TEMA MESECA Miha Jeršek Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747–1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo. Baron Žiga Zois in njegovi minerali Veliki razsvetljenec Z odprav so mu namesto rude prinesli fo- sile izumrlih glavonožcev − amonitov, ki so posta- li dokaz, da so tudi najvišji vrhovi Julijskih Alp pr- votno nastali z odlaganjem sedimenta v morskem okolju in da teorija o vulkanskem poreklu Alp ne drži. Pred dvesto leti so bila to še zapletena vpra- šanja o nastanku gorstev, geologija, znanost o pla- netu Zemlji, pa je v tem času izjemno napredova- la. Mineralogija, kot del vede o Zemlji, je v času, ko je živel Zois, doživela pravi razcvet. Odkrivali so se novi minerali, nemški univerzitetni profesor geolo- gije Abraham Gottlieb Werner (1749–1817) je na osnovi kemijskih značilnosti objavil klasifikacijo mineralov. Friederich Mohs (1773–1832), po rodu nemški, po državi znanstvenega delovanja pa av- strijski mineralog, je objavil znamenito relativno le- stvico mineralov, baron Zois pa je v Ljubljani zasno- val za tedanje čase eno največjih mineraloških zbirk v tem delu Evrope. Ustanovna zbirka prvega muzeja na Slovenskem Zois je zbral okoli pet tisoč primerkov mineralov, rud, kamnin, fosilov in organskih snovi. Zoisova zbirka mineralov je torej mnogo več, kot se običaj- no predstavlja. Večino primerkov, ne pa vseh (!), je dve leti po njegovi smrti pridobil Deželni muzej, ki Bobovci so drobni pizoliti razmeroma bogate železove rude, ki je Zoisovi rodbini in posebno Zoisu pomagala do statusa najbogatejšega Kranjca. Foto Ciril Mlinar Žiga Zois, Andrej Herrlein, pozno 18. stoletje, olje na platnu, Narodni muzej Slovenije Foto Tomaž Lauko 4 so ga ustanovili leta 1821, za javnost pa odprli deset let zatem. Zoisova zbirka je ustanovna zbirka prve- ga muzeja na Slovenskem. Najprej je bila razstavljena v ljubljanskem liceju v stari Ljubljani, leta 1888 pa se je preselila v osrednjo muzejsko zgradbo v današnji Muzejski ulici, kjer je še danes. Najbogatejši Kranjec Ko se sprehajamo po Pokljuki ali v predgorju Julijskih Alp, bomo z nekaj sreče ob poti našli drobne, rjavim fižolom podobne kamne. To so bobovci in predsta- vljajo sorazmerno bogato rudo, iz katere so pridobi- vali železo. S preprostim pobiralništvom ali iskanjem bobovcev v kraških jamah, kamor jih je nakopičila površinska voda, so pridobili pomemben delež že- lezove rude, ki je Zoisovi rodbini prinesla velik delež bogastva. Bobovci so v geološkem smislu močvirske Zois in Alpe Zois je bil z alpskim prostorom tesno povezan. Ne samo zaradi rude in njene predelave, ampak zato, ker so Alpe raj za vse, ki zbirajo minerale. Raznolikost mi- neralov v prostoru bomo laže razumeli, če se vrnemo v geološko preteklost in spoznamo, kako so Alpe nastale. Pred približno sedemdesetimi milijoni let se je od Afri- ške tektonske plošče odcepila manjša Jadranska plošča. Počasi je potovala proti severu in trčila ob Evrazijsko ploščo. Kamnine so se ob tem nagubale in dvignile so se več kot tisoč dvesto kilometrov dolge Alpe, ki segajo od Francije, preko Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Lih- tenštajna do Slovenije, po nekaterih interpretacijah pa še na Hrvaško in celo do Bosne in Hercegovine. Za nastanek posebne združbe mineralov v Alpah je pomembno dejstvo, da so bile kamnine, ki so danes na površju, nekoč daleč pod njim. Tlak v kamninah z železove rude, ki so se izločale iz podtalnih voda, bo- gatih z železom. Zaradi koncentrične rasti so bobovci zaobljeni, ovalni ali povsem okrogli. Nastali so v ge- ološki preteklosti, zdaj pa so na površju zaradi erozi- je in preperevanja kamnin. Sestavlja jih več različnih mineralov, ki so predvsem železovi oksidi in hidroksi- di, imajo skupno ime limonit in so rjave barve. Poleg bobovcev sta bili Zoisu pomembni še skorjasta limo- nitna ruda in limonitiziran pirit. Zadnji je v obliki zla- to rumenih kristalov pirita, ki se jih lahko spomnimo po zgodbi Ni vse zlato, kar se sveti. Pirit je železov sul- fid, zato na površju Zemlje ni preveč obstojen. Spre- minja se v razne železove okside in hidrokside − to- rej v limonit. Limonit bi lahko označili kot naravno "rjo", ki jo v naravi opazimo v obliki rjavih lis ali žilic na svetli apnenčasti podlagi. Zois je limonitno železovo rudo predeloval v fužinah, ki jih je podedoval po oče- tu, del rude, ki je popolnoma drugačnega nastanka, pa tudi na Pohorju. globino narašča, kamnine so zaradi lastne teže vse bolj razpokane. Meteorne vode pronicajo skozi razpoke in z globino se segrevajo. Zato postanejo agresivnejše in topijo minerale v okolnih kamninah. Ko pridejo raz- topine globoko pod površjem v razpoke, se v njih izlo- čijo minerali. Proces kristalizacije v tako imenovanih alpskih razpokah lahko traja tudi milijon let ali več, z delnimi prekinitvami ali stalno. Zaradi tektonskih pre- mikov pridejo takšne kamnine z razpokami, ki so za- polnjene z minerali, k površju ali povsem na površje. Kateri minerali bodo nastali, je povezano s tem, v ka- kšni kamnini so. Večina Alp v visokogorju je iz meta- morfnih kamnin, zato so značilne mineralne združbe, ki jih predstavljajo kristali kremena, med katerimi so brezbarvna kamena strela, rjavkast čadavec, tudi vijo- ličast ametist, med glinenci adular , poleg njih pa še šte- vilni drugi, na primer titanit, klorit itd. Slovenski del Alp, z izjemo Pohorja, je pretežno iz karbonatnih ka- mnin, zato so v razpokah nastali kristali kalcita. Kristal kamene strele iz Alp Foto David Kunc Zoisit je mineral, ki ga je Werner poimenoval leta 1805 v čast baronu Zoisu. Foto Miha Jeršek 5 junij 2021 PLANINSKI VESTNIK V Zoisovi zbirki je precej vzorcev iz alpskega prosto- ra. Iz alpskih razpok so prozorni brezbarvni kristali kremena in čadavci, ki so mineraloška klasika in slo- vijo po čistosti in morfološki pestrosti. Veliki beli kri- stali adularja so posuti z drobnimi temno zelenimi oprhi klorita. Vsi minerali iz Alp niso vezani na alp- ske razpoke, ampak na močno segrete vodne raztopi- ne oziroma hidrotermalne raztopine, ki so prinašale minerale iz globin proti površju, skozi prelome. Tako so v metamorfnih kamninah v Visokih turah nasta- li smaragdi, Habachtal pa z njimi eno pomembnejših nahajališč. Zois je zbral kar nekaj smaragdov iz Ha- bachtala, ki so v sodobnem času postali pomembni kot primerjalno znanstveno gradivo pri identifikaciji smaragdov iz arheoloških najdišč. Zoisit Zois se ni imel za znanstvenika in mineraloga. Kljub temu je pustil v mineralogiji, in to v svetovnem meri- lu, izjemen pečat. Z njegovo pomočjo in njemu v čast so leta 1805 poimenovali novo odkriti mineral zoisit. Celotna zgodba temelji na zbiranju mineralov. Zois je te kupoval, nekaj tudi menjaval. Nekega dne mu je Si- mon Prešern, trgovec z minerali, iz Svinje planine na avstrijskem Koroškem prinesel vzorce sivih do belih mineralov. Zois jih ni znal določiti, zato jih je poslal tedanjim evropskim mineralogom. Ti so odkrili, da gre za nov mineral, ga imenovali po nahajališču saual- pit, leta 1805 pa ga je znameniti Werner preimenoval Zoisu v čast − v zoisit. Zakaj je to pomembno? Danes poznamo več kot pet tisoč mineralov, ampak večina je sorazmerno redkih. Morda je le kakih sto petdeset takšnih, ki so kamninotvorni, kar pomeni, da so bi- stveni deli kamnin, ki tvorijo Zemljino skorjo. Zoisit je eden takih kamninotvornih mineralov. Značilen je za metamorfne kamnine, zato je pogosto najden v eklogitih, tudi pri nas na Pohorju. Zoisit ima še eno, svetovno zanimivo zgodbo. V dru- gi polovici sedemdesetih let preteklega stoletja so ge- ologi kartirali del ozemlja v Tanzaniji, ki ga je priza- del velik požar. Odkrili so vijoličasto modre zoisite v draguljarski kakovosti. T o je bilo veliko presenečenje in koncesija za odprtje rudnika je bila hitro podelje- na. T oda modro vijoličasti zoisiti so z napredovanjem rudniških del izginili in našli so se samo brezbarvni, sivkasti in rjavkasti. Ugotovili so, da je temperatura, ki se je sprostila ob požaru, vplivala na njihovo barvo. Vse od tedaj zoisite segrevajo tako, da postane njiho- va barva privlačna. Zoisit je tako postal eden najbolje prodajanih barvnih kamnov v zadnjih dvajsetih letih. Prodajajo ga pod imenom tanzanit. Prvotnim trgov- cem se je zdelo, da je ime zoisit preveč podobno be- sedi za samomor (ang.: suicide), zato so modro vijo- ličaste različke poimenovali tanzanit. Zanimivo je, da je zoisit še v dveh barvnih različkih, ki sta prav tako Žica samorodnega srebra s kristalom pirita iz Kongsberga Foto Miha Jeršek Meteorit Krasnojarsk, prvi ruski meteorit. Zbirka Žige Zoisa, hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Miha Jeršek 6 plemenita. Zelen je skupaj z rubinom v kamnini anio- lit, ki so jo odkrili v T anzaniji in Keniji, medtem ko so rožnati zoisit s primesjo mangana odkrili na Norve- škem in se imenuje po mističnem otoku Thule, thulit. Zoisova zbirka danes Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov je danes večinoma shranjena v muzejskih depojih. V dvesto letih je doživela marsikaj. Združili so jo z drugimi zbirkami, njen razstavni del pa zmanjševa- li. Čeprav je razstavljenih zgolj dvesto petdeset vzor- cev, nam ti zaradi pojavne oblike, nahajališč ali dru- gih značilnosti pričarajo raznovrsten svet mineralov. Predstavljeni so v vitrinah na podlagi W ernerjeve kla- sifikacije. Na začetku so predstavljene samorodne prvine s kri- stali zlata iz Romunije, žicami srebra iz Norveške in živim srebrom iz Idrije. V tem delu sta razstavljena tudi dva meteorita, ki sta med samorodnimi prvina- mi zato, ker meteoriti vsebujejo dva minerala oziro- ma naravni zlitini železa z nikljem. V drugi skupini so sulfidi, spojine kovin z žveplom. Pričakovali bi ži- vosrebrovo rudo iz Idrije, a je na razstavi manj znan živosrebrov sulfid – cinabarit – iz Šentanskega ru- dnika nad Tržičem. Med oksidi so predstavljeni bo- bovci in skorjaste limonitne rude, še posebej razno- liki so primerki hematita z Elbe v Italiji. Med haloidi sta primerka soli in več različno obarvanih fluoritov. Osrednji vitrini predstavljata raznovrstnost dveh mi- neralov, ki sta v Sloveniji med najpogostejšimi: kalcit in dolomit. Sledijo sulfati, med katerimi je največji primerek sadra. To je eno redkih imen mineralov v slovenščini, ki je ženskega spola. Ta mineral ima več imen: kadar je vlaknat, je alabaster, kadar je v velikih prozornih kristalih, ga imenujemo Marijino steklo. V elike prozorne kristale tega minerala so nekoč, ko še ni bilo stekla ali pa je bilo predrago, uporabljali v cer- kvah. Med fosfati je razstavljen piromorfit, med mo- libdati pa wulfenit. Največji del Zoisove zbirke predstavljajo silikati, ki jih je v Zemljini skorji največ. Med njimi izstopajo mi- nerali draguljarske kakovosti, na primer akvamarin in zeleni beril ter lapis lazuli iz Rusije. Poseben dra- gulj je kristal olivina, ki izvira iz Egipta. Kristale olivi- na je Kleopatra cenila bolj od smaragdov. Med silikati so razstavljeni tudi primerki zoisita in številni drugi. V zadnji vitrini so organske snovi, med katerimi je največji jantar med Milanom in Dunajem. Prav na koncu sta razstavljena kamnina bazalt, ki ima značil- no šeststrano krojitev in so jo v Zoisovem času še šteli med minerale, ter amonit, ki nas opominja na Zoiso- ve odprave in zgodbo o Triglavu. Zoisova zbirka jutri Zoisova zbirka čaka nove prostore. Po dvesto letih je reinventarizirana kot del drugih starih mineraloških zbirk. Seveda ne bo imelo smisla razstavljati zbirke v celoti, saj so sistematske zbirke nepopularne. Poleg tega je v zbirki precej rud in kamnin, ki so vzorčne na- rave in nezanimive za širšo javnost. Lahko pa postane- jo vzorci del oglednih depojev, kjer si jih bodo lahko ogledali specialisti za posamezna področja. Do tedaj je izbor Zoisovih mineralov z veliko dodatnimi vsebi- nami na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. m Jantar je fosilna smola iglavcev ali listavcev. V Zoisovih časih so ga imenovali tudi sukcinit – zaradi vsebnosti sukcinske kisline. Primerek izvira iz Baltika. Foto Miha Jeršek Literatura Breda Činč Juhant, Ernest Faninger: 250-letnica rojstva Žige Zoisa (Žiga Zois: fužinar, naravoslovec, mineralog in zbiralec, katalog ob razstavi). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 1997. Ernest Faninger: Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov. Scopolia, 1983, št. 6, str. 1−32. Ernest Faninger: Sigmund Freiherr Zois von Edelstein. Geologija, 1984, let. 27, str. 5−25. Miha Jeršek: Zbirka mineralov barona Sigismonda (Žige) Zoisa. Scopolia, 2019, št. 97, str. 37−89. Miha Jeršek: 215 let od odkritja minerala zoisita. Življenje in tehnika, 2020, let. 71, št. 9, str. 14−15. V dolini Triglavskih jezer so med raziskovanjem našli več fosilov. Foto Jaka Ortar 7 junij 2021 PLANINSKI VESTNIK