informativni^ 9lasilo ravenskih železarjev ; L Uk keoc Leto XXXXI Ravne na Koroškem, januar 2004 St. 1 Kljub težkim tržnim razmeram pozitivno poslovanje Slovenskih železarn V družbah sistema Slovenske železarne je ena od ključnih prioritet krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti poslovanja. Leto 2003 sta zaznamovala visoka recesija v gospodarstvu, in še zlasti na jeklarskem trgu, ter izrazito nesorazmerje med nabavnimi in prodajnimi cenami, ki izničujejo dobre proizvodne in prodajne rezultate poslovanja. Skupni čisti dobiček aktivnih družb naj bi po oceni do konca leta 2003 znašal 110 milijonov tolarjev, kar vključuje tudi izgubi Metala Ravne (70 milijonov tolarjev) in invalidskega podjetja SUZ Jesenice (32 milijonov tolarjev). Ostale družbe sistema bodo poslovale pozitivno, med njimi bosta najuspešnejši družbi Noži Ravne in Elektrode Jesenice, so sporočili iz Slovenskih železarn. Enajstmesečni rezultati poslovanja družbe SZ Acroni kažejo, da bo podjetje že četrto leto zapored poslovalo pozitivno. Po ocenah bo čisti dobiček v letu 2003 znašal dobrih 49 milijonov tolarjev. Kljub neugodnim tržnim razmeram in recesiji, ki je prisotna na vseh ključnih trgih, kamor Acroni izvaža (Italija, Nemčija, Francija), ter večanju razkoraka med prodajnimi in nabavnimi cenami, je družba s povečevanjem obsega proizvodnje in prodaje uspela obvladovati stroške in nadaljevati z močno investicijsko aktivnostjo. Letni obseg prodaje družbe SZ Acroni, ki znaša 265.000 ton končnih izdelkov, bo za 26.000 ton oziroma 12 odstotkov višji od lanskega, vrednostna prodaja pa za 15 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega bo 26.233 evrov. Tudi na poslovanje Metala je v letu 2003 neugodno vplivalo razmerje med visokimi nabavnimi cenami strateških surovin ter nizkimi prodajnimi cenami. To neugodno razmerje je otežilo poslovanje že v letu 2002, v letu 2003 pa ga je še poslabšalo. Rezultat poslovanja je bil tako v osmih mesecih negativen - izguba je znašala 147 milijonov tolarjev. Za izboljšanje doseženih rezultatov je družba že v avgustu sprejela program ukrepov za zniževanje stroškov in povečanje vrednostne prodaje z doseganjem višjih prodajnih cen. Do konca leta naj bi se izguba znižala na 70 milijonov tolaijev. Letni obseg prodaje družbe SŽ Metal bo znašal 65.866 ton končnih izdelkov in bo za 22 odstotkov večji od doseženega v letu 2002. Dodana vrednost na zaposlenega bo po oceni 23.044 evrov. METAL RAVNE Letos še izguba, prihodnja leta pozitivno poslovanje O poslovanju Metala Ravne v letu 2003 ter o gospodarskem načrtu za leto 2004 in o programu razvoja podjetja do leta 2006 sta na pogovoru z novinarji konec lanskega leta podrobneje spregovorila glavni direktor Peter Prikeržnik in njegov namestnik Andrej Gradišnik. Na poslovanje Metala je v lanskem letu vplivalo neugodno razmelje med visokimi nabavnimi cenami strateških surovin ter nizkimi prodajnimi cenami. To neugodno razmerje je otežilo poslovanje podjetja že v letu 2002, lani pa gaje še poslabšalo. Do dviga nabavnih cen je prišlo zlasti v zadnjem kvartalu, saj so se ferolegure zelo podražile. Za Metal je neugoden tudi nizek tečaj ameriškega dolarja. V letu 2002 so tečajne razlike znašale 240 milijonov, v desetih mesecih lanskega leta pa 40 milijonov. Zaradi tega so zmanjšali prodajo na ameriškem trgu, popolnoma pa se z njega ne nameravajo umakniti. V prvih osmih mesecih lanskega leta je podjetje tako pridelalo 147 milijonov tolaijev izgube. Ker tržne napovedi niso obetale izboljšanja cenovnih razmerij, so v podjetju spremenili strategijo in s povečanim obsegom dopolnilnih programov povečali skupno proizvodnjo in prodajo. Tako so znižali fiksne stroške na enoto proizvoda. Kot kažejo ocene, naj bi v primeijavi z letom 2002 v letu 2003 količinsko prodali za dobrih 20 odstotkov več in zaslužili 10 odstotkov več. V Metalu so tudi lani izvajali ukrepe za znižanje potroškov in stroškov. Učinki vseh teh aktivnosti so bili ugodni, tako da je bil rezultat poslovanja v jesenskih mesecih pozitiven. Akumulirana izguba se je znižala in je po desetih mesecih znašala le še 93 milijonov tolarjev, po enajstih pa je zdrknila pod 90 milijonov tolarjev. V vodstvu podjetja predvidevajo, da se bo izguba - ob upoštevanju poslovanja pridruženih podjetij - ob koncu leta močno zmanjšala in se morebiti približala »ničli«. V lanskem letu se Metal ponaša z rekordno proizvodnjo: v jeklarni so izdelali 93.000 ton jekla, tudi nova ogrevna peč v kovačnici že daje rezultate, saj je bila decembrska proizvodnja v obratu največja doslej v zadnjih dvanajstih letih. Veliko pa je tudi