'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII, ŠTEV. 6
Registered for posting as a periodical — Category "A"
JUNE 1978
NO SLOVENIA ? !
ODPRTO PISMO PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH DRUŠTEV V VIKTORIJI
Mclbournski dnevnik "The Age" je 23. maja 1978, med poročili iz federalnega parlamenta Avstralije objavil odgovor, ki ga je podal minister za zunanje zadeve Mr. Peacock na vprašanja Mr. Whitlama o gibanju "Fre Slovenia". To gibanje baje organizira eden članov eksekutive liberalne stranke v New South Walcsu, po rodu Slovenec. Takole je rekel minister:
"Avstralija ni nikoli priznala neodvisnosti Slovenije od Jugoslavije in njeni pogledi na ta problem so isti kot na problem Hrvatske."
Vse poročilo nas Slovence ne bi prav nič prizadelo če ga urednik "The Age"-a ne bi postavil pod z debelimi črkami tiskan naslov "NO SLOVENIA".
Motiv, ki je urednika privedel na to nam je neznan. Morda je le navadna nevednost ali površnost. Čudno pa se nain vseeno zdi, zakaj je urednik smatral potrebno, da povdari to, za večino javnosti nepomembno novico, s takim dvomljivim naslovom. Morda so pa k zadaj globlji vzroki.
Radi svojega majhnega števila in radi svoje zadržanosti smo Slovenci sedaj, ko se priznavajo nekateri dobrobiti etničnim skupinam že itak prikrajšani. Tolmačev na uradih in raznih institucijah skorajda nimamo. Prevodi uradnih obvestil na Slovenščino tudi ne obstojajo.
Zakaj?
Zato ker nas v večini primerov še vedno mečejo v jugoslovanski koš in mislijo, da moramo razumeti in govoriti srbo-hrvaško
Če je kdajkoli potrebno delo, prevod ali tolmačenje v Slovenščini, potem naj to Slo-venci opravijo prostovoljno, v svojem pro steni času, medtem, ko oblasti za ostale jezi ke vzdržujejo plačane tolmače. Kakor, da m Slovenci ne plačujemo davke v enaki meri Kakor, da bi ini Slovenci ne bili ena najbolj delavnih in solidnih etničnih skupin.
Kaj je vzrok temu zapostavljanju? V manjši vrsti nevednost odlučujočih, v večji meri pa v naš nevsiljivost in skromnost, a še v večji meri v agresivnost onih, ki na račun ekspanzije vpliva srbo-brva-ščine, ter deloma svojih osebnih interesov uporabljajo jugoslovenstvo kot svojo orodje. Jugoslovanstvo pa je političen in ne etnični pojem. Nad vse očividen primer za to je 3EA, kjer imamo v takozvanem jugoslovanskem programu od sedmih ur na teden samo po eno čisto v slovenščini in makedonščini. In paziti moramo, da si bomo ohranili tudi to.
Zato se sprašujemo odkod prihaja avstralskemu časopisu motivacija za naslov "NO SLOVENIA". Ali so kakšni posebni vplivi ali samo slučaj. Naj bo to ali ono, nam Slovencem tukaj tak naslov lahko samo škodi, kajti na prvi pogled daje vtis, da Slovenija ne obstoji in s tem seveda tudi temelji za zahtevo po pravicah Slovenske
29 th of May, 1978.
The Editor, "The Age", 250 Spencer Street, Melbourne, 3000
Dear Sir,
"The Age" reported on 24th of May under the heading "NO SLOVENIA" the answer given by the Minister for Foreign Affairs in the Federal Parliament to the question regarding "Free Slovenia" movement.
We do not query the correctness of the report or the fairness of the Minister's answer, however we feel very concerned because of the headline "NO SLOVENIA" as it may be misinterpreted by many people unaware of the proper situation. This title creates an instant impression that Slovenia does not exist. Such impression, in certain circumstances may prove to be detrimental to the interests of the Slovenian communities in Victoria.
Slovenia and Slovenians are a national identity since the nineth cientury, even though they didn't regain their national independence till October 1918. Since then, with the exception of the World War II, they formed a part of Yugoslavia.
Overwhelming majority of Slovenians, at home and abroad, has always acknowledged that being a part of Yugoslavia is the best solution for their national existence. The opposition to this opinion is also in the present times negligent, although the individual attitudes toward the degree of independence and the ideology of internal political structure of Slovenia may differ. Generally the Slovenians have a strong feeling of historical and radical ties to the common destiny with the other peoples of Yugoslavia. This alone would jeopardise any possibility, that the Slovenians, here or anywhere in the world, would take part in a movement whose goal would be the destruction of Yugoslavia.
However, we Slovenians insist, just as firmly, that we are a completely individual ethnic group with our own language, our own culture and traditions. And now, as an integral part of Australian nation, we justly expect that our ethnic entity is recognised and respected. We deeply resent to be considered as a part of non-existent Yugoslav ethnic group. This however, does not mean that the Slovenian communities in Victoria, which we represent, entertain any sort of hostile attitude toward the existence of the Yugoslav state.
STAN PROSENAK,
President of Slovenian Association Melbourne STEFAN SRN EC,
Secretary of Slovenian Association "Springvale — Planica" HERMAN JAKŠETIČ,
President of Slovenian Social Club "Jadran" IVAN BOLE,
President of Slovenian Association Geelong
etnične skupine v Avstraliji ne obstojajo.
Da vsaj nekoliko popravijo ta vtis so zastopniki Slovenskih društev v Viktoriji takoj napisali pismo uredniku dnevnika "The Age" v upanju, da ga bo priobčil v rubriki "Letters to Editor". Ko to pišemo te objave še ni bilo in vse izgleda, da je pismo ro-
malo v koš. Upajmo pa, da bo vsaj z objavo v "Vestniku" pismo prišlo tudi na nekatera merodajna mesta ter, da bo vzbudilo pozornost med našimi ljudmi ter jim pokazalo, da je naše edino orožje in naše edino jamstvo za obstoj, kot si ga želimo mi, skupno in složno nastopanje.
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 459 8860
Editor:
Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena: 30c
Annual subscription — letno:
$5.00
ZAHVALA ŽENSKE SEKCIJE S.D.M.
Za nami je materinski dan. Dan, ko nas naši otroci, naša mladina in naši možje razveselijo in pogostijo. Da, resnično ste nas lepo pogostili to leto; možje in mladina.
Za ženske je bil tokrat vstop v kuhinjo prepovedan; mladina je pridno prinašala dobrote na mize. Kako lepo in skrbno so si uredili mladinci svoje pomembne vloge: postreči mamicam za njihov rojstni dan.
Ponosne in srečne žene so opazovale svoje može, ki so se potili nad štedilnikom s
kuhalnicami in zajemalkami. In mladina_
marsikdo od nas včasih reče: "Oh ta današnja mladina, nobenega dela se ne oprime." Pa so tako pridno delali ves večer; niti zvoki in poskočne melodije "Kvarteta Drave" jih do pozne noči niso zmotili pri njihovem požrtvovalnem delu.
Čudovito, tako lepo skrbno — hvala možje, hvala mladina! Na žalost pa je materinski dan tako kratek in že so morale žene in mamice nazaj na "svoje mesto" v kuhinjo, kateri je manjkal "final touch" čiščenja. Pa drugo leto bo morda materinski dan podaljšan še za kakšno urico?
Pred kratkim pa smo imeli v naši dvorani ples, katerega je priredila Balinarska zveza. Spet je priskočila na pomoč mladina: Na ta dan so bili posebno lepo in skrbno oblečeni.
Mladina, ponosni smo sa vas!
Hvala vsem ženskam, ki so napolnile mize z okusnim domačim pecivom. Želimo pa, da nam priskočijo na pomoč tudi čla-•liee, ki niso redno na sporedu. Vse ste vabljene in dobrodošle. Vaše ideje bodo prisrčno sprejete.
Ženska sekcija SDM Le naprej, naša mladina!
Veliko Vam govorijo o vzgoji, toda ostal Vam bo le spomin hranjen iz mladosti.
Lahko rečem, da smo upravičeno ponosni na našo mladino pri S.D.M.. Znajo živeti v problemih dvajsetega stoletja. Mladina v današnjem času ima težave. Mnogi tonejo v omami mamil ali alkoholizma. Prav zato je tako lepo videti naše mladce in mladinke v Elthamu, polne upov in navdušenja, polne zanimanja za slovenske običaje, kako radi ob vsaki priliki priskočijo na pomoč nam starejšim.
Tudi v soboto 27. marca so se izkazali kot natakarji in natakarice ob priliki ined-društvene balinarske veselice. Vse so prvovrstno postregli in še nobenega krožnika niso razbili in to ni malenkost. Saj je bilo prisotnih kakih 300 gostov. Fantje in dekleta so bili lepo oblečeni. Dekleta v modra krila, bele bluzice in rdeč cvet v laseh, fantje pa so imeli plave hlače, bele srajce in metuljčke iste barve kot krila deklet. Za ta oblačila in za pripravo večerje pa se lahko zahvalimo ženski sekciii S.D.M.
Le tako naprej in lahko bomo še veliko pričakali od naše mlajše generacije.
E.P.
GONJA SE JE UMIRILA
YUGOSLAV LANGUAGE?
Nevednost in nesramnost
Na uredništvo "Vestnika" je prišlo pismo, katerega je poslal Anti-cancer Coun-lil of Victoria. Imelo je priložen pamflet o preskavi raka na ženskih prsih.
