BOAJA CP »GORENJSKI TISK- • Đ&EJUJE UREDNIŠKI ODBOR * »LAVNI UREDNIK SLAVKO **Qt1K - ODGOVORNI URED-NlK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: ^»EDNISTVO IN UPRAVA 21-90, Gt*WWI UREDNIK 14-75 - TE- RAC. PRI KOMUNALNI ****S3. V KRANJU 007-70-1-135 LETO xrv KRANJ, SREDA 8. NOVEMBRA 196t ŠT. 127 G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T V immmmmmmmmmmmmm IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK -OD 1. JANUARJA 1953 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ZA GORENJSKO Pritožujem se... *AJ HE IN KAJ NI RAZVIDNO IZ PETINŠESTDESETIH PROŠENJ IN PRITOŽB NA OLO ZA ZADNJE 2 LETI *2 ženo in z dvema otrokoma **|ujem v prostoru 3-krat 3,80 *«tra. Tam kuhamo, delamo, spi- jT*k° se začenja ena izmed pri-ki so prišle na Urad za r^Vje in pritožbe pri Izvršnem r^hi Slovenije. Poslal jo je de-iz našega okraja. In pri-j?*® je — kot normalno — šla na j^fri ljudska odbor v Kranj. so preverili resničnost podatkov (pri tem so pomagale or-fa^acije in organi v podjetju, Katerem je, pritoževalec zapo-Jto)- Poizvedeli so za vse okolno- 7* it zbrali predloge za konkret-j reševanje teh težav prizade-**« delavca. . ^rt Okrajnem Ijudslkem odboru organizirana posebna služba s r ?^'jj"nim delovnim mestom za klanje prošenj in pritožb dr-^Jjanov. Pri občinskih ljudskih r^rih te službe ni. Od leta 1959 'z Izvršnega sveta Slovenije močno rušijo stare organizacijske oblike in ustvarjajo nove odnose med ljudmi v kolektivu, postavljajo nova merila in podobno. Ob tem pa se rodijo tudi nesoglasja, nezadovoljstvo posameznikov itd. Iz teh dveh področij je bilo največ pritožb iz našega okraja. Ljudje, ki so se pritožili, so seveda dobili odgovor, čeprav jim ni bilo moč tudi zmeraj ustreči. Ob vsem tem pa se vsiljuje misel, da se ljudje morda celo premalo poslužujejo teh pravic. Res je, da imamo državljani vrsto oblik za uveljavljanje naših teženj. To zlasti prek samoupravnih organov. Posameznik je včasih prizadet, meni, da so požagane njegove pravice. To je včasih posledica kompleksov, včasih posledica okornosti, toda v večini primerov Nerešeni problemi v šolstvu PRIPRAVE NA NOVO UREDITEV ODNOSOV V ŠOLSKIH KOLEKTIVIH — TEŽAVE ZARADI POMANJKANJA POTREBNIH UČNIH MOČI o kulturnem gane z utemel j enimi razlogi. Z druge strani pa je sem in tja še *t ■*n-vr.s~i \ °~-r> j r*i7 zmeraj kak primer, da človeka, »Salata te Beograd^ prejeli ^ ^ je gleđaj<> ^ ^ I ni tisti, ki so prizadeti. Iz neke-t ga podjetja, iz katerega se je j pritožil neki delavec na maršala j Tita, so potem pritiskali celo na V radovljiški občini šolski kolektivi sami še niso zaceli s konkretnimi pripravami za izdelavo pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov. Vendar v zadnjem času tudi na tem področju tečejo priprave, ki naj omogočijo uspešen prehod šolskih kolektivov na nov sistem upravljanja v šolah. Obravnavi novega pojmovanja šole in problemom šolstva na območju radovljiške občine je bil posvečen tudi zadnji plenum pri Občinskem odboru SZDL v Radovljici Posebna komisija, ki so jo formirali na posvetu predstav-se ljudje obračajo na najvišje or- mikov šolskih odborov, sklada za šolstvo, Sveta za prosveto in kulturo in šolskih vodstev, bo sku- takšnih aktov, ki so jih tjakaj lovili las Jo naši ljudje. Zanimalo J*» zakaj se ljudje pritožuje-"zirorrta kaj prosijo. Kot smo ugotovili, se velika ve- +«4. - i časopis z zahtevo, naj bi tega C^JT*? » S"*!! ^ ***vca javno ožigosali, dež da ni ^stanovanj. Stanovanjska rti- a^ £ £ S^al * v mestih še zmeraj ne' Usča možnosti, da bi imeli vsi [bo izročiti najprej njim. ^9**ia oziroma ustrezajoča rta- j Take in podobne negativne ten-p^ftja. Pri reševanju teh stvari jdence prav gotovo delno vplivajo /; Vnašajo vse bolj ekonomski I na to, da so državljani še v večji ^ *nenti in je marsikje socialnost j meri ne poslužujejo teh demokra-°?-adju. To velja zlasti za zapo- {tičnih pravic in zaupanja, ki ga «ne v proizvodnji. Iskra v Kra-i v svojih težnjah kažejo do naših (ton ima F^^hiik o kriterijih za Wltey stanovanj, pri kateri ima oblik; točk prednost ekonomska kolektiva, strokovna spolnost prosilca, njegovo delov-J° Ww:n itd. Podobno je tudi v ^ieiih drugih podjetjih. S priji fega pa se čutijo prizadeti ti- «1 Posamezniki, ki še zmeraj tajb uveljaviti načelo enako-Po starem načinu — ne glede interese kolektiva oziroma na 'tež posameznika — prosilca pri V6*j stvari. ^I>rug precejšnji del pritožb iz-iz delovnih razmerij in dru-™* Pravic zaposlenih. Cestokrat j^aJo delavci občutek (a nemalo-^at Je to tudi res!), da so na Pa »er odpuščeni iz podjetja ali Premeščeni na drugo delovno esto zaradi tega, ker so se za-jj er^i posameznikom. Zlasti se-"Jl novi gospodarski prijemi Razstava o varnosti v prometu ^SencUT (R. C.) - Avto-moto dru- v° v Šenčurju, ki je v zadnjem 9811 močno razgibalo svojo de- 8vr>ost, je pred kratkim organizi-f al ° dve razstavi o vzgoji in 6rii08ti v prometu. Razstavi, ki Prikazovali hujše prometne ^e8r9*e na Gorenjskem, sta bili v en6urju jn na Visokem. Med ^bivale, sta vzbudili precej za- najvišjih voditeljev oblasti. — K. M. m organov šala pripraviti načela za sestavo omenjenih pravilnikov, ki bi bila v pomoč posameznim kolektivom. Izdelane predloge bo komisija pregledala skupaj z odborom prosvetnih in znanstvenih delavcev pri ObSS in potem s skupnimi stališči seznanila šolske kolektive. Eno izmed važnih vprašanj, ki jih bo treba rešiti, je, kako zagotoviti šolam več denarja. V predračunih bivših občin Radovljica, Bled in Bohinj so bifi skladi za šolstvo udeleženi s približno 30 odstotki, razen tega pa je v tem skladu tudi 4 odstotke sredstev od dor^Anilnega proračunskega prispevka in 2 odstotka odr občinskih doklad osebnih zavarovancev. Vendar pa vsa ta sredstva še ne zadostujejo, občinski IjodsM odbor pa tudi ne razpolaga s podatki, kakršne so pravzaprav dejanske potrebe šoL Zato bodo po šolah skušali narediti seznam potreb. Razumljivo Je, da- bo prikaz potreb nujno narekoval povišanje materialnih in osebnih izdatkov. lavcev. Strokovno slabo zasedene so šole v Lescah, v Srednji vasi in na Koprivniku. V Lescah si delno pomagajo s strokovnimi učnimi močmi iz Radovljice, v Srednji vasi so učitelji preobremenjeni z nadurnim delom, tujega jezika pa ne poučujejo, ker nimajo učne moči za poučevanje tujega jezika. Pri nekaterih predmetih so jim priskočili na pomoč prosvetni delavci iz Bohinjske Bistrice. Na osnovni šoli na Ko- Ker veliko šol dela v zđo slabih ' Pirivnilku pa trije učitelji pouču- Priprave na temeljito obravnavo Problemi zdravstva, šolstva, stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov so postali predvsem zadnje čase nadvse aktualni. To se ne kaže zgolj samo po upravni rtrani, ampak tudi v množičnih razpravah državljanov samih. Za reševanje in proučevanje omenjenih zadev od širšega kroga prebivalcev so nedvomno najprimernejša mesta zbori volivcev in plenumi Socialistične zveze. Na zadnji seji komisije za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL Kranj so med drugim obravnavali predvsem program dela komisije oziroma so ga prilagodili okvirnemu načrtu dela OO SZDL. Sklenili so, da bo komisija za družbeno upravljanje pripravila material za seje oziro- zavodov, kjer bi se podrobno seznanili s problemi. Na podlagi teh ugotovitev bi lahko podkomisija izdelala izčrpno analizo. Imenovana je tudi podkomisija za Šolstvo in podkomisija za stanovanjske skupnosti in krajevne odbore. - J. P. pogojih, so na ptenumu s5đeni&, da bo potrebno sestaviti prioritetni seznam najnujnejših gradenj in po njem tudi usmerjati investicije. Na sptošno je ena izmed največjih ovir za uspešnejši in hitrejši razvoj šolstva v tej občini pomanjkanje šolskih prostorov. V vsej občini nd šole, ki bd imela poleg učilnic tudi druge potrebne paostore (kabinete za fiziko, kemijo, risalnice, telovadnice, delavnice itd). Občutno je tudi pomanjkanje telovadišč, šolska oprema pa je izrabljena in za sodobni pouk neprimerna. jejo tudi vso snov za višje stopnje. Prav tako nimajo vse popolne ttsnovne šole učiteljev za tehnični pouk. Nekoliko bolje je pri poufcu gospodinjstva, medtem ko primanjkuje strokovnih moči za glasbeni pouk. Razen tega imajo obilico problemov tudi ostale šolske ustanove: Vajenska šola v Radovljici, Vzgojni zavod v Kamni gorici, Kmetijska šola v Poljčah, Gostinski šolski center na Bledu in vzgojno-varstvene ?ietanove. Ob- ESaUAOUSO fOAZEJ n?a3^0j ouEBdsn •činski svet za šolstvo bo lahko in ostalega šolstva le, če bo iz- J delal podroben načrt razvoja za Vrsta težkoč nastaja tudi zara- , posamezne šol« in za celotno podi pomanjkanja prosvetnih de- dlročje občine. — M. S. Kranj--(S. Š.) — Preteklo nedeljo je okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev sklical posvetovanje, M so ee ga udeležili predsedoSki prosvetnih društev iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine. Govorili so o vlogi prosvetnih društev v današnjem družbenem razvoju. Glavna naloga vseh društev — nekatera se še vedno oklepajo starih oblik dela — naj bi bila prehod na širši koncept dejavnosti, ki bo v skladu s potrebami današnjega časa. V ponedeljek, 13. novembra, pa bo v prostorih okrajnega Sveta Svobod posvetovanje udeležencev klubskih seminarjev v Kopru. Ti seminarji so bili letos od 25. julija do 13. avgusta. Na posvet je povabljeno 20 udeležencev teh seminarjev, ki bodo ob tej priložnosti obravnavali predlog programa ze letošnjo sezono kultur-noprosvetnega dela. Razen tega pa se bodo pomenili še o delu in položaju posameznih klubov na terenu. Ob tej priložnosti bodo skušali ugotoviti, kje so vzroki, da se klubsko zivtjerrje v nekaterih občinah. v jeseniški in škofjeloški, r., ..lire razviti do oblik, ki bi ustrezale organ pretrosal te probie-Neciavno so se skupno