Razne stvari. Iz domačlh krajev. Politično društvo v Konjicah priredi na binkostni ponedeljek, dne 1. junija t. 1. zborovanje v društvenib prostorih v Konjicah. Osebne vesti. Zdravnik v Sevnici ob Savi Ar. V. Gregorič se je preselil v Sežano. Castnim občanom je imenovala občina Šmartno v Rožni dolini tamošnjega nadučitelja g. Antona Lajnsič. Iz državnega zbora. Poslanec d r. M. P1 o j in tovariši so stavili na pravosodnega ministra vprašanje zaradi zapostavljanja slovenskega jezika pri sodiščih. — Jugoslovanski poslanci (dr. Ploj, Vukovič, Bianchini) so v mladočeSkem klubu poročali o velikanskem razburjenju, ki je zavladalo vsled žaljivega Korberjevega govora nasproti posl. Bianchinijevemu med jugoslovansk. poslanci. Doslo je med Mladočehi in Jugoslovani do sporazumljenia, da se uredi skupno posvetovanje proti vladi. V slučaju, da Mladočehi obstruirajo, ni izključeno, da se jim pridružijo Jugoslovani. — V »Slovansko zvezo« je sprejet zopet poslanec vitez Berks. Upati je, da bo sedaj v zadevi celjske gimnazije pametno postopal, kakor zahteva slovenski narod, ne pa kakor bi ugajalo posameznikom! Mariborske novice. V sredo 10. t. m. je padel delavec Janez Majhenič iz Leitersberga pri zidanju nove hiše iz prvega nadstropja ter se močno poSkodoval na glavi. — V Mariboru je umrl dne 21. maja oosestnik hotela »pri zamorcu« Fr. Pirker. — Ta teden se vrši na tukajšnji gimnaziji pismena zrelostna skušnja, prihodnji teden pa na ženskem učiteljiSču čč. šolskih sester. — Slikarski pomcčnik Ferdinand Pleteršek, ki je ukradel mizarskemu mojstru Gotlihu kolo ter ga prodal, je zbežal iz Maribora. — Včeraj sta bila obsojena pri tukajšnji sodniji Janez Kac, posestnika sin v Skokah, in voznik Vincenc Gersak iz Rogoznice prvi na tri mesece, drugi na deset tednov težke ječe, ker sta razgrajala ter se policaju ustavila, ki ju |e aretiral. Gostilno v Narodnem domn v Mariborn prevzame v soboto, 30. t. mes. gospod J a n S a g 1, kateri bode gotovo vse storil, da bo postal Narodni dom veselo in priljubljeno zbiraliSče Slovencev iz mesta in okolice. Točil bode dvojno pivo, izvrstno budejeviško in naše domače pivo delniske družbe združenih pivovarn v Žalcu in Laskem. Prvo po 12 kr., drugo po 10 kr. pol litra. Novemu gostilničarju se je tudi posrečilo nakupiti najboljša vina in sicer: piSečko vino (od gosp. Gerec) liter po 36 kr., bizeljsko (od g. Cizelj) liter po 44 kr., muržčak (od g. notarja Ploja) liter po 60 kr., vino v buteljkah in ormoško vino od tamošnje zadruge ter rudeče vino (od g. dr. Schmirmaul). Jednako bodo tudi izvrstna mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Dirka na Tezni pri Mariboru se je vrSila v četrtek, dne 21. raajnika t. 1. Pri prri vožnji je dobil tretje darilo Anton Slavič iz Grab z 8 letnim žrebcem »Toni«. Pri drugi vožnji so dobili: 1. darilo Janez Gornik t Pesnici z 81et.no kobilo »Ilga«; 2. darilo Matija Krajnc iz Obreža z 9 letno kobilo »Lisa«; 3. darilo Alojzij Kardinar iz Krapja s 5 letno kobilo »Veana«; 4. darilo Martin Babič iz Krapja s 5 letno kobilo »Lunica«. Pri četrti vožnji: 2. darilo Anton Petovar iz Bunčan z 6 letno kobilo »Minka«; 3. darilo Anton Slavič iz Grab z 81etnim žrebcem »Toni«; 4. darilo Alojz Razlag iz