Vsekakor je imel "education officer" tega Cornicila dober namen, toda pamflet je pisan v srbo-hrvaškem jeziku. To nas še ne bi tako prizadelo, a v spremnem pismu stoji pisano:
"In an attempt to reach Yugoslav speaking group, the Anti-cancer Council recently developed a Yugoslav language version of illustrated leaflet . . . (podčrtal urednik).
Ali je treba še kaj pripomniti? Mar to ne potrjuje kar trdimo v članku "No Slovenia". Kaj prevajalec ni vedel, da Yugo-
Slovenci v Melbournu bomo tudi v bodoče skupno izražali svoje želje pri urejevanju slovenske ure na radio 3EA.
Pričetkom meseca maja so se predstavniki slovenskih društev v Melbournu in Geelongu ter slovenskega verskega centra v Kew sestali s članico SEBAC-a (State Ethnic Broadcasting Advisory Council) ga. A. Ceferin, ter obema urednikoma slovenske radijske ure. Sestanek je bil v glavnem in-
Pred nedavnim se je v Avstraliji mudil ameriški podpredsednik Mr. W. Mondale, čeprav je bil predmet razgovorov med ameriškim gostom ter našim Predsednikom strogo tajen, vendar je naša javnost nekaj izluščila iz razgovora med Predsednikom in namestnikom Prezidenta ZDA. Walter Mondale se je namreč pri nas ustavil potem, ko je prepotoval občutljivo točko — mnogo azijskih dežel.
V trikotniku Vietnam-Kambodžia-Kitajska se odigravajo dramatične stvari.
—- Odnosi med Kitajsko in Vietnamom že četrt stoletja niso bili tako slabi, kakor so sedaj.
—	Vlak, ki pelje med Pekingom ter Hanojem, je ustavljen na kitajski meji.
—	Na obmejnem področju so fizična obračunavanja.
Krivi so eni in drugi. Kdo je kriv več in kdo manj je zaenkrat še težko ugotoviti. Jasno je le eno, da ameriški obveščevalni sateliti povedo vse. Prepričan sem, da ima sedaj naša vlada jasno sliko, kaj se tam dogaja.
Kajti Kitajci in Vietnamci za sedaj še molče. Ne marajo svetovne publicitete.
Zgodovinsko vzeto med tema deže-
slav jezik ne postoji? Mar lahko dvomimo, da nalašč ni podučil "education officer"-ja ki je po imenu sodeč angleškega porekla, da je prevod v srbo-hrvaščini ne v slovenščini, makedonščini a še manj v jugoslo-vanščini.
Koliko časa bomo morali še požirati žaljivo ignoranco ki jo še tako velika dobro-namernost ne opravičuje. Koliko časa bomo še molčali. Mar ni dolžnost nas vseh, da skupaj glasno zavprijemo:
Nič nimamo proti Jugoslavije kot državi preko morja, toda tukaj smo Slovenci in taki hočemo in bomo ostali! Tujega nočemo, svoje pravice pa zahtevamo!
formativnega značaja z ozirom na pričakovane spremembe. Vendar so bili vsi prisotni mnenja, da slovenska ura ne sme zgubiti samostojnega značaja tudi v slučaju kakršnekoli reorganizacije. Brez izjeme so izrazili, da se zavedajo, da bomo le s skupnim nastopom največ dosegli. Domenili so se, da se bodo zopet sestali pričetkom julija, ko bo verjetno kaj več znanega o reorganizaciji.
lama ni bilo nikoli preveč simpatij, ne razumevanja; niti ne v dobi, ko je bila vietnamska vojna na svojem vrhuncu.
Kje je iskati razlog, da se je mlač-nost med deželam sprevrgla v "stanje na nož"? Brez dvoma v dejstvu, da Vietnam bije nenapovedano vojno s sosedno Kambodžio, katera je oslonjena na Peking, medtem ko se Vietnamci bolj naslanjajo na Moskvo. Torej borba med dvema komunističnima velikanom-raviloma!
Sosedom, kateri imajo doslej še svojo relativno demokracijo, zastaja dih. Nič ne vedo, kdaj se bo bitka med temi tekmovalci sprevargla popolnoma v odprto vojno, katera naj bi bila vse nekaj hujšega kot vietnamski konflikt v bližnji preteklosti.
Doslej te dežele (kot tudi Avstralija) beležijo zgolj posamezna spopadna do-ganjanja med rivali ter močan priliv beguncev s spopadnih področij.
Se bodo dogodki stopnjevali? . . . Američani predvidevajo nad deset tisoč beguncev na mesec samo iz Vietnama, potem Kambodžie . . . Zaenkrat so vsi Vietnamski begunci kitajskega porekla. Proti njim vrše represalije ne glede nato, kakšnega ideološkega prepričanja so.
K.K.
Skoraj dvesto ljudi je bilo aretiranih, še več preganjanih . . . Vsi, z izjemo nekaj avstralskih zdravnikov, so bili grškega porekla. Grešili so, ker so iskoristili špranje v avstralskih socialnih predpisih. Vse špranje pa še niso zakrpane. Ni prav, če kažemo s prstom samo na del grške etnične skupine v Avstraliji (in tistih Grkov povratnikov v svojo domovino). Grešnih kozlov je še mnogo, mnogo ... Le na delo!
Najprej grška zadeva: že pred meseci smo v našem tisku opozorili na izkoriščanja našega denarja s strani brezvestnih povratnikov Grkov in tudi namignili, da je tudi med drugimi nacijami mnogo takih, ki neupravičeno uživajo socialne prejemke. Vemo, da marsikaterega zdravnika lahko nagovorimo, da nam izstavi potrdilo o stalni nesposobnosti za delo. Saj je naš zdravnik — in privatnik. Avstralske oblasti pa so bile doslej lahkoverne!
Tako je prišlo do tega, da so vsi ti brezvestneži državo (naše žepe) oškodovali za okroglih sedem miljo-
Priprave za otvoritev v Elthamu
Mnogo povpraševanja je že bilo o tem kdaj bo uradna otvoritev Slovenskega centra v Elthamu.
Končno je določen datum i 11 prve priprave so že v polnem teku. Če bo vse šlo po načrtih se bodo otvoritvene prireditve vršile na dva week-enda in sicer 7/8. in 14/15. oktobra t.l.
Podrobnosti bomo še poročali. Zaenkrat lahko povemo le, da bo vsak odsek S.D.M. sodeloval. Delovni odbor pa že sedaj napenja vse sile, da bo do oktobra dokončano vse, kar imajo v načrtu. Seveda bodo vse slovesnosti dobro uspele le s pomočjo vseh članov. Odbor S.D.M. je prepričan, da nihče ne bo odrekel svoje pomoči pri tem za Slovence v Avstraliji tako zgodovinskem dogodku.
PRAKTIČNA POMOČ MLADINI
pri učenju vse od vrtca pa do vseučilišta
je
THE WORLD BOOK
and
CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA
Več podatkov dobite brezobvezno pri:
MAGDALENI TOMŠIČ 12 Ida Court Reservoir, Vic., 3073
Tel. 460-5014
URADNA HIMNA
Po najnovejših navodilih federalne vlade v Canberri ima Avstralija državno himno (God save the Queen) in narodno melodijo — napev (Advance Australia fair).
"God Save the Queen" se uporablja: Pri pozdravu osebnostim iz kraljevske hiše, pri funkcijah obrambenih sil, pri napitnicah kraljici in kadar je potrebno, da se himna poje.
Ob vseh drugih prilikah imajo organizatorji pravico do izbire med obema. Upoštevati pa morajo, da "Advance Australia Fair" nima uradno priznanega besedila.
nov. Ta vsota je bila doslej ugotovljena.
Kaj pa brezvestneži vseh nas ostalih avstralskih državljanov?
Koliko jih živi od brezposelnosti.
Ondan sem govoril s kolegom, kateri je "Personalec" v trgovskem podjetju. Po napotnici Urada za brezposelne je ponudil mladoletniku delo s pogojem, da se na delo predstavi dostojno oblečen in čist. Odgovor: Kdo te vpraša za tvoje delo in tvoje neumne pogoje.
Mladenka se je "ulovila". Otroka bom obdržala in bom živela v komuni, poleg pa še . . , Ona je ovdovela; še bi delala, če bi ne prejemala . . .
Še in še bi halko našteval . . .
Edino davkoplačevalci ne najdemo poti navzven, kako bi živeli, ne da bi ustvarjali.
Tako vidimo, da del grške skupnosti ni edini parazit v naši družbi, še in še lahko iščemo grešne kozle. Le, navkljub svoji preprostosti lahko rečemo, da so se znašli zaradi špranj v avstralskih socialnih predpisih.
K.K.
Vsem našim slikarjem
Po uspešni razstavi Slovenske likovne umetnosti v Viktoriji, ki jo je "VESTNIK" priredil pod okriljem Slovenskega Društva Melbourne v dvorani Slovenskega kulturnega in razvedrilnega centra v Elthamu je odbor S.D.M. odločil, da bo slična razstava zopet prirejena tudi letos.
Ker bo večina meseca oktobra zavzeta s prireditvami v zvezi s svečano otvoritvijo Centra je bil za slikarsko razstavo izbran week end 25/26 novembra.
Torej vsi slikarji, ki bi radi razstavljali, prijavite se čimpreje na naslov Slovenskega društva v Elthamu.