povpraševanje po kovanem materialu. S prodajo okoli 63.000 ton jeklenih izdelkov naj bi Metal ustvaril okoli 170 milijard tolarjev realizacije. Količinska prodaja bo od tiste v letu 2002 večja za 20 odstotkov, vrednostna pa do deset odstotkov. Največ (kar 91 odstotkov) prodajnih prihodkov v Metalu ustvarijo z izvozom. Petino izdelkov prodajo v ZDA, največ pa v EU (predvsem v Nemčijo), tretji najpomembnejši trg pa postaja Daljni vzhod. Delež prodanega orodnega in hitroreznega jekla se je povečal in dosega že 65 odstotkov celotne prodaje. V podjetju vedo, da zgolj z varčevalnimi ukrepi in z drugimi kratkoročnimi posegi (tudi državnih pomoči ni več zadnjih pet let) ne morejo graditi dolgoročnega razvoja Metala, zato so pripravili tudi srednjeročne ukrepe. Le-ti zajemajo področje trženja, obseg proizvodnje in izboljšanje učinkovitosti procesov v podjetju. Zato so začeli izvajati projekt Prenova organizacije Metala ter pripravljati projekte za investicije v odpravo ozkih grl in izboljšanje delovnih razmer. Pogodba za nakup ravnalnega stroja je že podpisana, tečejo tudi pogovori o nakupu luščilnega stroja. Smeli načrti za prihodnost V letu 2004 nameravajo v Metalu še povečati proizvodnjo (102.000 ton) in prodajo (70.200 ton). To bo, ob pričakovani rasti prodajnih cen, ki se je začela že lansko jesen, ublažilo še zmeraj neugodno raven nabavnih cen. Po planih naj bi bilo poslovanje letos pozitivno s 100 milijoni tolarjev dobička. Skrb pa zbuja cena električne energije, kije še nedorečena - če bi se povečala za petino, bi bilo to podražitev nemogoče nadoknaditi z drugimi ukrepi. V programu razvoja podjetja do leta 2006 so poudarki na krepitvi jedrnega programa kot osrednjemu strateškemu cilju, na prodaji dopolnilnih programov kot dodatnemu strateškemu cilju in na nadaljevanju razvoja vseh poslovnih funkcij ter prenove poslovnih procesov. V letu 2006 naj bi se v primerjavi z letom 2002 (ko so v Metalu s 1017 zaposlenimi s prodajo 54.000 ton izdelkov zaslužili 69 milijonov evrov in ustvarili 22.100 evrov dodane vrednosti na zaposlenega) prodaja povečala za 44 odstotkov, število zaposlenih znižalo za 22 odstotkov, realizacija na zaposlenega pa povečala za 70 odstotkov. V obdobju od leta 2004 do leta 2006 naj bi Metal - ob upoštevanju precej povečane planirane prodaje, naložb, planiranega gibanja nabavnih cen strateških surovin in energentov ter z upoštevanjem rezultatov posameznih projektov -posloval pozitivno. V Metalu se je v okviru projekta reorganizacije število zaposlenih v lanskem letu zmanjšalo na 970, večina je šlo za sporazumne prekinitve, dokupe let. Ker v podjetju upokojenih sodelavcev v glavnem ne nadomeščajo več z novimi zaposlitvami, temveč z notranjimi razporeditvami, presežne delavce (v glavnem z obdelave informacij) pa skušajo zaposlovati tudi v hčerinskih podjetjih, v vodstvu menijo, da ob uspešnem poslovanju odpovedi delovnega razmerja iz t. i. poslovnih razlogov morebiti tudi ne bo. Letošnje leto naj bi sicer po predvidevanjih sklenili z okoli 900 zaposlenimi. Opozarjajo pa, da bodo morali pomladiti kader v proizvodnji, zlasti jeklarje. Zato bodo razpisali štipendije. Postopek privatizacije jedrnih družb Slovenskih železarn je trenutno ustavljen. A. Č. Oskrba z energijo v novembru 2003 Oskrba z energenti je v novembru potekala v skladu s postavljenimi plani in potrebami naših odjemalcev na zaokroženem gospodarskem kompleksu Železarne Ravne. V tem mesecu tudi nismo zabeležili kakršnekoli prekinitve oskrbe z energenti. Skupno je v novembru znašal obseg distribucije električne energije 23.366 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje v kogeneraciji (KPTE) 20,7 % ali 4.846 MWh. V primerjavi z oktobrom je bil obseg distribucije električne energije za 1 % manjši. Distribucija zemeljskega plina je znašala v novembra 5.013.758 ms’ in je bila za 5 % višja kot v oktobra. Vzrok je večja poraba zemeljskega plina za ogrevanje in proizvodnjo toplote. Primerjava distribucije zemeljskega plina z novembrom predlanskega leta pa kaže na 20-%-no povečanje količin. Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje sta znašali v novembra 7.636 MWh in sta bili za 12 % večji kot v predhodnem mesecu. Povprečna mesečna zunanja temperatura je znašala v novembra 5,35° C in je bila za 2,46 °C nižja kot v oktobra. Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v novembru znašali 3.363.961 mN’ in sta bili količinsko za 12 % nižji kot v oktobra. Primerjava proizvodnje in distribucije komprimiranega zraka z novembrom 2002 pa kaže na 18-%-no znižanje proizvodnje. Proizvodnja pare je v novembru znašala 6901 in seje v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 6 %. V primerjavi s proizvodnjo v predlanskem novembra je bila višja, in to kar za 21 %. V novembra smo proizvedli 4.937 m3 sanitarne tople vode - količina je bila za 6 % manjša kot v enakem predlanskem obdobju. Primerjava s porabo v oktobra pa kaže na 5-%-no znižanje. Za preprečitev nastanka legionele smo v omrežju sistema sanitarne tople vode v novembra dodatno izvedli termično dezinfekcijo s postopkom toplotnega šoka. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (217.248 m3) je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za 37 %. Glede na postavljene plane za november je bila poraba nižja za 30 %. Tudi poraba pitne vode je v konstantnem upadanju glede na enako lansko obdobje. Tako smo v novembra iz obeh vodnjakov načrpali 45.365 m3, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 17 % manjša količina. Dvakrat mesečno ZZV Ravne na Koroškem naključno jemlje vzorce za analize pitne vode. Te so pokazale, daje kakovost pitne vode ustrezna. Distribucija kisika je bila novembra (217.477 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 6 %. V primerjavi z novembrom 2002 pa je bila prav tako nižja, in to za 14 %. V novembru smo evidentirali porabo 6048 kg argona. Distribucija dušika (36.287 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 20 %. Primeijava z novembrom 2002 pa kaže na 7-%-no manjšo porabo. Tehnični vodja v Petrol Energetiki Nikolaj Sonjak INTERVENCIJE PGE Gasilskega zavoda Ravne v decembru V decembru v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci. Za družbe je bil opravljen en prevoz poškodovanega delavca v okviru prve pomoči. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 1. 12. 2003 so intervenirali pri prometni nesreči pri Prevaljah, 6. 12. 2003 so sodelovali s prostovoljnimi društvi pri požaru na skladiščnih objektih STTC v Otiškem Vrhu, 30. in 31. 12. 2003 so zaradi velike količine padavin črpali meteorno vodo s parkirišča pred občinsko zgradbo, 30. 12. 2003 so posredovali pri prometni nesreči v Šentjanžu in skupaj s PGD Dravograd odstranjevali posledice nesreče. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Jubilanti dela na zasluženem oddihu V teh mrzlih zimskih dneh objavljamo - za obujanje spominov in za skomine - še eno počitniško "morsko" fotografijo. Na njej je ena od skupin 30-letnih jubilantov dela iz železarskih družb, kije lani letovala v Simonovem zalivu. Kot že nekaj zadnjih let je za organizacijo njihovih počitnic poskrbel Trgosin oziroma njegov direktor Dušan Golnar, ki je jubilante popeljal tudi na izlet z ladjico do Portoroža. "Letovanje nam je bilo zelo všeč. Prebivali smo v depandansah, blizu morja. Hrana je bila dobra. Vse je bilo v redu. Imeli smo ribji piknik na ladji, v restavraciji so bili plesi, zvečer smo odšli na sprehod do Izole, skratka, imeli smo se lepo," je v svojem in v imenu drugih udeležencev letovanja jubilantov dela povedal Stefan Zdovc iz Metala Ravne. A. Č. Foto: Stanko Praznik Srečanje jubilantov dela iz Nožev Ob koncu lanskega leta so v podjetju Noži počastili - tako kot vsako leto - jubilante dela. V letu 2003 jih je bilo 26: 6 sodelavcev je dopolnilo deset let delovne dobe, 7 jih je delu zvestih dvajset let, 12 pa že trideset let. Med njimi je tudi 40-Ietni jubilant dela. Spomine na delovno pot so jubilanti obujali 4. decembra 2003 pri Marinu v Šentanelu. Jubilanti dela v letu 2003 10 let: Uroš Jelen, Matjaž Kosaber, Andrej Kričej, Emil Krznar, Primož Orlčnik, Romana Petek 20 let: Roman Čevnik, Gvido Janet, Sonja Kert, Janko Miklavc, Rafko Morn, Stanislav Vogel, Drago Žužel 30 let: Cecilija Brezovnik, Jožef Drozg, Anton Gradišnik, Marjeta Gruber, Mihael Jamnik, Leopoldina Jelen, Danica Krajnc, Tomislav Kralj, Emil Pušnik, Ernest Srebot, Ivan Šuler, Jožef Vidrih 40 let: Rudolf Klemenc A. Č. Foto: arhiv podjetja Letos reorganizacija sistema varovanja v železarni G7, družba za varovanje, ki od maja lani skrbi za sistem fizičnega varovanja v železarni, bo letos izvedla njegovo reorganizacijo, in sicer bo vzpostavila tehnično varovanje na kritičnih točkah ter zmanjšala obseg fizičnega varovanja. Z reorganizacijo namerava G7: - zmanjšati obseg fizičnega varovanja, kjer je možno vzpostaviti nadzor s tehničnimi sredstvi, - vzpostaviti tehnični nadzor nad vstopi in izstopi iz varovanega območja s pomočjo sistema kontrole pristopa, - vzpostaviti snemanje dogajanja na vstopno-izstopnih točkah v okviru prvega kroga zaščite, - vzpostaviti učinkovitejši nadzor na teh vstopno-izstopnih točkah, - poenostaviti proces izdaje in preklica veljavnosti dovolilnic za