Šitarovc z 4 letno kobilo »Margareta«; 5. darilo Alojz Eardinar iz Krapja s 51etno kobilo »Vesna«. Pri sedmi vožnji je dobil 3. darilo Janez Gornik v Pesnici z 8 letno kobilo »Ilga«. Priloga. DanaSnjemu listu je priložena naročilna dopisnica Češke tvrdke Karol Kocian v HumpolSici, ki proizvaja najboljSe sukno. Tvrdko priporočamo! Iz pošte. Poštna upraviteljica Marija Govekar v Oplotnici je prestavljena v Studence pri Mariboru. — Trgovcu Fr. Kavčič v Studenicah pri Poljčanah je podeljena tamoSnja poSta. — PoStni asistent Ivan Krajnc v Celju je prestavljen v Ptuj. Poročil se je 19. maja okrajni zdravnik v Št. Ilju v Slov. gor. dr. Janez Wenigerholc z gospodično Pavlo Damasko. — Nadučitelj v St. Janžu pri Spod. Dravogradu g. S. Srabotnik se je poročil z gdčno Hedviko Golob. Umrl je v Ormožu dne 21. t. mes. bilježniski uradnik g. Martin Trstenjak v 31. letu svoje starosti. Blagi rajni je bil vnet narodnjak Zapustil }e vdovo s tremi otroci. Naj v miru počiva! Služba jetniškega paznika je razpisana pri mariborski moški kaznilnici. Prošnje so vložiti do 19. junija t. 1. Zaradi tatvine so zaprli kočarico Marijo Geč iz Dornove. Medtem ko so bili ljudje na polju pri delu, kradla je v hiSah živež, obleko in druge stvari. — Zavoljo tatvine so zaprli te dni: 151etno Marijo Rozman iz Ptuja, 16 letno Marijo Pečnik iz Zg. Pristove, 171etno Angelo PipuS iz Selnice ob Dravi, 141etno Magdaleno Duh iz St. Janža na Dr. polju, 161etnega Leopold Črepenko iz Črešnovca in 161etnega Lovrenca Gabrovec iz Št. Janža na Drav. polju. Imenovani so kradli pri raznih trgovcih v Mariboru. Štefanijo Pipuš, ki je ukradene stvari skrivala, so tudi zaprli. Nemška spakedranost Pisejo nam: Gospod urednik, ne vem, kako to, da imajo Nemci vedno imenitne (?) učenjake, ki se trudijo zboljSati njihov pravopis. Tudi tukaj pri nas je vstal tak pismouk. Neko rodoljubno dekle je dobilo razgledoico s sledečim naslovom: »Folgeboren Frau (ime in priimek) Slabotinzen lezte Fost sst. georgen auf der schteinz. Poslal pa je J. K. in gros janišberg lecte p. bad radein.« Nemci imajo pa viieene liidi in ni kiinšt, <5e bi vsak rad Nemec bija. Sicer pa to ni daleč od Orehovec. Drugo si pa lahko mislite. Utonil je dne 18. t. m. v Vogričevcih 31eten fantek Mihael Senčar v mlaki blizu domače hiSe. Mlaka je samo pol metra globoka. Mati je pustila otroka samega, ko je gnala kravo na pašo. Nesreča. Dae 17. maja je padel v Cvenu 17 letni hlapec Matija Babič z drevesa ter se Je tako močno poškodoval, da je dne 20. t. mes. umrl. Babič je imel slabo navado, da je zasledoval tičja gnezda, kar je hotel storiti tudi v tem siučaju. Prepovedane srečke. Kakor se nam poroča, zadnji čas prodajajo po deželi agenti inozemskih bank srečke, katere so v Avstriji prepovedane. Mi opozarjamo naSe občinstvo, da ne kupuje teh srečk, ker lahko zapade kazni. Ptujske novice. Občinski svetovalec Konrad Fiirst je odložil svojo mesto, kar je naznanil pismeno občinskemu odboru. Podgane že zapuščajo ladijo! — NemSkemu »Turnvereinu« so dovolili ptujski mestni očetje 1000 K podpore, akoravno sami potrebujejo tako krvavo denar. — Ptujčani so prosili graSke železniške uradnike, naj naredijo v Ptuj izlet, kakor lansko leto. Toda — o smola, uradniki