi, Pragersko pri Mariboru. 618 i MM# Hinko S«, Ljubr Stari trg 9* ^ kupuje in prodaja vrstne knjige po ug° cenah. ji SUKNO za promenadne in šp° . obleke v bogati A.&E Ska&eJ; Ljubljana, Mestni trt !!iiiiiiiiiiiiiifiiiiiHi!]!!!HiiiitntiimiiiiiinniniiimiiiiiiinuminnniimiuimiiiiiH Sprejmemo ki bi vaial list za okraje in ceste na periferiji, j Osiasiti se je v upravi našega i lista med 3.-4. uro popoldne, i Oamsfie kostume, plašče, francoske toalete. Obleke za gospode po najnovejših krojih izvršuje po naročilu in po meri v najhitrejšem času F. Potočnik krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Seienburiova 6/L Sprejemajo se tudi naročila iz dežele po znižanih cenah. m Thomas Hoit Liossd te* TRST, Piazza Unifi i. Direktni izvozsvinjske masti, slanine in loja iz Združenih držav. SP Išče se lokal v LjublJMj primeren za kako trgovino, na razmeroma pl0t^ nem kraju. Ponudbe pod „lokal“ na upravo ^ NABAVKA. /