PoStalna plačana ? eofovtnL Leto X, št. 160 L|ublfan*9 petek 12. |uli|a 1929 Cena 2 Din bncAIO 28 Dta, taoxemstvo 40 Din. Uredništvo t Uobflaoa. KoaJDe>va afcca 5. Tefeton 3122. 9123, 3124. 3125 to 3126. Maribor: AJe&saodrova oesta 13. Tetelo« st. m Celje: Koceoova oL 2. Tdetoa fe«v. 190, BofcopM m m vračalo. • Ogtoai po twtta. UpravmiStvo. UuMJan*. Preieraov. * «4 Teleloa k. JI22, J123, J124, 1128. 312«. ktteratni oddelek: Uuhkjaoa. Preierno«* nBca i TeleJoo i4«2. Podrainlca Maribor: AJeksandrov« ceaa it. 13 Tdehj« tt 456 Podružnica Celje: fGncenova olica tt t TelefoB ta 190 Račnnl pri ooit. tek. tavodih; Ljubljana St II>42, Prah« &sb 78.180; Wie» Mr. 106 241 Ljubljana, 11. julija. Dosedanja povojna Doletja so bila skrajno ugodna za procvit one panoge narodnega gospodarstva, ki zavzema ne samo Dri nas, ampak v izredni meri posebno v drugih državah tolike dimenzije, da je Dostala že posebna znanost, ki zahteva v svojem območju preciznih in resnih študijev. Moderni tujski promet je postal skrajno kompliciran faktor, ki se ga ne more več odpravljati z navadno šablono, kakršna ie pri nas običajna, ampak vsak interesent se mora poglobiti vanj z vsem razumevanjem in vztrajnostjo, ker drugače ne pride do nobenega rezultata in samo podira tam, kjer je mislil zidati. Letos sta Italija in Švica vrgli spet . težke milijone v proDagandne svrhe: še celo Rusija je z lanskim letom poizkušala. da privabi z omil.ien.iem različnih vizumov čim več tujcev v svojo državo. kar se ji ie posrečilo s preceišnjim uspehom. Francija ie žrtvovala ogromne vsote za prospeh tujskega prometa nordijske države delajo z vso energijo, da zainteresirajo svet za svoje pokrajine in še celo Amerika ne zaostaja v tej svetovni konkurenci. Pred vsemi pa stoji Nemčija s svojimi velikopoteznimi načrti. Ker ie tujski oromet po voini eden od naravnih predpogojev gospodarskega podviga vsake dežele, ga je treba negovati in stopnjevati po vseh pravilih, ki jih pozna moderno življenje. Zaradi svoje težke kompliciranosti se je skrb za tujski oromet v kratkih letih dvignila na stopn.io svojevrstne znanosti, ki zahteva svojo šolo. svojih učiteljev in — učencev. Nemčija ie ustanovila že več šol. kjer se poučuje ta najnovejša gospodarska disciplina na teoretični in praktični podlagi: šole so dobro obiskane in ni čudno, da se tujski promet do nemških deželah stopnjuje od dne do dne z neverjetno naglico. Na podlagi obsežnih študijev je znala Nemčija v zadnjem času s spretno taktiko centralizirati vso tujsko-prometno propagando in ogromni uspehi so prav posledica te centralizacije. Poletna sezona se ie razmahnila tudi pri nas v Sloveniji. Zveza za tujski promet se je pred sezono skrajno potrudila da ie dokončala svojo propagando in uspehi so vidni. Prival gostov, zlasti v naše planinske postojanke, ie znaten. Mnogo je novih ljudi, ki z novim, precej obširnim obzorjem motrijo naše nri-like. Hvalijo naše kraje, a imajo marsikaj kritičnega pripomniti o naših tujsko-prometnih metodah. Nesporno smo tu še v mnogem oziru precei primitivni tako v razumevanju, kakor v praktičnem izvajanju nalog tuisko-prometne »industrije«. Naši ljudje so na glasu, da niso slabi trgovci in vendar kaj radi pozabljajo. da ie treba tudi v tujskem prometu Dostopati do pravilu solidne in dobre trgovine: nudi za čim manjšo ceno čim več. glej da zadovoljiš svojega odjemalca in ne išči dob!čka ori komadu. temveč pri številu Ravnai se do okusu odjemalca in glej. da oni. ki je enkrat bil ori tebi. zopet pride ter tudi druge opozori, da ie ori tebi dobro. Ne misli, da se mora vsaka tvoja investicija izplačti tako rekoč še isti dan in ne utvariaj si. da ie krasota tvoiega kraja tvoja zasluga. To je dal Bog, a gosti zahtevajo od tebe druge stvari. Bilo bi skrajno potrebno, da se tudi Dri nas ustanovi tujsko-Drometna šola. ki bi vzgajala k pravemu razumevanju te velike gospodarske panoge, ki je za Slovenijo tako pomembna kakor katerakoli druga. Poleg stalne šole pa bi se morali osnovati tujsko-prometni kurzi. nastaviti tu.isko-prometni potujoči učitelji. ki bi nai tekom sezone opazovali hibe in beležili kritike, a takoi po zaključku sezone, torej že v zgodnji jeseni pričeli s svojim poučnim in prooa-gandističnim delom. Ali še vedno mnogo preveč gledamo na tujski promet s stališča postranskega zaslužka (če ie. dobro, če ga ni, bog pomagaj) in se radi pripravljamo na novo sezono, kadar že gosti silijo v hišo. Čudovito je. da pri tujskem prometu tako rad odreče sicer znani slovenski smisel za organizirano delo. V Ljubljani imamo »Zvezo za tujski promet«. Objektivno se mora priznati, da ie »Zveza« zastavila vse sile. da povzdigne smisel in soosobnost naroda in zlasti direktno interesiranih krogov in krajev za tujski Dromet. A zdi se. da se važnost »Zveze« ne ceni dovolj in da se ji baš od strani direktnih interesentov ne poklanja dovolj podpore. Njena za propagando tako važna revija je morala prenehati. Vprašanje propagande je v ostalem še posebno poglavje. Tu vlada še popolna desorganizacija in dostikrat se troši denar ooDolnoma nesistematično, na drugi strani pa nedostaja sredstev baš tam. kjer bi morala propaganda naj-jačje zagrabiti Nedavno ie neki dunajski inseratni agent pobral samo pri ljubljanskih prometnih interesentih daleč nad 30.000 Din za inserate za list. v katerem so mogli le malo haska doseči, dočim bi se z isto vsoto dala opremiti in razposlati v najvažnejše propagandne centre krasna številka naše domače Razprava proti Pavelicu in Perčecu Navedbe obtožnice o veleizdajniškem početju obeh emigrantov - Razprava se bo nadaljevala prihodnji teden Beograd, 11. julija p. Pred Državnim sodiščem za zaščito države se je danes pričela razprava proti zagrebškemu odvetniku dr. Ante Pavelicu in novinarju Gustavu Perčecu. Oba sta obtožena, da sta stopila v stike z Makedonskim nacionalnim komitejem v Sofiji proti naši državi. Razprava je bila otvorjena točno ob 8. zjutraj. Sodni kolegij tvorijo dr. Ni-kola Ogorelica kot predsednik ter Lju-bomir Arneri, Vitko Dubokovič, Ljubo-mir Jankovič. Mirko Kosič, Rajko Sta-menkovič in Svetozar Vukajlovič kot člani. Državno tožiteljstvo zastopa državni tožitelj dr. Ivo Ucovič. Ker se nahajata oba obtoženca v inozemstvu, jima je sodišče imenovalo uradnega zagovornika v osebi dr. Rinalda Gjuriča. Uvodoma je predsednik Državnega sodišča dr. Ogorelica ugotovil, da obtoženca nista prišla na razpravo, čeprav sta bila nanjo pozvana, kakor predpisuje zakon. Oba sta zapustila državo in se sedaj nahajata v inozemstvu. Za obema so oblasti izdale tiralico. Sodišče jima je poslalo pozive na razpravo, ki so bili prilepljeni na vratih njunih dosedanjih stanovanj v Zagrebu in objavljeni na razglasni deski Državnega sodišča v Beogradu Na ta način so bili izpolnjeni vsi zakonski predpisi. Zatem je predsednik Državnega sodišča pozval sodnika dr Košiča, da prečita obtožnico. Obtožnica Obtožnica je zelo obširna ter podrobno navaja dejanja, s katerimi sta oba obtoženca zagrešila zločin veleizdaje po zakonu o zaščiti javnega reda in varnosti v državi. Obtožena sta: 1. dr. Anton Pavelič, rojen I. 1989. v Ivanplanini, mostarska oblast, odvetnik, pristojen v Zagreb, oženi en. rimsko katoliške vere, doslej nekaznovan; 2. Gustav Perčec, rojen 1. 1885. v Val-povu v osiješki oblasti, novinar, pristojen v Zagreb, rimsko katoliške vere, doslej nekaznovan. Obtoženca sta po begu iz naše države stopila v stike z »makedonskim nacionalnim komitejem« na Bolgarskem. Te stike sta ponovno javno manifestirala tekom svojega bivanja v Bolgariji, kamor sta dne 19. aprila prispela z Dunaja. 2e v Vidinu so ju sprejeli in pozdravili makedonski revolucionarji. Tudi v Sofiji so ju pozdravili na čelu velike množice makedonski revolucionarji pod vodstvom predsednika Sta niševa. V svoji zahvali za pozdrav je dr. Pavelič med drugim dejal: »Naš sestanek in te veličastne manifestacije so najboljše jamstvo za uspeh naše skupne stvari, za našo skupno borbo do ustvaritve popolne neodvisnosti vašega in našega naroda.« Za dr. Paveličem je govoril Perčec, ki je izjavil med drugim: »V črno kopreno ovite zastave nas spominjajo na to, da so še sedaj Bolgari, ki žive v robstvu. Toda vedite, da se bo današnjim tlačiteljem Makedonije kmalu zgodilo isto, kar se je pripetilo z onimi, ki so vladali pred letom 1912.« Poročila o teh govorih so bila objavljena v raznih sofijskih listih, predvsem pa v emigrantskem glasilu »Makedoniji« z dne 20. aprila 1929. Ta list je priložen obtožnici. Iz istega in iz drugih, obtožnici priloženih listov, je dalje razvidno, da je bila na banketu, prirejenem 20. aprila na čast dr. Pavelicu in Perčecu, prečitana deklaraciia, s katero sta soglašala tudi obtoženca. Deklaracija pravi: »Povodom bratskega obiska hrvatskih narodnih voditeljev gg. Ante Paveliča in Gustava Perčeca pri nacionalnem komiteju makedonskih emigrantskih organizacij na Bolgarskem ugotavljajo predstavniki obeh strank, da jih sili enako nevzdržen režim, ki sta mu podvržena Hrvatska in Makedonija. h koordinaciji svojih legalnih akcij za dosego nacionalnih pravic in političnih svoboščin ter popolne neodvsnosti Hrvatske in Makedonije.« Bolgarski listi so poročali o tej deklaraciji pod naslovom »Makedaneko hrvatska zveza« in izrecno pristavili, da sta deklaracijo potrdila tudi oba obtoženca. Dr. Pavelič je v svojem govoru na banketu rekel: »Mi se ne moremo boriti z molitveniki v roki, ako hočemo, da postanejo naše domačije svobodne, moramo zavihati rokave za borbo. Ni mogoč mir, dokler sta Hrvatska in Makedonija zasužnjeni.e Naslednji dan sta Pavelič in Perčec sprejela bolgarske novinarje. V svojih izjavah — žal bivše — tujsko-propagandistične revije. Tudi letošnja sezona bo vse one ki z razumevanjem gledajo na tujsko-prometno vprašanje, naučila marsikaj novega in potrebnega. Daleč smo še od tega, da postanemo konkurenčni z drugimi državami, a če hočemo tujsko industrijo razviti v stalen in razmeroma lahek vir blagostanja za naše kraje, se bo moral dosedanji diletantizem kmalu umakniti sistematičnemu in strokovnja-škemu delu, ker bomo sicer — podlegli. Predstoječe oDazke so SDlošnega značaja in so napisane v polni zavesti, da imamo tudi ori nas že be'ežiti častne izjeme, a zato tudi posamezne lepe uspehe. sta vehementno napadala našo državo in ščuvala proti njej. Pavelič je na primer rekel: »Prisiljeni smo, da posežemo po vsakem sredstvu v obrambo našega narodnega ostanka. Mi zahtevamo, da se ločimo od Jugoslavije in odklanjamo vsakršno skupnost s Srbi.< Perčec je v svojih izjavah žalil tu di našega kralja ter pristavil, da »bo treba ilegalno borbo voditi tudi g puško, ker sili io razmere narod v obup.« S temi svojimi dejanji in govori sta oba obtoženca stopila v zvezo z inozemsko orga nizacijo, ki je javno naperjena proti naši državi in ki deluje na to: da se Makedonija odcepi od državne celote Storila sta to, da bi s pomočjo te organizacije pripravila tla za revolucionarno in nasilno spremembo političnega stanja v naši državi Z gori navedeno deklaracijo, s svojimi govori in e svojimi izjavami, sta vršila propagando, da bi se Hrvatska nasilno odcepila od kralje vine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in enako, da bi se odcepila tudi Makedonija. Razširjala sta lažnjive in sovražne trditve o stanju v naši državi, da bi jo izpostavila zasmehu in ustvarila nezaupanje do nje. Ta dejanja so kaznjiva v smislu kazenskega zakonika in zakona o zaščiti javne varnosti in reda s smrtno ali z 2f>letno težko ječo. Obtožnica naposled predlaga, naj se izvrši glavna razprava v odsotnosti obeh ob tožencev. Po prečitani obtožnici je predsednik ugotovil, da je obtožnica zadobila pravno moč. Sledilo je čitanje aktov ki jih državni tožitelj predlaga v obtožnici. Čitale so se najprvo izjave obeh obtožencev pri ^prejemu v Vidinu, v Sofiji na postaji in na banketu, zatem izjave, ki sta jih dala bolgarskim listom, tako zvana deklaracija in poročila, ki so jih o njunem bivanju prinesli sofijski listi Zatem so bila prečitana poročila naših poslaništev v Sofiji in na Dunaju. Ob 10.45 je bil odrejen kratek odmor. Po otvoritvi razprave je prvi govoril državni tožitelj dr. Ucovič. Opozoril je na incident, ki je nastal med našo državo in Bolgarsko zaradi pri hoda dr. Paveliča v Sofijo in zaradi demonstracij, ki so bile pri tej priliki prirejene proti naši državi. Bolgarska vlada je uvidela, da tako postopanje ni korektno in se je pri naši vladi opravičila z obljubo, da v bodoče prepreči ponovitev sličnih incidentov. S tem je bolgarska vlada sama obsodila početje dr. Paveliča in Perčeca. Njuno početje je treba tem bolj obsoditi, ker sta nastopala v imenu Hrvatov, čeprav je znano, da nista nikogar predstavljala. Obtoženca sta izvršila najtežje zločine proti naši državi, ker sta se zvezala z notoričnimii nasprotniki naše države. Po vsem tem zaslužita najstrožjo kazen, ki jo predvidevajo naši zakoni. Branitelj dr. Gjurič je v svojem govoru branil obtoženca predvsem s stališča obtožnice, kateri je očital, da ne sloni na dejstvih, temveč na golih poročilih bolgarskih listov in prič, ki niso bile zaslišane pred sodiščem. V obtožnici ni nikier akta. ki bi ga bil podpisal dr. Pavelič lastnoročno 'n zato se ne more ugotoviti, ali odgovarjajo v časopisju natisnjene izjave dr. Paveliča resnici. Dr. Gjurič ie zato zahteval, nai se oba obtoženca oprostita zaradi pomanjkanja dokazov. Razorava ie bila ob doI 12 zaključena. Predsednik je sporočil, da se nahajata obtoženca oo najnovejših informacijah na Dunaju. Ob 5. popoldne je predsednik sporočil. da ie sodišče sklenilo zaslišati še nekatere priče in da se bo razprava nadaljevala 17. t. m. Smrt odličnega pedagoga Beograd, 11. julija, r. V pretekli noči je umrl bivši direktor gimnazije in rektor vi« šje pedagoške šole Milivoj Simid, ki je bil več let predsednik profesorskega društva ter dalje časa član Glavnega prosvetnega sveta Rojen je bil 13 novembra 1861. v Kragujevcu Po dovršitvi filozofske fakul« tete v Beogradu je nadaljeval svoje študije v Bonnu in Leipzigu ter je postal že leta 1897 direktor gimnazije. L. 1922 je bil ime« novan za rektorja višje pedagoške šole v Beogradu in je bil upokojen meseca okto« bra 1. 1927 Spisal je več znanstvenih raz« prav, ki so bile objavljene v raznih stro* kovnih listih ter je sploh zavzemal med srbskimi kolegi zelo odlično mesto. Teodor Berkes izgnan Beograd, 11. julija, p. Včerajšnja »Prav« da« je objavila oster napad proti znanemu poročevalcu »Berliner Tageblatta« dr. Teo» doru Berkesu. ki je v svojih poročilih o poslednjih dogodkih na jugoslovensko«bol« garski meji dosledno zastopal tezo naših nasprotnikov. Pri tem je ponovno napadal našo državo in žalil naš narod. Notranje ministrstvo je zaradi tega sklenilo odreči g. Berkesu gostoljubnost, ki jo je,tako zlo« rabljal. Zato je vlada danes sklenila, da se mu odreče gostoljubnost v naši državi. V smislu sklepa notranjega ministrstva je bil g. Berkes danes ob 11. dopoldne po« zvan na policijsko direkcijo, kjer so 'mu sporočili, da mora v treh dneh zapustiti našo državo. Interpelacija o madžarskem oboroževanju v angleški zbornici Zunanji minister Henderson bo kršenje trianoske pogodbe predložil svetu D. N. - Interpelant bo ministru preskrbel vse potrebne podatke London. 11. julija, d. V debati o ore-stolnem govoru ie vorašal neki Dosla-nik ministrstva za zunanje zadeve Hen-dersona. da-li mu ie znano da je uvedena v gotovih Dokraiinah Madžarske splošna vojna dolžnost Nadalje je vprašal, kaj bo ukrenila angleška vlada za vzdrževanje trianonske mirovne do-godbe. To vDrašanje ie izzvalo v zbornici veliko zanimanie in med SDiošno tišino ie izjavil zunanji minister Henderson naslednje: Angleška vlada še ni prejela dosedaj nikakega potrdila o deistvih ki iih ie navedel interpelant Ima po gotove in-dice za to. da se razširjajo na Madžarskem bojne dobrovoljske organizacije in da se določbe trianonske mirovne Dogodbe točno ne izvršujejo. Po njegovem mnenju je edino pristojno mesto, ki bi moglo uvesti preiskavo o tem vprašanju svet Društva narodov ■ Ob zaključku svojega odgovora ie Henderson izjavil, da ie angleška vlada pripavljena iznesti to vprašanje pred svet Društva narodov, ako ji bo stavljen na razpolago potreben točen materijah Poslanec, ki je stavil gorenje vprašanje na ministra za zunanje zadeve, ie obljubil, da mu bo v najkrajšem času izročil vse potrebne podatke o oboroževanju Madžarske in uvedbi splošne vojaške obveznosti, tako da bo Henderson lahko izpolnil dano obljubo in predložil to zadevo svetu Društva narodov v nadaljnje postopanje. London. 