s predstavniki šolnikov pomenili o uveljavljanju samoupravljanja na na:%.ih šolah, o prvih poskusih novega načina nagrajevanja itd. Tokrat pa nameravajo /•- izmenjati prve izkušnje zlasti iz pod- Priprave na proslave 29. novembra K*đovl,jjra (M. S.) - Za danaft-'^Poldm- je v Radovljici pred- en »tstanek med člani Občln-Ju'°Ka odbora Zveze borcev in O' M<«tuega odbora SZDL, na vni «e bodo pogovorili O travah, na proslavo Dneva re Osrodni« občinska prosla- vi va v Radovljici naj bi bila v letošnjem jubilejnem letu prav posebno dobro pripravljena. Na seji se bodo pomenili tudi o tem, da bi po možnosti povabili k Bodelovanju nekatere znane slovenske Izvajalce, kot na prim. r invalidski pevsJd. zbor in druge. ro,.'ja sam of i naroči ran j a in nagrajevanja. Po za-injem posvetovanju je bil* viid ' t iankov po i,' '.ih kolektivih. To zlasti v kranjski, radovljiški iin škofjeloški občimi. Kolektivi so sprrjeli določene zaključke, začeli že uveljavljati posamezne metode itd. Zdaj pa \t treba te i/kuš-nje posameznih kolektivov po možnosti vskladiiH z objektivnimi pogoji in splošnimi cilji ter vse to hitreje prenašati na ostale šolske kolektive. Skratka - »učiti se in učiti«, kot pravijo oni. ITkrati pa naj bi petkovo posvetovanje dalo snov /i ;i;se razpravljanje o nekaterih težavah in problemih v našem šolstvu, o čemer bodo ■ razorav-]jil< tudi po organizacijah SZDL. - K. M. nimi akcijami partizanov V Poljanski dolini in drugod. Le-te so povzročile precejšnji preplah med okupacijskimi silami. Akcija borcev Cankarjevega bataljona v Rovtah v Poljanski dolini, ko je bataljon uničil močno sovražno patrolo — obležalo je 46 mrtvih policistov — je odjeknila po vsej Sloveniji. Preprečenje preseljevanja ljudi iz Poljanske doline, rešitev aktivistov iz škofjeloških zaporov, mobilizacija borcev na Jesenicah, Javorniku, v Žirovnici, v Gorjah in Bohinju in v Zgornje^ savski dolini, vse to je imelo velik pomen za Gorenjsko in za vso Slovenijo. Sledila je zgodovinska dražgoška bitka prve dni januarja -in ostale akcije, ki so prizadejale sovražniku težke materialne in človeške žrtve, med drugim so uničili v prvih mesecih upora več sto sovražnih vojakov in oficirjev. Proslave 20-letnice JLA bodo zato nosile obeležje 20-letnice splošnega upora prebivalstva Gorenjske. Trajale bodo vse do proslave v Dražgošah, 14. januarja. Proslava v Skoiji Loki bo 24. decembra v enem izmed prostorov, ki ga bodo Še določili in ki bo sprejel 3 do 4 tisoč prebivalcev iz Gorenjske in tudi iz ostalih delov Slovenije. — J. P. organiziral prav taka posvetovanja za udeležence iz zdravstvenih ustanov Slovenije. Posvetovanj se - je udeležilo skupno 110 slušateljev. Tako bo skupno šlo skozi ta posvetovanja 260 slušateljev, kar pomeni, da bo toliko zdravstvenih ustanov dobilo določena izkušnje, kako organizirati notranjo organizacijo V' skladu z današnjimi smernicami. Osnovo za ta pesvetovanja so dobili-ei> ganizatorji iz konkretne praktse zdravstvene službe v našem ekra-ju, zlasti pa iz dosedanjih izkušenj v Zdravstvenem domu v Kranju, bolnišnici na Jesenicah, v okrevališčih v Mojstrani dn Martu! jfcu ter v Institutu za TBC na Golniku. V teh ustanovah so povzeli primere, kako sestaviti pravila podjetja, kako izdelati pravilnike o delovnih. razmerjih, o delitvi skupnega dohodka in razdeljevanja osebnih dohodkov itd. Izkušnje v teh zavodih so služile za lažjo oziroma za konkretnejšo in s tem tudi razumJjivetjišo razpravo na posvetovanjih, tako da udeleženci niso tega vzeli kot absolutno vzorna pravila, marveč, le kot otipljive primere, ki jih lahko koristijo oziroma prilagodijo svojim razmeram; Dosedanji uspehi teh posvetovanj so že rodili prve sugestije, da naj bi Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju organiziral nekaj podobnega .tudi za šolske ustanove. TOKRAT V SLIKI* TOKRAT V SLIKI lv.*— v uvući »o»ov*_i o*iv/Oid i^vj^jo .jj . . i .j j —.', ki je povzročilo okoli 261.000.000 dinarjev škode. Porušenih je bilo tudi več mostov, med njimi tudi most, ki veže Lancovo z Radovljico. Narasla Sava je odnesla kakih 25 metrov lesenega mestu. Ljudje z desnega brega Save so bili odrezani od Radovljice. Tako Je ostalo še danes. Preko Save se prevažajo z improviziranim splavom, kar je življenjsko zelo nevarno. Dnevno prepeljelo s splavom okoii 20!) ljudi, ob nedeljah tudi do 300. Otroci iz Lancovega in okoliških krajev pa se morajo vozili v šolo v Radovljico preko Lipnlce in Podnarta. Za sedaj bi lahkoza pešce napravili vsa] kakšno vrv 'Judje in^dogodki ADAMIČEV ZBOR V TASKENTU O tem piše Franjo Novak, eden izmed tisočerih udeležencev velike OKTOBRSKE REVOLUCIJE iz naših krojev. V prvi svetovni vojni so mnogi naši fantje in možje prišli v rusko ujetništvo kot avstrijski vojaki. In večina teh se je tam priključila revolucionarnemu gibanju. Napad na cesti V nedeljo zvečer se je peljal s Kokri ce proti Kranju voznik osebnega avtomobila Franc Kržlš- nik z ženo in dvema otrokoma. Nekaj pred Kranjem pa Je Kržjš-nik naletel na Novico Knježeviča, Martina Markovica in Huseina Selimoviča. Ker se mu niso hoteli umakniti s poti, je moral avtomobil ustaviti. Pozval jih je naj se umaknejo s ceste, kar pa vinjena trojica ni storila. Spravili so se nad Kržišnika, ga potegnili iz avtomobila in ga odvlekli na polje, kjer so ga pretepli. Takrat se je pripeljal mimo miličnik s postaje LM iz Radovljice. Ko je posegel vmes, ga je eden od napadalcev udaril 6 kamnom po glavi, drugi pa je zvrnil njegovo motorno kolo. Tudi Karel Pintar, ki se je pripeljal mimo z avtomobilom ni imel sreče. Ko je ustavil so zlikovci napadli tudi njega in mu razbili vetrobran na avtomobilu. Neki domačin pa je medtem obvestil organa Ljudske milice v Kranju, ki so napadalce polovili in priprli. ARNICEVA SIMFONIJA V petek, 10. novembra ob 17.30, bo v Delavskem domu v Kranju CKlub proizvajalcev) klubski večer, ki ga prireja Klub kulturnih delavcev. Na sporedu bo Arnlčeva simfonija za veliki orkester, soliste in zbor — Vojna m mir. Re-proJuciranemu orkestru bosta prisostvovala tudi avtor Blaž Arnič tn Milko Skobme. Kraniski KLUB KULTURNIH DELAVCEV vabi na večer vse ljubitelje simfonične glasbe. — J. K. I V Taškentu, dasl 5 tisoč kilo-} metrov od Moskve, so bifi takrat prav tako v neprestani napetosti in nenehnih političnih in razrednih bojih. Naši ujetniki so zlasti enotno sodelovali v bojih proti sovražnikom revolucije ob zaroti, ki je bila skovana proti sovjetom. To je brilo 6. januarja 1919. leta. Vojni komisar — bivši oficir carske Rusije — Ost pav je pripravil udar na mlado oblast. V tisti noči so zarotniki pobili 14 ljudskih komisarjev oziroma izvoljenih odborrikov nove oblasti. Boji so trajali tri dni. Med Jugoslovani so v Taškentu prevladovali zlasti Slovenci. Imeli so razne organizacije, sestanke in so izdajali celo svoj časopis »Rdeči prapor«. Se bolj znan pa je bal njihov pevski zbor, ki ga je tam osnoval in vodil naš znani komponist Emil Adamič. Tako in podobno so naši ujetniki sodelovali v oktobrski revoluciji. Iz Rusije oziroma Sovjetske zveze so se naši vračali večinoma šele po nekaj letih, ko so se tam stvari že umirile. Po daljši dobi političnega razhajanja in medsebojnih trenj bo proti koncu tedna prečkal La Manche đe Gaulle z največjo previdnostjo, da m a ne bi naškodila angleška megla. Novembrska popotovanja v Veliko Britanijo no štejejo med turistične užitke. Državnikom je najbrž marsikaj olajšano. Toda po vprašanjih, ki jih bosta dve osebnosti načeli v skrbno pripravljeni vili blizu Londona, lahko sodimo, da gre za važen sestanek, ki se 6o v prihodnosti najbrž bistveno odrazB na odnose v zahodnem zavezništvu. Mac-mjllan bo želel, da bi stvari obravnavala z veliko žlico svetovne diplomacije. Ker v berlinskem vprašanju in glede pogajanj de Gaulle nima najbolj Ciste vesti, bo skušal razgovore spustiti iz visokih sfer na zemljo. Zakaj francoska načela so postala zadnji čas do Velike Britanije tako jasna, da nima smisla »plavati« še naprej v oblakih, ko je treba zavihati rektfve ''o krm !cev. Gre za pristop Velik Britanije k Skupnemu trgu. Tudi z angleškega glavnega mesta prihajajo sporočila, da je več ali manj že vse pripravljeno za pristop Velike Britanije k Skupnemu trgu in pred tem dejstvom ne kaže zapirati oči. Angleška posadka, ki je sestavljena iz uglednih političnih voditeljev konservativne stranke caka znak, ko bo krenila v Bruselj na razgovore s predstavniki »-male Evrope«. Churchill je bil prvi Anglež, ki je začel sanjati o združeni Evropi. Toda za eeno združene Evrope n! bil pripravljen razprodati britanskega imperija. Britanski imperij pa je začel razpadati brez uresničitve te za- v razsoji proste roke. General vsiljuje Skupnemu evropskemu trgu tudi skupno zunanjepolitično smer, obveznosti, da sleherna država priskoči drugi državi članici na pomoč v primeru, da bi bila napadena in slednjič še pogodbo o politični zvezi. V bistvu ee je francoska evropska politika odrekla prejšnjim stališčem, ki so jih zastopali v času Četrte republike. Obliki tesne evropske federacije postavlja nasproti rahlo konfederacijo. prihajajo v angleške luke vedno bolj prazne in nenatovorjen*-Ko je ocenjeval vlogo Veltke Britanije v sodobnem sveta, J* neki član lordovske »borni«« * parlamentu tako označil nje» položaj: »Pred 40 leti je britanska zunanja politika Črpala P** bude iz moči. Danes Je pogoj '* britansko moč r prilagoditvi i" združevanju s prijatelji.