Consumer Affairs Bureau
Letošnje poročilo urada za potrošniške zadeve je silno zanimivo. Kaže kako razne tvrdke in posamezniki izrabljajo naivne potrošnike in "luknje" v zakonskih predpisih, da si napravijo čimpreje nepošteno pridobljen zaslužek.
Ti prefrigani "businessmeni" se najdejo na vseh področjih: gradbenih panogah, prodajalci motornih vozil, posojevalci denarja, zavarovalnice itd., itd. Najbolj so bili aktivni v preteklem letu pri predelovanju starih hiš, oblaganju lesenih hiš, modernizaciji kuhinj, nabavi karavanov v letoviških parkih, prodaji starih avtomobilov.
Zanimiva in podučna je vsebina tega poročila a žal preobilna, da bi jo navedli v podrobnostih. Kdor pa se zanima lahko dobi to poročilo na Ministrstvu za potrošniške zadeve Viktorije. Tam vam bodo tudi dali nasvet in zaslombo ako se vam zdi, da vas nekdo hoče opehariti.
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Werner Remšnik.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $5.00 Cena številki 45c
SESTANEK ZA RADIO
Novo društvo v Sydneyu
Skupina članov Slovenskega Društva Syducy je ustanovilo novo organizacijo: Slovensko Narodno Društvo. Na ustanovnem občnem zboru 23.4.78. so izbrali 7-članski odbor, ki ga vodi predsednik inž. J. Jež.
Nekaj časa so se v Sydneyu širile govorice, da je to nekakšno tajno politično društvo. Uradna objava o ustanovitvi na slovenski radijski odaji, pa je to zanikala. Res je, da o delovanju društva še ne vemo
kaj dosti, samo, da so priredili 21.5.78. družinski piknik, katerega se je udeležilo okoli 200 ljudi. Društvena pravila, ki so izredno kratka, nakazujejo, da je namen dtuštva delovati na kulturnem polju, poživljati domače običaje med Slovenci v zamejstvu in se boriti za uradno priznanje poklicnih kvalifikacij novodošlih.
Točnejšo sliko o novem društvu pa si bomo mogli ustvariti šele, ko bomo videli njihovo delovanje med našimi rojaki.
OPOZORJENI SMO
Lepotica Slovenske Skupnosti Viktorije
Odlično uspela tradicionalna prireditev — Bogat prispevek za šolski razred S.D.M. — Obisk Slovencev iz Albury
Zdi se mi, kot da je samo nekaj mesecev od kar smo izbrali "Miss Slovenija 1977-78", čeprav je od takrat preteklo že leto dni. Čas se spreminja, veliko kolo življenja pa vedno teče v istem tempu, čeravno mi mislimo drugače.
Naj bo tako ali drugače, v soboto 10 junija smo v prostorih S.D.M., kronali že drugo Lepotico Slovenske Skupnosti v Victoriji in sicer dvanajsto po redu.
Udeležba na takih plesih je vedno velika, letos pa še posebno, saj so bile vstopnice rezervirane že nekaj tednov pred plesom, kar je bilo proti vsem našim pričakovanjem. Ta dan, je že zgodaj popoldan, iz Albury-Wodonge prispel avtobus rojakov, kateri so nato bili prisotni na tem letnem plesu.
Organizacija deklet za sodelovanje pri izbiri za Lepotico Slov. Skupnosti, se je pričela nekaj mesecev pred plesom in je zanj skrbela Ga. Anica Mar-kič. Prijavilo se je osem deklet, ki so nato zbirale denar, ki je namenjen za gradnjo šolskih prostorov.
Ples sam se je pričel ob 7.30 zvečer, dekleta pa so bila naprošena da se malo prej udeleže skupne večerje s sodniki. Zaradi pomanjkanja komunikacije in zadnjo minutne odpovedi udeležbe sodnikov, se je večerja pričela malo kasneje, zato se je tudi ves program malo zavlekel.
Po večerji se je vršilo slikanje deklet s svojimi partnerji in lanskoletni "Miss Slovenia" — gdč. Helen čam-pelj, ter "Kraljica dobrodelnosti" — gdč. Helen Golenko, sta letošnjim kandidatkam predali trakove z napisi imen in okraj, ki ga je dekle predstvaljalo.
Intervju deklet se je pričel v pisarni, kjer so kot sodniki bili: predsednik društva iz Albury-Wodonge, gos. Ta-kušar in njegova žena, ter namestnik predsednika Elthamske občine (Mr. R. Marshall-a) — gos. Hale in njegova soproga, s pomočnico in lanskoletno
Po končanem intervjuu so dekleta
Po končanem intervjuu so dekleta odšla v dvorano, kjer jih je, po kratkem sprehodu po plesnem prostoru s partnerjem, Andrej Fistrič predstavil v angleščini. Ko so nato vsa dekleta bila predstavljena tudi v slovenskem jeziku je ansambel Drava zanje zaigral valček, na katerega so lepo odplesale s partnerji.
Nastopil je čas, ko je gos. Takušar odprl kuverto in oznanil "Kraljico
Kandidatke za naslov lepotice 1978 s predsednikom S.D.M. g. S. Prosenakom.
Od leve proti desni: Susan škrlj — Bundoora, Sonja Fistrič — Diamond Creek, Karmen Gril — Preston, Jenny Špilar — Buleen, Stanko Prosenak, Zorka Stavar — East Preston, Anita Žele — Doncaster, Doris Logar — Preston, Greta Debelak — Lalor.
"Lepotica Slovenske skupnosti v Viktoriji" 17-letna Anita Žele iz Doncastra.
brez da vemo njen priimek. Da, ANITA ŽELE, ki je predstavljala Doncaster je letošnja "LEPOTICA SLOVENSKE SKUPNOSTI V VIKTORIJI".
Naša nova lepotica se je v svojem kratkem a prisrčnem govoru zahvalila društvu, ki te plese prireja, in kot je omenila: "Samo tako sem jaz sedaj lahko za lepotico." Zahvala je sledila njenim staršem, ki so ji pri vsem tem stali ob strani, nato vsem darovalcem, ki so svoj dar za to pomembno akcijo tako hrabro darovali, in zadnje, zahvalila se je vsem ostalim dekletom, ki so prisostvovale pri tem eventu.
Tudi Aniti naše tople častitke! Predno pozabimo, naj omenim, da so dekleta vredna veliko več, kot samo naše pohvale. Za ta ples so se veliko pripravljale. Najprej si je vsaka kupila elegantno obleko, zbirala denar, prosila prijatelja za partnerja itd. Tudi fantje so bili izredno okusno oblečeni. Njihove obleke so se odlično ujemale z oblekami njihovih deklet, — nekateri so celo imeli pripet nagelj ali rožo, katere barva je bila enaka kot obleka dekleta. Za treniranje so vsi tudi prišli na vaje. In še in še bi lahko naštevala. Zato se v imenu odbora zahvaljujem vsem dekletom za udeležbo in vsoto zbranega denarja, ki je $1.926,80.	J. G.
ter odpre drugo kuverto, v kateri je bilo ime nove "Lepotice Slovenske Skupnosti v Victoriji". Po nekaj besedah je gos. Hale, kateri je pohvalil elengaco deklet in njihovih partnerjev, oznanil ime letošnje lepotice. Priimek ni mogel izgovoriti, a niti ga mu ni bilo treba, saj je Anita poznano dekle,
STE PORAVNALI ČLANARINO?
dobrodelnosti" za leto 1978-79. Letos si je ta slavni naziv pridobila gdč. Greta Debelak, ki je predstavljala Lalor in je zbrala $360.40. Greti naše iskrene častitke!
Najbolj pričakovano, pa je vedno oznanilo Miss Slovenije. Gospodu Hale je bila dana naloga, da pride na oder
DESNO SPODAJ:
G. Ignac Kalister in. ga. Pavla Kalistcr s hčerko Jenny.
DESNO ZGORAJ:
Slika z gradu "Kryal Castle", kjer so naši najmlajši poleg ostalih zanimivosti vtaknili glave tudi v tole.
LEVO SPODAJ:
Poznani obrazi mladincev na nabitem avtobusu na izletu v Ballarat.
LEVO ZGORAJ:
Ženska balinarska skupina S.D.M. Od leve proti desni: Pavla Kalister, Iva Mandelj, Vida Skrlj, Sandra Krnelj, Anica Markič, Berta Zele.
DESNO:
Gospa Slavka Franetič z zasluženo nagrado, katero si je pridobila na balinarskem tekmovanju.
NA HRIBU
OB YARRI
MOJA MATI Lepo uspeli natečaj med najmlajšimi
LOVSKA DRUŽINA S.D.M.
prireja v soboto 8. julija 1978
LOVSKO VESELICO
s pričetkom ob 3 h popoldne.
Ples začne ob 6 h zvečer. #
Igra orkester "DRAVA".
Na razpolago bo razna pečena divjačina. BOGAT SREČOLOV — PRIDITE, NE BO VAM ŽAL.
POROČNI ZVONOVI
Izredno lepa svatba v naši dvorani na hribu
Mladinski odsek S.D.M. je ob priliki proslave materinskega dne razpisal nagrado med našimi otroci za najboljši spis: Zakaj bi rad, da bi moja mama postala "Mama leta".
Kratke a prisrčne besede 10-letne Jenny Kalister so dosegle, da je bila ga. Pavla Kalister iz Kingsbury imenovana za "Mamico S.D.M. leta 1978".