uvoz z avtomobili v varovano območje, - povečati prepustnost skozi vhod pri t. i. OTK in glavni vhod. Družba za varovanje zato predlaga: - vzpostavitev video nadzornega sistema s sedmimi črno-belimi kamerami in snemalno napravo VHS, - vzpostavitev sistema pristopne kontrole z dvema pristopnima kontrolorjema in s štirimi čitalnimi mesti, - namestitev dveh naprav za govorno povezavo med vhodom pri OTK in glavnim vhodom ter vhodom pri železnici in glavnim vhodom. - namestitev dvokrilne zapornice z razponom 6 m (vhod OTK), - namestitev dvokrilne zapornice z razponom 12 m (glavni vhod). Sistem bo omogočal: - avtomatično zapisovanje časa vstopa in izstopa osebe, ki ima dovoljenje za vstop v varovano območje z vozilom, - določitev časovnega intervala, v katerem je dovoljen vstop posamezniku z vozilom (zunaj tega časa čitalno mesto kartice ne zazna in zato ne odpre zapornice), - varnostniku ni potrebno ob vstopu ročno odpirati zapornic vozilom, ki imajo dovoljen vstop v varovano območje, saj imajo le-ta brezkontaktne kartice za odpiranje zapornic, - večjo prepustnost, saj se zapornice odpirajo hitreje kot obstoječa pomična vrata, -manjšo porabo električne energije, - dogodki na vstopno-izstopnih točkah bodo posneti in arhivirani, zato bo možna rekonstrukcija določenih dogodkov, - večji bo preventivni učinek, saj bodo vse vstopno-izstopne točke pod video nadzorom, kar zmanjšuje možnost zlorab sistema. Vse stranke, obiskovalce in zunanje izvajalce bo varnostnik pred vstopom popisal, povprašal o namenu obiska in jim izročil ustrezno priponko, ki mu jo bodo morali pred izhodom iz varovanega območja vrniti. Takoj po vzpostavitvi sistema tehničnega varovanja ne bo več varnostnika pri vhodu ob železnici, prav tako pa na vhodu OTK varnostnik ne bo več prisoten ob delavnikih med 22.00 in 6.00, ob sobotah med 15.00 in 6.00 ter ob nedeljah in praznikih. Direktorij železarskih družb je za razreševanje vprašanj ob predvideni reorganizaciji sistema varovanja imenoval delovno skupino, ki jo ob predstavniku G7 sestavljajo še zastopniki železarskih družb. Zdaj je treba pripraviti nova hišni red in varnostni režim, ki ju bo potrdil direktorij. (O njiju vas bomo pravočasno obvestili.) Vzpostavitev sistema tehničnega nadzora naj bi bila končana do konca aprila letos. Naložba je vredna 14 milijonov tolarjev, investitor pa je podjetje G7. Cena storitev varovanja naj bi se po petih letih, ko bo investicija izplačana, predvidoma zmanjšala za petino. A.Č. ZDRAVSTVENI KOTIČEK PREHLAD, GRIPA ALI PLJUČNICA? Navadni prehlad, zoprna gripa in smrtno nevarna pljučnica imajo lahko zelo podobne simptome. Če eno zamenjamo za drugo, se lahko bolezen zavleče. Kdaj bo zadoščalo, da samo počivate, kdaj pa morate k zdravniku? Prehlad je vnetje zgornjih dihal, ki ga povzročajo virusi. V telo pridejo skozi usta ali nos, vendar so pri prenašanju ključne roke: prehlad se širi predvsem prek stikov rok z okuženo osebo ali prek souporabe posode, brisač in telefonov. Prehlad lahko povzroči prek dvesto virusov, vključno z virusi gripe (influence). Okužba se ponavadi začne s smrkanjem in kihanjem. Zelo pogosto je na začetku tudi vneto grlo, pojavi se dražeč kašelj brez izpljunka. Če smo prehlajeni, nimamo visoke vročine. Telesna temperatura ponavadi ostane pod 38 stopinjami. Po treh do štirih dneh, največ pa po tednu dni, mora biti stanje že precej boljše. Gripa je okužba nosu, žrela, bronhijev in pljuč. Povzročajo jo virusi influence A in B (redko C), ki se zlahka širijo v drobnih kapljicah, izdihanih ali izkašljanih v zaprtih prostorih. Prvi znak, da gre morda za gripo, je nenadnost simptomov. Vročina, mrzlica, glavobol, utrujenost - vse se pojavi skoraj naenkrat. Temperatura se ponavadi dvigne nad 38 stopinj, normalizira pa se približno v treh dneh. Mišice bolijo, predvsem mišice hrbta, nog in rok. Hudo gripo in zaplete je mogoče preprečiti, če se vsako leto cepite. Pljučnica je vnetje dihalnih poti in dihalnih mešičkov (alveolov) v pljučih. Najpogostejši povzročitelji pljučnic so virusi in bakterije. Okužba pogosto sledi prehladu ali gripi oziroma se začne kot primarna pljučna okužba. Namesto da bi se bolnik v nekaj dneh opomogel, se simptomi hitro slabšajo. Pri virusni pljučnici se navadno pojavijo suh, dražeč kašelj, glavobol, vročina, mišične bolečine in utrujenost. Včasih se potem pridruži še bakterijska okužba. v Ce se vas lotijo prehladne težave, ocenite simptome. Če ste sicer zdravi, počivajte in veliko pijte. Acetisalicilna kislina (aspirin), paracetamol, kakšen antihistaminik bodo pomagali izboljšati počutje, dokler virusni napad ne mine. Antibiotiki