« Izredno zanimivo je ameriško gledanje na pristop Velike Britanije k Skupnemu trgu. & Snubljenje v predmestni vili misli. Zdaj jo pripeljal razvoj tako daleč, da Velika Britanija po vsej verjetnosti lahko ostane brez imperija in brez Evrope. Angleži so se odločili, da preko La Mancha potrkajo na evropska vrata. Toda nihče v Londonu ne pričakuje, da se bodo Angleži odrekli nemogočih stvari. Zlasti si ne morejo misliti, da bi Angleži zgubili s pristopom prosto presojo o svetovnih problemih. De Ganile prihaja na otok z bolj konkretnimi prepričanji. Odločil se je, da Macmillana vpreže v jarem, ki so ga napravili po pariški meri. Celinska Francija bi želela Veliko Britanijo čimbolj trdno privezati za evropsko celino. Angležev ne marajo za privesek, ki bi imel Angleži svoj pristop k evropski skupnosti razlagajo s številnimi razlogi. Najvažnejši so brez dvoma gospodarski. Francija in zlasti Zahodna Nemčija sta v zadnjih letih hitreje gospodarsko napredovali kot Velika Britanija. Odprava carinskih spon v evropskih državah, ki so članice Skupnega trga, znatno ogroža britanske gospodarske stike z Evropo, Ki H spričo takšne smeri postopoma zamrli. Dokler so angleške trgovske ladje plule po vseh svetovnih morjih in prevažale na otok bogastva iz različnih dežel — bHž-njih in oddaljenejših — Angleži niso naši! razloga, da bi mežikali čez La Manche. Toda časi so se spremenili in britanske ladje zadnjem obisku je Kennedjr M Londonu porabil precej besed »»i prepričevanje Angležev, da Je napočil zadnji čas za prUdju«- I te v. Kazalci na vvashingtonski uri pa so se med tem zavrteli 180 stopinj. Ameriki postaj* Skupni trg počasi trn t P«"* Evropa s svojo gospodarsko združitvijo pušča vse manj P1** ložnosti za prodajo ameriške?* blaga. Zato so se onstran Atl*fl--| tika začeli vedno bolj navduš©- g vati za neko atlantsko sodelovt- | nje, ki bi vključilo tudi ZDA- | S tem pa se je francoska zamisel | evropske skupnosti, ki je bil* " zamišljena kot protiutež angi«; saksonski, sprevrgla v nasproti6, Zdravko Tomažej Potrošnik bo zadovoljen Tarnanja gospodinj, češ da kupujejo v trgovinah za drag denar stara ali celo pokvarjena jajca, poslej ne bo več. Sanitarna Inšpekcija pri ObLO Kranj je nem-reč odredila, da bodo morale vse trgovine v občini od 10. novembra dalje prodajati jajca po kvaliteti in velikosti. Tega, da je trgovska mreža prodajala različne vrste in velikosti jajc po enaki ceni, ne bo več. Za tak način prodaje so se nekateri činitelji zavzemali že pred časom. V ta namen so nekatera trgovska podjetja tudi kupila aparate za ugotavljanje kakovosti jajc. Ker pa je takšno pregledovanje zahtevalo precej časa, so trgovine to prakso kmalu opustile. Mnogo laže je namreč prodajati jajca po kosu, ne glede na kakovost, užitnost in težo. Zdaj pa vse kaže, da so se pristojni činitelji znova resno lotili tega vprašanja. Za trgovska podjetja, ki ne bodo upoštevala take prodaje jajc, so pripravljeni celo občutni kazenski ukropi. Poslej bodo jajca prodajali v petih različnih sortah oziroma skupinah. Prvorazredna, to je sveža jajca z zračno komoro do 5 mm, normalno razvita, čksta in neumita. V zadnji 6kupini pa bodo lahko jajca poškodovana, z zračno komoro nad 10 mm, z na-trto lupino in nepoškodovano kožico, dalje z zametkom v začetni fazi razvoja, umazana ali umita. Tak način prodaje bodo z veseljem sprejeli potrošniki, pa tudi prodajalci, saj bodo lahko boljša jajca prodajali po višjih cenah. NESREČE Po nesreči je pobegnil Ze dolgo ni bilo dogodka, ki bi prebivalstvo tako razburil kot prometna nesreča, ki se je zgodila v nedeljo, 5. novembra, zvečer na Jeperci pri Medvodah. Neznani avtomobil ist je do smrti povozil 70-letno Marijo Trampuž iz Medvod, ko je ta v bližini gostilne Na klancu prečkala cesto. Storilec je po nesreči pobegnil. Ze v ponedeljek zjutraj pa so organi LM iz Medvod brezvestnega storilca odkrili. Trampu-ževo je povozil 25-letni mizarski pomočnik; Vlado Novak iz Medvod: Svoje dejanje je tudi takoj priznal. Dva karambola „ RAZGOVOR Zve Jeli smo, da ee je na pobudo kranjskega Avto—moto društva ustr navil gradbeni odbor, ki skrbi za postavitev »DOMA AMD«. Z namenom, da bi zvedeli nekaj podrobnosti o tem, smo ee obrnili na sekretarja AMD Kranj tov. Franca Broliha. — »Ze dalj časa smo se ukvarjali z mislijo, kako bi prišli do boJjlih prostorov. Sedanji prostori so tesni in ne ustrezajo potrebam naše dejavnosti, mimo tega pa si jih delimo z Okrajnim odborom Ljudske tehnike Kranj. Po večkratnih daljših razpravah in posvetovanjih nam je ostala ena sama rešitev: gradnja novih prostorov. Ustanovili smo gradbeni odbor.« C Kje bo nov! dom AMD? — »Lokaoija je že določena v bližini nove bencinske črpalke na Zlatem polju. Načrte je pripravil inž. Roman Zaletel in so sedaj v reviziji na OLO Kranj. Gre namreč za enonadstropni objekt, v katerem so predvideni poleg na- ( Šlh upravnih prostorov Se prostori Ljudske tehnike — broilarji in je nemogoča, zakaj predračunska vrednost znaša 85 milijonov.« © Rešitev? — »Skuv;am> zainteresirati gospodarske organizacije in podjetja, da nastopija pri gradnji dima v vlogi soinvestitorja ali da nam nudijo pomoč. Zaenkrat je Gostinska zbornica za okraj Kranj prva lastovka v tem smislu, da bo n-sčo akcijo podprla, ker je v domu predviden gostinski obrat. Naša želja je seveda, da bi začeli čimprej z gradnjo vsaj servisne delavnice, ki bo prva v našem mestu, in garaž. To bo predvidoma spomladi.. Ž iztržkom za usluge servisne delavnice — manjša tekoča popravila in pranje avtomobilov ter najemnino za garaže — nameravamo povečati sredstva. In kakšne bodo cene tem uslugam ? Prostori so tesni in ne ustrezajo modelarji, dalje lastna servisna delavnica, 15 garaž za poltovornc in osebne avtomobile. Nekaj prostorov pa je še neoddanih. Zraven pa nameravamo urediti tudi parkirni prostor.« ft In težave, problemi? — »Predvsem sredstva. Izvedba v lastni režiji z rednimi dohodki Imam-> predlo*, da bi »Iskra-" opremila in vzdrževala servisno delavnico za avloelektriko. Vendar je to zaenkrat samo ideja, ker dlje od pogovorov nismo prišli. Med drugim pa računamo tudi na dotacijo okraja ln občine.« © Kdaj se bo gradnja začela? — »To je težak odgovor, prav zaradi pomanjkanja sredstev. — »Zaenkrat še niso planirane. Za naše člane bodo te usluge po vsej verjetnost! brezplačne oziroma minimalne, dokler ne zlezc-mo na zeleno vejo. Mimogrede naj omenim, da bo N v garažah spravljen naš avtopark, za ostale pa pripravljamo abonma, ker bo nekaj garaž prehodnih.« E. R, Tržič (B. F.) — Preteklo nedeljo sta bila na območju tržiške občine dva hujša karambola, ki pa k sreči nista terjala hujših poškodb. Na cesti III. reda na Brezjah sta na nepreglednem ovinku trčila osebna avtomobila Kr 37-10, ki ga je upravljal Ranko Ručigaj z Jesenic, in avto s št. Kr 11-16, ki ga je šbfiral Zvone Vidic iz Kranja Do nesreče je prisilo zaradi tega, ker je Ranko Ruča ga j rezal ovinek in na nepreglednem delu cestišča pripeljal po levi strani, kjer je vozil Zvone Vidic. Medtem ko je na vozilu krivca karambola le za 10 tisoč dinarjev škode, je na drugem osebnem avtomobilu škode za 150 do 200 tisoč dinarjev. Istega dne popoldne sta karom-bolirala tudi osebna avtomobila Kr 23-18 (šofer Alojz Ceč iz Kranja) in Kr 53-47 šofer Franc Tavčar iz Škofje Loke). Do karambola je prišlo na ozki cesti v Slatini pri Begunjah. Nesreča pa bi ee končala verjetno brez večje škode, če se ne bi Alojz Ceč preveč prestrašil in ga je zaradi te- še 15« ga vrglo s cestišča, kjer trikrat zasukal Na nj avtomobilu je zaradi tega tisoč dinarjev škode, na aVU*1^ bi&u Franca Tavčarja pa za W soč dinarjev. Kozolec v ognju Vadeče (B. F.) - Nedavni & je tudi na območju tržiške ko"5", ne povzročil precejšnjo S**0** Najhujši primer pa je bil P** ^ Vadeče, kjer je vihar podrl *J električnega daljnovoda, zaJ*J česar je pogorel bližnji ko^ Valentina Bešterja. Požara I* . ne bilo, če bi bil drog takšen, bi moral biti. Drog je bil n* povsem trhel in bi ga lahko ? drl tudi manjši vihar. Skoda ^ ni nastala toliko zaradi viF^ kot zaradi tistega, ki mora za drogove električnih dalj"^ dov. Izberite najboljše športnike Gorenjske UREDNIŠTVO »GLASA« LETOS ŽE SESTI C RAZPISUJE ANKETO »IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE«. PRI ANKETI LAHKO SODELUJEJO VSi BRALCI »GLASA«. SEST ANKETIRANCEV, KI SE BODO S SVOJIMI PREDLOGI NAJBOLJ PRIBLIŽALI DESETORICI NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE (KI JlH BO DALA ANKETA), DO UREDNIŠTVO NAGRADILO. — PRVA NAGRADA JE 3000 DINARJEV, DRUGA IN TRETJA PO 1000 DINARJEV, 4., 5. IN 6. PA PO 500 DINARJEV. — RAZEN TEGA JE UREDNIŠTVO PRIPRAVILO PREHODNI POKAL, KI GA SPREJME VSAKO LETO NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE. ZATO MORATE SVOJ PREDLOG DESETORICE NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV Z GORENJSKE POSLATI NA UREDNIŠTVO »GLASA« NAJKASNEJE DO 22. NOVEMBRA 1961. UREDNIŠTVO »GLASA* •HiniiiiHiiiniraiiiifiniiiMHM^ nja^in toitik^ • irthenja m kritika Ko človek prebira novi pro-n Komunistične partije Sovjetske zveze, ki Je bil predlagan in sprejet na XXII. kongresu v Moskvi, opazi razdelitev na tri obdobja, ki naj pomenijo zmago posebej omenja Jugoslavijo in pravi: »Toda jugoslovanski voditelji so s svojo revlzionistično politiko postavili Jugoslavijo proti socialističnemu taboru in mednarodnemu komunističnemu gibanju revolucionarnih pridobitev jugoslovanskega ljudstva.