GEOGRAFSKI OBZORNIK TIPI POKRAJIN V POREČJU KOKRE Drago Perko UDK 911.5 : 556.52 (282.243.743) TIPI POKRAJIN V POREČJU KOKRE Drago Perko, mag., Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija. Članek predstavlja značilnosti osnovnih po- krajinskih sestavin Pokokrja (relief, kamnine, prsti, rastje, prebivalstvo itd.) in osem tipov pokrajin, ki so se oblikovali ob součinkova- nju teh sestavin. Porečje reke Kokre ali Pokokrje, ki meri dobrih 200 k m 2 in ima povpreč- no nadmorsko višino skoraj 950 m (Slo- venija 553 m) in povprečen naklon slabih 45 % (Slovenija 24 %), je primer fluvialne- ga (rečnega) reliefa, saj so glavne reliefne oblike posledica erozijskega in akumulacij- skega delovanja Kokre in njenih pritokov (4). V pleistocenu (okoli 1 miljon let dolgo in do pred 12 000 let trajajoče geološko obdobje s 6 do 12°C nižjimi povprečnimi temperaturami od današnjih (ledene do- be), ko so ledeniki in sklenjeni ledeni pokrovi pokrivali obsežne dele celin in morij) je bilo tu več ledenikov: jezerski, ki je bil sestavljen iz makekovega in ravenskega ledenika, je segal nekaj nižje od sotočja Kokre in Reke (ostanek je današnji ledenik pod Skuto), suhodolski je izpod Kokrškega sedla po Roblekovem kotu segal do Kokre, podstoržiški je bil v zgornjem delu doline Reke, več manjših ledenikov pa se je spuščalo s povirij pri- tokov Reke in potokov z Grintovcev (2). Ob premikanju navzdol so ledeniki odna- šali odbrušene in odkrušene delce kam- nin, ki so kasneje ob umikanju ledenikov obležali ob njihovem čelu ali ob strani. Temu odloženemu ledeniškemu materialu pravimo morene. Nekaj je tudi kraškega reliefa: nad gozdno mejo je visokogorski kras, na konglomeratu pa se ponekod pojavljajo vrtače in celo jame. Zgornji del porečja (do naselja Preddvor) je bolj erozij- skega nastanka (odnašanje), ravninski del pa je v glavnem posledica akumulacije (nasipanja), ki je izoblikovala več teras. Najmlajše, holocenske (poledenodobne) tera- se so iz proda, prav tako tudi wiirmske UDC 911.5 : 556.52 (282.243.743) LANDSCAPE TYPES IN KOKRA RIVER BA- SIN Drago Perko, Msc., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljub- ljana, Slovenia. The article represents some characteristics of component parts (relief, rocks, soils, vegeta- tion, population etc.) of teh region and eight types of landscapes formed by component parts interrelations. terase (iz zadnje ledene dobe), v tarasah iz starejših ledenih dob pa se je prod že sprijel v konglomerat in govorimo o kon- glomeratnih terasah (2 in 9). Kamnine dajejo pokrajini pestro podobo. V okolici vasi Gozd in od Zgor- njega Jezerskega proti Makekovi kočni ležijo morene, med Ravensko in Makekovo kočno, v porečju Reke, severovzhodno od Tupalič in južno od potoka Vobence proti Suhemu dolu in Kalškemu grebenu se pojavljajo magmatske kamnine, severno od potoka Jezernice in ob Kokri do sotoč- ja z Jezernico leži karbonski skrilavec, ki sta mu ponekod primešana peščenjak (kamnina iz sprijetega peska) in konglo- merat, na desnem delu porečja med sotoč- jem Jezernice in Kokre in naseljem Zgor- nja Kokra pa so večje površine triasnega laporja, ki mu je včasih primešan apne- nec, včasih dolomit, ponekod pa kar oba. Apnenec in dolomit zavzemata tretjino porečja. Iz apnenca so predvsem Grintov- ci, Storžiška skupina pa v višjih delih iz apnenca in dolomita, v nižjih pa iz dolo- mita. Ob vznožju Storžiške skupine od naselja Senično čez naselja Golnik, Gorice in Trstenik do Bašlja prevladuje oligocen- ski lapor s primesmi peščenjaka, glin, konglomerata in apnenca. Ob vznožju Storžiške skupine in Grintovcev imamo tudi velike, sklenjene površine grušča, ki je večinoma karbonaten (9 in 2). Približ- no pol ravnine pokriva konglomerat, ki je fluvioglacialnega (rečnoledeniškega) izvora in v glavnem karbonaten (9). Naj- več ga je od naselij Mlaka in Kokrica proti Dupljam, od Tenetiš proti Pangršici in od Suhe in Bobovka proti Zgornji Beli. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Na drugi polovici prevladuje prod, ki leži na široko ob Kokri vse od Preddvora do Kranja, ob pritokih Kokre pa ga je neko- liko manj. Za podnebje je značilna perhu- midnost, kar pomeni, da je evapotranspi- racija (izhlapevanje) v vseh mesecih nižja od množine padavin in da imajo tako vsi meseci padavinski presežek. Jesen je toplejša od pomladi. Prvi padavinski vi- šek je novembra, drugi junija, prvi nižek je januarja ali februarja, drugi pa zgo- daj v jeseni. Ravninski del porečja dobi okoli 1400 do 1500 mm padavin, od tega v vegetacijskem obdobju (dobi rasti vege- tacije) okoli 800 mm. Srednja letna tem- peratura je okrog 8°C, v vegetacijski dobi pa okrog 14°C (postaja Brnik). Zna- čilni so toplotni obrati (temperaturna inverzija: višje ležeči kraji so toplejši od nižje ležečih, predvsem v hladni polovici leta ob pojavljanju megle). Na prehodu z ravnine v hribovje in gorovje pade okoli 1600 mm padavin na leto in okrog 900 mm v vegetacijski dobi. Srednje letne temperature so okrog 9°C, v vegetacijski dobi pa okrog 15°C (postaja Golnik). Hribovje in gorovje dobivata čez 1600 mm padavin na leto in čez 900 mm v vegetacijskem obdobju. Srednje let- ne temperature so okrog 8°C in manj, v vegetacijski dobi pa pod 13°C. V kotlinici Jezersko pade okoli 2000 mm padavin, od tega v vegetacijski dobi dobra polovi- ca. Srednje letne temperature so okrog 6°C, v vegetacijski dobi pa okoli 11°C (postaja Jezersko). Pokokrje je bogato z vodo. Povr- šinska mreža vodotokov je gosta. Kokra ima svoje osnovno povirje med Virniko- vim Grintovcem, Velikim vrhom in Bukov- cem, na Spodnjem Jezerskem pa se ji pridruži Jezernica, ki izvira v Ravenski Kočni in teče skozi Jezersko kotlinico. V nadaljnjem toku dobiva Kokra pritoke z vseh strani in ima tako simetrično poreč- je. Od izvira na 1312 m do Preddvora na 486 m premaga razdaljo 20 km in višinsko razliko 832 m, to pa je v pov- prečju 42 m/km (za primerjavo: Tržiška Bistrica do Tržiča 52 m/km in Kamniška Bistrica do Kamnika 14 m/km). Ker je strmec zelo neuravnovešen (kar kaže na mlado tektoniko - dvigovanje), ponekod znatno odstopa od povprečja. Od Pred- dvora naprej pa dobiva Kokra vse bolj značaj ravninske reke, čeprav na nekaj mestih še močno erodira. Ta del porečja je izrazito asimetričen, saj pritoki priha- jajo le z desne strani. Rečni režim Kokre je neuravnovešen in kaže odvisnost od množine padavin in evapotranspiracije: prvi nižek je februarja, drugi avgusta, prvi višek novembra, drugi pa maja (5). Specifični vodni odtok (količina vode, ki jo vsako sekundo odda 1 km 2 porečja) znaša slabih 30 l/km2s (zgornji del poreč- ja nad 50 l/km2s, ravninski del med 15 in 20 l/km2s). Odtočni količnik (delež padavin, ki odtečejo po vodotokih) znaša za zgornji del 70 % in za spodnji del pol manj. Srednji vodni pretok Kokre pri izli- vu v Savo je 6,54 m3/s, to pa je deset- krat manj od srednjega pretoka Save na istem mestu. Pomembna je talna voda, ki je hidrološki regulator pokrajine. Ob obilici vode odvzema odvečno vodo s povr- šinskih tokov, ob pomanjkanju pa jih zalaga z vodo. Pogoj za talno vodo je poroznost in prepustnost kamnin, take pa so peščene, prodne in konglomeratne terase, ki sestavljajo ravninski del Poko- krja in akumulirajo velike količine vode, ki predstavljajo prava talna jezera in so lahko osnova za pitno vodo. Ob Kokri je gladina talne vode le nekaj metrov pod površjem, v oddaljenosti pa presega tudi 50 m. Na območju Kranja leži talna voda okrog 40 m globoko (7). Napaja se pred- vsem s padavinami, nekaj pa prispevajo tudi vodotoki, še največ Kokra, ki na odseku od Preddvora do Kranja izgubi v povprečju okoli 1 m3/s vode (7). Talna voda pada proti jugu: del jo odteka nepo- sredno v Savo, večina pa izpod struge Save pod Sorško polje (okoli 2 m3/s vo- de). Posamezni vodnjaki imajo izdatnost tudi preko 50 l/s. Nekaj vode v Pokokrju zadržuje tudi ledenik pod Skuto, ki leži na osojni strani glavnega grebena Kam- niških Alp med vrhovoma Kranjske Rin- ke (2451 m) in Skute (2432 m). Spada med najnižje ležeče krniške ledenike. Leži na višini med 2000 in 2150 m. Ima ok- rog 150 m višinske razlike, meri pa 2,5 do 3 ha. Sama krnica ledenika (s sneže- nimi in ledeniškimi procesi nastala polkrožna oblika poledenelih gora in po- larnih območij, ki je običajno s treh stra- ni obdana s strmimi pobočji, na eni stra- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Jezerska kotlinica z osojno stranjo Grintovcev, ki ohranjajo ostanke ledenika pod Skuto. (Foto: D. Perko.) Slika 2: Na strateški legi na visoki konglomeratni terasi (trikotnem pomolu nad so- točjem Save in Kokre) stoji stari del mesta Kranj. Slika je posneta z vznožja Šmar- jetne gore: spredaj je dolina Save, skrajno desno je skrito sotočje. (Foto: D. Perko.) 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ni pa se z izrazitim pragom odpre po pobočju navzdol) je nekaj večja in jo obdajajo 200 do 300 m visoke stene. Odprta je samo proti severovzhodu in prav ta lega krnice je najvažnejši ele- ment ohranjevanja ledenika. Povprečna strmina ledenika preseka 40°. Ledenik se zmanjšuje, vendar pa bolj tanjša kot krajša (2). Tudi prsti so pestre. Na najviš- jih delih porečja in strmih pobočjih, kjer erozija (odnašanje) prehiteva pedogenezo (tvorjenje prsti) in sploh ni prave prsti, ampak le do 20 cm globoko prepereta skalna (matična) osnova, leži litosol. Na karbonatni podlagi v zgornjem delu poreč- ja se nahaja rendzina z debelino pod 15 cm (ob manjši strmini tudi do 30 cm). Je suha in ima malo humusa. V podob- nih razmerah, a na kislih skrilavcih in magmatskih kamninah nastane ranker. Je kisel in sorazmerno bogat s humu- som. Ker ni predebel (do 20 cm, ob manj- ših naklonih tudi več), omogoča normal- no odtekanje odvečne vode. Zato so ga Jezerčani in Kokrčani izkoristili za trav- nike in pašnike, na blagih naklonih pa celo za njive. Neposredno ob potokih z živo erozijo in akumulacijo so obrečne prsti, ki so podobne litosolu. Na nekoliko višjih mestih se prst odebeli na nekaj centimetrov in nima kisle reakcije. Na ravninskih starejših holocenskih terasah ponekod debelina preseže 30 cm (rendzi- ne). Tu se v kotanjastih oblikah, kjer se dalj časa zadržuje poplavna in predvsem padavinska voda, nahaja psevdoglej. Vse te prsti so primerne predvsem za travni- ke. Na wurmskih terasah so se iz rend- zin že oblikovale rjave rendzine: na mlaj- ših wurmskih zasipih so prave rjave rendzine, ki imajo nevtralno do rahlo kislo reakcijo in globino okoli 50 cm, na starejših wurmskih zasipih pa se debeli- na poveča tudi na 100 cm, pH je malo pod 6, prsti pa so že bolj sprane. Tu prevladujejo njive. Na konglomeratnih tera- sah se je zaradi večje starosti od prod- nih teras (daljša pedogeneza) iz rjave rendzine razvila kisla rjavica. Podobna je tudi prst na terciarni glinasto-lapornati podlagi. Je zelo sprana, pH ima okoli 4, ponekod je debela celo več kot 10 m. Zaradi tako slabih pogojev je gozd v veli- ki prevladi (8 in 9). Rastje odraža značilnosti prej omenjenih naravnih sestavin pokrajine. Gozd je razen v pasu nad gozdno mejo in na velikih strminah naravna vegetaci- ja Pokokrja. Pokriva 62 % porečja, delež pa stalno rahlo narašča. Nad gozdno mejo je visokogorsko rastje. Na Storžiški skupini je gozdna meja skoraj v celoti pod 1600 m (zaradi delovanja človeka: krčenje za planinske pašnike), v Grintov- cih pa jo dodatno znižujejo še velike strmine. Na kisli kamninski podlagi v severnem delu porečja (skrilavec), med Kalškim grebenom in Kokro (magmatske kamnine) in na severozahodu (glina, gli- nasti lapor) so gozdovi kisloljubne bukve, na karbonatnih kamninah pa bazoljubna bukev (ponekod sta ji v večji meri prime- šani jelka ali smreka, višje pa tudi macesen), ki zavzema skoraj tretjino po- rečja. Med Storžičem in sotočjem Kokre in Jezernice vlada združba bukve in jel- ke. Na ravnini je na konglomeratnih tera- sah kisloljubni bor. Okrog naselja Bela se pogosto pojavlja čisti borov gozd, zahodno od Mlake proti Dupljam pa mu je močno primešan hrast dob. Na wurmskih prod- nih terasah in rjavi rendzini je pred- vsem na levi strani Kokre gozd hrasta gradna in belega gabra, ki je najbolj izkrčen. Z dodajanjem smreke so mu močno spremenili sestavo. Na holocenskih terasah ob vodotokih je največ jelš in vrb. Ob vodi je gozd še neizkrčen, višje pa so travniki in ponekod celo njive. Prebivalstvo je najbolj spremenlji- va sestavina pokrajine. Leta 1880 je žive- lo v Pokokrju (pri prebivalstvenih podat- kih Kranj ni upoštevan) nekaj več kot 6 000 ljudi, leta 1961 slabih 10 000, leta 1981 okrog 12 500, leta 2001 pa bo ob takšnem razvoju tu živelo že več kot 18 000 ljudi. Povprečni indeks rasti prebi- valstva znaša v zadnjih letih med 1 in 2 %. Delež kmečkega prebivalstva je v urbaniziranih območjih (predvsem okoli Kranja) že pod 2 %, le v najbolj agrarnih predelih presega 10%. Delež dnevnih migrantov na vseh območjih presega 50 %, na urbaniziranih je blizu 90 %, v povprečju pa se okoli 80 % zaposlenih Pokokrčanov vozi na delo v druge kraje. Leta 1981 je bilo v kmetijstvu in gozdar- stvu zaposlenih dobrih 7 % ljudi, v indus- triji ravno polovica, po eno petino pa v 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Tipi pokrajin v Pokokrju (1 - mlade prodne terase (holocen), 2 - stare prodne terase (ivdrm), 3 - konglomeratne terase, 4 - terciarno gričevje, 5 - topli pas, 6 - hri- bovje in sredogorje, 7 - gorska kotlinica in 8 - visokogorje). 0 1 2 3 4 5 km 1 1 1 1 1 1 MMLlfc H rEHJHH, D. PgMtO terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Součinkovanje pokrajinskih sesta- vin (kamnine, relief, vode, prsti, rastje, prebivalstvo, naselja itd.) je oblikovalo več različnih tipov pokrajin (3). Nekateri deli doline Kokre so celo tako zanimivi, da je Kokra v celoti opredeljena kot naravni spomenik, v spodnjem delu pa je dodatno zavarovana še v okviru starega mestnega jedra Kranja. V prihodnosti naj bi posta- la del regijskega parka. Visokogorje zavzema 29 km 2 (13% porečja). Med kamninami prevladu- jejo apnenec, dolomit in grušč, med prst- mi pa litosol. Leži nad 1600 m nadmor- ske višine, zato je podnebje gorsko in se pojavlja alpsko rastje. Mejo predstavlja sklenjena zgornja gozdna meja, ponekod pa se gozd v manjših krpah pojavlja tudi više (npr. macesen). Naravni pogoji 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK so neugodni (pomanjkanje prsti, velike strmine, nizke temperature itd.). Pašniki ob gozdni meji omogočajo živinorejo. Gle- de na nekatere prednosti visokogorske paše in na veliko količino vloženega dela v preteklosti za skrčenje gozda in uredi- tev pašnikov bi bilo smotrno zaustaviti zaraščanje teh pašnikov. Gozd, kar ga je, opravlja predvsem varovalno funkcijo. Hribovje in sredogorje zavzema- ta 111 km 2 (50 % porečja). Največ podla- ge je iz apnenca in dolomita, sledita pa grušč in skrilavec. Ležita na nadmorski višini od 800 do 1600 m z nakloni med 40 in 100%. Na kisli podlagi so ranker- ji, sicer pa rendzine, na obeh tipih prsti pa prevladuje bukev, ki sta ji ponekod primešani jelka ali smreka, višje tudi macesen. Višji deli predstavljajo povirje Kokre in večine pritokov. Gozd pokriva 89 %. Pri gospodarjenju z gozdovi je po- trebno upoštevati veliko nevarnost erozije, ki jo še pospešuje pretirana paša. Primer- na bi bila energetska izraba vodotokov na osnovi malih elektrarn (pa tudi mli- nov in žag). Zaradi pomanjkanja primer- ne zemlje so osnova poselitva samotne kmetije (1). Ob manjših naklonih zemlji- šča je možno poljedeljstvo, vendar pa je vprašljiva ekonomičnost. Živinoreja pa ima precej boljše možnosti in je lahko podobnega pomena kot gozdarstvo. Precej gozda ima varovalno funkcijo. Tu so tri naselja z okoli 300 prebivalci (leta 1880 jih je bilo še več kot 600). Gostota je manj kot 3 ljudje/km2. Prebivalstvo se zmanjšuje po stopnji okoli 1 % letno. De- lež kmečkega prebivalstva je padel pod petino vsega prebivalstva. Gorska kotlinica (Jezersko) ima podobne, vendar nekoliko izboljšane narav- ne pogoje kot prejšnji tip pokrajine. To je kotlinica Jezersko, ki z nižjim in manj strmim obrobjem meri dobrih 6 km 2 (3 % porečja). Na produ, grušču in morenskem gradivu, ki skupaj predstavljajo skoraj 80 % kotlinice, je prst ugodna, vendar je glede na ostale ekološke pogoje živinoreja v precejšni prednosti pred poljedelstvom. Zmanjšani nakloni omogočajo gostejšo poselitev (dve naselji s slabih 700 prebi- valcev, gostota 110 ljudi/km2, delež kmečkega prebivalstva 5 %). Ugodne so možnosti za razvoj turizma in rekreacije, kar razen samega izgleda pokrajine omo- goča tudi ugodna klima, primerna za zdravstveni turizem (6). Topli (termalni) pas je tip po- krajine (15 km 2 ali slabih 7 % porečja) na stiku grušča in terciarnih kamnin ob prehodu gorovja in hribovja v ravnino. Ker prevladujejo nakloni med 10 in 40 %, je to neugodno za poljedeljstvo, ne pa tudi za živinorejo. Pokrajino odlikujejo najboljše podnebne razmere v porečju (viš- je minimalne temperature (predvsem pomladi), manj meglenih dni, več sprejete sončne energije). To pa so ugodne osnove za sadjarstvo (v zgodnjem srednjem veku so bili tu celo vinogradi (10)), pa tudi za poselitev (12 naselij, dobrih 2300 ljudi, gostota dobrih 150 ljudi/km2, delež kmeč- kega prebivalstva okrog 5 %), rekreacijo in turizem (tudi tu klima omogoča zdrav- stveni turizem). Gozd pokriva 48 % po- krajine in je osnova za gozdarstvo. Terciarno gričevje pokriva 14 km 2 ali 6 % porečja in pomeni južno nadaljevanje toplega pasu. Nakloni so manjši, vendar kisla prst na terciarni podlagi otežuje poljedelsko rabo, ugodnej- še pa so možnosti za travnike in živino- rejo. Gozd zavzema 45 %, kar je spet osnova za gozdarstvo. Podnebni pogoji so tudi tu boljši kot nižje na ravnini, zato so za sadjarstvo podobne možnosti kot v toplem pasu. Tu v šestih naseljih živi slabih 600 ljudi, gostota je dobrih 50 ljudi/km2, delež kmečkega prebivalstva pa je še okoli 10%. Konglomeratne terase predstav- ljajo 24 km 2 ali 11 % porečja. Konglome- rat pomeni 90 % vseh kamnin, ostalo pa je prod. Neugodna je zakraselost, slabe naravne pogoje pa še zaostruje debela, izprana in kisla prst. Za kmetijstvo torej ni dobrih pogojev, zato gozd zavzema 67 % površin. Sestavljata ga predvsem hrast in bor, ki sta gospodarsko manj pomembna. Zaradi bližine naselij je pomembna rekreacija. Ker so konglomerat- ne terase nekoliko dvignjene, imajo v primerjavi z okolico nekoliko izboljšane podnebne razmere. Ker so možnosti za kmetijsko rabo slabe, gozd pa tudi ni kvaliteten, bi bilo tu smotrno nadaljnje širjenje naselij in morda tudi gospodar- skih objektov, ki bi bili v na drobno razgibanem reliefu tudi bolj zakriti in bi tako manj spreminjali videz pokrajine. 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Borov gozd s kisloljubno pod- rastjo na konglomeratni terasi z debelo kislo rjauico pri Zgornji Beli. (Foto: D. Perko). Tu so le tri naselja z nekaj manj kot 400 prebivalci, gostota je le 17 lju- di/km2, delež kmečkega prebivalstva pa manj kot 10 %. Konglomerat je ugoden tudi v seizmičnem pogledu. Tako bi se lahko ugodno izkoristile mikroreliefne in mikroklimatske posebnosti tega tipa po- krajine, ki je drugače ekološko neugoden. Mlajše prodne terase imajo naklone običajno pod 10 %, vendar je svet zaradi donedavnega ali še živega delovanja erozije in akumulacije rahlo valovit. Meri dobrih 8 km 2 ali slabe 4 % porečja. Psevdoglej, obrečne prsti in tan- ke rendzine so ugodne bolj za travnike kot za njive. Neposredno ob vodi vrbe in jelše še niso izkrčene, sicer pa v veliki meri. Kljub možnim poplavam na nekate- rih delih, so možnosti za kmetijstvo ugod- ne, vendar se postavlja vprašanje smisel- Slika 5: Pogled s Kokrškega mostu proti jugu na kanjon Kokre v samem središču Kranja. (Foto: D. Perko.) nosti melioracij slabših prsti, ko pa se na drugi strani območja dobrih prsti na starejših prodnih terasah dodeljujejo za pozidavo in nekmečke dejavnosti. Možni so nasadi topolov, smiselno pa bi bilo uporabiti tudi prodišča (8) ob bregovih rek in s tem zaustaviti pridobivanje pro- da na starejših prodnih terasah, kjer se uničuje plodna zemlja in kazi podoba pokrajine. Gozd, ki pokriva 32 %, je gos- podarsko manj pomemben, lahko pa služi za rekreacijo, ki jo še pospešuje bližina vodotokov. Na robu te pokrajine je osem naselij z okoli 4000 ljudmi, letna rast prebivalstva presega 2 %, tako da gostota že znaša več kot 400 ljudi/km2, delež kmečkega prebivalstva pa je le še slabe 3 %. Starejše prodne terase zavzema- jo slabih 17 km 2 ali dobrih 7 % porečja. Pokriva jih ugodna rjava rendzina, ki 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Sestava posameznih tipov pokrajin v Pok.ok.rju v % (1 - mlade prod- ne terase (holocen), 2 - stare prodne tera- se (ivurm), 3 - konglomeratne terase, 4 - terciarno gričevje, 5 - topli pas, 6 - hribovje in sredogorje, 7 - gorska kot- linica in 8 - visokogorje, 9 - Pokokrje skupaj). Sestavina Tipi pokrajin 1 2 3 4 5 6 7 8 9 VIŠINSKI PASOVI pod 400 15 21 4 0 0 0 0 0 3 400- 599 85 79 96 100 62 6 0 0 32 600- 799 0 0 0 0 38 13 7 0 9 800-1199 0 0 0 0 0 60 93 2 33 1200-1599 0 0 0 0 0 20 0 27 13 1600 in več 0 0 0 0 0 1 0 71 10 NAKLONSKI RAZREDI pod 10 86 91 51 26 3 0 30 0 18 10- 19 14 9 42 61 53 3 29 1 15 20- 39 0 0 7 13 40 17 28 5 14 40- 59 0 0 0 0 2 40 8 13 22 60- 99 0 0 0 0 2 38 5 48 26 100 in več 0 0 0 0 0 2 0 33 5 KAMNINE Magmatske 0 0 0 0 0 6 0 0 3 Skrilavec 0 0 0 0 1 12 14 7 8 Apnenec in dolomit 0 0 0 0 12 44 4 72 32 Lapor 0 0 0 70 28 15 3 4 14 Konglomerat 0 4 89 14 11 0 0 0 11 Prod 100 94 11 16 11 0 36 0 15 Grušč 0 2 0 0 37 22 24 16 16 Morena 0 0 0 0 0 1 19 0 1 RABA TAL Njive 23 46 9 16 20 0 7 0 8 Travniki 30 8 17 24 11 5 41 0 10 Pašniki 0 0 0 1 2 4 0 12 3 Gozd 32 18 67 45 48 89 28 11 62 Poseljeno 15 28 7 14 19 2 24 0 7 Ostalo 0 0 0 0 0 0 0 77 10 omogoča dobre pogoje za poljedeljstvo. Ker pa je površje skoraj ravno, so tu možnos- ti za skoraj vsak tip rabe pokrajine (kme- tijstvo, industrija, poselitev, komunikacije) in prihaja do prevelike koncentracije pre- bivalstva in njegovih dejavnosti. Gozd je skoraj v celoti izkrčen, saj pokriva le 18 %, kar je najmanj od vseh tipov po- krajin v Pokokrju. Gozd sestavljata pred- vsem beli gaber in hrast graden, smreko pa je dodal človek. Njegova naloga je predvsem varovalna, saj leži blizu naj- večjih naselij. Tu je dvanajst naselij z dobrih 6000 prebivalcev, skoraj 2 % letno rastjo, gostoto čez 360 ljudi/km2 in dele- žem kmečkega prebivalstva okoli 3 %. Mesto Kranj, ki leži deloma na konglome- ratni terasi, deloma na prodni, deloma pa sploh izven porečja, pri prebivalstve- nih podatkih ni upoštevan. Skupaj s prebivalstvom Kranja bi bila gostota na konglomeratnih in prodnih terasah še bistveno večja, delež kmečkega prebival- stva pa nižji. Natančnejše številčne podat- ke za posamezne tipe pokrajin v Poko- krju prikazuje preglednica 1, njihovo lego v porečju pa slika 3. 1. Meze, D. 1981: Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geo- grafski zbornik 21. Ljubljana. 2. Meze, D. 1974: Porečje Kokre v pleisto- cenu. Geografski zbornik 10. Ljubljana. 3. Perko, D. 1987: Pokrajina in raba tal v Pokokrju. Geografski zbornik 27. Ljub- ljana. 4. Perko, D. 1991: Digitalni model reliefa Slovenije. Geografski obzornik 38/1. LJub- ljana. 5. Polajnar, S. 1957: Dolina Kokre. Geo- grafski vestnik 29. Ljubljana. 6. Popovič, B. 1992: Jezersko - klimatsko zdravilišče. Geografski obzornik 39/1. Ljubljana. 7. Predlog urbanističnega programa obči- ne Kranj. Urbanistični inštitut SRS. Ljub- ljana, 1974. 8. Stritar, A. 1971: Izraba tal v spodnjem delu Gorenjskih ravnin. Geografski vest- nik 43. LJubljana. 9. Šifrer, M. 1969: Kvartarni razvoj do- brav na Gorenjskem. Geografski zbornik 9. Ljubljana. 10. Žontar, J. 1939: Zgodovina mesta Kranja. LJubljana. 32