ne pomagajo proti prehladu in gripi, so pa učinkoviti in nujni pri bakterijskih pljučnicah. Vir: revija Zdravje BVD - Ravne, d. o. o. Milena Forstner Telesna aktivnost krepi telo in izboljšuje počutje. KULTURNA KRONIKA ZA DECEMBER • Nina (sopran) in Franc (trobenta, krilni rog) Kompare sta s prijatelji 21. decembra v župnijski cerkvi na Ravnah izvedla adventno-božični koncert. • Ravenski gimnazijci so svojo ustvarjalnost v besedi in glasbi predstavili 11. decembra v Glasbenem domu na šolski prireditvi »Vsak po svoje«. Anja Osojnik, Nina Meh, Tjaša Razdevšek in Aljaž Pogorelčnik so prebirali odlomke iz gimnazijskega glasila Flegma. (Foto: M. K.) • Ravensko KD Svitanje je 13. decembra v Glasbenem domu pripravilo koncert mladih glasbenikov. Nastopili so: Milanka Črešnik, Betka Kotnik, Igor Konečnik, Nina Grošelj, Nadja Rečnik, Blaž Satler, Miha Ferk, Vesna Pučl, Sanja Poljšak, Dunja Tinauer, Petra Seitl in Tadeja Brecl. • Požar v Slovenj Gradcu leta 1903 je naslov razstave, ki so jo 18. decembra odprli v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Uvodni del prikazuje mesto v 19. stoletju, ko je postalo sedež okrajnega glavarstva za sodne okraje Slovenj Gradec, Marenberg in Šoštanj. Požar, ki je zajel celotno Cerkveno (danes Meškovo) ulico, del Glavnega trga in streho cerkvenega zvonika, okoli sto prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo, dokumentirajo fotografije slovenjgraškega fotografa Ferdinanda Andreiza. Razstava se zaključuje s prikazom mesta po požaru, ko je le-to dobilo povsem novo podobo. • V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so 19. decembra odprli fotografsko razstavo Toma Jeseničnika Skeleti. Avtor seje tokrat predstavil z bližinskimi posnetki rastlin iz narave, ki jih je Fotografija iz cikla Skeleti avtorja Toma fotografiral v studiu. Jeseničnika (Foto: vabilo) • KD Prevalje, Občina Prevalje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Ravne so 4. decembra v Družbenem domu na Prevaljah pripravili literarni večer. Z Rožančevim nagrajencem za leto 2003 mag. Vinkom Ošlakom se je pogovarjala dr. Silvija Borovnik. • Tretji koncert v okviru glasbenega abonmaja 2003/04 je bil 25. decembra, ko je z božično-novoletnim koncertom v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca nastopil Pihalni orkester železarjev Ravne. Zbrala: A. Č. KNJIŽNICA V PRENOVLJENIH PROSTORIH RAVENSKEGA GRADU "Na pol poti do cilja so se odprla vrata naše nove knjižnice, 1.700 m2, kamor smo preselili 160.000 knjig in periodike. Več kot 50.000 enot gradiva smo morali umakniti na začasno lokacijo, 40.000 knjig je v krajevnih knjižnicah. Opravljeno je veliko delo," je zbrane na slovesnem odprtju nove knjižnice v prenovljenih prostorih ravenskega gradu 10. decembra lani nagovorila Majda Kotnik-Verčko, direktorica Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Ministrica Kot je povedal župan Maksimilijan Večko, je bila vrednost pogodbe za prvo fazo obnove 460 milijonov tolarjev, izvajalec je bilo Gradbeništvo Igerc. Vrednost obnovitvenih del v okviru druge faze obnove je 270 milijonov tolarjev, gradnje IGEM Slovenj Gradec pa jih morajo končati do avgusta 2004. Celoten projekt se je s predvidenih 800 podražil na 915 milijonov tolarjev, zato so, kot je pojasnil župan, poleg sredstev države in domače občine, morali poiskati še dodatne vire. Okoli 45 milijonov tolarjev naj bi prispevale še druge občine Mežiške doline, nekaj pa še preostale koroške občine. Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v nagovoru najprej poudarila, da sta jezik in knjiga kategoriji, ki sta in bosta ključno sooblikovali sleherni narod - manjši, kot je narod, večja je njuna vloga pri razvoju in obstoju naroda. Z vstopom v EU se bo tudi slovenska knjiga znašla pred novimi izzivi. Ministrica je izpostavila pomen knjižnic: so vir informacij, znanja, srečevanj, prireditveni prostori, nosilke informatizacije družbe in vstopne točke v digitalni svet. "V predlog Nacionalnega programa za kulturo smo kot splošne cilje slovenske kulturne politike na področju knjižničarstva zapisali povečanje dostopnosti knjižničnih storitev, za kulturo Andreja Rihter in župan občine Ravne na Koroškem Maksimilijan Večko sta slovesno odprla prenovljeni del gradu, v katerem je knjižnica dobila nove prostore. Propadajoči grajski kompleks je zahteval temeljito prenovo in skrben spomeniško-varstveni nadzor. Arhitekti pod vodstvom Maruše Zorec so ohranili historičen volumen in mu dali novo vsebino, je pojasnila direktorica. "V obnovljenem delu je knjižno gradivo v prostem pristopu. Starejša slovenika in redko iskano gradivo, vključno