V naslednjem pa so prispevki. Priznali boste, da izbira ni bila lahka:
"I would like my mother to be mother of the year because she can do almost anything. She can cook, sew and garden she is crafty too. She has a lot of humour and a bit of disciplin. She helps us with our home work and helps at school too. And that is why 1 would like my mother to be mother of the year.
From Tania Brgoc"
"Dear reader,
My brother and I heard there was a mother's day competition at the Slovenian club Eltham. Our mum should qualify for this competition.
She is Australian and if it wasn't for mum, dad would not be able to do various activities at the club. Mum does a lot of the things dad would do for us.
Mum helps with project and is ready
POHVALA
Mladinski odsek S.D.M. povsod kjerkoli more pomaga pri delovanju S.D.M.. Ponosni in veseli starejši člani lahko vidijo, da bodo sadove svojega truda lahko zapustili voljnim in zmožnim rokam.
Na letnem plesu Slovenske balinarske zveze v Viktoriji v soboto 27. maja so mladenke in mlad nei S.D.M. napravili pohvale vreden vtis na vse navzoče. Za ta večer so prevzeli postrežbo pri mizah in jo tudi brezhibno opravili. Obračali so se ročno in disciplinirano in nedvomno je v veliki meri tudi njihova zasluga, da je prireditev tako lepo uspela.
Sledečim gre zahvala za opravljeno delo: Kevin Hervatin, Sue Kodila, Henri Gomi-zel. Lily čuček, Rex Gregorio, Dorothy Dolenc, Peter Trinnick, Marta Krnel, Robert Ogrizek, Sharryn Boltar, Andrew Fi-strič, Mirka Mršnik, Albert Fistrič, Helen Golenko, Robert Tomažič, Janja Gajšek, Robert Gomizel, Sue Škrl, Kevin Adamič, Fn^nk Polh, Jenny Spiler.
Na žalost za vso mladino, ki se je prijavila za to delo na tem večeru ni bilo mesta. Bo pač prilika drugič.
NAJ SE VE
Darovali so za poklone Miss Slovenian Community in Charity Queen:
Derry Maddison $250, Ivo Leber $50, Stane Prosenak $45, Janez Zem-ljič $45, Jaka Korošec $20, John Hoj-nik $20.
Vsem tem in vsem ostalim "sponzorjem" najlepša hvala.
S.D.M.
to do anything for us. She is fair and would like to have both sides before setting punishment. Mum will make sure that we always know good from bad and is ready to set any examples for us, she is always ready to help anyone in trouble.
And to us our mum is special.
Peter and Paul Beve."
"Dear President,
I like my mum because she is very kind and she cooks great meals. She keeps me out of trouble and the most important thing of all is SHE LOVES ME.
Jenny Kalister."
"My mum.
I love my mum because she cares about me. She cooks and cleans the clothes for me.
When I am sick, she makes me feel better. I am lucky to have my own bedroom and have a bed to sleep in when I am cold and tired and I am lucky to have a house to live in or I would have nowhere to live, and clothes to wear when I am cold. Most of all I am lucky to have a mum, because without her I wouldn't have all these things.
Olga Fekonja"
Srečanja z Abrahamom
Zmeraj več jih je v naši sredi, ki se srečajo z Abrahamom, to je dočakajo 50 let.
Tokrat naj omenimo našega rojaka v Kanadi, Stanka Šajnoviča, ki je bil tu na obisku lansko leto. Kmalu po svojem povratku je slavil 50 let rojstva. Prijatelji ro mu priredili v počastitev in zahvalo za dolgoletno delovanje med Slovenci velik banket v dvorani Slovenskega doma v Torontu. Tako zvemo iz pisanja v "Ameriški domovini".
Prav tako smo čitali v "Domovini" tudi kako lepo je Stanko opisal svoj obisk pri nas v Melbournu. Kako je bil prijetno presenečen nad uspehi mel-bournških Slovencev, ki se na zunaj tako lepo kažejo v lepi cerkvici v Kew ter v gradbi kompleksa S.D.M. na Elthamskem griču ter načrtovanih gradnjah "Planice" in "Jadrana".
Stanku, ki je naš stalni naročnik tudi mi iz srca čestitamo k petdesetletnici.
Ob tej priliki naj omenimo, da je MARTIN ADAMIČ, eden prvih članov S.D.M. srečal Abrahama pričetkom tega leta. Tine je hotel nekako zadržati skrivnost v ožjem krogu, toda ob veseli priliki med prijatelji na gričku se je zagovoril in izdal, kar ga je stalo ducat Carltona in še par zelenk South avstralskega Haložana.
Tudi Martinu kličemo: Še na mnoga leta!
3. junija t.l. sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew poročila Viktorija Gajšek in Edvard Zorzut.
Viki in Edi, kot jih kličejo prijatelji sta že leta sem delavna med mladino S.D.M. — (Edi je bil več let predsednik mladinskega odseka) — in zato se ni čuditi, da je ta svatba pritegnila pozornost velikega števila naše skupnosti v Melbournu.
Vreme sicer ni bilo naklonjeno. Mrzel veter in droben dež sta pronicala skozi oblačila svatov, ki so pred cerkvijo pričakali ženina in nevesto. Mladinci S.D.M. so pod stopniščem postavili "šrango" in ženin si je po dolgem barantanju le odkupil pristop do cerkve. Dva automobila sta radi svoje staromodnosti sicer pritegnila pozornost prisotnih vendar, toda le dokler ni izstopila nevesta z družicami. Fotografi so jo obkrožili z vseh strani, saj je vsak hotel ujeti njen od sreče sijo-ši obraz v svojo kamero.
Ob prihodu v cerkev so jo pozdravili zvonki glasovi mladinskega pevskega zbora in zvoki električne gitare so dali cerkvenemu obredu osvežujočo barvo modernega časa.
Svatovanjska gostija je bila prirejena v dvorani Slovenskega društva Melbourne v Elthamu. Dvorana je bila za to priliko tako okusno pripravljena, da je že na prvi pogled vzbudila prijetno pa tudi slavnostno, svatbi primerno, vzdušje. Čelna miza je bila seveda namenjena za novoporočence in priče. Mize na eni strani dvorane so zasedli starejši gostje, medtem, ko je bila druga stran rezervirana za starostne vrstnike ženina in neveste. Prijetno je videti, kako se naše že tukaj rojene generacije znajo povezati in kako v njih živi zavest skupnosti in slovenske tradicije.
Večerja je bila obilna in izvrstna. Postrežba odlična in prav nič nismo pogrešali profesionalnih izvedencev na tem polju. Nasprotno, počutili smo se dobro in na svojem. Veselje v dvorani so poživili zvoki orkestra "Planinka", ki je svoj čas ta večer podaril kot "poročno darilo". Spored nagovorov je vodil g. Stanko Prosenak preko pravkar dograjenega novega ozvočenja.
Ženin in nevesta sta se šele pozno po polnoči poslovila od gostov in — nam so tako rekli — odšla pakirat kovčke, kajti sladkost medenih tednov sta preložila za nekaj dni, da jih bosta uživala v Sloveniji.
Ostane mi samo še, da zaželim no-
voporočencema obilo sreče in zadovoljstva v bodočnosti, da se zahvalim staršem za tako prijeten večer ter jim čestitam na tako lepem in solidnem paru in končno, da izrazim priznanje ženskemu odseku S.D.M. za tako odlično postrežbo.
M.P.
j: Milan Sedmak iz Doncastra ;
se priporoča za	!;
j POPRAVILO	ji
j j vseh vrst	;;
★	RADIO APARATOV,	ji
★	TRANSISTORJEV,	ji j ★ ZVOČNIKOV in	|j
★	MAGNETOFONOV.	ji
j;	Telefonirajte po delovnih i;
I	urah na	!;
5859-6350
!; (Melbourne)	i!
NA KRATKO
od vsepovsod
CANBERRA: Proizvodnja mesa v Avstraliji je zadnjih osem mesecev porastla za 100.000 ton primerjalno za isto dobo v lanskem letu. Zatorej niso čudna prizadevanja Avstralije, da bi se usidrala z izvozom v SZ. Vendar Sovjeti od nas zahtevajo koncesijo v zameno. Radi bi ribarili na področju naših teritorialnih voda.
VZHODNI BEREIN — Tamkaj se je pred nedavnim mudil sovjetski zunanji minister Gromyko. Tjakaj je prispel slab teden kasneje za tem, ko je s svojim šefom Brežnjevim, obiskal Zapadno Nemčijo. Poročila nič ne povedo, kaj kujejo, ali ugla-jujejo.
NEW DELHI — Nekoliko stotin demonstrantov je tukaj demonstriralo pred sodiščem, ko je bivša indijska prva ministrica, Indira Gandhi, stopila pred sodnike, obtožena zaradi korupcije, neupravičenih diktatorskih posegov in preganjanja opozicije za časa njene vladavine.
DJAKARTA: Indonezija je podala izjavo, da je odslej pripravljena, da se pogaja z Avstralijo v vprašanju Vzhodno-Timor-skih beguncev, ker da je Avstralija v zadnjih letih nekako priznala indonezijsko integracijo Vzhodnega Timorja.
IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI?
— VSAK VIKEND V ELTHAM!
PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA.
— ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE!
ČEBELICE
Kot razvedrilo bi lahko naš star kranjski "hobby" razvili tudi na "hribu"
Ob priliki obhajanja 80-letnice revije "Slovenski čebelar", ki izhaja v naši stari domovini, mi spomini nehote beže nazaj na moja otroška in pozneje dekliška leta.
Po nesreči v službi je bil moj oče še zelo mlad upokojen. Kot večina takih upokojencev je imel tudi on takozvani "Hobi" — za razvedrilo ob prostem času. Za hlevom na vrtu si je sam postavil kar velik čebelnjak. Ker je pri nas na Gorenjskem zima precej ostra ga je vsako leto na pozno jesen zadelal s slamo in starimi odejami, da te drobne čebelice ne bi pomrznile. Nam otrokom so bile posebno všeč razne sličice na čelu panju. Spomnim se najbolj one s sliko medveda, ki bi bil rad pojedel med pa so ga čebelice same pregnale s piki v njegov rilec.
Poleti v času rojenja, ko se matica seli iz panja radi druge matice, je moj oče cele ure čakal v bližini čebelnjaka, da bi videl na katero drevo se bo nova kraljica s svojim mnogobrojnim spremstvom vsedla. Moral je potem tam pod vejo, kjer je visel roj podstaviti nov panj. Včasih pa je ta roj čebelic odletel kam dalje ali celo v bližnji gozd, potem je bil menda ta novi zarod za očeta izgubljen. To je bilo brnenja in šumenja ob takem času. Mi otroci smo samo od daleč opazovali, da ne bi čebelic preveč razburili, kajti potem noben beg več ne pomaga. Moj oče pa je sedel ravnodušno in kadil svojo pipo, ker njemu niso nič storile. Imel je tudi kapuco ali kapico iz debelega blaga z vdelano mrežo za obraz pa jo je le malokdaj uporabljal.
V bližnji vasi Mojstrani je bil tiste čase (koncem prejšnjega in pričetkom
Pred nedavnim so nam statistike postregle z vestjo, da naša inflacija zla-goma, vendar neprekinjeno drsi navzdol — nasproti ozdravljenju.
Zatorej ni čuda, če se je naš prvi minister, Mr. Fraser, pojavil na TV ekranu in nas znova, "po svoje", po-troštal. V lepih besedah nam je povedal, da smo na poti k ozdravljenju in naj upamo in zaupamo njegovi vladi, čeprav ni črhnil o tem, koliko časa še naj natezamo svoje živce.
Veliko večino Avstralcev, iz vseh krogov, pa zanima prav to vprašanje: —- Še koliko časa?
Naša današnja inflacija je torej 8%, se pravi za las manj kot polovična od tiste, katero je Fraserjeva vlada nasledila. Vse prav? Vendar doklej? Predsednikove besede in zagotavljanja, naj še nekoliko potrpimo, zvene nekoliko prazno, če pomislimo na brezposelnost in na stagnirano ekonomijo. Njegov recept za ozdravljenje je zelo sličen tistemu, katerega so avstrijski zdravniki uporabljali v Prvi Svetovni Vojni: za vsa obolenja so predpisali recept — dan, dva ali tri dni brez hrane. Zdravil ni bilo in ne hrane!
14 miljonov nas je
Po statistiki iz Canberre je Avstralija dosegla koncem lanskega leta 14,159.900 prebivalcev.
To je 168.700 ali 1.2% več kot nas je bilo koncem leta poprej. Višji prirastek kakor leto prej zapažamo predvsem, ker smo v poslednjem letu sprejeli več emigrantov, skoraj polovico več, kakor leto prej.
sedanjega stoletja premožen posestnik in lesni trgovec z imenom Ambrožič. On je gojil čebelice le radi matic in je imel nastavljena za ta posel dva čebelarja. Eden teh je večkrat prišel k mojemu očetu nakupovat matice. Te so potem razpošiljali, zaprte v rnajh-nje lesene škatljice z vdelano mrežo na eni strani, na najrazličnejše kraje Evrope. Ambrožič je imel v svoji hiši razvešeno po stenah nešteto diplom in zahval za njegove matice, ki so tudi po celem svetu poznane pod imenom "kranjska čebela".
Verjetno je imela Gorenjska tiste čase kar precej čebelarjev. Spominjam se, da so ob času ko je cvetela ajda najemali kar železniški tovorni vlak za prevoz panjev v okolico Kranja. Ta vlak je odpeljal iz postaje v Kranjski gori in vso pot do Kranja na vsaki postaji pobiral panje čebelic. Prav tako so jih potem zopet prepeljali domov, ko je bila ajdova paša končana.
Zdi se mi, da je onemu ki ljubi ži-valice gojenje čebelic prav lepo razvedrilo.
Vsi vemo, da imamo v Melbournu tri brate muzikante, prav malo pa nas ve, da imamo tudi tri mlade brate čebelarje. To so Janez, Slavko in Marjan iz znane družine Jernejčičeve iz Rosanne. Vsak prosti čas porabijo za te drobne živalice in letos so pridelali kar precej medu. Starši nimajo skrbi kje in v kakšni družbi se njih sinovi nahajejo, ker dobro vedo, da jim je nahajajo, ker dobro vedo, da jim je jih ne bi posnemali in tako razbremenili starše važne skrbi.
Minka Peršič
Pravzaprav pa so liberali že v preteklosti uporabljali isto metodo: Stoj. Naprej.
Gre za to, naj bi naš prvi minister formuliral našo ekonomsko politiko, naj bi jo terminološko podprl; in ne zgolj pozival na naše potrpljenje, ker, da ima on zelo tanko uho za prisluškovanje utripu ekonomskih potreb.
Doslej so bile vse ekonomske poteze Fraserjeve vlade, razen zmrzovanja naše notranje ekonomije, osredotočene na mednarodno tržišče. Potovanja v Japonsko . . . Ugljajevanje novih mednarodnih norm v mednarodnem trgovanju, uglajevanje in prilagajanje odnosov med razvitimi, v razvoju in siromašnimi. Za domače potrebe je bil vsedoslej nekako gluh: čakajte in zaupajte!
Povsem nekaj pozitivnejšega za nas predstavlja predlog prvega ministra Viktorije, Mr. Hamer-ja, kateri se je v svojim pismom obrnil na federalno vlado s predlogom, naj bi odmrznili določene panoge v ekonomiji, npr. gradbeno, s čemer bi stanja inflacije ne poslabšali prav veliko.
kk
CANBERRA — Večina v avstralskem Senatu (naklonjena liberalni vladi) se ne strinja, da je Fraserjeva (liberalna administracija) dala O.K. da se Mrs. E. Reid (feministika) po avstralski vladi določi na zelo visoko mesto v Združenih Narodih. Gospa Reid je bila namreč v Whitlamovi vladi predstavnica, zastopnica in svetovalka za ženske zadeve.
SIR ROBERT MENZIES UMRL
Prejšnji mesec je za vedno zatisnil oči Sir Robert Menzies, eden največjih sinov Avstralije.
Tudi mi Slovenci, ki smo se po večini preselili v to zemljo v času, ko je bil pokojnik Prime minister se klanjamo njegovemu spominu. Le predobro se spominjamo stabilnosti in solidnosti ter ekonomskega napredka Avstralije v času Menziesovih vlad.
Ocene pokojnika se seveda razlikujejo z ozirom na to s katere strani politične lestvice prihajajo. Toda v enem so si vsi edini: Pokojni je bil velik, ne samo kot politik toda tudi kot državnik, ki je Avstraliji povzdignil ugled na mednarodnem polju. Bil je izvrsten pravnik ter mojster govornik.
Mnogi so mu očitali, da ima diktatorsko žilico, toda vse te očitke je postavil na laž, ko se je znal prostovoljno umakniti z oblasti, kar seveda ni karakteristično za prave diktatorje.
Smeti pač smrdijo
Najprej smo v Melbournu, v dobršnem delu Melbourna, zapažali, da nam smetarji, ko odnašajo naše sme-tiščne posode, porazstresajo naše smeti po pločniku in zelenem pasu, posodo pa neodgovorno poškodujejo. Potem so smetarji šli v stavko, češ da smeti smrdijo.
No, posamezne občine so jim ugodile. Smeti smrdijo in je zato potrebno, da so smeti za smetarje pripravljene v plastičnih vrečicah.
Za tem so smetarji šli v ponovno stavko: plastične vree so nevarne, ker je tu in tam kaj nevarnega — steklenice in konzervne škatle . . .
Potem so nekatere občine izdale odločbo, da je treba smeti postaviti na pločnik v smetiščnih posodah, odznotraj oblečenih z plastino vrečo, katera mora biti na vrhu zavezana, da bi navzven ne zaudarjal smrad.
Toda glej, tudi to ni dobro. Tako zavezana plastična vreča vsebuje nekoliko zraka, zato se s težavo izsuje iz smetište posode.
Kaj pa sedaj?
Zares ne vem, če bo kdorkoli smetarjem lahko ugodil. Najbolje bo, če bomo smeti sami odnesli na smetišča, njim pa domov poslali svoje "težko zaslužene plače".
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 429-3188 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
BSS^^HHBHl
DR. M. BRYCH: Tožil bom del avstralskega tiska in TV
Dr. M. Brych, doktor s Kokos otoka, ki baje žanje zavidljive uspehe v terapiji raka, bo tožil avstralskega tiska in TV, ker da so njega osebno ter njegovo terapijo de-famirali ter mu s tem povzročili materialno in drugo škodo.
Tožba bo vložena na melbournškem Visokom sodišču in zastopana po tukajšnjem odvetniku.
Znano je, da je tukajšen tisk zagnal "razpravo" o doktorjevi kvalifikaciji, terapiji in drugem, takoj, ko je taisti doktor hotel odpreti svojo drugo kliniko.
Vsi ga hočejo
CANBERRA: Vprašanje izvoza naše u-ranske rude še vedno visi v zraku, to predvsem zaradi vztrajanja avstralske vlade, da se dodobra zaščiti, da bi njena uranska ruda ne bila uporabljena v vojne namene. Vendar, iz strani Filipinov, prihaja nekaj vzpodbudnega: njena vlada je pripravljena, da poda Avstraliji zadostno garancijo, da bo naš uran uporabljen zgolj v miroljubne energetske namere.
CANBERRA — Sovjetska Zveza je stopila v stik z avstralsko vlado, da bi kupovala naš uran. To' vest je uradno potrdil naš minister za zunanjo trgovino Mr. Anthony. Mr. Anthony je ob tem pavdaril, da mi nimamo nič proti tej kupčiji, še SZ sprejme naše pogoje in zagotovi, da bo> naš uran uporabljen samo v miroljubne namene.
Število brezposelnih rahlo pada
Že četrti zaporedni mesec beležimo rahlo padanje brezposelnih.
Končno število brezposelnih v prejšnjem mesecu je 402.534 za vso Avstralijo, ali 97.425 za Viktorijo. V odstotkih ima danes Avstralija 6.3% brezposelnih. Rekordno število brezposelnih je bilo v minulem januarju 7.2%. Za Viktorijo je področje Geelonga najbolj prizadeto, zatem sledi Ballarat.
NSW ima odstotno največje število brezposelnih.
Da je število brezposelnih v padcu velja morda omeniti tudi strožje predpise za registriranje brezposelnosti, kajti doslej so premnogi poneverjali status brezposelnosti. Bili so, ki dela niso hoteli, hoteli so brezposelnost. Ni čuda, če je med takimi izigra-či ter uradniki brezposelnih uradov prišlo tu in tam dopravcatih incidentov, da je morala nastopati policija.
Razliki v vozovnicah za N. Zelandijo
Novozelandeški državljan, učitelj na avstralskem otoku Kokos, je dvignil pravcato afero v N. Zelandiji: Pae Tuteru, smo rekli, je Novozelandec na avstralskem otoku, kjer je pred glavnim sodnikom tega otoka podal deklarativno izjavo, da je za obisk svoje dežele, kamor je moral na volišče ob marčnih splošnih volitvah, plačal pičlih 18 dolarjev za vozovnico, medtem ko je moral plačati za svoje normalno potovanje 310 dolarjev.
Torej gre za podkupovanje volivcev in korupcijo, katera seže daleč na otok Kokos.
"Umrle bosti v zaporu"
"Umrli bosta v zaporu" — je reakcija domačinov v ZDA, odkoder prihajati ga. V. Hayes ter F. M. Bessire, katere so1 tihotapile mamila v Avstralijo. Avstralsko sodišče ju je pred nedavnim obsodilo vsako na 14 let zapora, ker so v svojem potovalnem kombiju iz Amerike preko Evrope in Azije v Avstralijo pretihotapile nekaj manj kot 2 tone mamila canabis.
Več avtomobilov, a manj delovne sile
Avtomobilsko podjetje Chrysler pričakuje, da bo proizvedlo več avtomobilov navkljub temu, da bodo odpustili kakih i.100 delavcev in nameščencev.
Prodaja kooperacijskega vozila z Japonskim partnerjem, SIGMO, gre kar dobro v kupčiji. Nadejajo se, da bo v bodoče še večje povpraševanje po tem, srednje velikem, vozilu.
Ta uspeh s SIGMO je vzrok, da bodo odpustili 1.100 delavcev in nameščencev.
Sigma je eden izmed modelov, ki ne zahteva tolikih delavnih ur za izdelavo, navkljub temu pa je zelo dobro vozilo in je v povpraševanju. V prvih 4 in pol mesecih je Chrysler, odkar so vozilo predstavili na tržišče, prodal 11.800 teh vzzil. Torej letno se pričakuje prodaja 30.000 teh vozil samo v Avstraliji.
KDAJ BOMO ZOPET EKONOMSKO ZAŽIVELI?
IZ NASE PLANICE
Materinska proslava
MLADINA S PLANICE
V imenu odbora mladine, bi se rada zahvalila vsem mladincem in mladinkam, kateri so pomagali, ter tako pokazali hvaležnost, da so naše Mamice na Planici res imele materinski dan.
Nimamo mnogo novic v tem mesecu, ker se pač pripravljamo za prihodnje izpite v šoli, kateri nam bodo merili našo bodočnost.
Vsem mladincem želimo obilo uspeha v šoli!
Tajnica mladinskega odseka Planice: Tatjana Klančič
BALINANJE
7. maja je bilo na Planici zadnje letno balinanje S.B.Z. v Viktoriji, čestitke zmagovalcem!
Mnogo ljudi se je zabavalo do pozne ure zvečer ter se vrtelo ob zvokih slovenske melodije. — Kaj pa ne; saj se je lepo število Slovencev vseh klubov udeležilo tega priljubljenega športa.
PRED ŠESTDESETIMI LETI:
Ta spor je dobil tako ostre oblike, da je vodil do ločenih listov: "mladini" so imeli Slovenca in Jugoslovana, ki ga je urejeval dr. Jež; "starini" Resnico in Novice, ki ju je urejeval Štefe. Razbili so stranko, in so "mladini" iz SLS ustanovili Vseslovensko ljudsko stranko, "starini" pa Slovensko kmečko stranko; imeli dve Zadružni zvezi itd. itd. Bil je tak boj, da so bili kaplani proti župnikom, in dijaki proti profesorjem.
Cankar je redno pisal feljtone dr. Ježu v Jugoslovana in Župančič je pel o Kreku kot srcu v sredini in ki je ljudi kot knjige brati znal . . . ter klical, "naj izlajamo pismo tem našim ljudem ... in naj jih zavržemo kot "izprijeno vino, kot vino zavrelico..."
"Mladini" so šli korak naprej: zaradi izjave Seidlerjeve, ki Slovence izvzema iz bodoče Jugoslavije, in Hus-sarekavega načrta, da jugoslovansko vprašanje reducira samo na hrvatsko ter bi rad Slovence razdvojil z novim mestnim statutom, ki bi v slovenskih mestih in trgih dal večjo moč Nemcem (Mal), so dosegli, da so 27. maja vse stranke izjavile, da Slovenci "ne opuste že omenjeno izjavo, da hočemo rešiti golo narodno življenje. Samomora nočemo napraviti."
Spričo dogodkov v svetu, je tedaj nastopil odločilni trenutek, ko so slovenske "jugoslovanske" stranke začele realno ustvarjati pot k zedinjenju.
Po češkem zgledu in ob udeležbi gostov iz Češke in Poljske, so v dneh
14. maja, so otroci slovenske šole Planica že peto leto s kratkim programom na odru pozdravili matere in tako pokazali del hvaležnostin in plačilo za materinsko skrb. Mladina je v narodnih nošah pripenjala šopke mamicam.
DARILO MALČKOM
Po končani proslavi so se vsi vrstili na otroško igrališče, kjer so najmlajši Planičarji z veseljem zasedli sedeže "VRTILJAKA", katerega je naredil in podaril najmlajšim za razvedrilo g. Jože Kosi, kateremu ni bilo žal mnogo ur za otroke: saj to je naša bodočnost!
MAMICAM
V gostilniškem prostoru so čakale težko z dobrotami naložene mize. Posebej so bile zaznamovane "ZA MATERE SAMO".
Očetje-možje so kar cel teden skrbno in skrivnostno pripravljali za presenečeno kosilo. Pripravili so okusnega "Prašička na ražnju".
16. in 17. avgusta ustanovili v Ljubljani NARODNI SVET, katerega predsednik je bil dr. Anton Korošec, podpredsednik pa Ivan Hribar. Ta Narodni svet je obsegal tudi Istro in Dalmacijo (vse slovensko-hrvatsko o-zemlje, ki je spadalo tedaj pod Avstrijo) in naj bi imel 50 članov: na Dalmacijo naj bi prišlo 12 članov, na Istro 5, na Trst 2, na SLS 18, na JDS (Jugoslovansko demokratsko stranko) 10; (socialni demokrati pa bi dobili 3. — Socialni demokrati niso poslali na zborovanje delegatov, pač pa so se ustanovitve udeležili.) Narodni svet je imel poleg predsedstva več odsekov in pod-odsekov, pokrajinske odseke pa v Mariboru, Trstu in Gorici.
Ta Narodni svet v Ljubljani naj bi bil tako najvišja politična ustanova za Slovence in Avstrijske Hrvate, dočim se najvišji forum za vse Jugoslovane v Avstro-Ogrski državi ni mogel ustanoviti tedaj, ker Hrvatsko-srbska koalicija v Zagrebu, ki je bila pod vplivom Srba Svetozara Pribičevića, ni bila voljna zapustiti zvezo z Budimpešto. Tako je bil Narodni svet prva stopnja k bodoči reprezentativni vladi v Zagrebu, kateri bi se narodni svet takoj podredil, kakor hitro bi bila ta reprezentanca vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v državi ustanovljena.
Župančič pa je mislil na to zgodovinsko dejanje, ko je zapisal verze: "In treh najmlajši brat je šel za vse svobode iskat . .
Mir v Brest Litovskem je pokazal,
Mladina je pridno pomagala, — saj je bil to Dan mater, kar so na Planici dobro pokazali, saj nobena mati ni smela prestopiti kuhinjskega praga.
Tudi muzikanti so se kosali za mamice, kateri bo najbolj zaigral in zabaval vedno plesa željne matere in ostale obiskovalce.
Upamo, da so se do sita naplesali vsi, saj so si Velenje in Veseli Planinci kar naprej menjavali inštrumente, zraven pa je še priskočil Slavko s svojimi poskočnimi.
Odbor Planice se zahvaljuje vsem, kateri so na kakršnokoli način pripomogli da je materinski dan na Planici lepo uspel.
Posebna zahvala gre "moškim kuharicam".
Opazovalec
kako bodo zmagoviti Nemci diktirali mir poražencem, zato je podrl vsako možnost sporazuma z Antanto. Z njim so Nemci stopili na začetek vrha: Ostali so v Odesi, na Kavkazu, odtrgali od Rusije Ukrajino, Belo Rusijo, Poljsko, Kurlandijo, Letonijo, Litvo, Finsko ... in jih zajeli v svojo sfero.
Maja meseca so tak mir sklenili tudi z Romunijo. Vse vojaštvo na vzhodni fronti so lahko premaknili na italijansko in francosko fronto. Nemci so tedaj ob Taljamentu predstavljali glavno silo in potisnili Italijane do Piave, kjer so ostali do jeseni. Antanta že ni več računala z laško vojaško silo. Na francoski fronti so 21. marca začeli z ofenzivo ter dosegli pomembne zmage, dasi ne postavljenih ciljev.
Takoj je sledila še druga in tretja ofenziva (april—maj), prav tako zmagovite. Antanta se je znašla v takem položaju, da je Vojni svet (Clemen-ceau, Loy d George in Orlando) poslal telegram Wilsonu, naj prilliti na pomoč! Ta je od aprila, do jeseni poslal v Evropo 300.000 vojakov, česar se Nemčija ni nadejala. Junija se je začela četrta nemška ofenziva, ki je prav tako dosegla zmage, ne pa ciljev.
Julija meseca so Nemci znova vrgli vso silo v novo ofenzivo in predrli francosko črto na Marni ter s tem odprli pot v — Pariz. Ta dogodek pomeni višek nemških zmag!
Toda prav ta ofenziva je bila prelomnica zgodovine, ki je nemško vojsko vrgla nanagloma z viška v prepad. Gen. Foch je začel takoj 18. julija s protiofenzivo in pognal Nemce čez Marno. Od tedaj so se začeli nemški porazi. 8. avg. je Foch v enem dnevu uničil 16 nemških divizij.
Tudi na drugih frontah se nemškim zaveznikom ni godilo boljše: v Tur-
SLOVENSKI KLUB "PLANICA'
Kakor dobro vsem je znano, da v Springvaln klub imamo. Imenuje se Planica, ali lepa je ravnica. Vsak jo rad obiskuje, se veseli in ponorčuje.
Na keglišču tak je smeh, krehetanje in tud' kreg. Težke krogle tam letijo in balinčka vse lovijo. Otroci v šoli se učijo, učiteljico, tudi včas' jezijo. Iz šole hitro bi zbežali, na trampolinu poskak'vali.
Tudi v kuhinji hitimo, za lačne želodce le skrbimo; naj bo šnitzel al' klobasa, da le želodec se nabasa. S kozarčkom tudi se zaliva, saj prav dobra je ta piva! A prehitro se končuje, da domov se odpeljuje.
L. Debevcc
čiji so angleške čete premagovale Tu: ke, maršal Franchet d'Esperey je p Solunu zbiral vojsko iz propadnikc vseh zaveznikov za napad na Bolg; ri jo. Nemci niso mogli več računa na pomoč Bolgarije, ne Turčije in tu< ne Avstrije, ki že ni bila več sigurr svojih vojakov . . .
Predor solunske fronte 26. septen bra 1918 je povzročil kapitulacijo bo garske vojske in odprl zaveznikom p< za napad na Avstroogrsko od južr strani.
Avstrijski zunanji minister Buria je koncem sept. zaprosil zaveznike, n; "ne zavržejo prošnje za začetek pogi janj brez obveznosti" za mir. Pa so s; zavrnili. Na zahodni fronti je vedn močneje napadal general Foch in pr\ odmorne ameriške čete so stopa v boj s svojim najmodernejšim oro: jem. Ludendorff in Hindenburg si izgubljala živce. Mrzlično sta brzoja1 Ijala kajserju, da bo vojska mog vztrajati samo še nekaj dni in naj tak< sestavi meščansko vlado s socialdemt krati, ki naj brez odloga prosi za p< goje miru.
V noči 4. in 5. oktobra je Ma Badenski, novi predsednik vlade posi; Wilsonu prvi telegram, kjer prosi j premirje in za mirovna pogajanja r temelju — Wilsonovih 14 točk ... j Wilsonovega govora 27. sept. 1911 kjer je Nemce imenoval brez časti i "da ne more sklepati miru s temi, ] so jim vsilili vojno". To je: noče s pogajati s Kaiserjem. Ta prošnja, 1 je bila objavljena v dnevnikih, je vs Nemčijo zajela kot katastrofa. Ves pc nos in upanje na "nemški mir", je š po vodi.
(Nadaljevanje) (Po "Svobodna Slovenia'
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim !
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
POT DO SAMOSTOJNOSTI
Dr. T. Debeljak
NA KRATKO OD VSEPOVSOD
WASHING HTON — Gverilci v Rodeziji še vedno vztrajajo na svoj "ne", pa Čeprav je legitimna vlada Mr. Smitha na poslednjo pobudo ameriške diplomacije pristala na postopno uveljavitev načela, da vlada, kdor ima največ glasov. O tem ni dvoma, da so v deželi Črnci v ogromni večini in bi s to poslednjo ameriško sugestijo prišli do oblasti v deželi. Seveda ameriški pogoj vsebuje rahel kompromis med manjšinskimi Belci ter Črnci: Belcem bi morala biti garantirana nedotakljivost njihovega življ-enskega in ekonomskega obstoja v Rodeziji. Gverilci na čelu z Joshua Nkomo-jem in Robertom Mugabe-jem pa od Belcev zahtevajo totalno kapitulacijo — skratka krvoprelitje in plen premoženja Belcev.
Pogajanja se bodo še nadaljevala.
RIM — Carlo Ponti, mož Sofije Loren, je v Italiji na črni listi. Še več: za njim je izdana tiralica, da se ga aretira, če prestopi italijanska tla, — Odnesel naj bi denar in razne pogodbe ven iz Italije, na bolj varno.
LONDON — Grešen kozel ni kriv! Po-topljenje ladije TITANIC pred 66 leti, s katero je izgubilo življenje 1500 najbogatejših, je končno sodno razrešeno. Grešen kozel naj ne bi bil kapetan S. Lord, poveljnik ladije "California", kateri da ni prišel v pomoč za takrat mogočnemu TITANICU. Dandanašnji strokovnjaki so ugotovili, da kapetan Lord zares ni mogel prestreči signale TITANICA.
NEW YORK — Bivši sovjetski general, Pyotr Grigorenko, je v ZDA zaprosil političen azil. 70-letni bivši general je znana osebnost med sovjetskimi "disidenti". Političen azil je zaprosil medtem, ko je obiskal svojega sina v ZDA, in malo prej mu je sovjetska vlada sporočila, da ga je razrešila državljanstva SZ. Tako je postal emigrant proti svoji volji. Grigorenko je še pripomnil, da bi se vrnil v svojo deželo le s pogojem, če bi v SZ zanj uprizorili javen sodni proces. Grigorenko je najvišji po vojaškem činu (general major), ki je stopil med vrste neposlušnih partiji. Zato je bil večkrat aretiran in se je bil prisiljen podvreči "medicinsko-psihiatrični" terapiji v svoji deželi.
MESSINA — Tukaj je v starosti 78 let umrl Placida Glacobbo, šofer že pokojnega in notoričnega voditelja Mafije v Ameriki. Umrl je naravne srti, sezut. Skoraj neverjetno! Dvakrat je bil iz Amerike izgnan kot nezaželjena oseba in se je tako končno leta 1960 nekako ustalil ter za stalno naselil v Italiji, v Messini. Še v starosti, predno je umrl, je rad obujal spomine na življenje v Ameriki in na podvige svojega gospodarja Al Caponeja.
WASHINGTON: Inflacija v ZDA trenutno beleži 6.4%. Za cele tri % nižja kot pri nas v Avstraliji; vendar pri nas zaradi mehkega kreditnega omejevanja, na škodo polne zaposlitve, inflacija postopoma leze navzdol, v ZDA pa v enakem sorazmerju strmi navzgor. Prav tako tudi zapažamo sorazmerje med našim in ameriškim dolarjem. Naš dolar se vse bolj in bolj vzpenja nad ameriškim, toda oba izgubljata na vrednosti proti konvertibilnim evropskim valutam — sploh nemški. Torej ni čuda, če so zapadnonemški ekonomisti v skrbeli zaradi trgovine z ZDA. Njihova marka stoji "previsoko", da bi lahko konkurenčno prodajali v ZDA.
NEW DELHI — Sovjetska Zveza, Indija in Bolgarija so bile med prvimi, ki so diplomatsko priznale novo revolucionarno vlado v Afganistanu, katera je kak teden prej prevzela oblast v deželi s krvavim pučem. Nova revolucijonarna vlada in njeni predstavniki se politično nagibajo h SZ, vendar imajo v armadi sami kot taki še mnogo nerazčiščenega, kajti vsi armadni poveljniki se v usodnem času niso zavedli, da gre za puč v korist komunistov.
LIZBONA — Nekako osamljeni in razočarani emigrantje iz Timorja, ki žive na Portugalskem, so se obrnili na Avstralijo, da bi jih sprejela kot redne emigrante v tej deželi. Radi bi se vključili v normalno življenje v dobri deželi.
MANILA: ZDA si na tem področju želi svobodnejšo trgovsko poslovanje. Vzhodno-azijske dežele, združene v takozvani ASEAN, predstavljajo za ZDA trd oreh: ne dovolijo, da bi kdorkoli neodgovorno prodiral na njihovo trgovsko področje. Zato so si omislili trgovske tarife, ki naj bi omiljevale nezaželjen trgovski poseg na njihovo področje. Če bodo ZDA želele trgovati, neomejeno, s temi deželami, bodo vsekakor morale tudi same popustiti v svojih trgovskih kvotah za tujino. Te dežele se namreč strinjajo z idejo popolnoma svobodne trgovine, vendar če je le-ta recipročna — se pravi v obeh smereh.
BONN: Z. nemška policija je preprečila poiskus ekstremisti čnih desničarjev, da bi iz zapora v Spandau rešili bivšega nacističnega voditelja Rudolfa Hess-a. R. Hess je bil za časa nacizma štev. 2 v hierarhiji, takoj za Hitlerjem. Leta 1942, ko se je vojna sreča obrnila vrstan od Hitlerja, je bil R. Hess poslan v V. Britanijo s posebno misijo — da bi sklenil "častno" premirje z Zapadom, v škodo Sovjetov. Hess v tem ni uspel in so ga aretirali; po vojni pa so ga privedli na Nirnberški proces, kjer so mu odmerili dosmrtno ječo. Tako je danes R. Hess poslednji vojni zločinec v vsem tem velikem zaporu.
PEKING — Po poročilih Kitajske (celinske) tiskovne agencije se je zvedelo za nov večji incident na meji med SZ in Kitajsko. Kitajci trde, da so sovjetske trupe, podprte s sovjetskimi helikopterji, vrdle 4 km globoko na Kitajsko ozemlje, kjer so ustrelili nekaj civilistov, nekaj ljudi pa ranili. Grupo Kitajskih civilistov naj bi sovjetski vojaki gnali proti meji in jih med potjo pretepali s puškinimi kopiti. Zaradi tega incidenta je Kitajska vloila oster protest na vlado SZ preko sovjetskega poslanika v Pekingu. Kitajci tudi namigujejo, da ta napad nekako sovpada s sovjetsko dejansko politiko do Kitajske. Namreč prav kmalu za tem naj bi se pričeli ponovni razgovori med Kitajci in Sovjeti za mirno urejevanje morebitnih nevšečnosti ob njuni meji. Nekako pred osmimi leti je prišlo na meji med Sovjeti in Kitajci, na reki Ussuri, do večjega podobnega incidenta, kateri pa med dravama še vedno ni rešen. Drug dol-ži drugega in tako se njihova pogajanja še vedno zavlačujejo.
WASHINGTON: V. ZDA ter Z. Evropi so prikazali steklene posode, ki naj bi v bodoče shranjevale radio-aktivne odpadke. Kot poročajo, naj bi bila ta "skladišča", potopljena v globino morja, popolnoma varna pred žarčenjem, ki bi zastrupljalo morsko življenje.
TEHERAN — Policijo in vojsko, streljanje v zrak in solzilne bombe je perzijski Šah (Kralj) uporabil pred nedavnim, da je razpršil tisočglavo množico demonstrantov, ki so zahtevali njegovo odstopitev. De-monstrantje so bili muslimanski ekstremisti, kateri zahtevajo, naj se ukinejo Kraljeve reforme v deželi. Vpili so: Proč s proti-muslimanskim Šahom! Deželo naj vodi Islamska oblast!, proč z agrarnimi reformami!, Proč z žensko enakopravnostjo! Zaprimo lakole, kjer točijo alkoholne pijače, zabavišča, televizijo ... !
RIM — Aldo Moro, večkratni italijanski predsednik vlade, je končno ubit. Našli so ga s krvjo oblitega, večkrat prestreljenega v rdečem Renault vozilu v bližini de-mokristjanskega in komunističnega sedeža v Rimu. Mnogo prej je bil ugrabljen na rimski ulici od takozvane "rdeče brigade", njegovih pet telesnih stražarjev pa je bilo ob isti priliki ustreljenih. Ugrabitelji so zanj zahtevali v zameno izpustitev na svobodo njihovih tovarišev, katere so prav takrat sodili v Milanu. Italijanska vlada ni pristala na izsiljevanje, zato so Moro-a teroristi ubili. Zaradi tega dogodka, prejšnjih in še dogodkov, ki slede, ne vem kaj bi zapisal o tej deželi. Nič dobrega! Nekdo bo našel ugodna tla, da deželo pahne v diktaturo. To ali ono. Se ne ve.
LOS ANGELES — F. L. Bailey (najboljši ameriški odvetnik), je preveč zaposlen, da bi še vnaprej zastopal dosedanjo klijentko Patty Hearst, hčerko ameriškega
ČIKAGO. — Eden izmed dveh mladeni-čev, obtoženih strahotne zarote, da bi u-stvarila nadraso z razstrošenjem smrtono-ne bakterije, je bil do smrti pobit v kubanskem zaporu — piše ameriški tisk.
A. C. Shwander je leta 1972 pobegnil v Jamaiko skupno s svojim pajdašem S. Pera-jem. Takrat, ko so jih ameriške oblasti obtožile, da sta pripravljala zaroto za masovno pobijanje ljudi s smrtonosno bakterijo.
Oba mladeniča sta bila študenta Mayfar kolegija iz čikaga.
Čikaško tožilstvo jima je očitalo grandijozen program, kako bi s smrtonosno bakterijo, katero bi razstrosila iz letala, ubila vse ljudi, razen nekaj izbranih, kateri bi smrtonosno bakterijo lahko premagali. Ameriški tisk ne pove natančno o podrobnostih zarote, o imenu in učinku bakterije, ker bi se sicer lahko našel še kak drugi norec z istimi nagibi!
tiskovnega magotca. Namreč gospodična Hearst naj bi bila leta 1974 ugrabljena od ameriške teroristične organizacije Symbio-nese Liberation Army in naj bi med bivanjem s teroristi-ugrabitelji storila prekršek proti zakonu. Skupaj s teroristi je z orožjem v roki napadla in oropala banko. Njeno zgodbo, da je bila za to prisiljena, sodišče ni sprejelo za resno in ji je, tako izreklo 7-letni zapor. Njena pritožba zoper zaporno kazen pri Vrhovnem sodišču je s to odstopitvijo njenega odvetnika dokaj na rahlih tleh. Vpliv in denar njenega očeta, zgleda, jo ne bo očistil greha.
MOSKVA — Južnokorejsko potniško letalo, ki je letelo iz Južne Koreje v Pariz, zgleda, da je zašlo. Pravzaprav o tem ni nobenih dokazov. Sovjeti trde, da je južnokorejsko potniško letalo skrenilo s svoje linije na Severnem Polu ter da je s tem ogrožalo sovjetsko teritorjalno ozemlje. To je bil razlog, da so ga sovjetska izvidniška letala obkrožila ter s streljanjem prisilila na prisilen pristanek na ledeni plošči v bližini Murmanska, kjer imajo Sovjeti svoje vojne baze. Korejsko letalo je utrpelo škodo v življenjih: 4 mrtvi in nekaj ranjenih. Preživele so dva dni za tem odpeljali naprej, opravitelja letala pa so Sovjeti obdržali v SZ za zasliševanje.
WASHINGTON — Ob zaključnem govoru, ob sprejemu Izraelskoga prvega ministra Mr. Begina, je ameriški Prezident, Mr. Carter povedal, da bodo ZDA za vselej vojaško in diplomatsko podpirale Izrael,
Ko sta pred sodnim preganjanjem mladeniča pribežala v Jamaiko, sta tamkaj ugrabila majhno privatno letalo in pilota prisilila, da ju je odpeljal v Kubo.
Pera, sedaj star 25 let, se je leta 1975 bolan vrnil v Čikago. Znal je povedati da je bolan in popolnoma razočaran nad načinom življenja v Kubi. Ker je krivdo pred sodiščem priznal ter se za rana dejanja kesal, ga je čikaško sodišče obsodilo zgolj na 5 let zapora pogojno.
Vsekakor zgodba o usodi Shwand-ner-ja je vse do pred kratkim bila ta-jinstvena. Predvidevalo se je, da je v kubanskih zaporih. Ni se vedelo, kje in zakaj. Prav zadnji čas pa je čika-ški dnevnik "Tribune" prinesel vest, da je Shwandner leta 1974 umrl v Cabana zaporu (Kuba), ker da ga je direktor tega zapora pretepel do smrti.
PUTIM1K'
£££S2S2S!
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLL1NGWOOD, VICM 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sreta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na ilas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po i-:elji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
TAK JE KONEC "MASTER PLANA"