so pisali, da ne marajo priti v Ptuj! V prijazno svarilo. Krasen dan — 17. mainik. Par čilih konjev me potegne v obisk sorodnikov v Šmiklavž bl. Slo venjgradca. Pri povratku so mi pripo- ročali sorodniki kot najbližnjo in najugodnejšo cesto, ki pelja na železnisko postajo Turiška vas. Čujte, tu pa je taka luža, da sem bil v resni nevarnosti! Pozor tedaj tujci, da kdo v sredi ceste pri belem dnevu v blatu ne obtiči! V sedajnem času, pa take ceste — sramota! — J. J. iz Rudne. Premog so našli pri Ptujski gori v globočini 100 metrov 1—3 metre na debelo. Premog je baje izvrstne kakovosti. IJndski shod pri Celju. Iz Celja se razpoSiliajo vabila z nasledojim besedilom: Štajarski Slovenci! Na binkoštni pondeljek, dne 1. junija 1903 ob 3. uri popoldne pridite vsi na velikl ljudski shod, ki se bode vrSil na travniku graščaka I. SuSnika (Lanbof) poleg Celja. Na tera shodu se bodemo vsi Slovenci soglasno izrekli zoper vnebovpijoče krivice, katere se godijo bratskemu hrvatskemu narodu od strani Mažarov, posebno od krutega bana Khuen-Hedervaryja. Slovenci, pridite vsi, ki imate v svojih prsih človeško srce! Naša sveta dolžnost je, potegniti se z vso odločnostjo in bratsko ljubeznijo za krivično zatirane brate Hrvate! Se enkrat, pridite vsi! Celje, 23. maja 1903. — Pripravljalni odbor. Celjske novice. Protestni shod zaradi žalostnih dogodkov na Hrvatskem, ki se vrši na binkoštni pondeljek na Senovžu pri Celju bode velikanska manifestacija proti krutemu nečloveSkemu zatiranju Hrvatov od strani Mažarov. Kakor se čuje, bode zbrano na tem shodu vso štajersko slovenstvo, kmeti kakor delavci in inteligenca. Celjski Nemci imajo pred tem shodom velik rešpekt. — Ponesrečil se je preteklo nedeljo pri lovu na vrane 19 letni kmetski sin J. VidonSek. Cez ramo obešena puška se mu je nenadoma sprožila in desno stran glave tako razmesarila, da bode težko okreval. Štorč pri Celju. Pri tukajsnji tovarni so slavili dne 22. t. m. petindvajsetletnieo njenega obstanka, oziroma delovanja za ponemčurjenje okolice. Naibolj so pri tem slavili ravnatelja Jeleka, prihodnjega častnega občana občine Teharje (?). Iz Celja je priSel županRakuschznemško godbo. Govoril je tudi nadučitelj nemške Sole Hotzl, ki je slavil Jeleka kot ustanovnika nemške šole. Ogenj. Dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj je začelo goreti v leseni uti kemične tovarne pri Hrastaiku. K sreči so delavci ogenj hitro zapazili ter zabranili, da se ni razSiril na ostala poslopja. Škode je okoli 1000 kron. Kako da je ogenj nastal, se ne ve. — V Brezovji pri Št. Juriju ob juž žel. \e zgorela 21. t. m. hiSa Helene Zerdoner in Jcžefa Pečar. Hišo soseda Mihaela Cizel so komaj obvarovali ognja. Majhne otroke Helene Zerdoner so komaj rešili. Zavoljo motenja vere je bil obsojen od graSke sodnije v Koprivnici rojen ključavničarski pomočnik Adolf Gornetschitsch na eden mesec zapora. Vojaški began Jaaez Šentjurc iz Trbovelj je bil obsojen od mariborskega okrož. sodiSča na eden mesec ostrega zapora. Nemškutarjenje uradov. Občina Pleterje ie dobila od c. kr. sodnije iz Brežic dopis z vprašanjem za osebo Mihaela BorovinSeka in sicer v nemSkem jeziku. Občina Pleterje je z dostavkom z dne 20. maja t. I. Stev. 354 vlogo