s periodičnim tiskom, bosta dosegljiva iz skladišča. Od vhoda se odpira informacijsko središče - srce knjižnice: izposoja, referenčna služba z informatorji, c-knjižnica." Začenja pa se še zahtevnejša druga faza obnove, tokrat osrednje grajske stavbe, kjer bodo dve čitalnici, domoznanski oddelek, svetovalna služba, posebne zbirke, prireditvena dvorana, razstavišče s kavarnico, prostori za upravo in tehnično službo, sledila pa bo še zunanja ureditev s parkirišči, je načrtovana dela opisala Kotnik-Verčkova. prednostno podporo kakovostnim storitvam v slovenskih knjižnicah, hranjenju slovenske kulturne dediščine v knjižnicah, trudili se bomo za povečanje odkupov knjižničnega gradiva, povečati število članov in obiskovalcev knjižnic ..." Rihterjeva je opozorila tudi na rezultate mednarodne raziskave, ki govori o tem, da veliko boljše bralne dosežke dosegajo otroci, ki imajo doma veliko knjig, kot pa tisti, kijih imajo manj. V Sloveniji ima nad dvesto knj ig doma le 13 odstotkov otrok, nad sto pa le 29, na Švedskem, kjer so dosegli najboljše rezultate, pa ima več kot dvesto knjig kar 42 odstotkov otrok, nad sto pa 64. Zato je pozvala: "Starši, privoščite knjige otrokom, kajti v tem se skriva velik del odgovora, kakšna bo naša bodočnost." A. Č. UTRINKI Z JUBILEJNEGA POHODA NA TRIGLAV /l](gXoNvAcRONi ŠPORT šport ŠPORT ODBOJKA Tudi po treh tekmah drugega dela prvenstva 1. DOL v decembru se stanje na lestvici za odbojkarje Fužinarja Metala in odbojkarice Prevalj ni spremenilo. Oboji ostajajo na nehvaležnem predzadnjem, 9. mestu. Ravenski odbojkarji, ki jih je zapustil še Dejan Udrih, ker seje vrnil v Šempeter, so v zadnjih treh tekmah doživeli dva poraza. Tisti v Kanalu ob Soči s 3 : Oje bil pričakovan. Toda boleč poraz v zadnji tekmi v Murski Soboti proti zadnjeuvrščenemu Pomurju s 3 : 1 je povsem izničil pomembno zmago pred tednom dni doma proti Olimpiji, katero so fantje trenerja Goloba dobili s 3 : 0. Odbojkarice Prevalj so bile poražene v vseh treh decembrskih tekmah. Proti Novi Gorici (0 : 3) in Benediktu (1:3) doma ter Ljubljani (0 : 3) v gosteh. Prvenstvo se bo nadaljevalo 17. januarja. MALI NOGOMET Zmagovalci božično-novoletnega turnirja v Mežici so postali nogometaši Mesarije Sedovšek z Raven. Med 16 ekipami je 2. mesto osvojila ekipa La Coruna iz Dravograda, tretja je bila ekipa prireditelja turnirja Jakob Trade Polena. Najboljši strelec turnirja je bil Tadej Šteharnik, najboljši igralec Peter Stočko (oba Mesarija Sedovšek) in najboljši vratar Gvido Garbus (KMN Polena). PLAVANJE Na mednarodnem mitingu »Maribor 2003«, bilje 20. in 21. decembra lani, so se z odličnimi nastopi med 200 udeleženci iz sedmih držav izkazali mladi Fužinarjevi tekmovalci. Dosegli so kar devet državnih rekordov v različnih kategorijah. Med kadeti je rekordno znamko izboljšal Damir Dugonjič na 50 m prsno (30,34), pa tudi drugi: Rok Sagmeister na 50 m hrbtno (32,44), Mojca Škratek na 100 m hrbtno (1:19,36) in 400 m mešano (5:50,98) ter Tamara Miler na 100 m prosto (1:08,50). Poleg tega so bili doseženi trije rekordi v štafeti 4 x 50 m mešano, in to: deklice v postavi Golob, Eijavec, Sonjak, Kos s časom 2:13,85, mlajše deklice v postavi Lekše, Škratek, Miler in Oder s časom 2:29,35 ter mlajši dečki v postavi Sagmeister, Topler, Godec in Horvath, ki so dosegli čas 2:14,34. V disciplini 4 x 100 m mešano so rekord Slovenije izboljšale še mlajše deklice s časom 5:27,17. V posamičnih nastopih je med kadeti štirikrat zmagal Dugonjič, med mladinkami pa trikrat Vita Sonjak. Na zmagovalne stopničke so se uvrščali še: Adja Pečnik, Lea Kos in Gabrijela Golob med kadetinjami, Iztok Martinčič in Žana Prislan v mladinski konkurenci ter v absolutni kategoriji Sonjakova in Prislanova. Ob izteku minulega leta 2003 so pri Plavalnem klubu Fužinar prvič skupaj z Zvezo športnih društev organizirali odprto prvenstvo Raven v plavanju. Na prireditev so privabili 68 svojih nekdanjih plavalcev in plavalk, v starosti od 25. do 70. leta. Med njimi so bili tudi nekdanji reprezentanti in rekorderji: Miran Kos, Aleksander Ambrož, Primož Abraham, Borut Dežman, Maja Rodič-Štruc, Lidija Ferlin-Miheu in Andreja Cesnik-Sagmeister. Da še vedno zmorejo preplavati 50-metrsko razdaljo v solidnem času, so dokazali tudi starejši udeleženci: 56-letni Jože Praper, 51- letna Štefka Vocovnik-Klemen in najstarejši 65-letni Drago Jurhar. NAMIZNI TENIS Sredi decembra je bil končan prvi del prvenstva v 2. slovenski ligi. Igralke Fužinarja ID so zbrale 13 točk in so uvrščene na 3. mesto. V zadnjih dveh tekmah so v gosteh premagale Logatec s 6:0 in Rakek s 6:3. KEGLJANJE V Slovenj