11. iuliia. h. Znana angleška pisateljica Ellinor Glvne ie stopila v stike z lordom Rothermereom in pričela po njegovih listih propagirati madžarsko stvar. Kraljevo priznanje slovenski kmečki hiši Nenaden obisk vladarja v kmečki hiši ob Savi — Pohvala reda in snage — Kmečka gospodinja toži prijaznemu oficirju svoje križe in težave Bled. 11. julija, d. Kakor se šele sedaj izve, se ie kralj na potovanju do Sloveniji na oovratku iz Dalmacije ustavil v neki kmečki hiši na Doti od Brežic do Zidanega mosta. Domačini so bili vsi na delu na Dolju. tako da ie bila doma samo gosoodinja. ki Da kralja ni SDOzna-la. marveč ie domnevala, da ima ored seboj kakega oficirja. Bila ie zelo zgovorna ter je kralju Dotožila križe in težave Drav odkritosrčno. Kralj si je ogledal vso hišo ter ie izrazi! svoje zadovoljstvo nad vzorno čistočo. Nato se ie kralj Dodal na vrt. kier je iužinal in se razgovarjal z neko nemško damo. ki se mudi tam na letovišču. Govorilne nemško in ga tudi dama ni spoznala. Šele. ko ie kralj že odhajal, ie dama v prijaznem gostu SDOznala vladarja. Doma sta bila tudi dva otroka, s ka- terima se je kralj ljubeznivo razgovarjal ter ju Dred odhodom obdaroval. Enemu ie Doklonil zlat naooleondor, drugemu Da škatlo sladkarij. Kralj ie nato šel Deš skozi vas in ponovno izrazil svo.ie zadovoljstvo nad vzornimi slovenskimi kmečkimi hišami Zdravje Nj. Vel. kraljice Bled, 11. julija p. Kraljica Marija je že zapustila posteljo. Njeno zdravje, kakor tudi zdravje najmlajšega kraljeviča je odlično. V par dneh bo mogla kraljica že zapustiti tudi sobo. Kralj je, kakor običajno tudi danes popoldne napravil daljši izlet z avtomobilom po Gorenjski. Rumunska kraljica mati se je v spremstvu dvorne dame popoldne sprehajala po Bledu, ter se zanimala zlasti za narodne vezenine. Upravna organizacija ministrstva vojske Organizacijska uredba je že objavljena — Ministrstvo se deli na 10 oddlekov in večje število odsekov Beograd, 11. julija r. Vojni minister ge-ral Hadžič je podpisal v soglasju s predsednikom ministrskega sveta uredbo o ureditvi ministrstva vojske in mornarice. Uredba ie bila objavljena v 27. številki »Vojnega lista« in predpisuje področje in pristojnost ministrovih pomočnikov, ministrovega kabineta, oddelkov, komand in ustanov, ki spadajo pod ministrstvo voiske in mornarice. Ministrstvo se deli na 10 oddelkov: 1. generalštabni. 2. adjutantski, 3. ekonomski, 4. artiljerijsko-tehnični, 5, inženjersko-teh-nični, 6. sanitetni, 7. sodni. 8 veterinarski. 9. kontrolno budžetni in 10. mornariški. Vsak oddelek ima svoje področje, v vprašanjih skupnega značaja pa so oddelki dolžni, da vzdržujejo stalne zveze med seboj. V slučaju, da nastanejo med niimi ka- ki nesporazumi, jih morajo načelniki predložiti ministru ali njegovemu pomočniku v rešitev. Oddelki se dele na odseke, ki jih uredba točno določa in jim opredelja delokrog. Nadalje predpisuje uredba podrobno dolžnosti in pravice načelnikov oddelkov in šefov od sekov. Komande in ustanove, ki spadajo pod ministrstvo vojske in mornarice, so naslednje: 1. vojno-geografski institut, 2. komanda zrakoplovstva, 3. komanda mornarice, 4. komanda inženjerije, 5. inšpekcija glavnih vrst vojske, 6. vojni komiteji, 7. tajništvo Sveta državne obrambe. Sestav, področje in pristojnost teh ustanov so predpisani z zakonom o ustrojstvu vojske in mornarice in s posebnimi uredbami izredna važnost izseljeniškega problema Minister socialne politike dr. Drinkovič na Bledu in v avdijenci Napoved ankete o izseljencih — Dr. Drinkovič o dalmatinskem potovanju Nj. Vel. kralja Bled, 11. julija p. Danes dopoldne ob 10. ie prispel preko Zagreba in Ljubljane na Bled minister socialne politike dr. Mate Drinkovič. Takoj po svojem prihodu se je odpeljal na dvor, kjer je bil ob pol 11. sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala do 12. Po avdijenci je minister v razgovoru z novinarji izjavil, da je poročal kralju o zadevah svojega resora in o svojem potovanju po Dalmaciji. Novinarji so se zanimali. kakšen vtis je napravilo na kralja potovanje po Dalmaciji. Minster Drinkovič. ki je spremljal kralja skoro ves čas potovanja po Dalmaciji, je izjavil, da je bil kralj naravnost presenečen nad nepričakovano navdušenimi sprejemi, ki so mu bili prirejeni povsod, kamor je prišel. Popoldne je minister dr. Drinkovič ponovno sprejel novinarje: iziavil iim le med drugim, da proučuje ministrstvo s posebno pažnjo izšeljeniško vprašanje, ki je za vso državo izredne važnosti in je le obžalovati, da se mu ni že doslej poklanjala večja pažnja. Jugoslavija ima nad 1 milijon to je nad eno dvanajstino vsega prebivalstva v izseljeništu Dne 5 avgusta se bo vršila v Splitu anketa, na katero bodo pozvani predvsem izseljeniški strokovnjaki, možje izkušnje, da se to vprašanje do dobra prouči in določi, kaj je treba storiti, da se izseljenci čim bolj navežejo na domovino. V izseljencih, ki predstavljajo najboljše moči našega naroda — vsaj so to večinoma mlajši ljudje — je treha vzbuditi zavest, da so sestavni del našega naroda. Izseljenci se morajo politično in gosDodarsko boli navezati na domovino in pritegniti k aktivnemu sodelovanju pri konsolidaciji prilik v državi Pohvalno se je izražal g. Drinkovič o organizacijah naših izseljencev, ki si mnogo prizadevajo, da vzdrže zveze z domovino. S smotrenim delom, s primerno zaščito in tesnejšimi stiki bo mogoče rešiti izseljeniško vprašanje tako, da bo v korist izseljencem, državi in vsemu narodu. Minister dr. Drinkovič je končno izjavil, da bo po odhodu z Bleda ostal en dan v Zagrebu, nakar se bo vrnil v Beograd. Pogreb Gjorgja Rado ilovica Beograd. 11. julija, č. Danes dopoldne je bil izvršen na svečan način pogreb Gjorgia Radojloviča, predsednika beograjske Tw govske zbornice in uglednega beograjskega veletrgovca Njegovo ^ruplo je bilo pre» Deljano iz Vrniačke Banje, kjer je umrl, ter položeno na mrtvaški oder v Saborni cerkvi. Na čelu pogrebnega sprevoda sta nosila dva gardista kraljev venec, nadalje so nosili venec predsednika vlade ter mno« goštevilne vence raznih gospodarskih in dru ;ih držav. Kakor poroča washingtonski dopisnik >Ti-mesa«, je državni departement v resnici opustil poskus, da bi z vsemi ostalimi narodi sklpn'1 tr?ovi««ke pogodbe s klavzulami največiih ugodnosti. Ker se je slično izražalo tudi v govorih min^rov v Kap-■;kem mestu. Melbourneju in Ottawi, se pojavlja v dominiionih angleškega imperija tendenca za zahtevo trgovinskih odnošajev med dominijoni. Zaradi tega z navdušenjem pozdravljajo možnost, da bi prišlo do državne gosnodarske Von*—----» stvari. Zaupnica pruski vladi Berlin, 11 luliia s. Pred1o*i nezaupnice nemških naciionalcev, komunistov, gospodarske stranke ra narodnih socialistov proti celokupnemu pruskemu državnemu ministrstvu so bili danes v deželnem zboru odklonjeni z 212 glasovi proti 1S7 glasovom. Aretacije ob čsL-madžarski meji Budimpešta, 11. Iulija s. Kakor poročalo te Miškolca, ie bil podjetnik avtotaksnega podjetja Anton Debreczeni v Kenybecu aretiran od poveljnika CeSkoslovaSkega orožni&tva, ko Je v spremstvu šoferja te neke dame pomotoma zašel na češkoslovaško ozemlje. Nov letalski vztrajnostni rekord Cnlverclty (KalHoraHa), U- telil* »• Le*8'« »Angelano« z letalcema Mendellom te Remhar-dom le bilo včeraj zvečer že 200 nr v zraku. Polet se nadallule Dobavlianie bencina te olja se vrSi s pomočjo pretakanja iz drugega letala, ko leti nad »Angelanom«. Aretacija nemškega vohuna na Poljskem Varšava, 11. Julija. Oblasti so aretirale zaradi vohunstva 60 let starega stavbnega svetnika Arndta iz Gelsenkirchna, ki je po nemških poročilih kot član nemške komisije za vzdrževanje vojaških grobov fotografiral poljsko vojaško pokopališče. Imenovanja v finančni službi Beograd, 11. julija, p. Na predlog finan& nega ministra je kralj podpisal ukaz o ime« novanju in napredovanju uradnikov finanč« nih direkcij. V 1/4 pridejo višji inšpektorji Ijubljan« ske direkcije Angelo Savnik, Mate Kisič, Ivan Pitea, Maks Lašan in dr. Ljudevit Va« ljevec, šef davčne uprave v Krškem Franc Gabrijelčič, šef davčne uprave v Mariboru Avgust Sedlar, šef davčne uprave v Ptuju Hinko Pernel, šef davčne uprave v Ljub« ljani « mesto Josip Božič. Za inšpektorje v 1*6 so postavljeni pri fi» načni direkciji v Ljubljani Fran Mahkoveo, Aleksander Podobnik, Viktor Jurko, Anton Rund, Ludvik Muh in Ivan Predikat. Za inšpektorje v II»1 in za šefa davčne uprave so postavljeni Ladislav Jerše v Or« možu, Josip Tajnik v Kranju, Ivan Kuharič v Ljutomeru. Emil Pleskovič v Laškem, Josip Pihler v Slovenski Bistrici in Janko Stanič v Brežicah. Za višjega davčnega blagajnika 11*1 je imenovan pri davčni upravi Ljubljana*oko« lica Aleksander Hrušk, pri davčni upravi ▼ Mariboru pa Ferdo Kocuvan (Poročilo smo sprejeli telefonično, zato ne moremo jam« čiti za točnost imen Op. ur.) Intervencija zagrebškega župana v Beogradu Beograd, 11. julija č. Danes ie prispe! v Beograd zagrebški župan dr. SrkulJ zaradi važnih zadev zagrebške občine. Dopoldne ie posetil ministra za lavna dela. ter mu izročil spomenico Zveze jugoslovenskih mest ki prosi ministra, naj sporoči komisarjem oblastnih samouprav, da naj ne zahtevajo uporabe delovnih "noči v smislu čl. 37 zakona o samoupravnih cestan v onih občinah, ki hočejo graditi in vzdrževati ceste na svojih področjih iz lastnih denarnih sredstev. Župan dr. Srkulj je posetil tudi ministra trgovine in industrije dr. Mažuraniča in nekatere druge ugledne osebnosti. Rumunska kraljica-mati na razstavi ročnih del na Bledu Bled, 11. julija, p. Rumunska kraijiea-mati je danes popoldne v spremstvu princese Ileane posetila razstavo ročnih del v osnovni šoli. Posebno se je zanimala za vezenine s slovenskimi narodnimi motivi ter se je zelo pohvalno izražala o razstavljenih delih in o aranžmanu razstave same. Rektor in dekani beograjske univerze Beograd, 11. julija, r. Nova uprava beograjske univerze za leto 1929-30 je sestavljena takole: Rektor dr. Čedomir Mitrovič, dekan bogoslovne fakultete Stevau Dimitri-jevič, pravne fakultete dr. Mileta Novako-vič, tehnične fakultete Kosta Todorovič. filozofske fakultete dr. Milodrag Popovič, medicinske fakultete dr. Aleksander Ignatov-ski in dekan poljedelske fakultete dr. Milan Vlajinac. Prepovedani listi Beograd, 11. julija, č. Po odredbi noranje-ga ministra je prepovedano v naši državi razširjanje lista »Die Jugend«, ki izhaja v Monakovem, nadalje madžarskega časopisa »Szantos< in časopisa »Magazins, ki izhajata v Budimpešti. Sredozemsko potovanje gojencev pomorske akademije Split, 11. julija, n. Te dni odide šolska ladja naše vojne mornarice z gojenci pomorske akademije v Gružu na potovanje po Sredozemskem morju. Ob tej priliki bodo gojenci vojne akademije posetili tudi razstavo v Barceloni. Brzovlak zavozil v tovornega Beograd, 11. julija, p. V pretekli noči se je pripetila na postaji Klenje na progi med Beogradom ln Nišem železniška nesreča, ki je k sreči povzročila le materijalno škodo in ni zahtevala nikakih človeških žrtev. Brzovlak, ki prihaja iz Beograda, je zavozil v zadnje vozove tovornega vlaka, ki se je nahajal na postaji in ki so stali zaradi dolžine vlaka na progi izven postaje. Poškodovanih je bilo več vozov tovornega vlaka in stroj brzovlaka. Promet je bil vzpostavljen šele ob 4. zjutraj po večurnem napornem delu. Tragedija izgubljene mladosti Subotlca. 11. Julija č. V bližini Novega Bečeja so izvlekli iz vode truplo Ljubice Brankov ki je te dni skočila v vodo in utonila. Zapustila ie pismo, v katerem pravi, da ne more več živeti Se ne 16 let stara se je poročila z nekim čevljarjem, v zakonu pa doživela veliko razočaranje, nakar Je odšla od svojega moža ter- služila v Beogradu. Južni Srbiji in Banatu. Končno Je dospela v javno hišo od koder je pobegnila ter predvčerajšnjim izvršila samomor. Avtobusna nesreča Priština, 11. julija p. Danes ob 9. dopoldne se je pripetila na cesti med mestom in železniško postajo Prištino težka avtomobilska nesreča. Potniški avtobus, ki ga je vozil šofer Blagoje Popovič. se je iz-nenada prevrnil in pokopal pod seboj vse svoje potnike Pri nesreči se ie smrtno poškodoval okrožni agrarni referent Pera Savkovič, ki je preminul med prenosom v bolnico Štirje potniki so zadobili težje poškodbe. Vzrok nesreče ni še znan. Kaznovan izsiljevalec Petrinja, 11. julija, n. Tukajšnje sodišče ie obsodilo na štiri mesece zapora Gjorga Šipoša, ki je svoječasno skušal izsiliti od industrijca Petra Tesliča z grozilnim pismom 333.333 Din. ki naj bi mu jjih prinesel na določeno mesto na pokopališču. Dalmatinska ženitovanjska romantika Split, 11. julija, n. V dalmatinskem selu Bročancu so trije mladeniči ugrabili tri dekleta, jih odpeljali k sebi domov ter se i njimi poročili. Da bi se izognili škandala, so starši odobrili starodavni običaj ženitve, ko so zvedeli za dogodek, zaradi česar je ostala zadeva brez kazenskih posledic. Nova revolucija v Perziji Upor proti modernizaciji — V zaroto so zapleteni tudi ministri in visoki uradniki Jenkova, ki je tudi naklonila lep venec spominu ruskih trpinov. Njen govor, prežet z ljubeznijo do ruskega naroda, je napravil na vse navzoče izredno globok vtis. Nato je govoril neumorni vodja akcije za popravo ruske kapelice dr. Ivan Grašič. Povdar-Jal je zasluge onih, ki so popravo kapelice omogočili s prispevki v denarju, materijalu ali z delom ter navedel imena dobrotnikov. Seznam darov bo ob priliki objavljen. Izrekel je posebno zahvalo g. Vertelju, ki je temeljito izvršil zares težka in nevarna popravila. .Bil je že skrajni čas za to, ker bi se bila sicer kapelica pri prvem večjem viharju sesedla. Izrazil je nadalje nado, da se bo sedaj kapelica pri manjših popravilih obdržala gotovo še 50 let Temna stran Prekmurja Murska Sobota, 11. julija. Prekmurski kraji so često torišče raznih zločinov. Večkrat teče kri ali v pretepih, ki so se naenkrat razvili iz kakega malenkostnega prepira, ali pa od zavratnih napadov, ki jih je skrbno zasnovalo skrito sovraštvo. Zlasti občina Fokovci da oblasti razmeroma mnogo dela. Tako je moralo zadnjo nedeljo privesti orožništvo v sodne zapore v Mursko Soboto posestniškega sina Antona Feldvarija. Ta dan je bila na gostilniškem vrtu Samuela Grossa domača veselica. Ljudje so bili dobre volje in so komaj opazili prepir, ki je nastal okrog polnoči med Feldvarijem in Rudolfom Harijem, poljskim delavcem iz Moravč. Nihče od navzočih ne pozna vzrokov tega prepira. Videli so le, da je Hari Feldvarija sunil ter utekel. Feldvari je teke! za njim ter ga dohitel pri hiši posestnika Pavšiča. Zasledovalec je imel med tekom v rokah odprti nož in zaletel se je v Harija tako usodno, da mu je v sekundi presekal na roki žilo dovodnico. Kri ie v. močnem sunku brizgnila iz rane in Rudolf Hari je kmalu izkrvavel. Mrtvega so ga našli v žitnem polju, ki je bilo daleč naokrog krvavo. Kočar Florjan Sengel iz iste občine pa je postal žrtev zavratnega napadalca. Obstre-lien leži v bolnišnici v Murski Soboti ter pravi, da sta bila oddana nanj zaporedoma dva strela, ko je ponoči stopil iz svoje hiše na dvorišče. Kdo je streljal in zakaj, ne more niti sam uganiti. V Ivanovcih je pretekli teden pogorelo posestniku in trgovcu Nemčiču gospodarsko poslopje, svinjak in ostrešje stanovanjske hiše. Skoda je precei velika, a je vsa krita z zavarovalnino. To je že drugi požar pri istem posestniku. Orožniki so izvršili temeljito preiskavo, a niso mogli odkriti niti vzrokov požara, niti požigalcev. Končno je Padel sum na posestnika, da je sam zažgal zaradi zavarovalnine Do nadaljnje pojasnit-ve so ga odvedli v sodnijski preiskovalni zapor. Srečna rešitev ponesrečenega turista LJubliana, 11. julija. Kratko smo že poročali o prvi letošnji turistovski nesreči v Triglavskem pogoriu, ki bi lahko končala na tragičnejši način, da ni bila reševalna akcija tako spretno organizirana. Nesreča je neposredno- posledica izredno slabih vremenskih razmer, ki vlada io letos v gorah. Prenos ponesrečenega Kajzelja je bil združen z največjimi napori. Prenos z gore v Kranjsko goro je trajal dobrih 11 ur. Pohvale vredno je postopanje naše, kakor tudi italiianske obmejne straže na sedlu Vršiču. Italijanski karabinjerji so reševalce dejansko podpirali ter jim pomagali nositi razna bremena. V Erjavčevi koči na Vršiču je pregledal ponesrečenca slučajno tam se nahajajoči češki zdravnik - turist, ki je ukrenil še vse potrebno za nadaljnji transport. Pri koči na Gozdu so naložili ponesrečenca na voz ter ga odpeljali v Kranjsko goro, kamor so prispeli ob 23.30 ponoči. Že mnogo prej je odhitel v Kranjsko goro odposlanec reševalne ekspedicije z naročilom, da pokliče ljubljansko reševalno postajo, naj pride z rešilnim avtom po ponesrečenega Mirka Kajzelja. Ljubljanska reševalna postaja je bila o tem že ob 20.50 obveščena ter je avto prispel v Kranjsko goro pred hotel »Slavič« več minut poprej, tako da so ponesrečenca kar z voza naložili v avto. ki je nato napravil 86 km dolgo progo do Liubljane v 1 uri in nekaj minut. V Ljubljani so Mirka Kajzelja spravili v Leonišče, kjer ga je prevzel v zdravniško oskrbo g. dr. Pavle Kraje. Ponesrečen-čevo stanje je zdaj povoljno. Čuti se sicer še zelo izčrpanega, kar je jasno, če vpo-števamo. da je moral. ležeč 21 ur v snegu in mrazu, prestati muke. Strašen čin blazneža Maribor, 11. julija V sobi št 32 v prvem nadstropju mariborske oblastne splošne bolnice se je danes ob pol eni ponoči odigral strašen prizor, ki je zahteval človeško žrtev. Neki bolnik, ki ga je zaradi očitnih znakov blaznosti oddala policija v bolnico v svrho opazovanja in čigar identitete še doslej ni bilo mogoče dognati, je kmalu ponoči nenadoma skočil iz svoje postelje in v istem hipu tudi že z vso silo zamahnil s pokrovom nočne posode po glavi svojega mirno spečega tovariša Ludovika Zagažna, 27 let starega posestnikovega sina iz Braslovč v Savinjski dolini. V usodnem trenutku je sicer službujoča bolniška sestra čula *rek ropot in zdihovanje in ker je bila že vajena čuti podobne glasove iz sobe št. 32, se ni zmenila zanj. Končno pa se je vendarle odločila in odšla pogledat v sobo, kjer se ji je nudil pretresljiv prizor. Ludovik Zagažen je ležal z razbito lobanjo v veliki mlaki krvi v postelji. Storilec pa je stal pred njegovo posteljo in bulil topo v svojo žrtev. Ko se je zavedel, kaj je storil, je skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Poleg njega so našli orodje, s katerim je ubil svojo nesrečno žrtev. Ludovik Zagažen se je seveda zaradi silnega udarca takoj onesvestil in je kmalu nato izdihnil, ne da bi pri- v fifau ljubezni, strasti, veselja m tu®e. BOŽANSKA ŽENA Sp'it 10. julija. V zadnjih dveh, treh letih beleži naša pomorska avijacija znaten napredek. Konec bivše Avstro-Ogrske je našel v Boki Ko-torski eskadrilo bojnih in nekoliko šolskih hidroavijonov starejšega tipa in to je bilo vse, kar je naša mornarica glede avijacije podedovala. Cela vrsta odličnih hidropilo-tov, ki so ostali v naši vojni mornarici, ni razpolagala z odgovarjajočimi aparati. Tako se je v početku naša vojna avijacija razvijala splošno v zelo težkih okoliščinah, kar je — na žalost — pomorsko avijacijo stalo tudi nepogrešljivih žrtev, kakor so pokojni Glavko Prebanda, Ivo Suman, Dragotin Remon, Dušan Enrizzi in drugi. Vzpored z razvojem naše mornarice in zlasti vzpored z razvojem kopnene avijacije so odgovorni faktorji tudi pomorski avijaciji začeli posvečati več pozornosti in jo obnavljati s prvimi novimi aparati francoskega tipa »Cams«, potem s šolskimi stroji domače produkcije »Ikarus«, ki so se izkazali kot tako dobri, da še danes, po štirih letih uporabe, naša mornarica z uspehom uporablja prvo serijo teh avijonov. Pozneje se je nabavilo večje število bombar-derskih hidroavijonov »Dornier«, izgotov-ljenih v glasoviti tovarni avijonov Dornier-Metalbauten v Friedrichshafenu. Odlični hidroavijatiki kapetan fregate Steinfel, kapetan korvete Nardelli ter poročniki bojnega broda Gogala, Medlička, Čermak, Sachs, Dujšin in drugi so se ob veliki inicijativi šefa v odelenju za mornarico kapetana fregate Valušnika z veliko ljubeznijo lotili akcije, da našo hidroavijaci-jo popeljejo iz krize, v kateri se je nahajala. Poleg nabave aparatov je bila najvažnejša prva naša pomorska zrakoplovna šola, urejena in sistemizirana po vzgledu ostalih naših zavodov vojne mornarice. V to šolo se sprejemajo gojenci iz civila in iz kadra mornarice, ki so dovršili osnovno šolo ter bili zaposleni vsaj eno leto v kaki metalurgični obrti. V dveh letih pouka si poleg splošnega znanja pridobe tudi solidno mehaniško izobrazbo ter se koncem drugega letnika po lastni volji uvrste med mehanike ali hidropilote. Štiriletno delovanje te šole je pokazalo odlične rezultate. Iz te šole je prišlo večje število izvrstnih pilotov - podoficirjev, a razen tega je bilo v specijalnih tečajih izobraženih lepo število oficirjev - pilotov in oficirjev - izvidnikov. Naraščajoč razvoj šole je zahteval tudi večje tehnično spopol-njevanje. Ker se je iz dobe Avstrije v Di-vuljah (med Trogirjem in Kaštelom Starim) nahajal dobro zgrajen hangar in začetek še drugega hangarja, je naša mornarica osvojila načrt izgradnje nove pomorsko - zra-koplovne šole v Divuljah. In če se danes ozremo na ta prostor, se moramo čuditi delu, ki je v relativno kratkem času doseglo izredne rezultate. Iz enega izgotovljenega in enega začetega hangarja, ki sta bila ob prevratu demolirana, ter iz kompleksa zemljišča je nastalo moderno mestece. Zgrajeno je štirinadstropno šolsko poslopje, okusno zasnovano in solidno izvršeno. Poleg šole je zgrajenih več oficirskih in podofi-cirskih poslopij, vojašnica za moštvo in velika moderno urejena delavnica za popravljanje avijonov, popolnoma opremljena dva hangarja, dočim se tretji že gradi. Pri planiranju terena in gradbi novih objektov se nudi prebivalstvu okolice lep zaslužek. Komanda šole, kateri ie na čelu poročnik bojnega broda Medlička, gre prebivalstvu v vsakem oziru na roko, tako da se ustanovitev te šole zamore označiti kot pravi bia-goslov za ta kraj. Na poseben način se bo to pokazalo v kratkem, ko bo za potrebe zrakoplovne šole instalirana električna razsvetljava ter napeljana tudi voda v Divulje. S tem bo podana možnost, da dobe vodo in elektriko vsi ob kaštelanski rivijeri do Trogira. Največjega pomena je dejstvo, da je s sodelovanjem mornarice in antimalaričnega instituta v Trogiru s primerno melioracijo močvirnatih tal ta kraj večjim delom rešen mrzlice. V teh par letih, odkar ta šola deluje, se že opaža važnost njenega delovanja. Tudi lajika, ki prvič opazuje življenje v tej šoli, prevzame ono posebno razpoloženje za delo in odločnost, ki se v šoli manifestira. Trije razredi gojencev se zjutraj v šoli teoretično pripravljajo za svoj bodoči poklic. Popoldne imajo večinoma praktične vaije. Devet mladih poročnikov korvete, osem diiakov-mornarjev (inženjerjl in pomorski kapetanu, ki so se prostovoi,'no prijavili za avijacijo, da postanejo prvi na*i rezervni oficir; - hidroavijatiki, potem gojenci, ki so dr vršili tretji razred in žele postati piloti — vsi so že ob petih zjutraj pred hangarji, da pričnejo svoje vaj". Vaje se navadno konca'o šele opoldne. P »poldne se učenci - izvidniki poučujejo v streljanju in ostalih nalogah hidroavijacije. Komur je od irej znan ta kraj, se ne mrre načuditi razliki. Nekdaj mrtev in zapuščen, danes slika žilavega de.a za pospeševanje naše .Hinicrtke avij i - je. V J Ji je veselo, poučno lave in poačna rredp-vai:ja. Divuije so postale izletua t;;£ka za vse obiskovalce Splita. Smisel za važnost t • še hjdroavijjcljc ra-rašča v najširših slojih prebivalstva. Kjerkoli se v srednji Dalmaciji prvič pojavi hi-Oioavijon, povzroči živo zanimanje prel >-valstva. V nekaMiih krajih na otokih, je ve^eij" pri d. hedu psvega aviio ia Lilo lik), da sc. ga pozdia\ili z godbo in navdušenimi govori. Odziv kandidatov za gojence je vedno večji, kar je razumljivo, ker je šola prišla v center našega Primorja in ker zagotavlja gojencem lepo bodočnost Nedavno je bil razpisan natečaj' za nov razred gojencev. Letos bo sprejetih 120 mladeničev iz civila. V kolikor ti mladeniči pokažejo nagnjenje in sposobnost za pilote, stopijo lahko v aktivno službo, sicer pa se uporabijo kot mehaniki na kopnem. Vsi kandidati morajo imeti osnovno šolo in vsaj eno leto kake metalurgične obrti. Po novem zakonu so podoficirji - hidroavijatiki odlično preskrbljeni. Kandidati, ki se nameravajo posvetiti izključno mehaničarskemu poklicu, niso prisiljeni na letenje. Po končani šoli dobivajo gojenci — pač po uspehu — podnaredniški ali naredniški čin, a kot vodje imajo pravico, da opravijo izpit za strokovnega oficirja pomorsko -zrakoplovne stroke. Tudi za ta razpis Je veliko zanimanje v javnosti naše domovine. Naša mlada avijacija to tudi zasluži. „Jutrovo" družabno potovanje v Pariz Udeleženci družabnega potovanja v Pariz se že začenjajo zbirati v Ljubljani za jutrišnji odhod. Za to zanimivo potovanje se je prijavilo 28 udeležencev, torej še tri več, nego je bilo prvotno določeno število skupine Kakor se nam javlja iz Pariza, bodo družbo ob prihodu, ki bo 13. t m. ob 20.55 zvečer, pričakali na kolodvoru tam bivajoči rojaki. O prihodu je tudi obveščeno tamkajšnje »slovensko omizje«. Stanovanja za udeležence družbe so pripravljena v »Hotel de la Neva« (9 rue Monsigny). Hotel leži centralno v bližini Opere, Louvra in Jardins des Tuileries. Na gori označeni naslov lahko dirigirajo svojci udeležencev in drugi interesenti pošto, namenjeno za družbo. Takoi prvi dan po prihodu, 14. t m., napravi družba izlet v avtokarih v Mal-maison in pa v Versailles, kjer bo ta dan kot posebna atrakcija igral širom znani umetni vodomet Druga zanimivost tega dne bo da si bo družba lahko ogledala po povratku popoldne in zvečer svečano razpoloženje prebivalstva na dan nacionalnega praznika »fete du quatorze juillet« in čarobno večerno razsvetljavo. Nadaljnji program enotedenskega bivanja je jako pe- Ofo 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Krasno! Nepozabno! Tel. ; šel k zavesti. Nobena zdravniška pomoč mu ni mogla rešiti življenja. Njegovo truplo so prepeljali v bolniško prosekturo, da preiščejo rano in strukturo možgan, kajti tudi umerjeni Zagažen je trpel na možganskih motnjah, a je bil sicer miren in znos-ljiv bolnik, dočim se je podzavestni morilec obnašal že dalje časa zelo nasilno. Tako je parkrat polomil svojo posteljo, snel zaprta vrata s tečajev, razbil okenske šipe ter uganjal druge nasilnosti, ki so povzročale sestram in strežnikom veliko posla in skrbi. Pri teh svojih ekscesih je kazal blazni morilec naravnost nenavadno moč. Podzavestni morilec neznanega imena Je okrog 30 let star in govori gorenjsko narečje. Po dejanju so ga vtaknili v prisilni jopič, kakor že večkrat in ki ga je vedno raztrgal. Danes slučajno miruje. Drugače pa je pravi strah bolniškega osobja. Čim bo kako mesto prosto, ga bodo odpremili v biaznico na Studencu pri Ljubljani. Ob tej priliki pač ne smemo zamolčati kričečega nedostatka, da naša oblastna splošna bolnica m'ma posebnega oddelka za umobolne in se morajo taki nesrečniki nameščati med miru potrebne bolnike. Soba št 32, kjer se je odigral ta tragični dogodek, je celo v traktu ženskega oddelka. Uboj, ki se je dogodil v sredo ponoči v mariborski splošni bolnici je vrhu tega prav glasen opomin, da mora mariborska oblast dobiti čim prej svojo umobolnico, kajti blaznica na Studencu pri Ljubliani ne zadošča niti za potrebe ljubljanske oblasti. Še enkrat ptič feniks v mestni jami Tedni so že pretekli, ko smo 20. junija objavili članek o barakah v mestni jami. Stavbena in stanovanjska registrovana zadruga z omejeno zavezo »Mali dom« s sedežem v Spodnji Šiški, ki je lastnica nekdanje milarne, nam je poslala pismo, kjer prosi, da pojasnimo tudi njeno stališče. Zadruga pravi, da je želela izprazniti zemljišče milarne v svrho parcelacije in prepisa na zadružne člane in je zato večkrat zaprosila na mestnem magistratu, naj vendar nekaj ukrene, da se stanovalci v teh skrajno nehigijenskih • kolibah naselijo v ljudem primernih stanovanjih; s tem bi bilo ustreženo zadrugi, ki nujno rabi zemljišče, na drugi strani bi se pa napravilo človekoljubno delo najpotrebnejšim med potrebnimi. Zadrugino prošnjo je podpiralo tudi ta-mošnje šolsko vodstvo, kakor tudi očetje frančiškani in so io utemeljevali iz moralnih ozirov do šolske mladine. Vse prošnje pa so bile brezuspešne, češ da magistrat nima stanovanj. Edino mestni fizikat je prošnje podpiral. Zadruga je tako imela stanovalce v barakah tri in pol leta brezplačno kljub temu, da je morala plačevati davke in druge pristojbine, nazadnje je pa odstopila zadevo odvetniku, ki je povabil vse stanovalce milarne k sebi. Odzvaio se je 11 strank, ki so se pogodile, da se izselijo do 1. junija t. L pod pogojem, da vze-tno ves les s seboj — 8 strank se pa vabilu sploh ni odzvalo, zato je zadruga zadevšči-no odstopila sodišču, ki je izpraznitev odobrilo. Deložacija je bila določena na 14. in 15. junija, a deložirana je bila samo ena stranka, ker so se druge izselile same še pred določenim rokom in vzele barake s seboj. Stroške je trpela zadruga in tudi zemljišče je očistila na lastne stroške. Zadruga še pripominja, da so njeni člani državni nameščenci najnižje kategorije in vdove, ki so s težkim trudom prispevali potrebne vsote za nakup zemljišča, kjer stoje sedaj zadružne barake. strežljiv, tako da se je vsem priljubil. V Zagorju je ustanovil posojilnico in krepko je podpiral tudi ustanovitev Sokola. Tudi v Litiji je bil ustanovitelj Sokola in Slovenskega planinskega društva. Skozi vsa leta je bil in je še danes odbornik Sokola, v Kamniku pa je bil tudi starosta. Jubilant je v svoji starosti še mladeniš-ko čil in se še vedno vneto udejstvuje pri raznih društvih in kot član načelstva litijske posojilnice. Ob njegovem jubileju se bodo nešteti spominjali prijetnih ur, ki so jih ž njim preživeli, in vsi mu želimo še mnogo srečnih let. Spominska svečanost pod Vršičem V nedeljo 7. t. m. je priredila Ruska Matica spominsko svečanost pod Vršičem, kjer se nahajajo ruska kapelica in grobovi ruskih vojakov, ki so kot ujetniki gradili cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento na Goriškem. Letos je bila kapelica temeljito popravljena: dobila je betoniran temelj, novo streho in okna: preuredila se je tudi notranjost te skromne ruske cerkvice, ki jo krasijo sedaj svete podobe in lučke. Tradicionalnega romanja so se udeležili številni člani ruske kolonije iz Liubljane, Jesenic, Kranjske gore itd. in tudi dokaj Slovencev in Srbov, prijateljev ruskega naroda. Parastos je opravil č. g. protoierej Dimitrije Jankovid, ki se je drage volje odzval prošnji, nai pride blagoslovit grobove ruskih mučenikov. Med službo božjo je pel ruski zbor pod vodstvom ge. Kulakove. Po cerkvenem opravilu je imel nagovor predsednik Ruska Matice univ. prof. dr. A. Bi-limovič, ki se je zahvalil vsem številnim dobrotnikom z g. dr. Ivanom Grašičem, notarjem v Kranjski gori na čelu. Za slovenske žene in matere je govorila ga. Terezina dr. K umoru v Litiji Trafika ob litijskem mostu, kjer je bil umorjen lesni trgovec Ivan Rotar. Križec kaže prostor med vrati, kjer je slonel Rotar, ko ga je Jelnikar zabodel. Levo zgoraj pokojni Ivan Rotar. Sokol Kulturni pregled dobivalo željo po posvetni nadvladi, je zadelo ob avtonomna cerkvena stremljenja Hrvatov; narodna zavest je dajala jeziku, iz katerega je govorila slovanska skupnost, prednost pred latinščino, ki 60 jo vsiljevali iz Rima. Ninski škof Gregor se je v konfliktu Tomislava s papežem postavil na stališče države in naroda. Na splitskem zboru dalmatinskih škofov pa je propadel. Kmalu ga je zapustil tudi Tomislav. Ninsko škofijo so ukinili. Taka je bila usoda hrvatskega škofa — upornika! Na starem Peristilu bo mogočni kip, delo l>otomca žilavih dalmatinskih Hrvatov, ee- nijalnega Ivana Meštroviča _ kip, ki kaže nadčloveško figuro v dolgi halji, s knjigo v silni, koščeni roki, uporniški obraz s preroško brado, v borbi povdignjeno levo roko _ pričeval o zmagi naše rase in našega duha nad rimsko državnostjo, ki jo je skušal novi pontifex maximus nadaljevati v imenu latinske Cerkve. Meštrovičev »Grgur Ninski« Na starodavnem splitekem Peristilu se bo ▼ bližnjih tednih odkril Meštrovičev mogočni kip Grgura Ninskega. Spor za mesto, kjer naj bi 6tal spomenik, se je iz splitskih lokalnih razmer prenesel v široko javnost in sprožil v raznih listih in revijah več zanimivih polemik. Na pr. Kdo naj odločuje, kje Je najprimernejši prostor za spomenik: umetnik ali meščani s svojim »praktičnim razumom«? Ali spada na rimski (paganski) Peristil spomenik krščanskega duhovna? Ali ie Gregor iz Nina sploh tako pomemljiva osebnost, da zasluži spomenik sredi ostankov Dioklecijanove palače? Značaj in pomen teh vprašanj najbolj ilu-■trira dejstvo, da je »Nova Evropa« pravkar posvetila polovico številke svoje XX. knjige izključno vprašanju Grgurja Ninskega. Tu je objavljenih več razprav iz peres najboljših strokovnjakov. Tako piše I. Pilar o razmerju med bosanskimi bogumili in Grgurjem Ninskim. Grga Vovak podaja pregledno biografijo tega škofa, ki je pred 1000 leti, pod vlado kralja Tomislava, branil nasproti rimskemu papežu pravico hrvatske države do avtonomne Cerkve in do hrvatske litur-gije. O starodavnem Ninu piše dr. Mihovil Abramid, dT. Ljubo Karaman objavlja izsledke svojega raziskavanja o Grgurju Ninskem, Frano Ivaniševifi pa o današnji borbi za glagolico. Tu čitamo: »Načeloma je vprašanje glagolice že rešeno! nje praktična upeljava je prepuščena cerkvenim oblastim, da se ravnajo po razmerah In po ljudskih željah. Zmagala je pravica. V oni isti splitski cerkvi, kjer se je 1. 925. slišala ostra prepoved glagolice, se danes po tisočletnem boju glasi svobodna glagoljaška maša na splošno zadovoljstvo duhovništva in meščanstva.« Zagrebški župnik Sv. Ritig je prispeval članek »Meštrovičeva vidjenja i verovanja«, ki v njem zagovarja Meštrovidevo idejo, za katero baš katoliška duhovščina ni nič kaj navdušena. Boju za mesto MeStrovičevega spomenika so posvečeni trije članki: prvega je spisal župan dr. Ivo Tartaglia, drugega M. č (ur-čin) in tretjega pisatelj dr. Marin Bego. Številko zaključuje igra »Revolucija na Pe-ristilk, ki karakterizira splitski boj za postavitev spomenika Škofu Gregorju iz Nina. Številko krase tri ilustrirane priloge na umetniškem papirju. V času, ko slave na5i bratje Čehi tisočiet-nico »Kneza češke dežele« sv. Vaclava, imamo tudi Jugo6loveni svoje milenijsko leto (za koledarsko točnost tu ne gre). Naš slav-ljenec sicer nima popularnosti in slovesa sv. Vaclava, saj je bil dolga stoletja pozabljen in ni niti v Dalmaciji grgurske tradicije ali kulta. Toda tisočletnica je tu in Meštrovičev spomenik jo veličastno markira. Med leti 923—934. so se vršili na tleh hrvatske države važni idejni in cerkveno-politični boji: papeštvo, ki je vedno bolj Smrt hrvatskega književnika, v Kar-lovcu je umrl za tuberkulozo 39-letni profesor ondotne gimnazije Pero Magerl Go-talovački. Pokojnik je že kot gimnazijalec v Varaždinu vzbujal izredno "pozornost s pesmimi, ki so izhajale po večini v »Mladi Hrvatski«. Pozneje je pisal v nevezani besedi. Bil je sotrudnik raznih listov in nekaj časa član redakcije »Obzora«. Imel je mnogo lepih načrtov m zasnov, napisal je marsikaj dobrega, toda vse leži zakopano i v raznih časnikih in časopisih. Ubilo ga je bedno životarenje provincijalnega profe- . eorja. i JUTRI PREMIJERA Junaka iz velefilimov »Ana Karenitia«, »Kozaki« v novem filmskem deta mojster ske dramatične napetosti JOHN GILBERT Ljubaivnl prizori polni ognja io strasti. Krasna vsebina. Popolnoma novo. Jutri vsi k premijeri v Elitni kino Matica Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine Novi veliki katalog in cenik Tam Je brezplačno na razpolago Alinil/I sinova, drojterija, • -ia-IIUI; Ljubljana, Židovska 1 MlTaviA d ro serija, Maribor, • -—LilllC/ Gospo*ka alica 33 Domače vesti • Jutrovčkl na morju — druga kolonija. Interesenti, ki so prijavili svoje otroke za drugo kolonijo Jutrovčkov na morju in ki •o prejeli tiskovine za prijavnico in zdravniško potrdilo ter nam jih niso še izpolnjenih vrnili, prosimo, da to nemudoma store, ker moramo s 15. t. m. sporočiti upravi kopališča število in seznam udeležencev II. kolonije. One, katerih prijave ni še naša direkcija lz enega ali drugega razloga rešila, naj potrpijo; potrebno sporočilo dobe okoli polovice sneseca. Slednjič pozivamo še one interesente, ki bi še želeli prijaviti svoje otroke za drugo kolonijo proti polnemu plačilu enomesečne oskrbnine za 900 Din, naj store do 15. t m., ker potem zaključimo rok za prijave. Začetek dru?e kolonije bo 29. julija in bo trajala do 28. avgusta t 1. • Minister za soc. politiko na Bledu. Včeraj ob 10. dopoldne jep rispel na Bled minister za socijalno politko dr. Mate Drinko-vič. Z jutranjim beograjskim vlakom, kateremu Je prlklopljen ministrski salonski voz, se Je ob 8.38 g. minister pripeljal do Ljubljane, kjer ga je na kolodvoru pričakoval veliki župan dr. Fran Vodopivec. Ministra za socijalno politiko je kralj sprejel v avdijenci. • Desetletnica osvoboditve Dravske doline se proslavlja v nedeljo, 14. t m. v Ma-renbergu po naslednjem vrstnem redu: Ob 7. uri zjutraj sprejem gostov na kolodvoru v Vuhredu, ob pol 9. odkritje nagrobnega spomenika dne 8. maja leta 1919. v osvobodilnih bojih pri Marenbergu padlemu junaku Matiju Gladu, naredniku slov. planinskega polka, ob pol 10. slovesna sv. ma-fta na cerkvenem trgu v Marenbergu, ki jo daruje prečast. g. prošt Serajnik iz Dravograda, odkritje spominskih plošč v svetovni vojni in v osvobodilnih bojih padlim vojakom pri vhodu v farno cerkev v Marenbergu, govori na cerkvenem trgu, povorka po trgu, ob 15. uri popoldne velika narodna veselica na šolskem vrtu s koncertom raznih pevskih in godbenih društev in raznimi zabavami. Prosimo, da se slavnosti udeležite v čim večjem Številu, da utrdimo tukaj ob državni meji narodno in državno misel ter se oddolžimo vsaj nekoliko za nago svobodo padlim žrtvam. Narod, ki ne zna ceniti svojih junakov, jih ni vreden! Pripravljalni odbor. • Himen. Poročil «e je 10. t m. na Brezjah lesni industrijalec g. Rus Mirko v Loškem potoku z gospodično Mileno Bajičevo učiteljico istotam in hčerko znane narodne rodbine viš. finančnega nadsvetnika g. Fran Bajiča iz Ljubljane. Bilo srečno! • Stalna gledališka sezona na Sušakn. Gostovanje «siješkega in novosadskega gledališča se nadaljuje. Prebivalstvo kaže veliko zanimanje za predstave in upravitelj gostujočih gledališč je že stopil v stike s sušaško občinsko upravo za uvedbo stalne gledališke sezone na Sušaku. Občinski faktorji so pripravljeni vzeti v svoj proračun večjo vsoto kot subvencijo za stalno gledališko sezono. • Delavcem, ki bi radi v Francijo! Javna borza dela v Ljubljani, nje podružnica v Mariboru ter ekspozituri v Celju in v Murski Soboti bo postopoma organizirala transporte delavcev v Francijo. V vpo-štev prihajajo vojaščine prosti, ne nad 45 let stari zdravi močni delavci, pred vsem: rudarji, kovinarji, zidarji, tesarji, tovarniški delavci in težaki. Kdor reflektira na zaposlitev, naj javi svoji pristojni Borzi dela (Ljubljana, Maribor, Celje. M. Sobota) tele podatke: 1. Ime in priimek. 2. bivališče, 3. rojstno leto, 4. stan: ali samski ali oženjen, 5. število nepreskrbljenih otrok, 6. pristojna občina, 7. poklic, 8. delodajalci zadnjih dveh let, 9. kakšno delo si predvsem želi. Velika važnost se polaga na navedbo pravega poklica. — Borze dela bodo reflektante zbrale ter jih pravočasno pozvale, kdaj naj se delavci javijo v svrho pregleda. Kdor bo pri pregledu sprejet, bo dobil osebno Izkaznico, s katero bo potem lahko dobil potni list na pristojnem okrajnem glavarstvu. Manjši transporti bodo potovali lz Zagreba, večji pa s sedeža borz dela. — Javna borza dela v Ljubljani. * Novo ime prvega doma zgrajenega letala ljubljanskega Aero-kluba. Gradnja tekmovalnega letala ljubljanskega Aero-kluba se bliža svojemu zaključku. Krst letala naj bi se izvršil začetkom septembra in zato razpisuje klub tekmovanje v izbiri najlepšega in letalu najprimernejšega imena. Letalo bo živordeče lakirano, imelo bo brzino do 200 km na uro in bo sposobno za vse vrste akrobacij, kar pomeni, da bo v svoji gibčnosti in okretnosti odgovarjalo najrazvajenejšemu letalskemu okusu. Ime naj bo tedaj temu primerno, da bo odgovar- jalo vrlinam letala, obenem naj pa, 5e le mogoče, izraža nekaj pristno našega, domačega. Predloge je dostaviti v zaprti kuverti na naslov: Aero-klub »Naša Krila« Ljubljana, Kazino II. in priložiti 1 Din v znamki za reševanje. Najlepše ime bo dičilo naše novo letalo, predlagatelj bo pa lahko izbiral med daljšim poletom okrog Ljubljane in med kako novo dragoceno slov. publikacijo, ki je izšla. * Kopališče Llpik blizu Osijeka dobro napreduje. Po statistiki je obiskalo to kopališče do sedaj nad 3400 tujcev. Kopališče je prišlo pod nadzorstvo oblastne samouprave in ker je ta vložila večje vsote v investicije in modernizacije, je stalni napredek kopališča osiguran. * Trije Slovenci na mednarodni tekmi športnih letal. V času od 7. do 20. avgusta se bo vršila velika mednarodna tekma športnih letal. Organizira jo pariški Aero-klub, zračna pot bo merila 6024 in bo pokazala praktično vrednost lahkih športnih avijonov. Kakor poroča Politika se bodo lz Jugoslavije udeležili tekme naslednji Slovenci: Ernest Turko, letalski tehnični poslovodja in pilot v Beogradu s svojim mehanikom na športnem letalu, ki ga je Izgo-tovila tvornica »Ikarus«, ter tainik ljubljanskega Aerokluba dr. Rape in pilot Vodišek na letalu inž. Bloudka. Kino Ideal Jaekie Coogan mladi ltoskd Junak v njegovem najnovejšem filmu senzacij, veselja, smeha m žalosti. Mladi trobenta© Pravkar Lzgotcvljen in prvič v UuMJani! Popolnoma novo! Pirerrakra ob ljudskih cenah 2, 4, 6 Din! Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 8, t m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke Izžrebane, in sicer »o zadele po Din 200.— naslednje Številke: 7561, 7666, 14.103, 14.150, 20.093, 34.664, 34.756, 53.41«, 53.430, 53.474, 53.488, 58-342, 56.381, 66604, 66.667, 75.7156, 75.756, 75.781, 84.570, 84.583, 91.751, 103.122, 103.154, 109.763, lil5.693, 120.253, 123.657, 123.869, 123.673, 123.061. Če bo ostalo kaj srečk neobnovtjenih, bomo Izžrebane srečke zamenjali za neifzžrebane m tako omogočili našim itgralcetn igranje na visoke dobitke. Kdor želi igranje nadaljevati, naj nam takoj pcšlje izžrebano srečko, da mu bomo poslali ne izžrebano srečko. Zadružna hranilnica r. z, z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. * Podružnica SPD Gorje priredi v nedeljo 14. t. m. popoldne na Mrzlem studencu Pod Triglavom voliko planinsko veselico, pri kateri sodeluje godba na pihala in gor-janski pevski zbor. Ker so dohodki te veselice namenjeni popravilu potov in markacij, se vabi k najštevilnejši udeležbi. * Pritožbe proti zagrebški mltnlcL Zagrebški »Morgenblatt« poroča pod naslovom »čudno pospeševanje tujskega prometa« o pritožbah, ki Jih dan na dan iznašajo avstrijski avtomobilisti proti mestni mitnici v spodnji Ilici. Tako je mitničar enega zaustavil med silno ploho preko ene ure ter mu vse po vozu prebrskal, ker ga sumničil da prevaža slanino in žganje. Tudi turiste se preiskuje na najbrezobzirnejši način in če še tako verodostojno dokazujejo, da nimajo izletniki nobenega slabega namena in povoda goljufati mestno mitnico. Tako je bilo v par dneh pri zagrebškem avtomobilskem klubu vloženih nad 30 pritožb tujih izletnikov. List meni, da bo tako ravnanje mitnice vse pokvarilo, kar Je doslej dosegla živahna propaganda za obisk naših krajev. * Redek jubilej delavca. V Bečkereku je stopil po 33 letni službi v pokoj železniški čuvaj Štefan Fegetič. Proga, ki jo je vsa ta leta nadziral, znaša dobrih 20 km in ker jo je vsak dan prehodil, ima za seboj najmanj 240.240 km, kar je toliko, kakor 6 krat okrog zemlje. Šef železniške sekcije Mili-čevič je jubilantu čestital z lepim govorom. Povdarjal je med drugim, da ni stari čuvaj niti 33 dni izostal v svoji 33 letni naporni službi. * Lov občine Struge se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let in 8 mesecev dne 13. t. m. ob pol 11. v Ribnici. Lov se na/iaja v najlepšem kraju Dolenjske, kjer je mnogo divjačine. — Županstvo. 941 * Nevarnost od volkov. Sreskemu poglavarstvu v Gackem prihajajo od vseh orož-niških postaj poročila o nevarnosti od volkov. Volkovi že 2 meseca ogražajo črede na planinah. Tako je javila orožniška postaja Kalzanci, da Je na njenem področju v 3 mesecih uničeno od volkov 130 ovac, 6 go ved in 2 konja, kar predstavlja najmanjšo vrednost od 40.000 Din. Orožniške postaje prosijo sresko poglavarstvo, da bi organiziralo v večjem obsegu lov na nevarne zveri. * Banjaiuka dobi moderen hotel. Vakuf-skl odbor Je na svoji zadnji seji v Sarajevu sklenil med drugim tudi otvoritev važnih ustanov v Banjaluki. Kupil bo nekaj poslopij, v katerih se bodo uredile muslimanske konfesijonalne šole, otvorjen pa bo tudi notel, ki bo odgovarjal najmodernejšim zahtevam. Večino teh stroškov bo krila zapuščina Ferhat paše, ki je zapustil v Vakufu denarja in posestva v vrednosti 10 milijo- nov Din. Zgradil Je tudi džamijo v Banjaluki, ki Je ena od najlepših džamij v Bosni in Hercegovini. Da bi se velika zapuščina plo-donosno naložila in uporabljala, se je va-kufski odbor sedaj zavzel tudi za projekt modernega hotela. * Sleparski Izseljenimi agenti. V zadnjem času je po naših krajih, lz katerih se seli mnogo siromašnega naroda za zaslužkom v tujino vse polno sleparskih izseljeniških agentov. Ti agenti se predstavljajo revežem kot posredovalci služb in potnih dokumentov. Mnogo žrtev so že Izvabili v Belgijo pod pretvezo, da jih bodo brez vizuma spra vili preko meje. Žrtve so se večinoma sestradane, bose in gole vrnile nazaj ali same, ali pa odgonskim potom. Naše oblasti, izseljeniški komisarijat In borze dela svarijo pred sleparji, najdejo pa se še vedno žrtve, ki poslušajo rajši brezvestne sleparje, kakor pa svarila. Meseca junija se Je potikal v trboveljskem, zagorskem in hrast-niškem revirju, kakor tudi po drugih ob-savskin krajih srednjevelik človek — blon. din, oblečen v črno obleko in s športno čepico na glavi, ki Je hodil okrog češ, da preskrbi na Holandskem ljudem prav dobro delo. Nekateri so verjeli namišljenemu agentu, ki je od mnogih strank Izvabil denar, potne liste in druge dokumente. Ko so mu postala tla le prevroča. Je neznano kam pobegnil. Kolikor se Je doslej ugotovilo, je agent oškodoval nekatere stranke v Trbo-veljskeiji revirju za 640 Din. * Tatovi v vlakih. V zadnjih časih so tatovi zelo delavni po vlakih in to zlasti po hrvatskih progah. Nekemu Antonu Svetiču je bila na progi Bielovar-Dugo selo, ko Je v kupeju malo zadremal, ukradena listnica s 3720 Din. Žrtev tatov Je tudi sprevodnik Ivan Golob, ki Je prijavil zagrebški policiji da mu je med vožnjo od Zidanega mosta proti Zagrebu zmanjkal iz službenega voza plašč in nekaj denarja, * Dvakrat obsojen na smrt, sedal na 9 let V Sarajevu Je bil že pri dveh razpravah obsojen na smrt Edhem Groša. ker je ubil sreskega slugo Milutinoviča. Ubil ga je, ker ga je sluga po krivem obdolžil nekih prestopkov ter ga skušal spraviti v zapor. Ko je bil Groša drugič obsojen na smrt, se je skušala njegova obupana žena v razpravni dvorani zastrupiti. Sedaj je vrhovno sodišče vzelo zadevo ponovno v pretres in je obsodilo Edhema zaradi uboja na 9 let ječe. * Obledele obieke barva v različnih barvah in piisira tovarna Jos. Reich. * Sokolsko društvo na Vrhniki ima v nedeljo 14. t. m. popoldne na dvorišču gostilne Mantua, svoj običajni letni iavni nastop in nato prosto zabavo s plesom itd. Sodeluje vrhniška godba. Za dobro jedačo in pijačo je preskrbljeno. — Prijatelji se vabijo na obilen poset. — Zdravo! 939 * »Dan bonbončkov«, ki ga Je priredila ženska C. M. podružnica v Hrastniku je prinesel družbi 200 Din. — Prirediteljem in darovalcem iskrena nvala! 940 * Drzen vlom ®a Gorenjskem. Po Gorenjskem se potepata že dalje časa dva delomržna klateža, ki se preživljata samo z vlomi in tatvinami. Prve dni julija sta izrabila priliko ter sta med popoldanskimi urami, ko so bili ljudje zaposleni na polju, vdrla v hišo posestnika Urbana Jošta v Zejah pri Podbrezju. Našla sta dober plen v denarju. Odnesla sta v bankovcih 1560 Din, dalje dva zlatnika po 20 K in več srebrnih kron. Klateža še nista prišla pravici v roke. h I aiW*ane u— Kongres organizacije poštnih uslužbencev. Dne 13. in 14. t. m. bo v Ljubljani kongres Saveza i>oštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev kraljevine SHS. To bo prvi kongres organizacije poštnin uslužbencev, ki se bo vršil v Sloveniji. S kongresom bo združena jubilejna glavna skupščina organizacije in proslava njene desetletnice. Spored kongresa je: V soboto 13 t. m. sprejemanje gostov iz Srbiie, Vojvodine in Bačke, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, Slavonije in Hrvaške. Ob 16. pred-konferenca delegatov v zborovalnici delavske zbornice. V nedeljo 14. t. m. ob 8. otvoritev kongresa, ki bo trajal do 12. Ob 14. jubilejna skupščina organizacije, po skupščini nadaljevanje kongresa, — vse istotako v zborovalnici delavske zbornice. Ob 20.30 proslava dosetletnice organizacije v hotelu »Tivoli«. V ponedeljek 15. t. m. izlet na Bled. u— Prošnja na železniško direkcijo v Ljubljani Prejeli smo: Ker vozi kopalni vlak — odhod iz Ljubljane 12.57 — le do postaje Škofija Loka, prosimo direkcijo, da odredi, da bo vozil ta vlak do postaje Kranj. Tudi mesto Kranj je dobilo lepo kopališče na Savi, ter nam je zato nerazumljivo zakaj bi vozil ta kopalni vlak samo do postaje Škofja Loka. Je to novo kopališče v Kranju zgrajeno ob Savi ter se od drugih kopališč razlikuje posebno v tem, ker Je zgrajena za otroke posebna naravna struga. Marsikateri kopalec izletnik bi porabil to priliko in se peljal v Kranjsko kopališče posebno še, ko je vstopnina v kopališče nizka, iznaša namreč 2 Din za ves dan. Ni to v zvezi s kakšnimi ovirami ter bi se pri dobri volji moglo urediti tako, da bo vlak vozil do Kranja. Saj bi bila to tudi pridobitev za Kranj. n— Društvo »Soča« v Ljubljani. Na prvi odborovl seji IX. poslovne dobe dne 10. julija 1929 se je konstituiral društveni odbor tako-le: Na občnem zboru dne 6. julija 1929 izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc in podpredsednik Ivo Sancln. Za tainika: učitelj Andrej Bensa, namestnik Milan Volk. Za blagajnika: Joško Sfiligoj. namestnik Lipe Bačnar. Pregledovalca računov: Jože Ivančič in Golja Aleksander, namestnika Batjel Franc in Volk Milan. Namestniki odbornikov so: prof. Bačič Jože. Dovgan Milan, Ferant Anton, Kerševan Andrej, Mislej Rudolf. Pavlovič Peter, Štrekeli Jože in Zornada Jože. Med odborniki nepravilno priobčeni Senčar Lipe se mora glasiti pravilno Bačnar Lipe. Društvo ima naslednje odseke: 1) Prosvetno-predavateliski, 2) zabavno veselični, 3) gospodarski in vojnood-škodninski ter 4) pevski odsek. Članarina ki ostane neizpremenjena, znaša letno 12 Din in se plača pri od društva pooblaščenih pobiralcih ali pa neposredno pri društvenem blagajniku Sfiligoju, Gledališka ulica 7-M. vsak dan od 14. do 16. ure. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer ob pol 8. sestanek zbora zaradi eventualne udeležbe na pevski slavnosti v Rogaški Slatini dne 14. t. m. — Odbor. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila v mesecu juniju 1929 2989 strankam 10668 knjig. Izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, ki si ga kupi, da si napišeš številke knjig doma. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4. do 8. zvečer. u— Društvo Zoo nas obvešča, da Je žirija včeraj ocenila predložene načrte za zoološki vrt v Ljubljani in priznala nagrade po naslednjem vrstnem redu: 1.) g. arh. Spinčič in Vlado Bohinc, 2) Dušan in Vlado Bohinc, 3) arh. Domicijan Serajnik, 4) Fra-njo Kuglič. Načrti so na vpogled od 12. do 17. t m. v mestnem gradbenem uradu soba št. 1. med 12 in 14. uro. u— Regulacija Pražakove ulice. Iz krogov prizadetega občinstva nam pišejo: Stanovalci ob Pražakovi ulici in tudi vsi oni pasantje, ki so prisiljeni dnevno pasira-tl to ulico že skoro poldrugo leto čakajo, da se bodo odločilni faktorji mestnega magistrata zganili ter končno uredili zelo raz-drapano Pražakovo ulico od Dunajske ceste do vogala Cigaletove ulice. Povsod drugod Je ta ulica že davno regulirana, le tu so jo razkopali in jo nato tako prepustili nadaljnji usodi. Ob deževnih dnevih je tam pravcato jezero. Pa tudi zelo ozki hodnik Je ves razdrapan, ki ne samo ovira hojo , marveč tudi ograža telesno varnost pasantov. Potrebno bi bilo torej, da bi se ta del Pražakove ulice končno uredil. u— Drobiž iz policijske kronike. Od srede na četrtek ni bil nikdo aretiran. Policiji so bile prijavljene tri manjše tatvine, 1 poneverba, 2 telesni poškodbi, 2 karambola 3 kalilci nočnega miru, neki krošnjar in 10 prestopkov cestnega polic. reda. Zadnji čas se na ulicaa sploh dogajajo čestokrat karamboli avtomobilistov, kolesarjev in motociklistov. Dnevno prihajajo kupoma prijave o prestopkih cestno-policijskega reda odnosno avtombilskih predpisov. Oso-bito v velikem številu so zaradi pretirano nagle vožnje prijavljeni motociklisti, ki brezobzirno drve po glavnih ulicah in ogražajo osebno varnost pasantov. u— Male tatvine. V torek dopoldne Je prišla žena čevljarskega pomočnika Frančiška Dermastija s svojim otrokom v zavod za zaščito mater in dece v Lipičevi ul.-norneja, kakor ga ima moštvo Bate, vendar so na glasu kot eno najboljših amaterskih moštev Avstrije. Celovec, ki ]e bi v nogometu nekoliko za LJubljano, Je v zadnjem času v medmestni tefemi z Ljubljano dokazal, da je postal docela enakovreden protivnik. Večino koroške reprezentance so tvorili igrači SK Austire, W igra t udu izmed vseh celovških klubov najbolj moderni nogomet. Moštvo ie posebno napredovalo v zad-niiiih dveh letih, to }e v časiu, odkar ima izvrstnega trenerja. Austria ]e v rednih stikih z mariborskimi klubi ter se je v teh tekmah pokazala kot enakovreden protivroik, da pa je mariborski nogomet najmanj dorasel ljubljanskemu, so občutili že naši najboljši klubi. MiTilja ne gre v boj brez šarns. Nje ti o moštvo, ki obstoji večinoma iz mlajših igrračev, je pokazalo v nedeljski tefemi z Bato lep narpedek in bo skušalo svojo drugio letošnjo mednarodno tekmo zaključiti z zmago. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 18. uri. Športni drobiž Za prihodnji državno*prvenstveni tekmi sta določena naslednja sodnika: Gradjan« ski : Jugoslavija v Zagrebu g. Gobi, Haj, duk : Hašk v Splitu pa g. Braun. Ako eden od teh dunajskih sodnikov ne bi mogel priti, bo sodil v Zagrebu g. Nedoklan, v Splitu pa g. Vodišek. Zbor nogometnih sodnikov je izključil iz svoje srede sarajevska sodnika Šarenca in Dasoviča. ker sta pri tekmi Hajduk : Slavija kot stranska sodnika kritizirala ko* rektni nastop zagrebškega sodnika g. Ar. lavija ter med tekmo zapustila igrišče. Na proslavi lOletnice obstoja ŽNP*a bo. do sodelovale nogometne reprezentance Zagreba. Beograda in Splita ter juniorska reprezentanca Ljubljane. Beograjski tenis*klub prireja že štiri le« ta v sezoni na Bledu mednarodne tenis tek, me. Letos je Jugoslovenski tenis savez po« ve ril to prireditev JSSK Maribor, zaradi če« sar vlada v beograjskih teniških krogih veliko razburjenje. Neki L. S. celo pred* laga v »Politiki«, naj se Beograjski tenis, klub pritoži na Mednarodno teniško fede, racijo. Po naših informacijah je jugoslo« venski teniški savez prepustil to prireditev ISSK Mariboru zaradi tega, ker slavi ta slo* venski klub letos lOletnico svojega obstoja in ker hoče zaključiti svoje svečane šport« ne prireditve z mednarodnim teniškim tur« nirjem v osrčju Slovenije na Bledu. Po na« šem mnenju Jugolovenski teniški savez s tem, da je ugodil prošnji mariborskega klu« ba. ni napravil take napake, da bi se bilo, treba pritožiti na Mednarodno federacijo. Boksarska komisija države Newyork je za svoje ozemlje suspendirala Schmelinga in njegovega ameriškega managerja, ker je Schmeling odklonil nastopiti proti boksaču težke teže Philu Scottu. Ta borba je bila sklenjena še od prejšnjega Schmelingovega managerja. Schmeling jo je odklonil, ker je bil Scott poražen od Paolina, katerega je, kakor smo poročali, Schmeling v krasni borbi premagal. Zaradi tega suspenza je onemogočena borba za svetovno prvenstvo v državi Newyork med Schmelingom in Starkeyem. Prireditelji boksarkih matehev izražajo bojazen, da bodo tudi komisije v drugih ameriških državah prepovedale na svojem teritoriju borbo Schmeling : Shar« kev za svetovno prvenstvo. Zaradi tega se Schmeling sploh ne bo mogel več boriti na ameriškem ozemlju za naslov svetovnega prvaka. Marta Norelius, ki je bila v zadnjem ča« su suspendirana zaradi sumnje, da je po« novno kršila principe amaterstva, je v znak protesta proti temu suspenzu Sla med pro« fesijonale. Motokolesarski klub Ilirija priredS r nedelto, dne 14. t. m. »Medklubsko propagandno kolesarsko dirko« na progi Ljubljana—Turjak—Ribnica. Start ob 8-30 pred gostilno Marenče na Dolenjski cesti. Zaključek prijav v soboto, dne 13. t. m. v klubskih prostorih restavracije Novi Svet. K udeležbi se vabijo vsi dirkači pododborov Ljublrjana in Ljubljana mesto. Obenem se vrši izlet motociklistov in kolesarjev v Ribnico. Odhod kolesarjev ob 6. in motociklistov ob 7. izpred aostiine Marenče na Dolenjski cesti. Udeležba je obvezna za celokupno članstvo, ker pozdravimo novo ustanovljeni »Klub kolesarjev m motociklistov v Ribnici«, ki priredi dne 14. t. m. prvo klubsko dirko na 10 km. — Predsednik. ASK Primorje. (Centralni odbor.) Danes ob 20.30 seija centr. odbora. Prosim polnoštevitae udeležbe. — Predsednik. SK Jadran. Danes sestanek vseh Jurniorjev v Narodni kavarni ob 20.30 zaradi bližnjih Ju-niorskih tekem. Sestanek Je strogo obvezen za vse. Kdor še ni verificiran, naj prinese seboj dve sliki. Točno. — Načelnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v petek trening rezerve na dva gola z oJd boys ob 18.30, ter trening skupine II. Točno in vsi 1 — Juniorli igrajo v nedeljo dopoldne prijateljsko tekmo z JuniorJi SK Svobode, rezerva pa ob 16-30 predtekmo s SK Reko. SK Ilirija (nogometna sekcija). Old boys moštvo se poziva, da se z ozirom na predstoječo tekimo na Jesenicah sigurno in polnoštevilno udeleži današnjega treninga na igrišču. SK Bratstvo (Jesenice) : SK Ilirija (Otd boy). V nedeljo 14. t. m. se vrši na Jesenicah zanimiva nogometna tekma med SK Bratstvom in med moštvom bivših igračev dolgoletnega pi-vaka Ilirije. Motokolesarskj klub Ilirija. Sestanek članov moto-odseka se vrši dane« v petek dne 12. t. m. ob 19.30 v kfebsfcih prostorih restavracije Novi sivet. Razgovor in prijave za motocfkfistične državno prvenstvene dirke na dirkališču v Brodn na Savi, ki se vrše v nedeljo, dne 14. t. m. in za prijave k udeležbi na Medktabskih motocikl. dirkah na dcrkališčn I. Hnv. Gradjanskega športnega kfaba v Zagrebu dne 21. t. m. Predsednik. Cfosnodarstvo Važne spremembe trošarinskega zakona Iz Beograda poročajo, da je v »Službenih novinah« objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakonskih odredb o državni in oblastni trošarini. Spremembe se v prvi vrsti nanašajo na poljedelske tvornice špirita. Skupni produkcijski kontingent teh poljedelskih tvornic od SO.OOO hI čistega alkohola se po novih odredbah razdeli med posamezne tvornice tako, da se vsaki od njih dodeli za vsako produkcijsko leto 600 hI. Tvornica lahko ta kontingent do 1. septembra t 1. proda drugi poljedelski tvornici, pod pogojem, da ee odj>ove vsakemu novemu kontingentu in koncesiji. Vsaka poljedelska tvornica pa mora tekom 1. 1929-30. dokazati, da krmi osnovnemu in eventuelno dokupljenemu kontingentu odgovarjajoče število živine, drugače se ji kontingent sorazmerno zmanjša. V zakonu od 14 aprila t 1. je bilo prepovedano ustanavljanje novih poljedelskih tvornic, _ izvzemši v Srbiji, Črni gori in Dalmaciji. Sedaj pa je ta izjema razširjena tudi na Slovenijo. Za industrijske tvornice pa stopi desetletna prepoved ustanavljanja novih tvornic v veljavo šele od 1. septembra ti. V kolikor se ostanek skupnega kontingenta poljedelskih tvornic po dotaciji novo osnovanim poljedelskim tvornicam ne bi izrabil, se bo razdelil med one obstoječe poljedelske tvornice, ki bodo dokazale, da jim je za prehrano živine potreben višji kontingent. Količino preko 30.000 hI., ki je namenjena za konsum v državi, bo finančni minister razdelil do 15. avgusta t. 1. med obstoječe industrijske tvornice. Ta razdelitev bo ostala v veljavi do 1. 1938-39. Glede trošarine na žganje določa novi zakon, da se ima višina trošarine na žganje od vina (23 Din) pobirati tudi na žganje iz suhega grozdja. Spremenijo se dalje določbe glede izvoznih premij. Dosedanja določba, po kateri se pri enkratnem izvozu od 500 hektoliterskih stopenj žganja dobi pravica staviti enako količino v tuzemski promet po za 4 Din nižji trošarinski stopnji, se razveljavi. Novi zakon pooblašča finančnega ministra, da more v vsakem produkcijskem razdobju porabiti 12 milijonov Din kot pomoč za izboljšanje produkcije žganja, in sicer na breme dohodkov od državne trošarine Ta pomoč se bo dajala producentom in veletrgovcem z žganjem če razpečajo v dr- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani 11. julija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Ca* Barom. Temper. S 1 Smer vetra in brzina v m in tek. Is s I Padavine ; Opazovanja Si > Vrrta ▼ mm do 7. ure [ ljubila na Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 772-2 7711 770-9 768-5 13 15 18 15 70 70 50 80 mirno N 2 NNE 6 NW 4 5 9 0 9 dzž 1 i • • 0-3 • Sbnplje 7. 765-9 19 40 N\V 6 6 Split 768-1 19 4") NNE 1 4 • Solnce vzhaja ob 4.23, zahaja ob 19.47, luna vzhaja ob 9.41, zahaja ob 23.1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 22.2 C, najnižja 8.2 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Vreme skoraj nespremenjeno, morda koliko toplejše. ne- žavi najmanj 500 hektoliterskih stopenj žganja in če nato isto količino naenkrat izvozijo v inozemstvo. Izvoziti se sme samo čisto ne manipulir. žganje od sliv ali vinskih tropin ki ima najmanj 50 odst. alkohola. Način razdelitve in višino premije na hektolitersko stopnjo bo predpisal finančni minister. Važne so tudi spremembe glede plačila oblastne trošarine na zaloge po stanjn od 15. aprila t. 1. Po spremenjenem členu 12. zakona se na popisane količine piva, vina, špirita, žganja itd. po stanju od 15. aprila t. L ne bo pobirala oblastna trošarina pri trgovcih na drobno in maloprodajalcih, ki se ne bavijo s trgovino na debelo. Na popisane količine pri veletrgovcih pa se bo pobirala oblastna trošarina, v kolikor že ni pobrana, samo na oni del teh popisanih količin, ki se stavljajo v promet po 1. juniju t. 1. V onih oblasteh, kjer so bile pred 15. aprilom oblastne trošarine večje, kakor pa so nove enotne oblastne trošarine, pa se bo veleprodajalcem in maloprodaja',cem odobrila razlika v stopnji oblastne trošarine na zaloge od 15. aprila na način, kakor bo to predpisal finančni minister, toda le tedaj če so bile zaloge večje od 100 litrov ah 100 hektoliterskih stopenj. Oblastna trošarina na vino je znašala n. pr. vi jubljanski oblasti pred 15. aprilom 65 Dm, po 15. aprilu pa je bila za vse oblasti določena z 50. V ljubljanski oblasti se ima torej povrniti razlika od 15 Din. Kongres Mednarodne trgovske zbornice Kakor smo že poročali je bil v ponedeljek otvorjen peti kongres Mednarodne trgovske zbornice, na katerem je kakor znano zastopan tudi naš nacionalni odbor. Od zadnjega kongresa v Stockholmu je bilo ustanovljenih pet novih nacionalnih »dbo-rov (v Braziliji, v Kanadi, v Cile, v Egiptu in v Indiji) tako da je na letošnjem kongresu zastopanih 39 držav z okrog 1200 delegati. Takoj po otvoritvi je kongres pričel z delom ter so bile takoj sestavljene posamezne komisije za proučevanje gospodarskih problemov, ki so stavljeni na dnevni red. V komisiji, Id se peča z davčnimi zadevami, so vzbudili zanimanje podatki o davčni obremenitvi v Zedinjenih državah. Davčna obremenitev, ki je pred vojno znašala le 7.4 odst. narodnega dohodka se je v Ameriki do 1. 1921. dvignila na 15.9 odst., nakar je bila zopet znižana na 10.9 ost v letu 1926. V Evroni je davčna obremenitev mnogo večja. V Nemčiji znaša n. pr. 25 odstotkov narodnega dohodka (v Jugoslaviji okrog 20 do 25 odstotkov). Gospodarski politiki razpravljajo predvsem o Youn-govem reparacijskem načrtu in o ustanovitvi reparacijske banke odnosno banke za mednarodna plačila. Veliko zanimanje vzbujajo dalje referati o gospodarskem udejstvovanju države in občin. VeČina referatov gleda s precejšno skepso na rastoče udejstvovanje javnih podjetij. Uspehi so večinoma slabi, zlasti če se upoštevajo razne olajšave, ki jih uživajo taka podjetja. Na drugi strani pa so se javna podjetja v gotovih gospodarskih panogah (n. pr. železnicah) prav dobro obnesla. Značilno za javna podjetja je pomanjkanje elastičnosti; na razvoj pa upliva neugodno predvsem dejstvo, da imajo uradniki in nameščenci takih podjetij večinoma enake ugodnosti kakor upravni uradniki in nameščenci, kar je izvor neekonomičnega poslovanja. Za privatno gospodarstvo se zlasti zavzemajo ameriški delegati, ki navajajo Pomota je, ako se misli, da kava Hag brez kofeina ni enako vredna glede na okus in aromo drugi kavi Kofein, kateri — kakor znano — mnogim škoduje, je popolnoma brez vpliva na čiste aromatične vrednosd kave. Neškodljiva kava Hag, mešanica naj« plemenitejših in najfinejših vrst kave, je celo prijet« nejša in nežnejša kot večina drugih kav. Prepričajte se sami. Dobrna se v vseh bo triih trgovinah t mešanim blagom. Zahteva/te kavo Hag v hotela in kavarni. Kava Hag varuje srce in živce! uspehe ameriškega privatnega telegrafskega in telefonskega prometa ter elektrarn in plinarn, ki so skoro izključno v privatnih rokah. Delegati pa večipoma priznavajo, da mora država imeti možnost, da v interesu javnosti onemogoči izkoriščanje od strani privatnih podjetij, ki imajo monopolni položaj. Obrtno poslovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug Glede na pritožbe iz trgovskih in obrtnih krogov, da poslovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug (konsumnih, produkcijskih itd.) često krši predpise obrtnega reda in določila zadružnih pravil s tem, da se razteza na nečlane tudi pri zadrugah, ki so omejene po pravilih na člane, kakor tudi da se tako poslovanje ne prijavlja obrtnemu oblastvu in se ne izvajajo obrtno-poli-cijski predpisi, je veliki župan ljubljanske oblasti izdal oblastvom daljšo okrožnico, ki obravnava obratovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug. Iz te okrožnice posnemamo naslednje: Gospodarske in pridobitne zadruge je treba deliti na one, ki so po svojih opravilih omejene na člane in one. ki to niso. Pri malih konsumnih društvih, ki nimajo stalnih nameščencev in kjer opravljajo vse posle člani sami, ni zahtevati prijave obrti tedaj, kadar ne gre za trgovske pesle v pravem pomenu in ne za trgovski dobiček. O trgovskem poslovanju tedaj ni govora, če ne gre za obrtno izvrševanje; med bistvenimi znaki obrtnega poslovanj?, pa je namera na dobiček (n. pr. za zadružno imovino). Pri takih zadrugah gre samo za organizirano nabavo po skupini oseb ali za vnovčevanje lastnih pridelkov članov. Vendar je tudi od zadrug, ki svoje poslovanje omejujejo na člane, zahtevati, da si irpo-slujejo koncesijo, če poslovanje obsega posle, za kakršne obrtni red predpisuje obrtnikom pridobitev koncesije. Omenjenim zadrugam je potrebno tudi dovolilo po čl. 41. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami od 28. novembra 1927 za izvrševanje gostilniškega ali kavarniškega obrata med člani. Od vseh onih produktivnih in gospodarskih zadrug, ki obratujejo tudi z nečlani, pa je zahtevati prijavo obrti in odgovornega, usposobljenega poslovanja ter vpošte-vanje vseh ostalih zadevnih predpisov obrtnega reda. Tako prijavo je sprejeti na znanje seveda le tedaj, če je dotično obrtno izvrševanje po pravilih zadruge dopustno. Obrtna oblastva nadzorujejo poslovanje zadrug v zvezi 8 kazenskimi določili obrtnega reda, ki jih je uporabiti vselej, kadar zadruge neupravičeno raztezajo svoje delovanje na nečlane odnosno- vrše posle brez pridobljene obrtne pravice, ki bi si jo morale pridobiti 220 komadov omel in 1300 komadov krtač za ribanje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 800 kg železne žice in balat-jermen. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 3500 komadov zakovic do 22. t m. pa glede dobave 20.000 kg portlandskega cementa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 27. t. m. se bo vršila pri komandi mesta v Slovenski Bistrici javna ustmena licitacija glede dobave 150.000 kilogramov sena in 50.000 kg slame. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi). Dne 29. in 31. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem 6kladališču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave raznega obvezilnega materijala. (Pogoji so na vpogled pri menovanem skladišču). Dne 31. t m. se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani dražba glede, dobave 250 napisnih plošč za pošte. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani.). Borze = Ponudba ia zgradbo proge Tnzla— Vinkovci. Belgijska industrijsko - finančna skupina Solvay, ki ima tudi v Jugoslaviji svojo tvornioo amonjalcove sode (v Lukovi-ci v Bosni), je naši vladi stavila ponudbo za zgradbo normalnotirne proge iz Tuzle preko Lukovaca do Brčka. Na ta način bi dobil severovzhodni del Bosne preko Vin-kovcev dobro normalnotirno zvezo z glavno prometno žilo naše države. Zgradba te proge bi bila velike važnosti za okoliške rudnike (premog, saline) in za izvoz lesa ter češpelj, kakor tudi za Solvay tvornico, ki trpi v svojem razvoju zaradi slabih prometnih zvez v Bosni. Prometno ministrstvo proučuje sedaj projekt za zgradbo te proge. = Program razstave domačih obrtov na razstavi »Ljubljana v jeseni«. Velesejmska uprava bo priredila s sodelovanjem državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt zanimivo razstavo domačih obrti, ki bo obsegala: čipkarstvo, slamnikarstvo, suho robo, lončarstvo, platnarstvo, volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se bavijo z naštetimi panogami domačih obrti, da sporoče odseku za domačo obrt pri uradu Ljubljanskega velesejma koliko prostora i>otreb-ujejo in pod kakšnimi pogoji hočejo sodelovati. = Prodaja dukatov. — Na vprašanje, je-li za prodajo dukatov potrebno dovoljenje ministrstva za finance, je oddelek ministrstva financ za državno računovodstvo in proračun z odlokom od 10. junija t. 1. (D. R. br. 89744) odločil, da za prodajo dukatov ni potrebno posebno dovoljenje ministrstva, ker se dukati ne smatrajo za valuto, marveč za blago, ki se more svobodno prodajati. Za prodajo dukatov so torej merodajni samo predpisi obrtnega reda. = Subvencioniranje avstrijskega kmetijstva. Glede na nenavaden padec žitnih cen se vršijo na Dunaju že več časa pogajanja med vlado in agrarci za olajšanje agrarne krize. Zahteva po zvišanju uvoznih carin na žito odnosno po uvedbi državnega monopola za žito je bila odbita. Obstoja pa možnost subvencijoniranja kmetijske produkcije od strani države. Agrarci zahtevajo, da jim vlada za meterski stot žita plača v prvem letu 5 šilingov, v drugem letu pa 3 šilinge in da se uvede doklado na moko v višini 6 šilingov za meterski stot Zatrjuje se, da je vlada pripravljena dati kmetovalcem subvencijo, in sicer na vsak hektar posejane pšenice 100 šilingov (800 Din) na vsak hektar rži pa 70 šilingov. S tem hoče država kmpto-valce vzpodbujati, da bi sejali več pšenice in rži. Če bi posejana površina ostala nespremenjena, tedaj bi ta subvencija znašala >n vso državo preko 35 milijonov šilingov ali preko 280 milijonov Din. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave svinčenih zalivk, litine, medeninastih cevi, pakfonga in pločevine; prometno-komercijalni oddelek do 19. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 komadov lesenih podložkov za sode; do 22. t m. pa glede dobave gob za čiščenje oken,57, 11. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes deviV ni promet slab. Nekaj več potrebe v devizl na Trst je krila privatna potreba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Devizi na London in Dunaj sta nekoliko popustili. Med efekti so bile zaključene Vevče po 130. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda navzlic nazadovanju v Beogradu in zaradi večje intervencije Poštne hranilnice _ obdržala nespremenjene tečaje. (Za aranžma in za kaso se je trgovila po 407, v Beogradu po 405 in 404.25). Investicijsko posojilo je dalje čvrsto ter je notiralo 56.25 denar brez blaga. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Jugobanki po 80.50, v Union banki po 202 in v Poljedelski po 16. Med industrijskimi papirji pa je bila zaključena samo Trboveljska pri višjem tečaju 464. V skladu z inozemskimi borzami se je močno okrepila Šečerana, ki je noti-rala 455—475 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.885, Berlin 13.57 Bruselj 7.92, Budimpešta 9.9342, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0137, London 276.41, Newyork 56.87, Pariz 223.12, Praga 168.20 - 169 (168.60), Trst 297.05— 299.05 (298.05). Zagreb. London 276.01—277.81, Newyork 56.77-56.97, Pariz 222.12—224.12, Milan 297-299, Curih 1094.4-1097.4, Amsterdam 22.84-22.90, Berlin 13.555_13.585, Dunaj 7.9987-8.0287, Praga 168.20-169, Budimpešta 9.9182—9.9482. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.22125, Newyork 520.02, Pariz 20.3575, Milan 27.205, Berlin 123.83, Dunaj 73.125, Prasa 15.385, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, Varšava 58.26. Efekti Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 zaklj., Ruše 275 — 285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407—408, kasa 407—408, za december 423—424.50, investicijsko 86.25 den., agrarne 50.50—51; bančne vrednote: Praštediona 852.50 den., Union banka 202—204, Kreditna 93 den., Srpska 152 den., Jugo 80.50—81, Zemaljska 123 den., Poljo 16 do 16.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 32—45, Gutmann 200—205, Slaveks 96 do 100, Slavonija 175 bi., Drava 375 den., Šečerana 455—475, Nar. mlinska 20 den., Lje-vaonica 200—210, Brod vagon 150 bi., Vevče 125 den., Isis 18 bi., Dubrovačka 495 bi., Jadranska 575 bi., Trbovlje 462—465. Beograd. Vojna škoda 404—404.50, investicijsko 86.75—87-50, agrarne 51—51.50, Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (11. t m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 15 vagonov drv in 2 vagona oglja. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni stare pšenice in 2 vagona nove pšenice. — Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni), baška nova, promptna, uzanč-no blago po 250 do 252.50, baška stara, promptna po 255—257.50, za julij 257.50 do 260; moka: >0g«, foo Ljubljana, plač. po prejemu po 370—370; koruza: (slov. postaja, plač. 30 dni); baška promptna, mlevska tarifa po 267.50—270, navadna tarifa po 260 do 272.50; ječmen: baški, ozimni po 270 do 275; oves baški, navadna voznina po 265 do 270. + Novosadska blagovna borza (11. t m.). Tendenca nespremenjena. Cene pšenici, moki in koruzi so za malenkost popustile. Promet: 49 vag. pšenice, 25 vag. koruze, 8 vag. moke in 4 vag. ovsa. Pšenica: baška in sremska 207.50—210; potiska 215—220. — Ječmen: baški novi 155—160. Oves: baški 190. Koruza: baška in sremska 207.50 do 210; banaška 205—210. Moka: baska »0g< 300—310; 280-290; »5< 275—285; >6< 255—265. Otrobi: baški in banaški 120 do 130. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (10. t m.). Nižji tečaji ameriških borz zaradi ugodnejših poročil o letini, niso ostali brez vpliva na kontinentalne borze, ki se kažejo predvsem v zmanjšanju kupčijskega poslovanja Tudi na dunajski borzi se je gibal promet v najožjih nrejah Jugosloven-ska potiska pšenica je bila za april sklenjena po 1.41 Kč ex šlep Dunaj, stara potiska pšenica pa se nudi po 1.46 Kč. Koruza se za maj nudi po 1.16 Kč ex šlep Dunaj. Rž se je nekoliko okrepila. Uradno notirajo: pšenica: domača 32.25—33.25, madžarska potiska 36—38, jug06k>venska 35—35.25; koruza: 32—32.50. Moka »0< v trgovini na debelo: domača 57—59 madžarska 55.50 do jugoslovenska 54—55. nilo, vendar prve razsodbe dejansko ni spremenilo. Pevka dobi 300 šilingov za bolečine, nadaljnjih 200 pa za pri* krojitev obeh večernih toalet. Glede •nabave nove toalete je bilo mnenja, da je kopališka uprava ni dolžna plačati, ker zadostujeta tudi takšni dami iz družbe, kakršna je Lorbeerjeva, dve večerni toaleti popolnoma. Kaznovan vtihotapljeni potnik Našim čitateljem je gotovo še v spo* minu Terhune, vtihotapljen potnik s »Zeppelina«, ki je povzročil, da se je zaradi njega prelilo toliko tiskarske barve v evropskih in ameriških časo* pisih. Te dni je bil mož pred ameriški* mi sodniki. Pozvali so ga na odgovor* nost zaradi njegovega samolastnega vtihotapljenja na zrakoplov, ko je vo* zil »Zeppelin« iz Amerike proti Evro* pi in so ga obsodili na 1097 dolarjev globe, ki se ima izterjati iz vsote 5400 dolarjev, katere je Terhune zaslužil s predavanji v Ameriki in nastopi v za* baviščih. Med razpravo se je pripetil zanimiv incident. Vstal je predsednik sodišča in je izjavil, da bi bilo najbolj* še, če bi si bil vtihotapi jenca privoščil kakšen krepak Nemec, ki bi ga upog* nil med korak in mu jih naložil toliko, kolikor jih je zaslužil. Amanulah pripravlja spomine... Bivši afganistanski kralj Amanulah je izjavil nekemu novinarju, ki ga je intervjuval v Port Saidu, da so vse ve* sti o njegovih velikih zakladih močno pretirane. Celo za evropske razmere, je dejal bivši kralj, je moje imetje ze* lo skromno. Zadostovalo bo jedva šest do osem mesecev za preživljanje kra* lja in rodbine. Zaradi tega je že začel omejevati svoje izdatke. In potem? Da, kaj potem? Amanulah ne obupu* je. Pravi, da ima dobre nade, da bo lahko prodal svoje spomine, ki gotovo nekaj pomenijo in ki ne bodo poceni. Spomini bodo obsegali več knjig in bo« do slikali ne le razmere v Afganista* nu, ampak zakulisne spletke pred vsta* jo ter revolucijo v deželi. Zastopniki ameriških založništev so že v Bomba* yu stavili Amanulahu ugodne ponudbe za knjigo, vendar se Amanulah ni ve* zal, ker upa, da bo sklenil s ponudniki iz Rima znatno boljšo kupčijo. Ama« nulah tudi trdno veruje, da ni daleč čas, ko se vrne v Kabul, in sicer ne kot samodržec, ampak na izrecno željo af* ganistanskega ljudstva. Proletarec plemenitnik Sidney Webb, član angleške delavske vlade, državo) tajnik za doralnlione, le postal s kraljevo na red bo angleški veleplemenitaš. Odslej bo nosil lahko Ime lord Passfield. Njegova žena Je naslov odklonila. Bivši afganistanski kralj Amanulah v Marseilleu Te dri se Je Izkrcal v Marseilleu bivši aiganista nskl kralj s soprogo Surayo te svojimi otroci. Amanulah se kan! nastaniti v Rimu, kam or ga Je baje povabil šel Italijanske vlade. Psi in spori Kaj Je čudnega na tem. Ce so te dni v Ženevi priredij tekmo policijskih psov In psov Čuvajev? Ali ne živimo v stoletju vseh mogočih športov ln rekordov? In zakaj ne bi pokazala žival, ka] zna, ko vemo vsi, da zna lahko silno dosti, če )o vodi roka spretnega dreserja? Tekma Je potekla ob splošnem navdušenju tisočglarve mase gledalcev in to Je povsem razumljivo, če primerjamo s slike na levi, kakšne akrobacije so Izvajali četveronogi šampiionl. Na desni zgoraj prvak vseh prvakov »J5rg V.«, ki ga Je zdreslra1 njegov gospodar - slepec; spodaj šaopijooa, U sta si priborila drago in tretjo nagrado. Lepa filmska umetnica DoTothy Mackail nam )e sporočila to-le svoje mišljenje o ko-Bmetičaleim sredstvu »Taky»: »Vsaka umetinioa in vobče vsaka elegantna žena posvečuje posebno skrb svoji toaleti. Ena glavnih nalog negovanja lepote le odstranitev odviSnih dlak io madežev z rok, no« in vratu. Po mnogih neuspelih poskusih sem vporabila »Taky« in velika Je bila moja radost, ker sem končno našla proizvod, ki me }e edina mogel zadovoljiti. »Taky» lene h tube v obliki kreme, katero moremo takoj vporabrti. »Taky« deluje ie v neka] minutah in ne razvija nikakega neprijetnega duha. Poleg tega se more »Taky« izkoristiti do zadnje njivice. Brez »Taky« ne bi več mogla izhaja ti.« Po novem načinu izdelovanja )e »Taky« postal naravnost dovršen. Njegova vporaba }e lahka in ugodna. Dlaka se uniči do korenin in zatem is nova komaj slabo poraste. Koža )e po viporabi nežna to bela. Oipazka: »Taky« se prodaja povsod. Vsaka tuba mora nositi znak Jamstva. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: Henri H. Netrmami, Zagreb, Boškovlčeva uL 42 Prednost Taky-a 1929: Diven vonj, nagel učinek, ne susi se v tubi. Roparski napad na davkarijo Minuli ponedeljek se je odigral ▼ južnonemšlcem letovišču Tolzu razbur« ljiv prizor. Okoli 13. ure popoldne je pridirjal v davčni urad hlapec nekega bavarskega kovača. Planil je v blagaj* niško sobo z besedami: »Vdajte se, si* cer vas vse postrelim! V imenu kralja zahtevam ves denar!« Nadsekretar Schneck je imel še toliko prisotnosti duha, da je skril denar in zaprl bla* gajno, nakar je začel ropar streljati. K sreči pa strel iz starega vojaškega samokresa ni pogodil nikogar. Krogla je razbila šipo ne da bi storila škodo na ljudeh. Ropar je nato zagrozil urad* nikom, da bo zletela davkarija tekom 10 minut v zrak in zbežal kar so ga ne* sle krače. Policija, ki je bila medtem obveščena o dogodku, pa je odredila zasledovanje hlapca in ga je res vjela v okolici Tolza. Papeževa dediščina Papež Pij IX. je imel sestro, ki ja umrla kot lastnica velikega posestva pri Barceloni, vrednega 60 milijonov dinarjev. Ker ni bilo drugih dedičev, je posestvo pripadlo papežu, a tudi ta je umrl sedem let pozneje (1. 1879.), ne da bi določil, komu naj pripade po* sestvo. Tako ga je prevzela španska vlada v svojo upravo in je opetovano iskala pravih dedičev. Sedaj, po dolgih letih, se je oglasila neka dama iz Čer« novic v Bukovini, ki trdi, da je bila sestra Pija IX. njena prababica. Če bo mogla to dokazati, pa postane namaK milijonarka. Doslej je živela precej bedno. Zob, ki stane tisoč dolarjev Osemletnega Evarista Marubija je bolel zob. Oče je peljal sinčka k zobo* zdravniku Louisu Dagmerju, ki mu "a je izruval. Kmalu nato je neki drugi dentist, ki je to izvedel od otrokovega očeta, preiskal Evarista in izjavil, da nikakor ni bilo treba, izdreti zoba. Oče Marubio se je razsrdil na dentista Dag« merja in ga tožil, zahtevajoč odškod* nine tisoč dolarjev za izdrti zob. Sod* nik višjega dvora v Chicagu je dal prav tožitelju in obsodil dentista Dagmerja na tisoč dolariev odškodnine in na po* ravnavo sodnih stroškov. Sven Hedin se vrne domov Švedska vlada je odpoklicala ekspe* dicijo Svena Hedina iz Pekinga, ker se je iz poročil svetovnega potnika uverila, da mu delajo Kitajci in nji* hove oblasti prav takšne težave kakor ameriškemu raziskovalcu Andrewsu. Tudi Andrews je prišel do prepriča* nja, da ne bo ničesar dosegel in je opu* stil misel, da bi nadaljeval svoje štu* dijsko potovanje po deželi »nebeškega cesarstva«. Bankovci iz 9. stoletja Prve bankovce ni izdala Angleška banka L 1694., kakor je običajno mne* nje, temveč so jih izumili, kakor mno* go drugih stvari, Kitajci. Ni še natanč* »to dognano, da*li iih je uvedel v pro* met že cesar Kao*Tsung (okoli 650. po Kr.), gotovo pa je, da so iih poznali Kitajci za cesarja Hsien*Tsunga pod imenom »leteči denara. Najstarejši ohranjeni papirni denar izvira iz I. 825. Izdelan je iz rumenega papirja in na» is na njem veli, da ga je izdala za* adnica dinastije Tang. Charlie K. Bros: Rockefellerju za rojstni dan Ondan se je v redakciji zglasil starejši možak, s kmetov je utegnil biti, nikakor ne neumnega obraza. — Gospod. ali bi mi lahko povedali Rockefellerjev naslov? Skromna je njegova želja. . — Pri vas veste vse. ker toliko pišete, pa bi morda... O. prijatelj, res marsikaj vedo v redakcijah. Kartoteke imajo v redakcijah, slike vseh znamenitih ljudi na svetu, tudi Rockefellerjev pergamentni obraz je vmes, z življenjepisi odličnih politikov. umetnikov, športnikov ti lahko postrežejo — ali Rockefellerjev naslov... — Kaj boste ž njim? - — Pisal bi mu! Pisal bi mu... kako preprosto se to sliši! Pisal bi mu. milijonarju, s svojo robato, peresa nevajeno roko bi pisal — kaj bi pisal milijarderju? Da ima ženo in otroke, ki jih težko preživlja, da v potu svojega obraza obdeluje zemljo, ki mu rodi komaj za davke? Kakor tisoči. stotisoči drugih bi mu pisal, prosil ga. niesra. ki ie razdal že toliko, da bi se s tem desetkrat lahko do sitega najedli v s i siromaki sveta — prosil bi ea. da bi tudi njemu spustil drobtinico z obložene mize? Prijatelj, to bi mu pisal? Ne piši: škoda papirja in znamke. Stotisoči pišejo tako. nisi ti edini. Rajši igraj v loteriji — prej boš dobil glavni dobitek s premijo kakor odeovor od Rockefellerja — eden med stotisoči! — Gosood. ali bi mi oovedali? Zapisali ste. da mu ie bilo včeraj devetdeset let: srečo bi mu voščil za rojstni dan. Ti dobri človek! Srečo mu boš voščil, ko si je sam tako potreben! Plemenit je tvoj nagib, toda — škoda znamke in papirja, ko ti primanjkuje za kruh! Ne Diši — desettisoči mu pišejo in voščijo, niti opazil ne bo. da tvojega pisma ni vmes... — Sina mi je izštudiral... Sina mu je izštudiral... Ah, res. z ustanovo! A tudi tu nisi edini: tisočem je izštudiral sinove, tisoči so se ga spomnili te dni. Nekoliko pozen boš s svojim pismom in Bog ve. ali ga vobče dobi v roke, in Bog ve. ali ga bo razumel. Skoda znamke in papirja? Piši: Mr. John Davidson Rockefeller, United States of America. Velika ie Amerika, ali Mr. John Davidson Rockefeller je samo eden. Našli ga bodo. Vsi niso umirali kakor bogovi Zadnji trenutki velikih mož niso bili takšni, kakor sporočajo življenjepisci — Legenda je zakrila resnico, ki je manj poetična nego si predstavljamo najzadnjih trenutkih. O angleškem kanclerju Tomažu Morusu pripovedu* jejo, da je, ko so ga pripeljali k krvni* V življenjepisih velikih mož čitamo e posebno pozornostjo zabeležene zad* nje besede s katerimi so se ti pošlo* vili od sveta. Toda to, kar pišejo kro* nisti, ni vedno verodostojno, čeprav se izdaja za avtentično gradivo. Zato tu* di niso vedno zanesljivi zaključki, ki si jih ljudje napravljajo na podlagi teh izjav, iščoč v njih nekakšno kvintesen* co življenja, ki je bilo poveličano v uri smrti. Nobenega dvoma ni, da je tozadev* no nastala zmes resnice in legende, in to ni nič čudnega, če pomislimo, da občinstvo, naravnost zahteva od izred* nih ljudi, naj umrjejo na izreden na* čin, ne pa kakor navadni občani. Tako n. pr. nikakor ni dokazano, da so bile zadnje besede velikega Goetheja: »Več luči!« Priče zadnjih trenutkov njegovega življenja trdiio marveč, da so bile njegove zadnje besede: »Otili* ja, dušica, daj mi tačko!« (Otilija je bi* la Goethejeva snaha in Goethe se je rad igral z njenimi rokami.) O Juliju Cezarju poroča zgodovi .a, da je umrl z vzklikom: »Tudi ti, Brutus!« Brutus pa je končal z,besedami:, »Krepost je prazen zvok!« Manj tragično je sklenil .življenje najsrečnejši med cesarji, Au* gust, ki je baje rekel: »Ploskajte in ra* dujte se!« Francoski satirik Rabelais je vzel slovo od sveta s trpko resnico: »Komedija gre h kraiu!« Zaničljivo pa se je poslovil od sveta cesar Tiberij, rekši: »Mislim, da postajam božan* stvo.« Kaj zanimive so tudi zadnje besede filozofov. Ko je zdra.^-ik pripomnil Borneju, naj kašlja z večjim naporom, je dobil v odgovor: »Sai sem se učil vso noč.« Po teh besedah je Borne le* gel in izdihnil. Pesnik ljubezni Hein* rich Heine je nekoliko ur pied smrtjo zapisal v verzih: »Zavesa pada, kome* dija je končana, gospod odhaja do* mov; kako vam je ugajal komad? Zdi se mi, da slišim ploskanje!« Angleškemu satiriku Swiftu so eno uro pred smrtjo javili, da prihaia k njemu na obisk Handel. ki je bil na Angleškem prav tako popularen kakor na Nemškem. Rekel ie: »Ah, Nemec, pa genijalen mož! Čudež! Kar naprej!« Manj sarkastičen ie bil Francoz Scar* ron, mož gospe Maintenonove, ki je deial: »Po meni ne boste toliko jokali, kolikor ste se m; smejali. »Mnoso sa= mozavesti je pokazal angleški filozof Hobbes. ki je v zadnji uri "rosil, naj mu postavijo na grob spomenik z na* pisom: »Tu počiva kamen modrih.« — Kot pravi modrijan pa je umrl filozof John Locke, ki ie izjavil: »Življenje je nečimurnost!« Ponosno je zatisnil oči nizozemski pesnik Hugo Grotius, rek« ši: »Sum Grotius«. Redki so, ki ohranijo humor tudi v škemu tnalu, da mu odrobijo glavo, po* rinL svojo dolgo brado v stran z bese* dami: »Ta pa ni razžalila kralja.« V podobnem nastrojenju j- bil Danton pred svojo smrtjo. Vigneron, ki so ga skupaj z njim vlekli na morišče, ga je hotel poljubiti, a Danton ga je odkla* njal, češ: »Potrpi še malo, saj bosta kmalu najini glavi v eni in isti vreči..« Po srečni vrnitvi Komandant letala »Nutnaticije« Franco (na desni 1 v objemu poveljnika angleške ladje • matice »Eagle«, ki Je rešila špansko letalo iz kritičnega položaja sredi oceana. Prizor le bil posnet v Madridu ob povratku rešenih letalcev. Koliko večernih toalet potrebuje dama? S tem vprašanjem se je bavilo civil* no deželno sodišče na Dunaju in ga — po svoje — tudi rešilo. Zadeva je ta*le: Komorna pevka Nelly Lorbeerjeva se je lanskega septembra v nekem ko* pališču hudo opekla na gornjem delu roke ob kurilno cev, ki so jo po ne* sreči baš tistega dne preizkušali. Toži* la je upravo kopališča za izplačilo 1000 šilingov za bolečine in 500 šilingov za popravilo dveh svoiih večernih toalet pa za nabavo nove. Na roki ji je osta* la namreč 12 cm dolga rdeča brazgoti* na, radi katere je bila prisiljena no* siti toalete z dolgimi rokavi. Sodišče prve stopnje je to zadnjo zahtevo od* klonilo in tudi odškodnino za bolečine ie znižalo na 500 šilingov (4000 Din). Proti tej razsodbi se je pevka kakor toženo podjetje pritožila na deželno sodišče. To je sicer obe pritožbi zavr* Iz življenja in »Pathfinder« z Willia!nsom in Yanceyem Iz Amerike se Je napotil proti Rima aeropian .Pathtlnder« z letalcema Rogerjem VVliHamsom in Lewisom Yanceyem. Oba sta startala v Old Orchardu In skušala leteti naravnost v Rim. Pa sta |mela smolo te sta se morala spustiti na tla že na španskih tleh. Ocean sta srečno premagala. Slika kaže na levi VVllliamsa, na desni Yanceya. Mlchel Zčvaco: 172 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. Spopad rti bil dok. Pardaillan se je mahoma otresel opreznosti in jel srdito napadati. Bussi-Leclerc se je zadovoljil s tem, da je odbil dva ali tri sunke, nato pa je z zmagoslavnim glasom zarjovel: »Pozor, Pardaillan! Izbijem ti meč!« Tako govoreč je nekajkrat zaporedoma kratko udaril po nasprotnikovem rezilu, kakor da ga hoče zlomiti, ne pa vezati. Pardaillan se temu ni upiral, nadejaje se, da bo Bussi s takim početjem izdal svoj namen. Takoj po tistih udarcih pa je Bussi-Leclerc spretno smuknil s svojim mečem pod Pardaillanovo rezilo, kakor bi ga hotel podpreti, nato pa iznenada z vso močjo potegnil navzgor. In Favsta, oficirji in vojniki so strme videli tole: PaTdaillanovo rezilo je zletelo kvišku, prevrnilo se v zraku in v širokem loku padlo na tla! »Razo rož en!« je zavpi! Bussi-Leclerc. »Zdaj sva bot!« Zvest obljubi, ki jo je bil dal Favsti, da ga bo živega prihranil krvniku, je obenem izpal, mereč na Pardaillanovo roko, in se nato z naglim skokom odmaknil od njega, kakor bi ga bilo še razorože-nega strah. Vrli pretepač je kar sijal od radosti. Vpričo tolikih plemičev in vojnikov, ki so strme prisostvovali čudnemu dvoboju, je bil razorožil nezmagljivega Pardaillana! NaJašč smo rdkM, da je, bilo rezilo Pardaillanovega meča odletelo v zrak. Zakaj v Tesnici bi se silno motil, kdor bi verjel Bussijevemu vzkliku, da je razorožil nasprotnika. Odletelo je bilo samo rezilo« ki je bilo preje spretno izpodipiljeno, toda ročnik je bil osrtal trdno v vitezovih rokah. Bussi-Leclerc tedaj nikakor ni bil razorožil svojega nasprotnika. Klavrna komedija s pokvarjenim in podtaknjenim rapirjem, ki jo ie bil pravkar zaigral, je bila izum lopova Centuriona, ki se je hotel z njo prikupiti Bussiju in se obenem maščevati Pardaillanu za nedavne batine. Odlomljeno rezilo in nekaj kapljic krvi, ki so pritekle Pardaillanu iz oprasnjenega prsta, je bilo vse Leclercovo zadoščenje. A niti ta slava ni dolgo traja la. Tisti gledalci, ki so stali v prvih vrstah, so takoj iziprevideli, da Bussi ni zmagal s svojo spretnostjo, ampak po nesrečnem naključju. In kakor hitro so malce pomislili, se jim je zazdelo to naključje skrajno sumljivo. Najbolj sumljivo se je zazdelo Pardaillanu samemu. In po pravici. Ko je v prvi osuplosti obrnil okršek svojega meča proti sebi in ga pogledal, je takoj opazil sledove pile ... Strahovita besnost mu je udarila v glavo. Nasprotnikova za-vrafna ukana je bila zdaj-jasna kakor beli dan. Tak doto rej se je bil ponižal Bussi-Leclerc v svoji propalosti! Divji grohot je bruhnil iz njega kakor voda, ki se ulije preko jezov. Naježil se je kakor tiger, obraz mu je prebledel kakor smrt »Pa ne da bi bil že zblaznel?« je radostno pomislila Favsta. In kakor v odgovor je začula zraven sebe Espinosov glas: »Ce je tako, tedaj je posel opravljen, še preden smo se ga lotili.« »Morda je bolje, da je tako. Nikoli ne bi bila misMa, da se bo toH trden duh tako naglo omračil.« »Vidiel je, da je nerešljivo izgubljen. Ta človek je silno ponosen. Noagov poraz je bil zanj neznosen udarec. Zdaj vam verjamem, princesa: prav ste imeli, ko ste trdili, da ga moremo poraziti samo s tem, če ga poženemo v blaznost« »Sam mi je pokazal edino točko, v kateri se ne čut; povsem neranljivega.« »Kakor Samson Dalili. A vendar, žal mi je skoro, da se zdaj ne morem uveriti, ali bi bile razne preizkušnje, s katerimi smo hoteli doseči svoj namen, enako izlahka uspele.« »Tiho, kardinal!« je šepnila Favsta, ki je s strasrtmim zanimanjem opazovala vitezov spačeni obraz. »Ne dramite ga z nepremišljenimi besedami.« »Poglejte ga vendar, gospa! Saj naju niti ne sliši. Strašnega Pardaillana ni več.« »'Pri njem mora biti Človek zmerom pripravljen na vse. Morda naju vendarle sliši, pa govoriva še tako tiho.« »Tudii če naju sliši, naju ni zmožen razumeti,« je prezirljivo rekel Espinosa. Toda motil se je. Pardaillan je dobro slišal njiju razgovor. Sredi svoje krčevite borbe s samim seboj, da bi se vsaj nekoliko umiril in osvestil, je v duhu srdito marmral: »Tako? Blaznežu sem podoben? Morda se mi je res zmešalo. Glava mi hoče kar razleteti. Vidi se mi, da bi bila moia blaznost vrlemu Espinosi in blagi Favsiti zelo dobro došla. Kaj pomenijo njene pravkaršnje besede: da naj me ne drami? ... Iz česa naj me ne drami?« Dopisi TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Dolenjske Toplice itnaio prikupno lego ter prijazno io slikovito o-koidco z vinskimi griči ter obsežnimi go-»dovi. Nad pol ure od Toplic oddaljeno vasjo Podlturn so razvaline nekdanjega mogočnega gradu »Rožek«, pod njšmi pa velika, zelo totere-»antoa dolina »Globo&ca«. V tei dolini vlada tudi v najhujši vročini občuten hlad ter j« rabila oekdanlhn grajskim stanovalcem kot hladilnica. Nedaleč od vasi Podturn par korakov pod cesto Podturn So-teska je velika in neznano dolga podse maka kraška jama tudi »Rožek« imenovana, ki j« še pred nedavnim časom rabila radi »vole hladnosti kot ledenica z* kopališko restavracijo v Toplicah. Tu so se vršile pogoste naba-ve za kopališke goste kamor so zelo radi sahaJaK. Tukaj je priredilo preteklo nedeljo so-kolsko društvo piknik, ki Je prjvabiJ mno®o udeležencev, ter se je razvila zelo žrlvahna in vesela zabava. Mnogi posetnik« so si ogledali tudi podzemsko jamo. DaJeč v notranjost seveda niso šli, ker niso imeli seboj potrebnih priprav. Sploh pa ta jama menda še ni preiskana. Opozarjamo nanjo raziskovalce podzemskih jam, da si io ogiedaijo. — Mladima se je pri tej priffikl povzpela nekoliko višje, da si ogleda zopet ras-valiae gradu Rožek. Naraščajinik Osama Je na še j v nekem še precej ohranjenem deta gradu veliko ključavnico s ključem, ki gotovo predstavlja po starosti gotovo vrednost. Ključavnica se na-baja sedaj v Toplicah. V nedeljo 21. t. m. Je Javen telovadni nastop sokolskega društva. Udeleženci sokolske prireditve imajo lepo priložnost, da si ob ted priliki ogJediajo tudi znamenitosti topliške okolice. GUŠTANJ. Tudi na priljubljenem Ple-Šivcu ali »Urški« (1696 m) je gorel dne 4. t. m. zvečer slovanski kres. Zažgali so m pridni šolarji guštanjske osnovne šole, ki so kljub veliki vročini in močnim in skalnatim strminam znosili na vrh gore suhlja-di in tudi večjih vej ter tako zgradili nad 3 m visoko grmado, ki so jo zvečer zažgali v pozdrav našim neodrešenim bratom v lepi koroški deželi. Obenem pa je velja! ta kres naši vrli Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v znak hvaležnosti za veliko število knjig, ki jih je ta preko-ristna dražba darovala revnim obmejnim otrokom s plemenitim namenom, da se tudi na ta način zopet povrne v otroška srca ljubezen do lepe slovenske govorice, katero so poprej naši narodni nasprotniki ravno v Guštanju, v guštanjski šoli, tako — zatirali. Izvleček iz programov Petek, 12. fullja. LJUBLJANA 12.30: Rejvoduciraji« glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti retprodfuciiana glasba. — 1.3.30: Poročila sa dnevnikov. — IS: Koncert radio-orkestra. — 20: Gospodinjska ura. — 20-30: G. Bancvec zapoje vemoek slov. nar. pesmi. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 13. iulija. LJUBLJANA 12.30: Reprodnokana glasba. — 13: Napoved časa, reproducirana glasba, — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Delavska ura. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20-30: Klavirski koncert, prof. A. Geiger-Eich-born. — 21.30: Lahka večerna godba. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.20: Plesna godiba. — 20: Ciganska godba. — 21.25: Poročila. — 21.35: Radio-kvartet. — 23.25: Godba na mandoline. — PRAGA IS: Pevski kvartet. — 19.05: Godba na pihala. — 20.15: Narodne pesmi. — 20.30: Koncert iz Brna. — 22.25: Godba sa ples. — BRNO 17.45: Pevski koncert « klavirjem. — 19.05: Godba na pihala. — 20.30: Plesna glasfba. — 22.25: Koncert iz Prage. —-VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 20.30 Koncert orkestra in solisitov. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ M: Dopoldanski koncert. — 16: Konoert OTkestra. — 18: Italijanske arij-e. — 18-20: Komorna glasba. — 19: Recitacije. — 20.05: Opereta« Don Cezar«. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert godbe na pihala. — 22.30: Plesna godba. — FRANKFURT 16-15: Koncert orkestra. — 19: Zborovski koncert. — 20-30: Zborovski koncert. — 21: Zabaven rtčer. — 22.30: Kvartet rogov. — Plesna godba. — LANOENRBRG 17.35: Reprodmcirana glasb«. — 20: Zabaven večer io godba za ples. 6TUTTOART 15: Lahka glasba. — 16.15: Po-poJdanald koncert. — 20: Moderna komorna gtosb«. — M.45: Mešen večer. — BUDIMPEŠTA 9-15: Dopoldanski koncert. — 17.10: Ma-d&ardcm titsha. — 18-30: Orkestralen koncert. — 19.48: Operetni večer. — Ciganska godba. LONDON 19 45: Koncert h Manchestra. — 21.35: Meli« veder. — 22.35: P!e*na glasba. — RIM 17-30: PoiMdaodti konoert. 21: Večerni program. — STOCK/IOLM 20: Koncert vojaške godbe. — 21.40: Starejša in mode««« godb« sa ptfes. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 &Cdcr hoče po pesti naslov aK tcaSco drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoii v atnamfeah a /1% • sicer ne bo prejet odgovora 1 * CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. * J? Brivskega pomočnika dobro izurjenega sprejme brivski salon Koman, Poljanska cesta. 24157 Hlapca vestnega sprejmem takoj h konjem in za vsa kmet-ska dela. Izidor Florjančič, Dravljo 34 pri Ljubljani. 24086 Trgovski pomočnik za trgovin« s ieleznino, mlad, eolillen ln dober prodajale«, vešč perfektno nemščine ln slovenščine, dobi službo. Naslov ▼ ogl. oddelka »Jutra«. 24079 Sedlar, pomočnika dobro izvežbanega v stroki, srednjo starosti, z nekaj premoženja, sprejme takoj vdova i dobro vpeljano delavnico. Zenitev ni izključena. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.- 241G9 Učenko sprejme trgovina s' papirjem L. Pevalak, Ljubljana, Židovska ulica. 24199 2 plačilna natakarja in 3 jelonosce sprejme takoj penzijon-boteL Reflektira »e le na debre mo5i. — Oferte na Palače-Hotel, Kaštel Stari, Dalmacija. 24137 Pianistka res dobra, dobi stalno službo kot pisarniška uradnica, t prostem času pa kot pianistka društvenega salonskega orkestra, v lepem meitu Slovenije, če vloži 10.000 Din kavcije. Mesečni dohodek 3000 Din Izčrpne ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pianistka 3000«. 24075 Uradnico tudi začetnico s primerno predizobrazbo in lepo pisavo. ki vloži 10.000 Din proti garanciji sprejmem s 1. septembrom v večjem mestu Slovenije Dobra igralka na klavir je predpogoj. Mesečni dohodki 2000 Din. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna in dobra služba«. 24074 Llkarico dobro izvežbano sprejme iz-delovalnica perila Ivan Savnik v Kranju 24047 Brivskega pomočnika dobro Izurjenega sprejme takoj Kari Doležal, brivec, Ježica 56. 23992 Damska frizerka pertektna dobi takoj služb« — ali pa po dogovoru. Av gust Tacek. frizer za dami in gospode r Celju. 2397Č Točilec (Schankbursch) za restavracijo dobi takoj službo. — Posredovalnica O g r 1 n e. 24206 Korespondentinjo perfektno r slovenski, nemški ln srbohrvaški korespondenci sprejme tovarna v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna 210«. 24210 Mesar, pomočnika veščega v Izdelovanja vsa kovretnih klobas sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažen in pošten 319«. £4219 Gdč. ali gospoda pošteno, vestno in marljivo, tudi zs četnioo. ki bi pomagala v pisarni in pri prodaji t trgovini, z znanjem nemškega jezika sprejmem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Gdč. eprej mem«. 24226 a Za kolosalni »šlager« predmet, po Sloveniji še nepoznan, sprejmemo reprezentativne zastopnike. Ugodna možnost zaslužka. »Delniond«, Ljubljana, Mi kiošičeva cesta 14. 24201 Dijakom nudim pomoč v matematiki in opisni geometriji, tudi izven Ljubljane. Naslov ' v oglasnem oddelku »Jutri«. 24191 Prva oblas* koccesljonlrana šoferska šola Camernik Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska e>-sta 36 Telefon 2236 Strokovnjaškl teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, « pri četkom vsakega prvega 254 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Trgovski potnik agilen, ki stalno potuje i avtom in ki skozi 10 let redno obiskuje vse kraje ▼ Sloveniji, bi vzel še kak dober predmet proU proviziji s seboj. Ponudbe pod »800« na oglasni oddelek »Jutra«. 24151 Potnika agllnega ln zanesljivega HSe proti dobri proviziji tovarna mila v Sloveniji za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Milarska stroka«. 24072 Potnika dobre reniranega ln »a-nesljivega, i večletno prakso ia dobrimi referencami išče špecijalna veletrgovina božičnih okraskov Pismene ponudbe pod »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 24227 Meyers Konvers. Lexikon 8 Izdaja, popolnoma nov, 24 zvezi Ov prodam za Din 2500. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lexikon 55«. 24081 rTt Radioaparat štlricevni za 1000 Din proda Hešik, Ljubljana VII. 24180 Radioaparat nov, prima, šestcevni Sup-perhetereodino, z zvočnikom, okvirno anteno in z drugimi pritiklinami zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo, 350—500 ccin Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober kup«. 24160 Kdo bi zamenjal gramofon za radioaparat? Odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 11729« 24195 Mlin ali žago vza-mem r najem, ali pa sprejmem takoj službo pomočnika. — Varnost Din 15—20.000. Ivan Mohorič, Cuber, pošta Ljutomer. 24163 Učiteljica otroškega vrtca bi šla za par mesecev za vzgojiteljico. blagajničarko ali v kuhinjo, da bi se privadila nemškega jezika. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemščina 4« 24109 Trgovska učenka dovršeno meščansko šolo želi vstopiti v večjo trgovino t mešanim blagom, v mestu ali na deželi kot učenka Naslov: F. Nosan, Pajevec, pošta Ribnica — Dolenjsko. 24017 Gospodična ki je dovršila meščansko šolo z dobrim uspehom, i znanjem strojepisja, želi na-meščenja. Za časa praktici-ranja gre tudi brezplačno. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Marljiva«. 24230 Berkel-vago novo, nerabljeno, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24144 Motorno kolo »Puch«, nov model 250 — rabljen 1 mesec, 6 k. s., z brzino 90 km na uro iu 8 prestavami, vsled bolezni prodam. Naslcv v oglas, oddelku »Jutra«. 24171 Poltovorni avto vožen 13.000 km — takse prost, t prav dobrem stanju, s kompletnim orodjem in rezervami prodam za 16.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Radi selitve«. 23970 Kontrolno blagajno za trgovino kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kontrolna 79« 24179 Decimalno tehtnico in trgovski pult kupim. — Ponuo.be z opisom m ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehtnica«. 24161 , Stanovanje eobo, kuhinjo in pritikllne išče učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažno in solnčno«. 23922 Registr. blagajno dobro ohranjeno k v p 1 m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Blagajna 840« 24194 Sodružabnika z večjim kapitalom iščem pri druibd z «. t, ki Ima dovoljenje za vsestransko zamišljeno obratovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Podjetni družabnike. 24113 rgrar Fiat 501 ▼ zelo dobrem stanju proda Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova 4. 24108 Motorno kolo Harley-Davidson, 750 ccm, za prikolico, zadnji model, malo vožen, pod ceno prodam. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 24083 Vinograd, posestvo lepo. Idilično ležeče, četrt ure od železniške postaje, z enonadstropno hišo (vilo) gospodar poslopjem, vinogradom, vrtom, njivo, travnikom, sadonosnikom ter vsemi premičninami, vinsko posodo, živino, opremo ln vozovi, event. tudi približno 40 hI izvrstnega vina prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24180 »Sarofea« Svetovnoznanl motocikll. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret in drug. Ljubljana, Tavčarjeva ul. t 23999 Auto dobro ohranjen, najraje nov Ford ali Chevrolet kupimo takoj. Ponudbe pod »Dobr-r auto 211« na oglasni oddelek »Jutra«. 24211 Auto »Fiat« 501, štirisedežen in 509 dvo-sedežen po ugodni ceni proda Alko, Ljubljana 24216 Moško kolo novo, t dobrem ftanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24182 n 84. Zdaj bo se kar stepi i za prostore! Stric vrtiljakar je ves sijal od ponosa. V eni uri je zaslužil vež nego drugače v treh dneh. »Sreča se mi je nasmehnila!« je vriskal in metal svojo čepico r zrak. Orodje ključavničarsko In kovaško okrogel meh, skoraj nov, 80 cm premer«, po zelo nizki ceni proda Franjo Rau, Sevnica ob Savi. 24164 Blagajna Werthelm, dobro ohranjena poceni naprodaj na R«>'ie-vi cesti 18/1. 24172 Puhasto perje razpošiljam po povzetja nafiranj 8 kg »»■ Din 88 kar Izkoristit* priliko — dokler trnju zaloga L Brozovič. Zagreb nte» 88. kenrčn* čistilnica perja. 189 4 tridelna okna 150 X 130. z dvojno zaporo prodam Naslov pove osla«, oddelek »Jutra«. £4207 Abonente na dobro domaČo hrano spre ime gostilna »Narmleon« — Tržaška cesta 4." 24158 Vila na Bledu Grad 168, enodružinska. 8 sob, kuhinja — komfortno oprem1'e^o, vodnjak, elektrika, 3500 m« cvetličnega in sadnega vrta, krasna lega in miren kraj, naprodaj. Prevzame se lahko takoj. 24193 Parcele v Rožni dolini, cesta n (na Končanovem) prodaja gospodarska pisa-na Jos Tribuč na Glincah. Tel. 2605. 23612 Mesarji klobasarji! Redka prilika Radi bolezni in odhoda prodam ves inventar brez odstopnine — skupno z izkuhom in točenjem pijače. Električni pogon. Samo. da ee dalje dela. — Pojasnila da:e M. Radej, trgovina, Varaždin. 23339 Stanovanje s t sobami in pritiklinami, električno napeljavo, mirno io udobno iičem za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 1. avgust«. 23646 Stanovanje majhne kuhinje Is sobice, ali eobe • štedilnikom, četudi r podstrešju, iščem e 1. avgustom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 23.830«. ----- Stanovanje 8—8 sob Iščem za november Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Cisto 220«. 24220 Dijakinjo i« boljšt družine sprejmem na hrano in stanovanje. — Na razpolago je zračna ln solnčna soba kopalnica in klavir. Ponudbe na naslov: JoBip Delakorda, Celje — Mariborska cesta Itev. 15. 239S9 Sobo « posebnim vhodom, ▼ sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24218 Sobo z 2 posteljama event. s hrano takoj eddaai r Rožni dolini, cesta II/7. 24214 Samostojen mesar se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično z nekaj premoženja, radi povečanja obrti. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tajnost zajamčena 380«. 23977 Kateri gospod r Mariboru, dobrosrčen vdovec srednjih let, s stalno 6lužbo, bi me vzel za gospodinjo, s hčerko vred — ali bi me hotel pozneje poročiti? Imam nekaj gotovine in perilo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Gospodinja« 24228 »s« Dvignite pismo. 24181 Dama ki hna 80—100.000 DIb b želi imeti lep »voj dom i gostilno aH brez nje, ter hoče * starejšim gospodom skupno živeti, ee naj takoj zglasl e polnim imenom za ustni razgovor pod značke »Dosmrtna sreča 78« na oglasni oddelek »Jutra«. 24178 Morje K. Torek ob 80. običajno. 24156 Gospodična ▼ieoko naobraiena, stara 40 let, želi spremljevalca za počitniške izlete. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spremljevalec«. 24200 Prazno sobo večjo, • kabineton, elektr. napeljavo in separiranim vhodom iščem s 1 avgustom Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«. 23647 Stanovanje s hrano ali eamo z zajtrkom, zasebno, iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Zobotehniški praktikant«. 24168 J. K..... Kedaj prejmem Riko — G. odgovor? 24528 031, Snalno in solnčno, Samostojna 036, Skrbna, So-lidnost 025, Samostojna kuharica, Samo enkrat živimo, Strojna vezllja. Sredina mesta. Stanovanje 2ŠŠ3, Stalen, Samostojna, Strog nadzor, Šivilja it. 150, J Sestošolka 68, Šofer U, Tovarna, Trajno, Takoj !«-urjene. Učenec 41«, Vestnost, Vesela Dolenjka, Ve-nezia. Volčjak, Vodstvo go. spodinjstva. Vzgojiteljica, Vesten, Zanesljiv 830, Zajamčena stvar 7216, Zanesljivo, Zamenjava, Zaga, Živahna Dolenjka, 100. 200, 45. 333, 500, 152, 6098, 1-1, 2818. 5£uL Nemške ovčarje stare 2 meseca proda A. Petrič, Rožna dolina, lit-nikova ulica 6. 2419C Izgubil se je pes bernhardinske pasme, 8 mesece star. ki sliši na Ime »Flor«. Kdor bi kaj redel, naj proti nagradi eporočt na oglasni oddelek »Jutra«. 24120 Angleškega seterja (mladega) ln pavlnjo kupim Ponudbe z navedbo cene na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad«. 24119 Srebrno žensko uro sem izgubila 10. t. m. zvečer t smeri od Sv. Petra ceste 47 do Vidovdanske 1. Pošten najditelj je napro-šen, da jo odda pri Srečnik na Sv. Petra cesti št. 47. 24170 Zakonskemu paru oddam takoj opremljeno sobo s souporabo kuhinje v Jenkovi ulici 13/1, desno 24077 Sobo Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem, event. kupim Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Gostilni-čarka 38«. 24152 Marmor, umivalnik z rezervarjem. za brivnico. ugedno proda Kastelic, Ko-lodvoraka 41. 24184 2 trgovski polici (štelaži) skupaj 3.6 m dolgi. 3 m visoki, 28 cm globoki, deloma s predali, poceni proda Zeleznikar, Marijin trg. 24204 Pohištvo Kupim zelo dobro ohranjeno elegantno sobo za gospoda (Herrenzimmer). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 24224 Vina 20 hI belega, 6 hI rdečega. priznano najboljših žlahtnih vrst. po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 24213 veliko, separirano, v centru oddam s hrano 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24205 Majhno sobico separirano, na periferiji mesta išče soliden akademik. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobica 217«. 24217 Mlad zakonski par brez otrok Išče za čas od 15. julija do 15. avgusta lepo in zračno opremljeno sobo v centra mesta. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Din 1000«. 24225 V oglasnem oddelku •Jutra» J* dvigniti sledeča pisma: Avgust, A. D. 1929, A 5711, Brez otrok, Bodoči trgovec, Jožef Berlot, Brzina, Dalmatinec. Dom miren, Dopust, Dobra prodajalka. Marija Fa.bris, F. K. L. 1929, Generalno zastopstvo, Gostilna 26, Harmonija Zidani most. Jazbečarji, Idealna ljubezen, Jan Kop. Ignotus - Nottis. Inštruktor, Kletka 48, Kon-toristinja 2310, Karakter-intelekt, Kapital 3. Krojač Kolesarska 44. Ljubljana. Lokal 1000. Losot Pietro, Ljubljana 555, Ljubljana 40 Mirna stranka, Marljiv 520. Moderno stanovanje. Gdč. Marija. Marljiva 612. Mala kolekcija. Narava, Osamljena 8452. Oprava 38. Oba-dva Tomna. Ovčjak. Osamljena. Oddih, Pošteno dekle 861, Prilika 101, Popolen mir. Prodajalka, Prometni kraj, Prima lokali. Plavo oko. Poštena 413. Pomlad 30. Prima vozač. Resen kupec 051. Resnost. Revno dekle. Razglednica. Solnčno 052. Skromna. Stanovanj" 23895, Stanovanje takoj Ključi so m Izgubili dne 10. t. m. po 10. uri zvečer od Turjaškega trg« do šole pri sv. Jakobu. Najditelj je naprošen. da Jih poti nagradi vrne v slaščičarni na Turjaškem trgu. 24187 Dotična oseba ki je slučajno dne 5. t. m. najdla damsko srebrno za-peetno uro in Jo Se ni -vrnila, se naproša, da jo takoj odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 24208 Slovenska brivnlca v Zagrebu ena največjih in najmodernejših (10 toalet za dam« in gospode), ki jo je odprl Slovenec g. Fr. KoštomaJ zraven hotela Roval v Dici št. 44 (poleg podružnice na Ilici 1041 se priporoča rit m Slovencem. 2416T Gospoda ki sta mj 10. t. m. od T. do 8. ure Zvečer na klopi pred bivšim kinom Tivoli v svoji nesramnosti vzela klobuk poživljam, da ga pošljeta v Istem času do sobote na isto mesto, »icer ju oddam policiji. SB945 Počitnice za gospe so prijetne, ako si krajšajo čas t ročnimi deU. DoŠli so namizni prti v novih vzorcih za vezenje. Pletene košarice za kopalne stvari! TONI JAGER. Dvomi trg 1. Ljubljana. Univ. profesor brez otrok, išče stanovanje 2—3 sob s kopalnico, v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 24176 Opremljeno stanovanje 8 eob in kuhinje pri Črnomlju. zamenjam za stanovanje v Ljubljani, za dobo 2—4 tednov. — Informacij« daje trgovina Slibar. Ljubljana, Stari trg 21. 24315 Advokat t933 tir. Vladimir Glaser naznanja, da je otvoril svojo pisarno v BROGEADII, Miloša Telikog 17/111. Geodeta - asistenta sprejme takoj v stalno službo oblastno pov. civ. geometer Adolf Gotzl, Maribor, Aleksandrova 63. PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D. TEMELJNA ZAČETNA GLAVNICA 300,000.000 DINARJEV POZIV NA VPIS DELNIC PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE D. D. Nepovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proizvaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabšale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma tri leta. je težko zadela naš največji stan poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da se je zadolžil, često za velike nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačana carinska zaščita, s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov. « > Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu odločno priskoči na pomoč v interesu njega 6amega, kakor tudi v interesu splošne gospodarske koristi ostalih narodnih slojev. KfBfe.«-,«^ Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more preskrbeti kmeta s cenenimi kratko in dolgoročnimi posojili. Rada tega se je z zakonom od 16. aprila t. L ustanovila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D., ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo. Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Beogradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspoziture tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba. Začetna glavnica banke znaša 800,000.000__dinarjev, razdeljena na 600.000 delnic, ki se glase na ime, vsaka po 500.— dinarjev. Bančna glavnica se more povečati do ene milijarde dinarjov. Država prispeva pri prvem vpisu delnic s 120,000.000.— dinarjev, državna razredna loterija v začetku z 20,000.000.— dinarjev. Poleg tega je velik del vpisa zagotovljen od državne hipotekarne banke, narodne banke in poštne hranilnice. Vodstvo Privilegirane Agrarne Banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji iz .15 članov. Predsednik upravnega odbora je postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja pred-cednlk ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev. Banka bo°dajala kratko in dolgoročna posojila izključno poljedelcem, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in slifnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki zapadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov in na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala banka na zastavo nepremičnin Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgrade skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katere jamči država. Izdajala bo tudi založnice na podlagi posojila na nepremičnine. Z oairom na določbe zakona o ureditvi banke uživa ona velike predpravice: ,. - , , . v. ...... , , . ,. , Državne ustanove bodo sprejemale delnice agrarne banke kot kavcijo, narodna banka, državna hipotekama banka m postna hranilnica jih bodo pa prejemale v zastavo (lombard). Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad. Država jamči za izplačilo hranilnih vlog, kakor tudi za založnice in bančne obveznice. Država jamči *a izplačilo dividende do 6% na delnico. Preko te najmanjše dividende, ki je zakonito zagotovljena, imajo delničarji pravico tudi na superdividendo v razmerju z višino tistega bančnega dobička. Privilegirana Agrarna Banka bo imela vse pravice, katere uživa državna hipotekama banka v pogledu izvršilnega postopanja. Na skupščini delničarjev ima vsakih 10 delnic en glas. darstva ne^o vlagajo svoj denar plodonosno v sigurni prvovrstni vrednostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in bankam je zakonito dovoljeno, da delnice Privilegirane Agrarne Banke vpišejo za svoje rezervne fonde. Pri vpisu je treba položiti 125._ dinarjev, to je 25% nominalnega iznosa delnice brez kakih stroškov, a ostanek je treba plačati v treh enakih obrokih, po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930. iiiittafc^ Vpisovanje traja do dne 15 julija 1.1, vključno ter se rok ne bo podaljšal. Jutra«. 8967-a Parketne deščice Trst je za strope Bakula (leseno pletivo) za strope in stene Strešno lepenko in lesni cement Jo§. R. Puh, Ljubljana Gradaška nliea 22 -- Tel. int. «t. 2513 ©carinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošilijk osfkrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Morsko kopališče BAŠKA (otok Krk) sa Hotel Grand č = Do 1. IX. pensiron Din 75; Od 1. IX. D n 60 — 65--Poseben popust uradnikom! Mevslco (copatišče in letovišče ^rt/Soettfca Pensioa restavrant »Triglav« na obali. Shajališče Slovencev! Do 1. IX. pension Din 75.— do 80; od 1. IX. Dim 60.— do 70. — Uradniki, trg. potniki popust! Elegantne sobe. Izbrana domača in štajerska vina, izborna kuhinja. 8969 Restavrater MAKSO REŠ. Bezgovo in lipovo suho cvetje tavžent rože, hrastovega mahn in druge zdravilne rastline kupuje do najvišjih dnevnih cenah Belka Žagar, Sunja, Hrvatsko 8121 *4S*lOU 'Vtočitta pliiCal Matere, hranite svoje otroke t švicarsko mlefno moko »BEBE« Priporoča se od od strani eve-tovnih medicinskih avtoritet. Naprodaj v v«eb lekarnah in dro-g^rijah. — Skl»-diSče: Jagophar-maeija. Zagreb Miškovid i Ko., Beograd. L. MIKUS Mestni trg St 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — 5 CHEVROLET, rablj. osebnih 52i7 avtomobilov, v ceni od Dio 20.000— do Din 35.000— OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-sedežni, odprti, > 38.000.— FIAT, 501 Šport, 4sedeini, no-. ve gume, nova streha in novo DUCO ličan, > 32.000— ROLAND PILLAIN. 35 HP, 4 cil„ 4eedežni šport touring > 35.000.— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, » 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti. » 50.000.— ITALA, 24 HP, 4sedežni, > 32.000— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27-000— PEUGEOT, 4 15 HP, mali pol-tovorni. dvosedeini, z novo ppevmatiko, > 19.000— PEUGEOT, So H P, mala 4se-dežna športna tipa > 30.000— CITROEN, 24 H P, 4«edežni, v dobrem stanju > 25.000— AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni, > 15.000— AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni. 65 HP, 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 H P, 4 cil., > 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni. model 1928, 35 HP > 52.000— Vozovi v Tosovno pripravnem stanju, i de loma ie plačanimi taksami •• letošnje leto Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Sompi glavni /eatalog (76 strani lepih slik) do bite povsem zastonj, ako ga še danes zahtevate z navadno dopisnico od največje trg. in eksportne hiše v Jugoslaviji. 8221 a (CZ<3a Heraklftt plošče ima v zalogi „MATERIJAI/' dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta St. 36 Telefon 27-16 Zahtevajte od $vojega trgovca da prodaja originalno boste vi bolj zadovoljni 5 5Wjim kruhom m pecivom Urejuje Davorin Ravljcn. Izdaja za konzorcij cjk-tra* AdoU Ribnikar. L a Narodno tiskarno d. d kot tiskaroarja Franc Jezeri« k. Za iQseratni del j« odgovoren AJojzij Novak. Vsi t Ljubljani