« Človek se vpraSa, v čem Je Jugoslavija postavljena »proti« socialističnemu taboru, če z besedo delavskega razreda v celoti. Do- j in ustvarili nevarnostma izgubo besedno program označuje naslednje etape: prvi program — uspešno izvršena revolucija, drugI program - Izgraditev socializma, tretji program - izgraditev komunistične druJ.be. Prav gotovo nihče ne dvomi o pomembnosti revolucionarne zmage delavcev m kmetov v prvsm programu — v revoluciji. Tudi drugi program Komunistične partije Sovjetske zveze Je dosegel fantastično stopnjo v nekaterih poglotLh, čeprav pa v določenih vprašanjih izlasti Ideoloških) nI bil brer napak. Tretji projp-am, ki ima v bodočem obdobju cilj doseči raven »komunistične družbe«, pa je grajen na dosežkih prvih dveh programov in v njem nekatera vpra-Sanja vzbujajo dosti pomi-#skov. Predlog programa poimensko omenja države, ki so mod zadnjo svetovno vojno oz. po njej vstopile v kvalitativno nov« obdobje, v izgralnjs socalizma vi, da biti »partijen* — pomeni biti do najvišje stopnje »objektiven«. Monopol sovjetske Partije nad vsakim socialističnim gibanjem in dajanje nekega »pritrdilnega« mnenja na »najvišji instanci« Je nevzdržen, je nerruriksističen, je dogmatizem v pravem pomenu besede. Ce upoštevamo osnovne zakonitosti marksističnega nauka O spreminjanju družbenega reda, »tabor« mislimo dežele, ki grade lahko in mora določene predpo-sociallzem, a ne blok v katerem | stavke razvoja (Id pa so različne zioniotl zavračajo zgodovinsko nujnost socialistične revolucije in diktature proletariata in vodilno vlogo marksistično-lenlnistične partije, rušijo temelje proletar-skega internacionalizma in tako zdrknejo v nacionalizem. Najbolj popoln izraz si je ideolgija revizionizma našla v programu ZK Jugoslavije.« Ponovno lahko trdimo, da je taka ocena daleč od objektivnosti. Človek se samo vpraša, komu naj bi taka potvorba resnice koristila. Integraciji socialističnih dežel prav gotovo ne. Vsa naša politika je posvečena boju proti imperializmu, ki ee najbolj od- re, ker naša praksa in tudi program ZKJ' dosti poudarjata pomen internacionalizma in smo bdi i in smo bili pripravljeni vodno in povsod idejo internacionalizma gojiti. Človek opazi v programu dosti nesmisel nostni, neresnice in čistega izkrivljanja dejstev, negacije dialektike v procesu razvoja družbe in lahko trdimo tudi rovi-z ion ist i čn i h postavk, zlasti pa do/rmatizma in pretirane samohvale. Ce posredujemo samo odstavek iz njihovega programa: »Pogoj za komunistično graditev je kar naj- vzroki v objektivnih razmer**^ so taka stališča nujna P06 p — Je to njihova stvar, veno** nas največkrat nerazumljiv** Nekaj misli o programu KP Sovjetske zveze ena država hoče vsem drugim deliti nauke. Ml z vsemi svojimi dejanji v vsem povojnem obdobju nismo nikoli nastopali proti komunist i enemu gibanju v svetu — nasprotno — vsa naša notranja in zunanja politika Je pričala, kako Je potrebno združevati socialistične sile v svetu v boju proti kapitalizmu, Imperializmu in v boju za mir. Ce pa pri tem upoštevamo še notranje oblike graditve socializma pa je bojrzen, izražena v programu KP SZ, da bi zato izgubili revolucionarne pridobitve, odve<". Ce program KP SZ s takimi obtočbami ustvarja mnsnje o Jugoslaviji, s« lahko vprašamo, če Med temi -» ki pa Jih ni malo, so bili uutarii dosledni pri trdit- In odraz specifičnih razmer) potrditi politična praksa. Drži, da predvidevanja, o razvoju socializma v neki deželi slone na izkušnjah drugih dežel, nI pa tu mogoče postavljati za vse enakih »receptov«. Dalje program nadaljuje z oceno stanja v socialističnih deželah in pravi: »Revizionisti opravljajo vlogo propagandistov buržuazno reform ist ične Ideologije v komunističnem 'gibanju. Skušajo oropati marksizem — leninizem njegove revolucionarne vsebine, omajati vero delavskega razreda >n delovnih množic sploh v stvar socializma, razorožiti in demobilizirati delavce in delovne ljudi sploh v borbi proti imperializmu. Ro«i- raža v moralni in materialni pomoči narodom v Aziji, Afriki itd. v boju proti imperialističnim silam. In revizionisti zavračajo nujnost diktature proletariata in vlogo marksistično-loninistične partije. Kje je diktatura proletariata našla bolj dosledne in popolne oblike kot pri nas? Od komunalne samouprave, delavskega samoupravljanja, v vsakovrstnih institucijah tja do federacije je vpliv skega razreda ne samo viden, ampak absoluten. In končno še vprašanje o internacionalizmu in zapadanju v nacionalizem. Tudi v tem pogledu so taki očitki brez trohice resni- močnejši razvoj demokratičnih temeljev upravljanja ob utrditvi in izpopolnjevanju centraliziranega vodenja narodnega gospodarstvu centralistične razpodclltve proizvodnje, plač, cen, financ itd.« Kakšno nasprotje, ki bi ga kritično znal oceniti pri nas vsak delavec, ki je vsajf eno mandatno dobo preživel v delavskem svetu! To jo revizionizem in popolnoma nasprotna postavka, kot pa Jo Je dal veliki mislec Lenin v svojem delu »Revolucija in država«. Prav Lenin je pisal, da Jo oportimistič-no potvarjanjc marksizma v pojmu »odmiranje države« zelo nevaren pojav. Takih nasprotij, kot je to, Je v programu KP SZ dosti Ce so far Zanimivo je še poglavje o ^ ni in miru«. Program ^ »Zgodovinsko poslanstvo ' nizma je odpraviti vojne 1° diti večni mir v svetu . je preprečiti atomsko vojn«, dovoliti, da se sploh zacrne.* P0' Definicija zgodovinskega slanstva komunizma jo točna, da praksa sovjetske politike P* povsem drugačna — in vsi Jji pod vtisom, da mislijo ^ »večni« mir z največjim ^a ^ človeštvu - s 50 rnogatonS^ drogensko bombo., , ^ Moralni »kodeks« **J\S* komunizma, kot pi«e v V*0** tffi ima dvanajst etičnih, nU ^ naukov, kar pomeni ^^^Jl^ vo kvaliteto družbe, take Med iT ki vstopa v komunizem- *"*"' $ mi j« rudi tale: gojiti ljut*** dežel socializma. . tf> Mi vsi smo ratk>vodni, ^ prišel tisti čas, ko lx>m°J! pOJ' bežni deležni. Seveda pa PfLpfl*1 mom ljubezen mislimo ^ in objektivnost, ne mi,sllf^ W take, »ljubezni« pri k»tcfl.-4rte»* pimi besedami tiče slabe Franc* 100 329^496572644905472043734354472487994 Pred sejo delavskega sveta Železarne Jesenice Proizvodnjo prilagoditi novim potrebam ^ petek dopoldne bo seja DS 2elezarr*e Jesenice, na kateri bodo Tisđ drugim obravnavali tudi izpolnjevanje plana in v zvezi s tem naloge za tekoča dva meseca, V devetih mesecih letos so v Zelc- *arni proizvedli in prodali zaskoči 24,870 milijonov din izdelkov in so za 4 odstotke pod planom ea to obdobje. Ce pa upoštevamo še zaloge gotovih izdelkov, ki so jih povečali, pa je odrpan j e od plana minimalno — Pol odstotka. Torej je plan pro-daje v večjem zaostanku kot plan blagovne proizvodnje, to pa iz raz-Mcnih razlogov — predvsem pa *aradi razmer na tržišču. Novi gospodarski -sistem namreč iz meseca v mesec prihaja •'olj do izraza in zaradi tega so nastale nekatere pomembne spre-""^mbe. Dema sprostitev uvoza, Povišanje cen domačim in tujim tlrr°vtnam in podobno so v mar- Milijon dinarjev za DPD l>elaveki svet jeseniške Zele-f^fne je na zadnji seji sklenil, da ko podprl dejavnost DPD Svobod *n ostalih prosvetnih društev jeseniške občine v obliki nagrad za oodelovanje na letošnji proslavi °b Dnevu republike. Za te name-je določil milijon dinarjev, "-"uštva bodo nagrado dobila gloda na število sodelujočih članov na Proslavi, ki bo v novi hali žične Valj«rne. Odprli jo bodo za Dan republike in jo za slavnoet primerno okrasili. V kulturnem delu Programa bodo izvajali tudi Kli-narjevo Rdečo kan tato in s tem zadostili željam Številnih občanov, ki na Poljanah na proslavi Dneva borca kantatc niso mogli v celoti slišati. To bo hkrati tudi osrednja prodava ob Dnevu republike na Je-^nicah in bo omogočen vstop ^sem prebivalcem. — J. P. sikaterem kolektivu povzročile vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo tudi težave, ki so pripeljale ko- prodajo izdelkov, večje prizado-lektiv do tega, da resneje raz- . vanje kolektiva, da clo konca lp-mišlja o nadaljnjem razvoju. Ta- , ta izpolni plan v celoti. To bo ko je tudi na Jessnicah. Mnogi zlasti moral dosoči z večjo pro-kvalitetni proizvorli so ostali na ' duktivnostjo, da bo hkrati izrav- I hal nesorazmerje med vrednostjo dosežene blagovne proizvodnje in povprečno izplačanimi osebnimi dohodki. Hkrati je predlagal EE, naj oddvojijo del osebnih dohodkov v izravnalni sklad, s katerim bi razpolagali šele ob sprejetju zaključnega računa itd. zalogi, ker so jih kupci dobili drugje — iz uvoza — ceneje in v nekaterih primerih so bili tudi boljši. Vendar se v Železarni tega ne bojijo in upajo, da bodo evoje blago prodali. Ti pojavi pa so jih pripeljali k razmišljanju o tem, kako bi prilagodili proizvodnjo novim potrebam, kar je zlasti pomembno glede na program rekonstrukcije. Pred dnevi je o tem razpravljal titdi upravni odbor in predlagal Tekmovanje med osnovnimi organizacijami Jesenice (M. Z.) - V Delavskem domu na Jesenicah bo Občinski komite LMS organiziral 25. novembra prireditev »Spoznaj naše kraje, dogodke in ljudi med NOB*. Za organizacijo te prireditve so pri Občinskem komiteju LMS ustanovili posebno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno. Doslej je že razposlala vsem prijavljenim ekipam, teh je okoli 20, nad 200 O teh in podobnih vprašanjih bo razpravljal tudi DS v petek dopoldne. Zlasti so zanimivi 5e podatki o gibanju dohodka in proizvodnih stroških. Letos v devetih mesecih so namreč proizvedli oziroma dosegli vrednost blagovne proizvodnje, ki je za 8,8 odstotka večja kot lani v istem obdobju. Pri tem pa je treba upoštevati, da so ostale cene na isti ravni oziroma so jih celo znižali, materialni stroški pa so v istem obdobju porasli za skoraj 3,400 milijonov din. — J. P. JESENICE (M. ž.) — S 1. oktobrom letos je začela z rednim poukom na Jesenicah dvoletna gospo-; dinjska šola. V I.letnik se je vpisalo 20 deklet, največ iz jeseniške in radovljiške občine, nekaj zartnrHJ iz drugih okrajev. Na šoli Imajo teoretični in praktični pouk. S fotoreporterjem sva dobila dekleta, ko so ravno pripravljale kosilo pod vodstvom upravnice šole Štefke Bregantove. Nekaj *eč*'-o--šnH j bomo napisali v sobotni številki O delu sekcij pri Socialistični zvezi Doslej V jeseniški občini postajajo sekcije pri Socialistična zvezi čedalje bolj pomemben činitelj v družbenem življenju, pri obvešča-vprašanj. 18. novembra pa bodo v " nju in odločanju državljanov. - Sekcije ee ukvarjajo z gospodarskimi, zdravstvenimi, kulturnimi in drugimi vprašanji, ki zadeva- Zelezami pripravili podobno pr reditev, ki bo hkrati izbirno tekmovanje za občinsko prireditev M jo življenjske interese občanov določenega krajevnega področja. Na Jesenicah so se sekcije najprej začele ukvarjati z raznimi komunalnimi in gospodarskimi problemi. Praksa potrjuje, da so navedene sekcije uporabile najbolj ugodne oblike in metode ce- Izmenjava mnenj JESENICE (M. 2,) - Za ponedeljek, 13, novembra, je sklicano °a Jesenicah posvetovanj« predstavnikov Občinskega sindikalnega sveta iz Raven na Koroškem ln Občinskega sindikalnega sveta * Jesenic. Na tem posvetovanju bodo izmenjali mnenja in izkuš-nJe s področja dela obeh občinskih sindikalnih svetov. Oba sveta že dlje časa medsebojno sodelujeta. Redno si pošiljata zapisnike z vseh plenumov 'n drug drugega obveščata o problemih, o katerih razpravljata. MOSTE (M. Z.) — Preteklo soboto je zapadel sneg v jeseniški kotlini do nižin. Divjalo je tudi močno neurje. Hud veter je podrl nekaj kozolcev in precej nagnil električne drogove, zlasti na območju od Žirovnice do Jesenic. Najhuje je bilo v Mostah pri Žirovnici, kjer se je zrušil precej velik kozolec (na sliki) la, kar je končno vplivalo na dosežene uspehe. Na območju jeseniške komune so sekcije za komunalna vprašanja in gospodarstvo opravile številne delovne akcije pri urejevanju stanovanjskih naselij in pri gradnji doiočneih komunalnih objektov. Vzporedno s tem pa ne moremo trditi, da so tudi druge sekcije osvojile najbolj ugodne oblike in metode ter dosegle zaželene uspehe. Nekatere organizacije še vedno niso doumele vloge in pomena sekcij. Zato vodstva osnovnih I organizacij SZDL niso nudila zadostne pomoči sekcijam pri njihovem organizacijskem in vsebinskem izpopolnjevanju. Največja pomanjkljivost je v tem, da so sekretariati sekcij premalo pozorni ob pripravljanju problematike za razpravo na sekcijah. Zadovoljujejo se s tem, da o nekem problemu govorijo kar na splošno brez potrebnih analiz in ugotovitev, ki bi morale biti čimbolj dokumentirane. Sekretariati sekcij bd se morali v večji meri posluževati zbranega materiala krajevnih organizacij S2DL, organov oblasti in drugih. Tega doslej ni bilo v zadostni meri. Med drugim na delavnost sekcij na jeseniškem področju vpliva tudi pomanjkanje prostorov za sestajanje in razvijanje določene dejavnosti. — Ne moremo tudi mimo tega, da ne bi omenili premalo resnih priprav kadrov za sekcije. Lahko bi naštevali še nekatere pomanjkljivosti in slabosti v delu na j različne j Jih sekcij. Toda to je povsem razumljivo, saj sekcije še nimajo posebnih izkušenj. — M. Z. HTZ v nekaterih podjetjih radovljiške občine Nesrečno izgubljeni milijoni ZARADI NEUREJENE HIGIENSKO-TEHNIČNE ZAŠČITE NASTAJAJO VELIKE VSESTRANSKE IZGUBE — PONESREČI SE VSAK DEVETI DELAVEC PRVI POIZKUS Podatki, zbrani v 20 večjih gospodarskih organizacijah na območju radovljiške občine, kažejo, da je bilo v 8 mesecih letošnjega leta zaradi nesreč pri delu samo pri dohodku izgube za skoraj 14 milijonov (v vsem lanskem letu okoli 16 milijonov). Vendar to število *ajema le izgube v podjetjih samih, če pa bi upoštevali še izdatke *a zdravniško pomoč, zdravila, Invalidnine, motnje v proizvodnji, Premeščanje ljudi na druga delovna mesta in mnoge druge manj Vidne izdatke, bi se prikaz nastale škode gotovo vsaj podvojil. število nesreč pri delu je letos v primerjavi s preteklimi leti Ponovno naraslo, kor je dokaz, da se hlglensko-tehnična zaščita pri delu ne Izboljšuje ali pa nekje sploh ni deležna nobene pozornosti. Temu problemu Je bila posvečena 1. seja komisije za socialna vprašanja pri ObSS Radovljica, o tem pa bo na eni Izmed prihodnjih *«j nujno moral govoriti tudi zhor proizvajalcev ObLO Radovljica. Vsi pristojni forumi se bodo morali zavzeti za to, da se plaz nesreč * vsemi razpoložljivimi silami omeji, če se že ne more popolnoma zajeziti. Te naloge bodo še posebno v ospredju ob tednu varnosti v sredini tega meseca. Ugotovitev, da je področje hl-K'enskotehničnc zaščite po gospo-fellkih organizacijah v radovljiški občini zapostavljeno, nam lfthko potrdi že to, da imajo le v V*rigi, Elanu in GG Blod zaporne varnostne tehnike. Po zagotovilih odgovornih oseb pri ObLO 00 v bližnji prihodnosti pri tem >,■ 0r«anu nastavljen inšpektor za ki bo lahko učinkovito po-6,*8al na to področje dela. v" osmih mesecih letošnjega leta je v 20 večjih gospodarskih Bled (12,1), PVP Lesce (11,2%), GP Gorenje (10,0), GP Bohinj (10,0), GP Bled (9,3), Plamen Kropa (9,0). Zaradi nezgod je bilo v 20 podjetjih izgubljenih več kot 6 tisoč delovnih dni. podjetij preveč z nezanmanjem ali podcenjevanjem gledajo na HTZ in se prerada izgovarjajo, da za preprečevanje nezgod ni mogoče kaj velilto storiti, da se nesreče morajo dogajati. Marsikaj bi se s povečano kontrolo prav lahko preprečilo. Nemogoče je na primer opravičiti, da je bilo v enem Izmed gradbenih podjetij letos že 13 nezgod zaradi puščanja žičnikov v deskah — razmetanih po gradbiščih aH da se velikokrat podirajo kupi naloženih drv nn delavce v gozdarstvu, da padajoča drevesa poškodujejo sekače itd. Prav zanimiva je primerjava staleža v posameznih gospodarskih organizacijah. Skoraj nerazumljivo jc, da znaša ta v Kemični tovarni Podnart 1,5 odstotka, v Tovarni čipk na Bledu pa kar 6,5. Ravno tako je težko opravičljiv bolniški stalež v Almiri -5,1 odstotka, če ga primerjamo z Bled (M. S.) - V Zdravstvenem domu na Bledu so člani kolektiva pred kratkim sprejeli pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Ta pravilnik, na katerega sp ee temeljito pripravljali več mesecev, naj omogoči nagrajevanje vsakega posameznega člana kolektiva po njegov n doprinosu in trudu pri ustvaritvi skupnega dohodka. Osebni dohodek vsakega posameznika se vblikuje na osnovi jektdvne ocene zdravstvenih in drugih delavcev, ki so na tem ali enem delovnem mestu zaposleni. Subjektivne ocene bodo lahko upoštevali šele v prihodnje, ko si bodo za to pridobili določene izkušnje, saj zaenkrat v nobeni zdravstveni ustanovi še nimajo moril za popolnoma zanesljivo ugotovitev znanja, strokovnosti in drugih kvalitet zdravstvenih delavcev, ki bi jih bilo potrebno analitske ocene delovnega mesta . upoštevati pri odmerjanju dohod-in na osnovi objektivne in sub- j ka. Poživitev dela Delavske univerze Bohinjska Bistrica (M. S.) - V zadnjem času smo nekajkrat pisali o Delavski univerzi Bohinjska Bistrica in ob tej priložnosti nanizali tudi nekaj ugotovitev o nedelavnosti vodilnih članov, predvsem pa upravnega odbora. Sedaj pa lahko navedemo razveseljivo novico, da se je upravni odbor Delavske univerze pred kratkim sestal, izdelal dober pro- gram izobraževanja in ga tudi že začel izvajati. Razen seminarjev, tečajev, predavanj in drugih standardnih oblik izobraževanja, so letos predvideli zanimivo novost: upravni odbor DU se je zadolžil, da bo skušal za vsako, filmsko predstavo preskrbeti oceno filma. K sodelovanju bodo od časa do S&M skušali pritegniti tudi znane filmske kritike iz Ljubljane. Boj proti alkoho&sna Jesenice (M. 2.) - Pretekli teč den, 3. novembra, je balo-na Jesenicah posvetovanje vseh predstavnikov političnih in družbenih organizacij, kako bodo na Jesenicah izvedli MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU. PogovoriliJ so se najprej o tem, da bodo pri- j pravili propagandni material in organizirali večje število predavanj in prikazali filme o boju proti alkoholizmu. 719.820 ton v skupni proiz1 V jeseniški 2elezarni so septembrski proizvodni načrt izpolnili s 100,1 odst., v blagovni proizvodnji pa s 110,7 odst. Za obdobje devetih mesecev je bilo v Železarni v skupni proizvodnji planiranih 720.113 ton in izvršenih 719.820 ton ali 100 odstotno. V istem razdobju so planirali 186.553 ton blagovne proizvodnje in uresničili 187.454 ton ali 100,5 odstotka. V obratu visoke peči so proizvodnjo v septembru povečali za 16,41 ton na 24 ur v primerjavi z avgustom. Povedati moramo, da bo šla visoka peč v prihodnjem obdobju v generalno popravilo. V martinarni proizvodni načrt ni bil izpolnjen zaradi podaljšanja popravila SM peči III, izdelali pa so rekordno tonažo dinamo jekla, in to 1680 ton. Zaradi odvzema električne energije elektropeč ni obratovala 92 ur (v zastoju 6ta bili obe peči). Na težki progi so spet slabo koristili obratovalni čas, in sicer z 80,2 odstotka. Največ zastojev so zabeležili v Železarni v valjavniških okvarah, in to 9,7 odstotka, medtem ko so se v žični valjami zastoji znižali za 1 odstotek v primerjavi s prejšnjim mesecem. V valjarni 2400 so imeli v septembru redno letno popravilo, v valjarni tenke pločevine pa so morali zaradi pomanjkanja delavcev ustaviti progo za štiri dni, da so lahko v adjustažnici prezračili velike pločevine. V hladni valjarni je tudi v septembru močno primanjkovalo valjev za Siemag ogrodje, kakor tudi uvoženih trakov iz Italije. Koledarski čas so na Siemag valjčnem ogrodju izkoristili le 42,5 odstotno. Tudi v žičarni proizvodnega načrta niso izpolnili zaradi pomanjkanja delavcev. M. ZivkovTc fVtuhaljuka KOMUNU °r8anlzacljah pripetilo, 498 ne-z8°d, poni«nl, da se Je pone-*r*čH skoraj vsak deveti delavec. Največ poškodovanih Je bilo pri p* Bled (17,1 otkrt), ^odi Fod-jjjh za vzdrževanje prj* Bohinj-Bfcitrlc* (12,«), »Komunala Razumljivo jc, da so nezgode najbolj pogosto v gozdarstvu in gradbeništvu, kjer so pogoji dela dokaj težki. K temu pa lahko dodamo še primitivno orodje, pomanjkanje mehanizacije in druge objektivne pa tudi subjektivne težave, med katerimi ni na zadnjem mestu želja po čimveč jem prekoračevanju norm in akordov. ZeJo pomemben negativen činitelj pa jo šo vedno, da vodstva odstotkom staleže-/ v Suknu Zapu-žc (3,6), v Verigi (5,4) in v Plamenu (4,5). Določanje staleža je v velflid meri odvisno od zdravnikov, zato bo treba preko soc. zavarovanja zainteresirati naše zdravstvene ustanove, da se v večji meri posvetijo preventivnemu zdravljenju. JESENICE (M. Z.) — Poročali smo že, da so v nedeljo, 29. oktobra, odprli v avli na ::ciciuuški postaji na Jesenicah razstavo spomenikov, spominskih obeležij in padlih borcev v jeseniški občini. Razstavo bi morali zaključiti že v nedeljo, 5. novembra. Zaradi precejšnjega zanimanja za razstavo v zadnjih dneh, so jo podaljšati še za en teden Še ta mesec zbori volivcev Skofja Loka, 8. novembra (P.) — Za danes popoldne je sklicana, peta skupna seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev začas-f nega Občinskega ljudskega od-1-">-t Skof.'a Loka. — Za r •'•> "?. d eno, da bi bili zbori volivcev v času med 15. novembrom in 15. decembrom. Zbori bi bili po območjih krajevnih odborov. Odborniki ObLO so določili datume i volivcev za-posamezno vo- Jioski DELAVtC Pred Kulturnim domom v vasi Sv. Duh stoji spomenik padlim žrtvam, ki so ga pred nedavnim odkrili. S tem so se vaščani dostojno oddolžili tistim borcem, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo ni red. Po pregledu sklepov zadnje seje bo ljudski odbor razpravljal o poročilu odbornika zbora proizvajalcev ing. Vodopiv-ca o stanju v Retečah. Omenjeni odbornik je namreč na zadnji seji seznanil oba zbora s problemi glede lokacije železniške po*taje in mesnice v Retečah. Ljudski odbor je nato sklenil, naj o tem razpravlja pristojni svet, ki naj pove svoje mnenje na prihodnji seji. Med preostalimi točkami dnevnega reda je predvidena za danes tudi razprava in sklepanje na poročilo o gospodarskem položaju tovarne NIKO v Železnikih. Ta točka dnevnega reda je bila predvidena že za zadnjo sejo, vendar je bila iz objektivnih razlogov preložena. O gospodarjenju v podjetju NIKO je že razpravljal svet za industrijo, obrt in delo ter sprejel določene sklepe, ki jih bo predložil v obravnavo ljudskemu odboru. Za današnjo sejo je predvidena tudi razprava o problemih šolstva na območju škofjeloške občine in določitev razporeda za zbore volivcev. Statut občine Sk. Loka namreč določa, da sklicujejo zbore volivcev po potrebi, vendar pa najmanj enkrat na vsake tri mesece. Za jesenski rok je pred vi- Vzgoja o prometu tudi na šolah Kranj (R. Č.) — Komisija varnost v prometu pri ObLO Kranj pa tudi okrajna komisija se že več kot leto dni prizadevat?. J&anfskL da bi na osnovnih šolah uvedli obvezen pouk o vzgoji in varnosti v prometu. Čeprav kažejo razni činitelji veliko razumevanje za ta pouk — v zvezi s tem so upravi-telj6tva šol prejela tudi nekatera' za I navodila, pa so vsa prizadevanja obtičala v slepi ulici. To predvsem zato, ker prometni pouk v šolah ni oh-•->-*--> p--—-----v. Kranj pred kratkim razpravljal o obveznem pouku o prometu. Toda za uvedbo tega pouka v šole je potrebno še soglasje upraviteljev j šol. Le-ti go imeli pred kratkim V Kranju konferenco, na kateri so med drugim obravnavali tudi ■•.-odlog o prometnem pouku. Sklenili so. da se v sedmem in ja se je bolj ali nu:nj odvijala na pobudo prometno-vzgojnih krožkov AMD in dobre volje nekaterih prosvetnih delavcev. Na predlog občinske komisijo je tudi Svet za šolstvo ObLO Obdelali bedo troje pomembnih vprašanj Kranj (J. Z.) - VII. redna konferenca Občinskega komiteja LMS Kranj bo pričela z delom prihodnjo nedeljo, 12. novembra. V pr- S SLDSARSKE RAZSTAVE V KRANJU Pravzaprav lahko govorimo o treh razstavah reprodukcij, ki pa so po vsebini, formi in po času nastanka tako različne in zanimive, da bodo vzbudile pri kranjskem likovnem občinstvu precej zanimanja. V spodnjem prostoru Mestnega muzeja je razstavljena kolekcija 32 reprodukcij norveškega slikarstva. Gre za ljudsko umetnost s srodnjpveško tematiko iz 13. in 14. stoletja. Od sakralnih fresk, ki so upodobljene na ometu, 6e razi kujejo po tem, da so slikane na lesu. Te svetovno znane podobe vzbujajo zanimanje tudi s svojo izredno močno izvirnostjo. V zgornjih prostorih muzeja — razstava je bila odprta preteklo soboto — se srečamo z izborom reprodukcij iz dresdenske galerije. Zastopani so slavni renesančni mojstri iz Italije. Francije in Španije. Glavna mikavnost je v tem, da predstavlja izbor najznamenitejših del renesančnega slikarstva iz omenjenih dežel. Zlasti zanimivo pa UtftfM biti sr'-.anje I varšavskim slikarjem n^gjin generacije, Bronislavvom Linkejem. Štirinajst , reprodukcij obravnava vojno, njene grozote« in podobno na zelo izviren" ekspres: onistioen način. Samoniklo in nenavadno obravnavanje motivov daje celotnemu izboru posebno mikavnost, predvsem pa prizvok trpkosti. - Razstave bodo odprte do 20. novembra. - S. S. vem — plenarnem delu bodo najprej prebrali referat o nadaljnji izgradnji organizacije; temu pa bosta sledili poročili blagajnika in revizijske komisije. Po odmoru bo konferenca nadaljevala delo v treh komisijah, v katerih bodo govorili o organizacijsko-kadrovskih vprašanjih, o idejnem izobraževanju ter o družbenem in delavskem upravljanju. Te misli bodo delegatom v posameznih komisijah služile kot uvod v razpravo. Popoldne se bodo udeleženci konference spet zbrali na plenarnem zasedanju, na katerem bodo predsedniki komisij poročali o delu, nato pa bo .sledila razprava. Na tej konferenci bodo izvolili tudi nov občinski komite in dele- Sneg tudi po loških hribih Skorfja Loka (J.) — Te dni je o-mem razredu uvede ta pouk kot {nepričakovano pobelil sneg rudi dopolnilno uro. ki bo na programu |lc«ke hribe. Nekatere je to pr -v drugem polletju 1961 '62 enkrat *Cci ^ iznenadilo, vendar so r. • na teien. Od 1. do 6. razreda kmalu potolažili, češ november i no enoto v okviru omenjenega termina. Svoje sklepe bodo predložili ljudskemu odboru, ki bo sestavil dokončen razpored zborov volivcev. Na račun zapuščenega Tavčarjevega doma na Visokem pri Poljanah je bilo izrečenih že precej pikrih besed. OLO Kranj in Izvršni svet LRS sta priporočila občini Skofja Loka, naj Tavčarjev dom z bližnjo okolico odkupi. V zvezi s tem so se pristojni občinski organi že razgovarjali s sedanjimi lastniki, ki so sestavili osnutek prodajne pogodbe. Ker pa je cena za odkup omenjenih poslopij in zemljišča precej visoka, je potrebno, da bi pri nakupu sodelovala tudi okraj in republika. O tej problematiki bo razpravljal Občinski ljudski odbor Skofja Loka, ki bo predvidoma sprejel tudi ustrezne sklepe. Za dnevni rod današnje seje je predvidenih še več drugih pomembnih točk. Sestanek s prosvetnimi delavci Pred kratkim je bila v Skof j i Loki sindikalna konferenca prosvetnih delavcev z območja škofjeloško občine. Konference se je udeležilo preko 200 prosvetnih delavcev. Kot gest je konferenci prisostvovala tudi predsednica republiškega sindikata prosvetnih delavcev tovarišica Slavi ca Zir-kelbach. Udeleženci konference so obravnavali finansiranje šolstva in nov način nagrajevanja prosvetnih delvcev. Prvi je govoril na omenjeni konferenci predsednik ObLO Jože Nastran. Prosvetne delavce je seznanil z nekaterimi aktualnimi gospodarskimi problemi v občini in z.novim načinom nagrajevanja v prosvetni službi. Razprava na konferenci je bila izredno živahna. Nekateri prosvetni delavci so dajali tehtne pripombo na račun svojih nizkih prejemkov. Iz razprave povzemamo, da imajo ti povprečno za deset tisoč dinarjev manj prejemkov kakor pa uslužbenci v gospodarstvu. Zato je treba resneje in prizadevneje težiti za sti-mulativnejšim nagrajevanjem v presveti. osnovne šole pa bo prometna vzgoja sestavni del rednega pouka. Razen tega bodo ustrezno učno sotv obravnavali tudi v krožkih. O teh zaključkih ho Svet za šolstvo ObLO Kranj razpravljal na eni svojih prihodnjih^sej. IZREDNI ZBOR VOLIVCEV Jezersko (J. Z.) - O reglklAcij potoka Jezernice so govorili že na prvem zboru volivcev leta 1868. 0 obnovljenem električnem omrežju v Srednji vasi. Omrežje je uredilo podjetje Elektro Kranj, sedaj pa bi bilo treba po.skrbo#i le U javno r i/.v.-ctljavo, vendar KO nima denarja. Govorili «o tudi o postavRvi in vzdrževanju ograj ob cestah in poteh. Gostinstvo na rešetu Tržič (B. F.) - Pisali smo la <» problemih gostinstva v tržiški občini, ki so spričo razvijajočega se turizma — predvsem pa vse bolj živahnega maloobmejnega prometa — precejšnji. Prav zaradi tega se je s tem problemom v zadnjem času precej ukvarjal oddelek za gospodarstvo pri ObLTJ Tržič. Kako naj bi v prihodnje izgledalo gostinstvo na območju celotne komune, je oddelek za gospodarstvo izdelal tudi predloge, o katerih bo jutri razpravljal Svet za blagovni promet pri ObLO Tržič. O gradivu, ki ga bo pripravil Svet za blagovni promet .pa bo na prihodnji 6eji razpravljal Občinski ljudski odbor, ki bo sprejel tudi ustrezne sklepe. Zadnja dela Skofja Loka (R.) - Dela pri. gradnji obeh mostov v Sk. Loki se bližajo h koncu. Zlasti velja to za most pri tovarni Sešir, ki ga gradi splošno gradbeno podjetje Tehnik Skofja Loka Pri tem mostu so v glavnem že odstranili podporne m oporne opaže in s tem odprli Sori prosto pot Na mostu pri Seširju morajo postaviti še ograjo in dokončati nekatera manjša gradbena dela. Tudi pri mostu na odseku ceste Skofja Loka—kolodvor so večja gradbena dela že končali. Most je sicer še vedno v betonskih1 opažih, zato so pričeli delavci urejati že samo cestišče oziroma dovoz na most. Velemojster Bora Ivkov v Škof j i Loki Skofja Loka (V. R.) - Preteklo soboto, 4. novembra, se je mudil v Skof j i Loki jugoslovanski šahovski velemojster Bora Ivkov,; ki je odigral s predstavniki JLA simultanko na 30 deskah- Po treh urah in pol je velemojster dosegel 21 zmag, 4 remije in pet po-, razov. Naslednji dan je velemojster odigral simultanko na osnovni šoli v Skof j i Loki, tokrat Jia 35 deskah. Igral je z učenci osnovne šole, dijaki gimnazije^in s starešinami škofjeloške gimnazije. V. tem srečanju je velemojster zabeležil 30 zmag in 5 remijev. Ob tem srečanju pa je nehote padla senca na škofjeloški šahovski klub, ki ni hotel prevzeti organizacijskih priprav za i izvedbo si mul tanke. Tako je bila osnovna šola in gimnazija primorana, da. je prevzela organizacijo. Sploh pa je zadnje čase šahovsko življenje v Skof ji Loki zamrlo, čeprav j« šahovski klub uredil svoje prostore na Spodnjem trgu. Prav bi potrebe osnovne šole kubični me-I bilo, da bi se ta stvar končno le ter suhih bukovih drv. Zima je premaknila z mrtve točke, saj j« namreč pred durmi in šolarji ne nedvomno tudi med Ločani ve-morejo sedeti v nezakurjenih jliko ljubiteljev te nad več kakor V razpravo je posegla tudi Sla-vica Zirkelbach, ki je razpravljala o pomenu novega načina nagrajevanja in o uvajanju pravilnikov o delitvi dohodka v prosvetni službi. So\ski kolektivi bodo čimprej pripravili omenjene pravilnike, v katerih bodo upoštevali svoje potrebe in ostale razmere. Tako bodo z novim letom prosvetni delavci plačani po dejanskem prizadevanju in ne več po plačilnih razredih. Na koncu konference so prosvetni delavci izrazili željo, da bi Se še enkrat sestali in se pomenili o vseh perečih problemih. V. Rozman Drva za šolo Zabrdo pri Sorici (I. S.) - V tem kraju so pred nedavnim sklenili, da bo letos prispevala vsaka hiša v tukajšnjem šolskem okolišu za učilnicah. • tisoč let stare igre. V skolji Loki so pričeli kopr.fi novo kanalizacijo v samem m *tU. Sedanja kanalizacija jc bila namreč rt ara več kakor 300 let, zato njene zmogljivosti niso več ustrezale (Foto: V. Rozman) Na vrsti so gospodarske organizacije Kakšen bo rezultat vpisa ob- I je. da je največ obrala po-lružni a Hnskegaposojilabokmaluznano.lv BPT {1.300.000 dinarjev), kjer Kon'm vsota zbranih sre-'.stev za I je tudi najštevilnejši kolektiv. Th&Iki VESTNI K Tržlškl kosarjl so Imeli nekdaj probleme zaradi svojih žigov na kosah. Teh problteniov nimajo več, njihove kOM DS so znane po vsem svetu. Seveda pa se njihov delovni kolektiv vsak dan srečuje s številnimi drugimi problemi, med njimi tudi s stanovanjskim. Vprašanje stanovanjske stiske pa so doslej dokaj uspešno reševali. V zadnjem času je bil dograjen tudi stanovanjski blok, ki ga vidimo na sliki ureditev družbenih prostorov in nabavo radijskega oddajnika sicer še ni znana, vendar pa vse kaže, da bo predviden znesek v glavnem realiziran. Sindikalne podružnice eo z vpisom že zaključile jn skoraj za vse so že znani zakljui tri zneski vpisa posojila. Razumljivo Prvi rezultati s terena pa kažejo, da se bodo nekatere vasi bolj" odrezale, kot pa sami meščani Tržiča. Veliko razumevanja za potrebe družbenih predorov so zlasti pokazali v Podljubelhi, kjer so nekateri zasebniki — kmetje — vpisali tudi po 16.000 dinarj<~v po- Upokojenci niso zadovoljni Odveč bi bilo poudarjati, da je Tržič izrazito mesto delavcev. Zaradi tega je razumljivo, da je med tržiškimi občani tudi veliko število upokojencev. Po zadnjih podatkih, čeprav še niso vsi včlanjeni, šteje Društvo upokojencev Tržič 1159 članov. Torej kar zadeva število članov, je Društvo irpokojencev zelo številno, vendar psf se je vsa leta doslej zelo težko uveljavljalo. Do letos so bili upokojenci fikoraj brez vsakršne podpore, čeprav bi jo velikokrat potrebovali. Tajnik društva Ciril Zupan pa mi je povedal, da so upokojenci zelo nezadovoljni, ker niHče noče podpreti njihove želje, da bi dobili neki prostor, v katerem bi uredili svoj klub. Upokojenci so doslej vložili pri pristojnem organu pri ObLO Tržir |i trf prošnje zaradi ureditve klubskega prostora, vendar so bile vise njihove prošnjo zavrnjene. Opravičila za to, spričo tako številne organzacije, skoraj ni. Res je sicer, da poletne mesece utx>kojonci najraje prežive v naravi, toda v mr/lih dneh bi 0B radi ftskjS shajali in poklepetali, igrali šah ali karkoli že. Njihova želja je brez dvoma upravičena. Zato bi pričakovali, da bo sednnja njihova prošnja — spet zaradi prmtora naletela na vse razumevanje. Upokojenci so z lastnikom nekdanje gostilne pri Luža r ju /e v dogovoru, da bi jim odstopil zn ureditev klubskega prostora nekdanji gostinski lokali fis bi pristojni organ pri ObLO preskrbel stanovanja za nekatere stanovalce v tem poslopju. Upokojenci računajo, da bo tokrat njihova prošnja zadovoljivo rešena in da si l>odo morda že za Mpinjo zimo uredili klub. B. F. soj da. In končno — tudi gospodarske organizacije sprejemajo konkretne predloge o vp.su. Razen tovarne obutve ».Peko«, ki J° mod prvimi vp'sala 2 milijona din posojila, sta deslej vpisala občinsko posojilo še tržiška Tovarn'* kos in srpov in trgovi ko pod; ci jJ Pruskrba. Medtem ko jv> pi'v° podjetje vpisalo 500.000 eiiarj'"*' posojila, je »Preskrba'" vpisala 50.000 dinarjev. Ce ,.io.'.!"V.im»-da je »P-oskrbn- majhno podjetje, se je zelo dobro izkazala, zla*1' še, ker so čiani tega delovncta kolektiva v sindikalni podružn*cl sami zbrali 125.000 dinarjev posojila. - B. F- Lov na lisico Tržič (B. F.) - AMD Tržič j« preteklo nedeljo prirc Lip tradicionalno množično »diko« — ^ na lisico. Na lov na progi Tr^iC" Draga se jo pognalo kar 42 voznikov s številnimi »goniči« — vozači. Lisico je »ujel« v raz-1*" janemu go/du (zaradi vlh*> ja) Jože Dobre iz Kovorja, ki jc Zl^° dobil 5000 dm nagrade. noža Tečaj amaterjev TrMČ (B. F.) - V p. t, k, S vombra, se je začel A t< aj amuterje folografo pri tr/.i. k zaradi tega, ker so Nemci že 4. decembra od tam izselili i <| 35 kmečkih in kajžarskih družin. Nemci so izpraznjene i J, hiše običajno izropali in tega smo se bali tudi v tem 9 ji primeru ... f Ji Resnično smo v Lipnici zvedeli, da so nas Nemci že t jI prehiteli. Zvedeli pa smo tudi, da je tamkajšnji konzum $ (I zelo dobro založen z živili. Svetovali so nam, naj bi ^ jj šli tja. j ji Takoj smo bili aa to! Kaj bomo praznih rok hodili J 11 tako daleč in sredi zime! Vsak dan je bilo treba nahraniti J (( dvesto ljudi! To ni malenkost!... $ (i Hrane in zalog je bilo v konzumu resnično mnogo. ^ 0 Toliko, da je ne bi mogli odnesti niti četrtino. Ce bi bil tu f ;e večja # >irali in ' on j u je ,| naložili le lažje reči... 11 Na Dobravi smo se mudili nekako tri ure, vse do enih ponoči. Tako smo prihod novega leta dočakali med praznenjem konzuma, ne da bi imeli čas to opaziti. Kraj smo medtem zavarovali s patruljami in stražami. Oba voza sta bila tako težka, da kljub naši pomoči konja nista mogla speljati navkreber. Klanci so bili prehudi. Zato smo večji del tovora odložili med Lipnico in Kropo. To smo shranili v Smelovi šupi, ki je bila tik ob cesti. Del tovora smo peljali naprej, ga v Kropi preložili na sani, od koder smo okoli petih zjutraj priplezali na vrh Jamnika ... Pot je bila tako zaledenela, da nam je konj večkrat padel na kolena. Pomagali smo mu, vendar smo le s težavo prišli do Lajš. Tu pa je nastala še večja težava. Pot je bila že izlizana, zato smo sani op 1 držali, sicer bi vse skupaj zdrsnilo po bregu. Konj spet zdrsnilo ... in sani s konjem vred so se prevagale Vse skupaj se je ustavilo kakih petdeset metrov pod f nami. Konj je bil polomjen ter smo ga morali zaklati. Skuhali smo imeniten golaž. Bili smo že blizu Dražgoš, od koder je po zvrnjeno ) blago prišla skupina, ki je pred nami prišla v vas ... I V vasi je bil prostor za nas že pripravljen. Prišli I smo zjutraj okoli sedmih, prav v času, ko je mrzlo novo- a letno sonce že barvalo jasno nebo. P Ljudje so odgrinjali zavese na oknih in nas ogle-f dovali ter Icfcr prijazno pozdravljali. Vendar ni bilo težko a opaziti in z obrazov vaščanov razbrati tudi nekakšen f strah, kot bi hoteli reči: — Kaj bo z nami, če pridejo Nemci!? Sredi vasi smo naleteli na starega možaka, ki je krmil živino. Mirno nas je ogovoril, videč, da nas je veliko: — Koliko vas pa je, gošarjev? Ste dobro oTSoroženi? i He, Nemci pa v dolini vsak dan dopovedujejo, da so vsi J partizani uničeni! Kmalu za tem je prišla v Dražgoše še naslednja in zadnja skupina, minerci. Z njo je bil tudi mitraljezki pomočnik Milan Zakol, ki o tej akciji pravi: »Prav na Sih'estrovo je naša skupina dobila nalogo, da minira most pri Besnici. V njej sta bili dve mitraljezki trojki. V naši je bil mitraljezec Pavle Inglič (Bar) in poleg mene še moj brat Janez. Z nami sta bila vodnik Franc Biček in naš vodnik Rudi Robnik. Kdo izmed njiju je tedaj vse skupaj vodil, ne vem. Vem le to, da je Biček odlično poznal teren in pot, Robnik pa je bil mojster za miniranje in sabotažne akcije. DOKUMENTI! DOKUMENTI! OD JEKLA DO KOSE SREDI XIV. STOLETJA SKROMNI ZAČETKI KOVANJA — 1947. LETA PA KOVANJE KOS V SKUPNEM DE-2AVNEM GOSPODARSKEM PODJETJU — TRŽIŠKE KOSE SO ZNANE PO VSEM SVETU — PROIZVO» NJA BREZ SPREMEMB »Mi Friderik in. primamo, da so nas naš zvesti Lovrenc Paxa-dajzar in dediči pokojnega Hansa Lamberga iz Guttenberga ponižno prosili, da bi povišali njihovo vas, imenovano Neumarktl, ki leži v kneževini Kranjski, v trg in njihove ljudi in podanike, M v njej stanujejo, povišala in napravili za meščane in jim dali tudi tedenski semenj za soboto ter blagohotno dovolili, da bi smeli trgovino in posle, ki so Jih poprej opravljati, tudi nadalje izvrševati.« Takšen je prvi odstavek ustanovne listine tržiškega trga z dne 12. decembra 1942. Listina je bila izdana v Lmzu. Prvič je Tržič omenjen v kro- j ko, kot je bilo pred številnimi le-niki samostana v Stični že 1261.'t! - kladivo pri kladivu, ki jih treba samo še nabrusiti in opremiti za trg. Pomemben pri izdelavi kos pa je tudi žig. Zaradi tega so imeli tržiški kosarji že neštetokrat preglavice. Seveda ne zato, ker je žig težko izdelati, temveč zato, ker žig lahko pomeni tudi kvaliteto in mojstra, ki je koso izdelal. Včasih so bili zaradi tega hudi spori s kosarji s Koroške, ki so nekajkrat trdili, da Tržičani uporabljajo njihove žige in da se hočejo na ta način uveljaviti na trgu. Vsi podobni spori pa so se vedno končali, če ne takoj, pa čez čas, v korist tržiških kovačev. Vedno je zmagala res" niča. Delo pri »norcu« ni prijetno, že sam ropot močno utrujj DOKUMENTI! leta in domala od takrat so bili poznani že tudi tržiški kovači. Ob MoSeniku so že pred XIV. stoletjem zapela jekla pod udarci kladiva in to pesem slišimo še danes. Marsikdo se je vsa ta leta do danes spraševal, le kdo je v Tržiču tisti norec, ki tako razbija. Res, -norec« je tisti, ki tako udarja. »Norec« je tisti, ki najbolj razbija in če bi ga hoteli vzporejati z orožjem, bi lahko zapisali, da Je »norec« kanon z največjim kalibrom. Tržiske kovače je 30. marca lSll. leta močno prizadel velik požar, ki je uničil 150 hiš in nad 60 obrtniških delavnic itd. Ogenj je povzročil močan veter v kovač-nici Matije Kladra, ki je razpihal tlečo žerjavico med oglje in trg je bil v četrt ure ves v plamenih. Iz Klandrove kovačnice se je re-Silo vseh 60 delavcev, ki so se po katastrofi odselili v Kropo in v Kamno gorico. Kosarstvo, ki se je že pred tem vse bolj uveljavljalo, si je kmalu opomoglo. Po letu 1830 je v treh graščinskih kosarnicah delalo 23 delavcev, razen tega pa jo bilo še devet zasebnih kosarnic, v katerih SO že takrat izdelali letno 75.350 kos, več tiso? orpov, raznih rezil in drugega orodja, kar še danes izdelujejo v tržiški TOVARNI KOS IN SRPOV. Medtem ko so že prve kose tržiških kovačev osvojile trg daleč naokoli, na) so jih že od nekdaj prodajali v Trst in Furlanijo, so tržiške kose danes znane na vseh petih celinah zaradi svoje kvalitete. Seveda pa so jeklo za kose nekdaj tržiški kovači pridelovali v številnih lastnih fužinah, medtem ko ga danes dobivajo z Jesenic ali iz Raven. KLADIVO PRI KLADIVU V tesnih prostorih tržiške Tovarne kos in srpov je se vedno ta- prisili k udarjanju motor na električni po^on. medtem ko je to nekdpj opravljala voda Ropot pa je takšen, kot bi se znašel na najhujšem odseku na fronti. Majhna kladiva, ki hitro udarjajo, so kot brzostrfike, večja kladiva — mi-nometaloi in »norci« (tako imenujejo najtežja in najstarejša kladiva , še danes) pa topovi. Takšen kraval pa še ni vse! Ne, čeprav je to najhuje in je zaradi j tega že precej tržiških kovačev j na-.lu-nih. Morda tudi ne bi preti" j raval, če bi trdil, da morajo biti j vsi naglušni, ki so doslej vrteli j razbeljeno jeklo na nakovalih. Vroče in še kako vroče je tudi [ ob razbeljenih pečeh, kjer se kali jeklo. Nevarnost pa preži na vsakem koraku. Ce že ne vtakneš prsta pod kladivo, si lahko ob noht na brusnem kamnu ali pa se lahko spečeš ob nedokončanih razbeljenih kosah. IN KAKO NASTANE KOSA? Da bi si predstavljali izdelavo kose, je skoraj nemogoče. Koso res vsakdo pozna, toda da je bila nekdaj prav ta kosa v obliki jeklene palice, dolge 18 do 28 cm, si človek težko predstavlja. In da iz takšnega koščka jekla nastane ostra kosa, ki Jo dobimo v trgovini, je potrebnih 45 operacij! Kako kovači imenujejo posamezne faze dela, bi bilo pisati brez pomena. Raaumljivo pa je, da takšen kos jekla preoblikujejo kladiva, ki jim pomagajo v< ko sučejo na kovalu razbeljene palice. Jeklo je treba nekajkrat ohladiti, ga ročno oblikovati ln ga ppet razbeliti ter sukati pod kladivom. Postopek traja toliko Časa, dokler kosa res ni kosa, ki jo je TR2ISKE KOSE V DEVETNAJSTIH DEŽELAH Nihče med tržiški m i kosarji ne vo dobro, koliko kos je že izdelal. Tega tudi ne more reči, ker vsako fazo kose oblikuje drug delavec. Danes vemo samo to, da triSz* Tovarna kos in srpov Izdela dnevno razen drugega orodja ok«B 10G0 kos. Kosa pa ee od kose precej razlikuje. In končno je toliko tipof raznih kos, da tudi nihče ne V«, koliko jih je. Vsaka trava, vsaka oblika zemljišča potrebuje svoje rezilo. Koliko različnih trav in ko* liko različnih oblik zemljišč j* pa... Za jugoslovanske potrebe n* primer sedaj izdelujejo tržiški kosarji naslednje kose: kranjsko, štajersko, istrsko, vlaško, ogrsko« novošerko (Bosna), »lcukačo«, kose za reso in podvodne kose. Izdelujejo pa še devetnajst tipov raznih kes za devetnajst de-v Evropi in na drugih celinah« Visaka od teh kos ima spet svoj« ime, največkrat pa kar po deželi« kamor jo bo pripeljal vlak, ladja, kamion ali pa letalo. S?mo nekaj imen teh kos: turška, per-jska, bolgarska, albanska (tudi le.os bo Tovarna kos in srpov Tržič izvozila v Albanijo 150.000 kos), egiptovska, južnoameriška, mehiška, poljska, sedmo^raška in podobno. Posebna zanimivost je, da j* kosa kljub vsej modernizaciji ostala še vedno nepogrešljivo orodje. Na velikih površinah so jo sicer lahko zamenjale velike kosilnico, na manjših površinah, nagnjenih zemljiščih in gričevnatih predelih pa bo ostala kosa (N dolgo nenadomestljiva Zanimivo je tudi to, da so poskusili kose izdelovati na modernejše načina A se ni obneslo. Za takšne kose je bila tudi trava prekmalu preveč trdna. »Norec« v Tržiču torej še ne b» kmalu utihnil. Morda ga bodo * časom le preimenovali, vendar P* je verjetno tisti čas še daleejt^No-rec« in tržiški kosar sta že s** dem stoletij prijatelja in bosta •* ostala Le da bi trava dobro rasla ... — Bogdan Fajon. (M a Nekaj dni je tega, kar je Marjana privršala domov razdražena kot osa. Kar do sape ni mogla, ko me je zagledala, kako ležem v zapeček. »Kaj neki je spet narobe?« sem se prestrašil. »Meftita niso dobili pri sosedovih pralnega stroja...« Nobenega pralnega stroja ni bilo po sredi, le neki sprevodnik na avtobusu, ki vo/.i i/ LJubljane proti Gorenjski, je zagrenil Marjani prenekatero urico. Tudi prebite pare ne dam zanj. če ga Marjana dobi v pest. Ne verjamem da je tako trpežen kot jaz! - Takole je bilo. Na avtobusni postaji v Ljubljani je Marjana vprašala nekega sprevodnika, kdaj odpelje avtobus proti Gorenjski. Ta pa ji je zabrusil T -Po voznem redu.« Ker ta odgovor Marjano najbrž ni poto-uuai, je vprašala, če ne odpelje pred avtobusom, ki je stal na postaji, še kakšen avto. Sprevodnik je imel odgovor takoj pri roki: ■> Avtotaksi.« Kako se je tisti razgovor končal, zares ne vem. Pravim pa, da imam od tistega dne z vsemi sprevodniki tega in onega sveta življenje do kraja zagrenjeno. To pa zato, ker sem ondan hvalil sprevodnike na avtobusih, češ, kako so vljudni. Zdaj besedo umikam in pravim: vsf pa le niso vljudni! Tudi v Kranju imamo upokojence, oni pa svoje pribežališče, kjer si zlasti v večernih urah krajšajo čas. Tisto pribežališče imenujejo Dom upokojencev. Nekateri pravijo tistemu domu tudi klub. Da ne bo beseda »klub« koga zavedla, naj pripišem tole pojasnilo. Tisti klub nima s klub-fkiri življenjem, ki ga poznamo iz delovanja naših Svobod in prosvetnih društev, nobene zveze. Sosedje, ki živijo v bližini, pa tisti klub hudo grajajo. Takole je s to stvarjo. Dom upokojencev, ki je hkrati tudi gostilna, bi morali zapirati ob 22. uri. Zal pa gostje največkrat premaknejo svoje ure, tako da zapuste lokal šele ob 22.30 uri. Na ulici pa se pravzaprav sele začne klubsko življenje! Ker zjutraj lahko poleže, se Jim seveda nikamor ne mudi. Tako stoje pred Domom in nadaljujejo svoje glas" ne debate. Glasni pa so, glasni, posebno ženske. Dniga Čez drugo vpijejo in hre^čijo, moški pa pomagajo s svojimi basi. Celo pasjim mrham, ki životarijo v bližini, gre to »klubsko življenje« na živce. Nobenega pravega spanja nimajo več. Kar poglejte ob priliki tiste kožuharje, kako so vsi bledi. M'^nda se tudi pritožujejo, da nimajo nobenega -užitnega« ogla več. Vse tako kaže. kot bi v Domu ne imeli primernega stranišča. — Jaz pa menim, da bi bilo prav, če bi tisti, ki povzročajo zvečer pred Domom največ trušča, kdaj pomislili na ljudi, ki morajo drugo jutro ztjodaj v službo. Tudi uboge pasje pare jim bodo hvaležne, če bodo vsaj ponoči mirovali. V nedeljo sem hodil po zgomje-savski dolini, dokler se nisem ustavil v Ratečah. Nekaj časa sem pascl zijala na jufloslovansko-italijanski meji, potlej pa sera we umaknil v gostilno »Mojmir« V< e pred časom sem se čudil i temu nazivu, zdaj sem ga pa le! dojel. Moralo bi biti zapisano »Moj mir«. Recimo, da je tako. Kdor se' je nadejal, da bo imel v hiši, kjer je gostilna, mir, se je prekleman-fiko usekal. Torej, če pa ni miru v hiši, kjer je gostilna, potem bo mir tam, kjer ni gostilne. Zato se je menda gospodinja preteklo ne- , deljo kratko in malo umaknila i/, prepolne hiše gostov. In konec? Naročil sem turško kavo, pa Je nisem dobil, ker ni bilo gospodinje, da bi ml jo skuhala. Natakarica pa seveda ni utegnila skuhati kave. Je imela drugega dela čez glavo. Glejte, in vsi smo Imeli mir! Gospodinji ni bilo treba RjfAihati kave, natakarici ni bilo treba kave prinesti na mizo, in jani je ni bilo troba piti. — Kljub mu pa stavim, da takšen mir. § gost ne more dobiti v gostišču i kave, našemu turizmu posebno koristi. Lepo vas pozdravlja vas Bodičar Kose imajo tudi t>a^g i;i te je treba lakirati, seveda ne zato, uu oo»j* režejo, temveč zaradi lepšega videza Triglav pri starejših V organizaciji NTK Triglav Jo bilo v soboto in nedeljo v Kranju letošnj<; prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Nastopilo je preko 40 tekmovalcev Triglava in Mladosti iz Kranja ter Jesenic. V članski konkurenci so bili najuspešnejši Trlglavani, med mlaj/.imi na so bili najboljši Jeseničani. Rezultati — člani: Tome, JanS-kovoc, Cepen, Maruši č (vsi Tri- gi*v); članice: Knnp (T), Tih (J); Klevišar (T), Kavčič (J); mladinci-Rebolj, Smid, Buh (vsi i)' pionirji: Klevišar, Markun aV' lič (J); pari-člani: Frellh - Torrl<; (T); čl.m , ■ K na p - Klevišar (TK mladinci: Kavčič - Rebolj \^\ 2:0, Znidar.i.- : Blaznik 1:J Hauptman : G ovc 2:0; sn^dnJ* ( »uš : Kavčič 0:2, ?****g^M. Sifkovič 0:2, Kampuč : Sl*^ 0 : 2, Colnarič : Kavčič 0 : 2; J* j ka: Srajner : Bavec 0 : 2, 1 Stare 0 • 2, Srajner : Stare 0 : * w Rant : Buvec 0:2.