Gradcu so v decembru že osmič pripravili tekmovanje za pokale mestne občine. Med 141 kegljači in kegljavkami iz slovenskih klubov sta zmagala član mariborskega Konstruktorja Miro Truntič pred reprezentantom in novim rekorderjem kegljišča (667 kegljev) Trboveljčanom Urošem Štoklasom ter Prevaljčanka Majda Verbole pred nekdanjo mladinsko svetovno prvakinjo Branko Pavlovič, reprezentantko Srbije in Črne Gore, ki nastopa za Brest iz Cerknice. Pavlovičeva je s 608 keglji postavila tudi nov rekord kegljišča v Slovenj Gradcu. Na Božičnem turnirju v Dravogradu je nastopilo 90 kegljačev in kegljavk. Med registriranimi tekmovalci sta zmagala domačin Stojan Fišer pred Ravenčanom Silvom Belajem ter Slovenjgradčanka Bernarda Žvikart (Fužinar PE) pred domačinko Ano Kovač. Med upokojenci in invalidi je bil najboljši Radeljčan Ivan Gašper, med neregistriranimi tekmovalci pa Dušan Čede iz Dravograda. Po treh krogih prvenstva Koroške je končano tekmovanje dvojic. Naslove prvakov so osvojili: Silvo in Vojko Belaj (Elektrarna) ter Majda Verbole in Ivanka Sabljar (Korotan). Med posamezniki sta bila v vodstvu S. Belaj in Verboletova. O finalnem nastopu posameznikov, ki je bil 10. januarja na Ravnah, bomo poročali v naslednji številki. ATLETIKA Ob izteku minulega leta so na Javorniku na Ravnah že dvanajstič izpeljali Silvestrski tek. Kljub deževnemu vremenu se je na Startu zbralo skupno 127 tekačev in tekačic različnih starosti. Zmagovalca sta tokrat postala atleta KAK Ravne Andraž Nabernik, kije progo pretekel v času 3 minute in 9 sekund, ter Nežka Pori s časom 3,44. Pri moških je bil dragi Jože Mori z Mute, tretji Borut Košutnik iz Mežice, četrti Drago Laznik in peti Valentin Česnik (oba Ravne). Med tekačicami je draga v cilj pritekla Nina Močivnik (Ravne), tretja Katarina Konečnik, četrta Jana Štefanič (obe Slovenj Gradec), peta Veronika Viltužnik (Ravne) itd. Prvič so prireditelji iz vrst četrtne KS Javomik-Šance posebej pripravili tek za otroke do osmega leta starosti. Na progi dolžine 300 m je zmagala Ivona Matkovič pred Klemnom Kolarjem in Blažem Kamnikom. ŠAH Zadnji, deseti turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu je bil konec decembra na Ravnah. Med 25 igralci je zmagal Velenjčan Milan Matko pred Danilom Perašem, Brankom Špalirjem in Jožetom Koletnikom (vsi Fužinar Hapro). Koroški prvak za leto 2003 je po seštevku šestih najboljših rezultatov postal Marko Vrečič (Fužinar Hapro) s 500 osvojenimi točkami. Dragi je bil njegov klubski kolega Peruš s 440 točkami, tretji Velenjčan Matko, ki je zbral 416 točk. Sledijo: Burjak (Črna), Špalir (Fužinar Hapro), Oderlap (Dravograd) itd. Najboljši mladinec je bil Sandi Krivec iz Slovenj Gradca pred Ravenčanom Kristijanom Bogaijem. Ivo Mlakar Dva dogodka v življenju sta ključna. Rojstvo in smrt. Ob rojstvu se veselimo. Novemu življenju v zibelko polagamo svoje upe, dobre želje v nas samih pa porajajo veselje in srečo. Smrt nas prizadene. Za sabo pušča globoke raze, neizmerno veliko vprašanj, ki nas begajo, saj za njih ni odgovora. Vmesni čas pa je prostor, v katerem vsako življenje zariše svojo črto. Skoraj nobena ni ravna, ne enako izrazita, ne enako vijugasta A vsako življenje je lepo, če se zanj trudimo in na svoji življenjski poti osrečujemo svoje sopotnike. Še poseben čar ima življenje okoli božiča in novega leta, ko smo vsi nekako drugačni, bolj veseli, polni topline in dobrih želja. Pričakujemo nekaj novega, boljšega... Žal življenje ne izbira samo sončnih dni, ne ubira smo obhojenih poti - skratka, življenje ni en sam praznik. Vsak dan nam na dušo naloži večji ali manjši kamen. Človek je lahko iz granita, a duša je največkrat mehka, kot puh ali drobne snežinke. In kamni se kopičijo. Nekaj si jih naložimo sami, večino pa ti brez pomislekov naloži okolica, misleč, da to zate sploh ni obremenitev. Še sam se ne zavedaš, da si kar naenkrat preobtežen. Tvoj korak te sicer še ne izdaja, a tvoj smeh ni več otroško brezskrben, tvoj pogled je zazrt daleč v daljave, tvoja misel bega od problema do problema. Ker se hočeš razbremeniti, poizkušaš vse mogoče. Poleg službe trdo delaš tudi doma. Najdeš si hobi za sprostitev — na primer planinarjenje. Svež zrak, ekstremni napor za nekaj časa res napolnita baterije. A še tako lepe in dolge planinske poti imajo svoj konec. Lahko se končajo nekje v daljnih, tihih, mirnih dolinah, lahko te pripeljejo domov pred domače ognjišče. Lahko pa jih ravno takrat, ko je razgled po okoliških vršacih naj lepši in ko oko hlasta po lepoti, prekine prepad. Tvoj pogled pa je zazrt, tvoja misel daleč tam, tvoj korak je odločen, a stopiš v prazno. Rad