vrnila s pojasnilom, da ni razumljiva, županstvo prosi slovenskega dopisa, da bo razumljiv, potem se bo hitro vstreglo. C. kr. okrajni sodnik pošlje nujno vlogo nazaj, seveda nemžko, z dostavkom, da mora občina sprejemati nemške dopise in tudi vstrezati. Poslanci nai sodniku pojasnijo njegove dolžnosti. Cesta Ljnbno-Lnče se bode baje začela kmalu na novo staviti. Skraini čas je že, da se enkrat ta prepotrebna cesta uravna. Novo veteransko društvo se snuje v Brežicah in se \e v ta namen že vrSilo zborovanje. Slovenci naj se zavedajo svoje narodnosti! Velike rojaške vaje bodo letos okrog Gradca. Pespolk st. 17 odrine tja iz Celovca dne 9. avgusta. Dne 7. avgusta obhaja isti polk petindvajsetletnico bitke pri Jajcu. Za pogorelce v Slovenjgradcu razpisuje deželni predsednik kranjski sklad milih darov po celem Kranjskem. Nenavaden mrlič. Posestnika Jožeia Bitenca iz Šmartnega pri Gornjemgradu so pogresali od 14. januarja t. 1. Vsak vaSčan, posebno sorodaiki so si mislili, da potuje, kakor po navadi, Bog ve, kje po svetu. Stanovanje, v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. Toda, ker ga le ni bilo od nikoder toliko časa, dasi se je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bolniSnicah, seveda brezuspešno, posebno pa, ker bi moral plačati neke sodne stroške, je odredila sodnija, da se vzamejo inventarično na zapisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, županstvo v Bočni je odredilo stvar na dan 14. maja t. j. ravno po preteku Stirih mesecer, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo v isto vlomiti. Prvi prostor je bila spalnica; tu je bila postelj prazoa. — Ko pridejo do kuhinjskih vrat, ki so imele vdeto precej veliko steklo, se je videlo posestnika Jožefa Bitenc ležečega mrtvega na tleh. Imel je nekoliko postlano na tleh pri štedilniku. Njegov položaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil je pa ves izpremenjen in plesnjiv, da ga ni bilo možao poznati. Seveda po Stirih mesecih ni to nič čudnega. Najbrže ga je zadušil puh iz štedilnika v spanju. V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato 3i je postlal v kuhinji pri Stedilniku. Rajni je bil premožen, a je precejSen del svojega premoženja v podobi tisočakov potratil s potovanjem po svetu. Človeka ni hotel iiueti nikoli pri sebi, zato je tudi kot čudak zapustil ta svet. Sevnica ob Savi. Dne 16. t. m. zvefier so vlomili neznani lopovi pri posestniku I. Jazbec v Komorivcu in mu odnesli več obleke ter nekaj malega denarja. Imeli so v rokah bukvice, v katerih je bilo 800 K, pa so jih pustili. Na več krajih ob Posavju so v tem času že ulomili. Orožniki jih pridno zasledujejo. Cerkvene stvarl. Birmanje v Mariboru. Zakrament sv. birme bodo delili milostljivi knezoškof dr. Mibael Napotnik v stolni cerkvi v Mariboru na binkoštno nedeljo ob 10. uri dopol. Duhovske vesti. Župnija Ljutomer je podeljena č. g. Francu Šalamun, dekanu in nadžupniku v Rogatcu. Iz celovške škoflje. Naš rojak častiti g. Franc Kolarič, župnik v Porečah, je imenovan za predmestnega župnika pri Sv. Lovrencu pri Celovcu. Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve magdalenske: prisrčna zahvala! Sv. maša se bo zanje služila dne 5. junija ob 6. uri zjutraj. — Simon Gaberc. Orgljarsko šolo v Celju obiskuje v letoSnjem tečaju 22 rednih učencev, med temi ie 9 precej izvežbanih, koji se pridno za skuSnjo pripravljajo. Poleg glasbenih predmetov je gospod nadučitelj Gizel poučeval v računstvu, slovenskem in nemSkem pravopisju Ker se je od več strani svetovalo, da naj se gojenci vadijo tudi v občinskem tajništvu, je velec. g. dr. Pegan poučeval v tem predmetu dre uri vsaki teden, za kar mu vodstvo zavoda tem potom izreka javno zahvalo, kajti dosegel je mnogo, kar se bo videlo ali pokazalo pri glavnem izpitu. Prosimo toraj, naj posredujejo slavni občinski odbori in čč. gg. župniki, da se mladim glasbenikom poleg orgljarske službe podeli tudi občinsko tajnistvo. Iz Žalca v Sav. dolini. Dne 7. junija t. 1. vrSila se bode v Žalcu jako redka slavnost. Ta dan se bode blagoslovil ogelni kamen pri zgradbi nove župne cerkve. To sveto opravilo bodo izvržili pretnilostljivi gospod knezoskof dr. Mihael Napotnik sami, in se pripeljajo v ta namen že v soboto, dne 6. jun. s popoludanskim vlakom v Žalec. Sv. misijoii se obhaja v župniji JurkloSter od 31. maja do 6. junija po 66. gg. misijonarjih od sv. Jožefa pri Celju. Društreua poročlla. Velika narodna veselica v Mariboru. Za veliko narodno veselico v Mariboru dne 7. junija je določen naslednji vspored: 1. Nastop skupnega pevskega zbora mariborskega in vnanjih društev v teh-le točkah: a) Nase gore, mešan zbor, Anton Foerster; b) Triglav, moški zbor, Jakob Aljaž; c) Narodne pesmi, meSan zbor, barm. M. Hubad; d) V črnem grabnu, iz Rokovnjačev, z orkestrom. 2. Glasbene točke, katere svira narodna godba celiska pod osebnim vodstvom g. kapelnika Fr. Koruna. 3. Nastop tamburaSev druStva »Maribor«. 4. Pevske točke vnanjih pevskih društev. Za razveseljevanje bodo Se skrbela razna podjetja, kakor; amerikanska menežarija, jugoslovanski muzej, streljanje na dobitke, srečolov, čarovnica, fotograf, zabava v planinski koči, izložba najboljših štajerskih vin, cvetlični, sladsčičarski in drugi Sotori. Veselica se vrSi na vrtu in v vseh prostorih Narod. doma. Začetek ob 3. uri popoldne. vstopnina 15 kr. Kmečko bralno drnštvo za Lembah in okolico zboruje dne 1. junija 1903 na binkoštni pondeljek v Laznici v gostilni g. Ignacija Rotner, kier bode predaval g. Martin Jelovšek, potovalni učitelj in živinozdravnik iz Gradca, o živinoreji. Hajdina pri Ptnju. Na Križevo po večernicah je priredilo naSe »Kmet. bralno druStvo« podučen shod. Povabilo je natnreč sadjarskega potovalnega učitelja g. B e 1 e t a, kateri nas je v poljudni domači besedi podučeval, kako se naj sadno drevje sadi, obrezuje in goji. Oporekal je poseboo proti nasajanju raznih vrst; sadjar naj sadi malo vrst, pa teh več. NaSteval nam je razne vr3te, katere dobro rodijo, se na naših trgih po njih povprašuje in se dobro plačujejo. Nadalje je oporekal proti pregostemu nasajenju; drevje naj se sadi najmanj po 10 metrov drugo od drugega; pregosti nasadi več stanejo in prinasajo manj dobička. Drevo naj se tudi snaži, obreže in varuje; ravno to si naj naži kmetje, kateri mislijo, da če se drevo vsadi, je s tem že vse storjeno, dobro zapomnijo. Milo se človeku stori, ki ima le količkaj pojma o sadjarstvu, če po naSi lepi fari gre in vidi, kako se vse premalo skrbi za to velevažno panogo kmetijstva. Tu |e nasadil inlad mož cel vrt jablan, pa ne pristavi drevesu kola; potem spusti svinje in drugo živino med mladi nasad. Svinje ogrizejo škorjo, vsled česa drevo dostikrat izmre, krave in konji pa drevesca polomijo. Tam zopet ima star gospodar bolj odraSen nasad, pa ne obreže in osnaži drevja v spomladi, da je krona gosta kot grm, deblo poraSeno z mahom liki akaciji. Koristno in hvalevredno je torej bilo, da je prišlo naSe bralno druSlvo na to lepo misel, ter \a poklicalo gospoda potovaln. učitelja, kateremu bodi izrečena na tem mestu najprisrčnejsa zahvala, da se je potrudil k nam in nas podučil v tej važni stroki. Emetje bi se pa tudi naj po njegovem navodilu ravnali in Se več sadnega drevja sadili. Nekateri imajo že res lepe nasade, katere je z veseljem gledati, kako bujno rastejo in rodijo. Posebno lansko leto so imeli nekateri že lep pridelek. Torej kmetje, poprimite se sadjereje v večjera obsegu kot dosedaj, in ako vi ne dočakate, gotovo vaSi otroci, saj ste ta dan pokazali, da se zanimate za to koristno reč. Če bi si ta ali oni v katerem slučaju ne vedel pomagati, naj poprosi in vpraSa gosp. učitelja Pogrujca, kateri ima do sadjarstva izredno veselie pa tudi znanosti. Precepljaval je že več posestnikom drevesa in zasluži v tem in marsikaterem drugem oziru javne pohvale. Bog ga še ohrani dolga leta naSi iari! Pred in po predavanju so nas razveseljevali naSi tamburaSi in vmes so nam zapela naša vrla dekleta. Tem in vsem prirediteljem tega podučnega in zabavnega shoda krepki: Živijo! A. G. nSloven. pevsko društvo ,Zvon'" pri Sv. Miklavžu bl. Ormoža je imelo v nedeljo, dne 24. t. m. svoj ustanovni občni zbor, pri katerem se je izvolil sledeči odbor: g. Pajtler, predsednik, č. g. kaplan Vid Janžekovič, podpredsednik, g. Vrbnjak, tajnik, g. VrSič, blagajnik in pevovodja, gg. Simonič in Masten odbornika. Kot ustanovnika (20 K) sta pristopiia druStvu 6. g. Vid Janžekovič in g. Pajtler. Nadalje je pristopilo društvu 10 podpornih in 16 izvršujočih udov. Svojo prvo veselico priredi društvo v nedeljo, 7. junija 1.1. Gornjeradgonski tambnraši in pevci so imeli v nedeljo, dne 24. t. tn. majniski izlet k Sv. Trojici v Slov. goricah ter priredili pri gostilničarju g. Ferdo Mlinariču >vrtni koncert« s petjem in tamburanjem z jako velikim vsporedom. Iz Konjic. V nedeljo, dne 24. majnika 1903 popoldan se je vršil v druStveni sobi ustanovni občni zbor bratnega druStva. Iz drug^lh krajev. Osebne vesti. Slavni slovenski pisatelj 6. g. župnik Franc MeSko se je vrnil ozdravljen iz Malega Lošinja na svojo župnijo Sv. Daniel. — Gospod Simon Gregorčič, naS najpriliublienejgi pesnik, se je preselil iz dosedanjega svojega bivaliSča Gradišča za stalno v Gorico. Ne zasramnj sv. zapovedi. V Steinbergu na Tirolskem si je dovolil neki brezbožni mladenič leta 1865 prav ostudno in pregresno šalo. Imel je prav zelo velikega psa in s tem psom je priSel nekega dne k svojemu župniku in mu rekel, da naj spove psa, če hoče. Gospod župnik je mladega brezbožneža resno pogledal, misleč da ima pred seboj blaznega človeka. A oni je ponovil svojo nesramnost in začel se drugače zasramovati zakrament sv. spovedi. Na to je župnik začel svariti mladega prenapeteža, a oni se mu je le smejal Konečno ga je župnik odslovil z besedami: »Ne pozabi, da ima ljubi Bog zelo tanka ušesa in da shsi vsako zasramovanje. Lahko se tudi prigodi, da boS še želel spovednika, pa ti ga ne bo Gospod Bog dovolil.« Besede župnikove so se spolnile novemb. meseca 1. 1872. Dva tedna po poroki je šel zasramovalec sv. spovedi v gozd sekat drva in neko deblo se je zavalilo nanj Poslali so naglo po duhovnika, župnik je hitel s sveto popotnico, kolikor je le mogel, a vendar je doSel prepozno. Mladi mož je umrl, predno se je mogel spovedati. — V obližju mesta Etnilia v gorenji Italiji je Sel leta 1864 mestni mesar od hiSe do hiše, da bi nakupil pri kmetih kaj živine. Eo stopi po takem opravku pri nekem kmetu v hlev, da bi si ogledal vola, }e videl blizu vrat komaj par dni staro slabotno tele. Takoj se poSali proti domačemu gospodarju: »Pojdite po dubovnika, da mu bo duSo preblagosiovil in da je bo spovedal. Tele ne bo več dolgo živelo.« Kmet je molčal na te brezbožne besede, mesar pa se je poslovil in odSel proti domu. Ko |e Sel mimo farne vasi, je Se stopil v župniSče in dejal župniku, da ima ta in ta kmet v tej vasi bolnika. Goreči duhovnik se takoj odpravi na pot, misleč da je mesar govoril resnico. Kako pa se začudi, ko pride v hišo onega kmeta in povprasa po bolniku, pa 80 mu domači odgovorili, da ni nihče bolan in da ga je mesar pozval k teletu. Povedal mu je tudi hiSni gospodar, kako se je mesar norCeval v hlevu, ko je teleta zagledal. Duhovnik se je mol6e vrnil domov. Drugi dan pa se je raznesla po okolici grozna vest, da \e mesar nagloma in nepreviden utnrl. 80 let dekla. V Moravskem-Sildbergu je praznovala minoli mesec Ana Šembro 80 letnico svojega službovanja kot dekla. Stara ie 96 let ter je vedno služila pri istem gospodarju. Starka Se zdaj opravlja lažja dela ter bere in šiva brez očali. Psi raztrgali so kovinarska pomočnika Josipa Poschl in Filipa Graner, ki sta bila oa popotovanju. Prišla sta na dvorisče kmeta Frančiska Babosa v Peterjah na Ogrskem, ko so ljudje že spali in so bili spuščeni raz verige štirje psi. Ko sta potnika na dvorišče prisla, napadli so ju psi in ju tako obklali, da sta v nekaj urah obadva pomočnika bila mrtva. Ajda V jajcu. Minoli teden je kupila žena Franceta Gorenca na trgu v Ljubljani Stiri kurja jajca. Med temi je bilo edno na koncu malo črnkasto. Žena ga na oni lisi malo oluSči, tedaj se pa pokaže, da je v jajcu pet ali šest ajdovih zrn, ki so že pognala kali, dolga do 1 cm ter znajo ozeleneti. Jajce je drugače zdravo. Neprilike za pijance. Pijancem v Avstriji bo delal izvestno največjo preglavico § 17. novega zakona proti pijančevanju. Po tem paragrafu "bodo kaznovali onega, katerega bodo tekom pol leta opetovano našli pijanega, z zaporom od 1 dne do 4 tednov in če bo dotični pijanec imel srečo, z globo od 10—500 K. Tolažba za pijance pri tem paragrafu je v tem, da ga morajo opetovano tekom pol leta najti pijanega in če že pade pod ostrost tega paragrafa, potem mora prenehati s pijančevanjem pol leta ter s pijančevanjem zopet lahko prične, dokler se ga ne zaloti. Ta zakon je za vse jednak in sedaj ie vpraSanje, ako bodo policaji »pregledovali« goste v fimh lokalih in kako se bo konstatirala pijanost. Največ neprilik bodo imeli policaji v onih krajih, kjer so n. pr. mej občinskimi svetniki pijanci, ki se ne opijo samo enkrat na pol leta in ne samo opetovano v pol leta, ampak vsak teden opetovano. Očeta oprostil. V italijanski vasi San Vito Romano je kmet Pietro Calleneri ukradel na semcju kozliča. Orožniki so kmeta prijeli in ker je bil znan kot nevaren pretepač, so ga uklenili in peljali k okrajnemu sodiSču. Sin Pietra Callenerija je skoro zvedel, kaj se je z očetom zgodilo, zgrabil je puSko in letel, da v zatišju ob cesti počaka orožnike, ki so peljali v ječo njegovega očeta. Skoro sta res prišla po cesti dva orožoika in sredi med njima Pietro Calleneri. Nakrat zadoni v zatišju ob cesti strel in eden orožnikov se zgrudi mrtev, na drugega orožnika se je sin bliskoma vrgel in ga ubil s kamnona. Nato je sin oprostil svojega očeta vezi. Sin in oče sta pobegnila v gozd, kjer jih je nekaj dni zasledovala četa orožnikov ter jih kondno po dolgem boju, v katerem sta oče in sin ustrelila še tri orožnike, vendar dobila v pest. Ledeno kosilo. Več profesorjev iz Filadelfija, mej njimi slavai elektrotehnik Thomsod, so povabili nekaj prijateljev v oditčno restavracijo na obed. Sedli so k mizi. Natakar prinese vročo juho na mizo. Hip pozneje že zavpije jeden izmed gostov: >Juha zmrzuje!« Komai je spregovoril besedo, že se je spremenila juha v kos ledu. Krčmar je ostrmel. Dobili so prvo jed, ribo. Komaj so natakarji postregli, že zakliče jeden gost: »Šalijo se z nami, riba je vendar lesena!« Ni se jim posrečilo, da bi prerezali ribo, zdelo se je, da tolčejo z noži po kosu hrastovega lesa. Krčmar je zaman zagotavljal, da je riba dobro kuhana. Prinesli so druga jedila. Pečenka je zmrznila takoj, ko \e prišla na mizo, kruh je bil trd kot jeklo, vino v steklenicah se je spremenilo v led, tudi voda je zmrznila. Zamenili so steklenice. Pretekla je minuta, in nastal je majhen hruSč; zamaški so leteli iz steklenic in vino je vstaialo v podobi rožnato-rudečega zmralega cilindra. Natakarji so klicali ravnatelja hotela, ta zopet njegovega posestnika, vsi so prisegali, da so ognjiSča v kuhinji rudeča od vročine, kazali na toplomer v sobi, na katerem je bilo 18 stopinj, in so trdili naposled: da je tu nekaj nadnaravnega zraven. Prekinili so obed in ga preložili na poznejSi čas. Mesec dolgo je govorilo celo mesto o dudovitem obedu. Pozneje se je vsa stvar pojasnila. Thomson je vzel iz svoje delavnice majhno posodo, napolnjeno s tekočim zrakom. po metodi londonskega učenjaka Dewarsa. Tako prirejen zrak, spremsnjen v plin, Steje 200 stopinj pod ničlo. Thomson je spustil, ko ga ni nihče opazoval, nekoliko takega zraka v vsako jed in pijačo, na kar je vse takoj zmrznilo. Mej drugira obedom, ko je Thomson pripovedoval svojo šalo, so se pošteno smejali, krčmar pa najbolj, ko so mu plačali dva obeda. 10 K, č. g. R. Krener, kapelan v Št Andražu 10 K, Rajhenborški dnbovniki in farani 25 E. i. g. I. Šlander, dekan Stari trg 40 K, t. g. Gajšek, župnik Št. Vid pri Šmarju 10 K, župnija Sv. Vid pri Šmarju '0 K, Terezija Gajšek v Št. Vidu pri Šmarju 2 K, Alojzija Lesjak v Št. Vidu pri Šmarju 1 K. obitelj Kalsa Litzen 16 K.