bi nazaj, to bi radi tudi vsi tvoji! Žal pa te večnost in tišina zgrabita tako močno, da te iz objema teme ne morejo iztrgati ne jok, ne solze tvojih najbližjih, ne grenkoba, ne šok, ne začudenje tvojih prijateljev. Ostajata le klic večnosti in spomin na moža, očeta, dedka, prijatelja in sodelavca! Marjanovi ženi Bruni, hčerki Romani in sinu Andreju z družinama, vnukom, sestri ter ostalemu sorodstvu izrekam v imenu sodelavcev podjetja Sistemska tehnika iskreno in globoko sožalje. Andrej Kladnik MARJAN KADROVSKA GIBANJA V NOVEMBRU PAJENK Konec novembra 2003 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.718 1951—2003 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 11. 2003 zaposlenih 689 oseb. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Ivan Robin, Stanko Praznik, Jože Apat, arhiv podjetja Petrol Energetika, arhiv podjetja Noži, in kadrovska služba Sistemske tehnike. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.910 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 970 ŠERPA 122 STROJI 127 KOVANI VALJI 79 STO 3 NOŽI 182 OPREMA 124 ZIP CENTER 111 PETROL ENERGETIKA 136 RAVNE 97 ŠTORE 39 STYR1A VZMETI 131 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 6 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 311 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Novembra je bilo v železarskih družbah sklenjenih 5 delovnih razmerij za določan čas: 2 v Strojih ter po 1 v Metalu, Opremi in ZIP centru. Nekaj sprememb je bilo tudi v drugih družbah: v podjetjih Styria vzmeti in Eurest so za določen čas zaposlili dva sodelavca, v Transkoiju pa so delo za določen čas omogočili enemu interesentu, medtem ko so v štorski enoti podjetja Petrol Energetika za nedoločen čas zaposlili enega iskalca dela. Prekinitve delovnega razmerja Novembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 17 delovnih razmerij: 11 v Metalu (2 delavca sta se upokojila, 2 sta odšla sporazumno, 7 pa jih kot trajnih presežkov na zavodu za zaposlovanje čaka na upokojitev), 2 v Strojih (potek zaposlitve za določen čas) ter po 1 v STO (invalidska upokojitev) in ZIP centru (potek zaposlitve za določen čas). Iz Šerpe sta odšla 2 sodelavca (kot trajna presežka bosta do upokojitve na zavodu za zaposlovanje, kar jima omogoča 114. člen zakona o delovnih razmerjih). V Eurestu so zabeležili po eno upokojitev in sporazumno prenehanje zaposlitve. Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 97 Nagradna križanka št 96 - rešitev vodoravno: TABRIZ, ANEMONA TK, ANAS, PRAZNIKI, STARE, SPLIT, AT, ORAL, ANA BUKVAR, AL, ELAS, BD, REMSA ANORAK, ATI, DEŽELA ANTENA IVER, ROAR, PONČO, ITD, RAVAN, SI, AKOPA, ENOLOG, EROS, NA OKO. Žrebje odločil, da štiri glasbene kasete prejme Sonja Robin, Cečovje 9A, Ravne na Kor., po tri pa dobita Marjeta Čegovnik in Lucija Čekon, obe iz Metala Ravne. Čestitamo! Nagradna križanka št. 97: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 1. 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. GOJENEC ČASTNI- ŠKE ŠOLE POZITI- VNA ELEKT- RODA KAZALNI ZAIMEK SLO. PISA- TELJ ADAMIČ GL. MESTO ALBANI- JE OČE, ATI IF MATEM. VELIČINA ZEV- SOVA LJUBICA PRVI RIMSKI ZALOŽ- NIK NAJVEČJI ORGAN TELESA KRAJŠA DALJICA TRIKOTNIKA SLO. MUZI- KANT LOJZE L LISTJE PRI REPI PREBIVALEC POKRAJINE V VIETNAMU ORG. SPOJINA S KARBO-NILOM E SOLMI- ZACIJ- SKI ZLOG IRSKA REPUB. ARMADA REKA V SEV. ITA. 17. IN 19. ČRKA D EDVARD LANTAN REKLAMNI LETAK A MESTO V SRBIJI ZAPOR KRAJ PRI POREČU AMERIŠ. VESOLJ. AGENCIJA SOUSTAN. RIMA 100 m* KRAVJI SAMEC SLO. GLASB. POP SKUPINA JEZERO V ETIOPIJI IKO DAVEK NA MEJI POPRAVLJALEC UR POPUST PRI CENI IZLOČEK ŽLEZ ZNAČIL. ZNAME- NJE KALI, KALČKI I EDO SUŠNIK S GL. MESTO LATVIJE POKRAJINA V VIETNAMU N AVT. OZNAKA SPLITA T NEKD. JAPON- SKA PRESTO- LNICA GORA NAD KOBARIDOM ZORANA ZEMLJA KRILO RIMSKE LEGIJE RDEČI KRIŽ K ZDRAVILIŠČE V BELGIJI GORSKI GREBEN KALO- RIJA I 4. IN 1. VOKAL MAHI''A. BICA EVROP. OTOŠKA DRŽAVA R KONJSKI TEK G GRŠKA ČRKA P DRŽAVA V HIMALAJI E SLO. MINI- STER DUŠAN M PER- GAMSKI KRALJ T ALPE- ADRIA A VULKAN NA MINDANAU Tokrat podarjamo tri knjižice Ravne na Koroškem - turistična izkaznica. Publikacijo je konec predlanskega leta izdal in založil ZIP center. V njej je objavljena obsežna predstavitev mesta (Miroslav Osojnik), ob obilici barvnih fotografij pa je zbranih tudi mnogo podatkov z različnih področij (zgodovinska dediščina, kultura in izobraževanje, šport in rekreacija, izleti, nakupi ipd.). IME IN PRIIMEK:............................................................................................. PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: