Razne novicc • Pogreb mil. g. stolnega prošta prelata Hribovšeka se je vršil včeraj v sredo ob 4. uri popoldne. Od kapiteljske hiše v stolnicoje vodil sj.revod prevzv. knezoškof sam ter oj rarvil v cerkvi z dubovS6ino zadušne obrede za rajnega, Udeležba pri pogrebu je bila velika, Udeležili so se ga opat celjski Ogradi, prošt ptu>ki Jurkovič, arbidijajkon konjiški Hrastelj ter 91 duhovnikov, Tudi graški stolni kapitelj je poslal dva zastopnika. Nadalje so bili zastopani: mariborski mestni zastop, okrajno glavarstvo, nadsodišče, okrajno finančno ravnateljstvo, vse šole itd, Telesni ostanki rajnega so se pokopali na tezenskem pokopališču. Naj v miru počiva! • Sv. blrma v dekanatu Laško se bo vršila po naslednjem redu: Dne 21. rriaja 1916 pri Sv. Martinu na Laškem; dne 22. maja v isti nadžupnijski oerkvi v Laškem trgu za sosedne župnije Sv. Rupert, Jurklošter, Razbor, Sv.. Jedert, Sv. Miklavž, Sv. Marjeta, Sirje, Sv. L^enart; dne 23. nxaja v Loki, dne 24. maja v Trbovljah in dne 25. maja v Dolu. • Duhovniška lmenovan|a. Mil. g. kanonik in bogoslovski raivnatelj Martin Matek je imenovan za ravnatera knezoškofijskei pisarne. Mil. g. kanonik Rudolf Janežič je imenovaii za ravnatelja mariborskega bogoslovja. 401etnlca župnikovanja. Pretekle dni je dopolnil 6. g. zlatomašnik Jurij Bezenšek 40 let, odkar je bil prišel za župnika v Cadram pri Konjicab. Tu si je sedaj 781etni ter še duševno in telesno krepki gospocl med ostalim postavil krasen spomenik s 40 m dolgo in 14 m široko novo cerkvijo, o kateri pravijo strokovnjaki, da bi čast delala vsaki katedralki. Dubovniška vest. Č. g. Franc Planinc, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, je prestavljen kot provizor k Sv. B. lfenku na Kogo. Zopet nov ogrsko-slovenski vojni kurat. Pole? iB. g. Karola Ficko je imenovan za vojnega kurajta e g. Jožef Ragašifi, mestni kaplan markovski. f Voini kurat č. g. Joslp Plntar. Roka se nam trese od žalosti, ko pišemo danes posmrtnioo svojemu ljubemu prijatelju in sodelovalcu, 6. g. Josipu Pintarju. Koliko nad še je cerkev in domovina stavila nanj, sedaj pa iiain je legel že v pre)zgodnji grob k večnemu počitku! Kamor je prišel, kjer je bil, povsod je hodilo ž njirn veselje in radost. Bog mu je dal srečno nrav, s katero je povsojd, kamor je stopil, vzbnjal novo življenje, veselo delovanje, radostno razpoloženje. Še le sedaj, ko nam je izginil za vselej, nam teCejo ob spomlnu nanj prve solze za njim, nam je oovzročil prvo globoko žalost. Toda tako je bila volja Gospodova in njej se moramo i>okorno ukloniti. Ko so sovražniki obstopili nažo domovino in jo narj)adli s krvavo vojsko, tedaj živahnega g. Josipa ni zdržalo ve6 v t«sni sobici celjske kaplanije, ampak gnalo ga jo ven v vrste naših mladeničev in mož, ki so prijeli za orožje, da branijo ž njim svojega cesar* ja in Avstrijo. Prostovoljno se je oglasil za duhovniŠko službo na bojišfiih, In ko je bil uslišan, je odšel 7 veseljem in navdušenjem med bojevnike, kjer je izpolnjeval zvesto in požrtvovalno podeljeno mu službo. Najbdljši Idokaz za njegovo vzorno službovanje je pač, da mu je cesar podelil dubovniški zaslužni križ z rudeče-4>elim trakom in za njegovo hrabrost pred sovrfižnikom na soški fronti viteški križ Franc Jože- lovega reda. Z najornini in razburljivim delovianjem nn froiiti si je nakopal srčno bolozen in dne 11. niajnika iim je srčna kap ]>rttrgala nJt njegovega mladega življenja. Pokojnik je bil priden, goreS duhovnik v cerkvi in šoli ter zelo marljiv delalvec v naših katoliškili organizacija.h. Posebno je bilo blagoslovljpno a.egovo delovanje v orlovski organizaciji celjski Jn colo Savinjske doline. Sam še mladenič, jasnega, vedrega zna^aja, je skPl)€l za našo moško mladino, da j« ostala tudi v najnevarnejših letih na pravih potih, zvesta preljuberau Bogu in mili slovenski domovini. Nebesa bodo vrlemu mlademu dušnemu jiastirju poplačala njegovo delo, pravično in obilno! Mi pa mu ohranimo trajen in hvaležen spomin, — Rojen je bil dno 3. marca 1885 v Poličanah in' v mašnika posveften dne 25. julija 1908. Služboval jc kot kaplan v Ma.knlah, na Muti in y Celju. Svetiia mn vefinalufi! — 0 njegoVi smrti in pogrebu nam poroča divizijski župnik č. g. Alojzij Cižek tako-le: Jožef Pint;r, vojni kurat nekega domobranskega polka. je" dne 11. t. m. zjutraj naglo iimrl. Zadela ga je srčna kao. Dne 10. maja je tožil svojim prijaiteljem, da ga tišči čez prsa, ob 3. uri zjutraj ga je še sllšal stotnik, njegov sosed, in zjutraj ga je sluga dobil mrtvega. Kakor so zdravniki izjavili, je bila nagla smrt posledica. nad vso napornega delovanja, zlasti na Doberdobu, kier je v najhujšem ognju opravljal z oUfiudo\V)inja vredno vstrajnostjO in požrtvovalnostjo svoj vojno-duhovniški poklic. Na sto in sto jih je sprevidel in tolažil v hudih bolečinah in smrtnem boju. Sedaj je pa tudi njega pokosila bela ž.ena, A ne le ranjenim je bil tolažnik, tudi zidravim je pridno lomil kruh besede božje, jih tolažil, navduševal in vabil k sv. zakramentom, dobro vedoč, da mnogi le tam še najdejo utebe in tolažbo. Ko je nadvojvoda Evgen obiskal njegov polk, mu je sam priznal, da je gotovo njegovemu uplivuj na moštvo pripisati junaška dejanja tega že v folikih bojih zmagovalnega polka. Od cesa,rja je dobil dvojno odlikovanje: duhovniški zaslužni križ in viteški križ Franc Jožefovega reda. Ravnokar so prihajale od ljubih prijateljev mnogobrojne častitke k zadnjemu oidlikovanju, pa ga je poklical Bog k sebi, da mu podeli za njegovo požrtvovalno delovanje nebeško plačilo. Nam vsem njegovito prijateljem, ki je nas zadela prav hudo v srce vest, da ljubega Pintar Jožeka ni ve6 rned živimi, tolaži zavest, dn,, 6e je tudi naglo pokosila ga smrt, nepripravljen ni stopil pred Sodnika. Opravljal je še mesca majnifca vsak veCer šmarnice in zjutraj oW obilni udeležbi vojakov služil sveto daritev 10. majnika;, ko je sv. cerkev slavila god njegovega patrona sv. Jožefa, je opravil sv. mašo zadnjikrat. Pogreb se je vršil dne 12. maja, Vodil ga je č. g. divizijski župnik Alojzij Cižek ob asistenci dveh vojnih kuratov ter mu spregovoril za slovo ob odprtem grobu. Navzoč je bil ves polk z gg. oficirji vred. Predragi Jožef, poživaj mirno v tuji zemlji! — Poveljnik o. kr# domobranskega pešpolka št. 26 je poslal očetu rajnega vojnega kurata Jož. Pintar sledeče pismo: ,,Na bojišču, dne 11. maja 1918. Naš nad vse visoko čislani prijatelj in duhovni svetovalec gospod vojni kurat Jožel Pintar, kateri |e bil tako pri častniškem zboru kot tudi pri moštvu zaradi svoje dobrosrčnosti vsestransko priljiibijen, zarakli svojega junaštva in neustrašenosti visokospoštovan in fiašften, je, žal, daiies (dne 11. maja) ob 5. uri zjutraj vslfid srčne kapi umrl. Vaš sin, g. vojni kurat Jožef Pintar, se v zadnjih doeh ni čutil popolnoma dobrega in je večkrat tožil o prehlajenju in o srčnih bolestih. A dasiravno mu je zdravnik naroSil, naj 6uva postelj, je še vedno opravljal svoj duhovniški poklic in izvrševal svoje dolžnosti. Na večer pred smrtjo je še sedel s svojimi tovariši v častniški otfednici in bil izborno razpoložen. Njegovi čini, njegovo obnaSanje pred sovražnikom, posebej pa še njegovo neustrašeno zadržanje na Doberdobu, vse to bo ostalo vpisano v zgodovini našega polka. Mi ne izgubimo v njem samo plemenitega dubovnika in človekoljuba, ampak tudi hrabrega vojaka, Naj mu bo zemlja lahka! Spomini na njegove čine bodo ostali vojaikom-na'šega polka vedno nepozabni. Prosim Vas, da vzamete v mojem imenu, kakor tudi v imenu vseh častnikov in moštva našega polka na znanje najiskrenejše sožalje k lej pretežki izgubi. Rudolf Vahsy, podpolkovnik, polkovni povieljnik. — V torek, dne 16. maja, ob 8. liri zjutraj, se je po naročilu poveljstva 26. domobranskega pešpolka v ^ariboru služila v baziliki Matere Milosfi sv. maSa-zadušnica za umrlim voinim kuratom č. g. Pintarjem, združena z mrtvaškimi molih'ami. Navzoči so bili stariši in drugi sorodniki pokojnega, poveljnik domobranskega pešpoilca s služtfe prostimi fiastniki in moštvom. * Rok za podpisovanjje 4. voj[nega posojlla podaljšan. ''Finaneno ministrsfvo je podaljgalo rok za podpisovanje 4. vojnega posojila do torka, dne 23. l. m. Torek, dne 23. maja, je torej zaflnji dan za podpisovanje 4. vojnega posojila, Slovenci, storite svojo domoljubno dolžnost! "'¦'¦. ^Družba vednega češčenja more še le sedaj razpošlati posameznim župnijam izdelke paramentnega društva za leto 1915. Cerkvena predstojništva, ki želijo v tekočem letu podpore za svoje cerkve, naj blagovolijo to poročati kn. šk. stolnemu in mestnemu župnijskemii uradu v Mariboru vsaj do konca mesca julija. Zaboji in kartoni se naj na omenjeni naslov vrnejo. * Odllkovani štaierskl slovenskl nčitelll. S srebrno lirabrostno kolajno I. razreda so odlikovani: Franu Mejovšek, ufiitolj v Jarenini in poročnlk 4. bo- sansko-liere. i.ešpolka; Franc Cuček, uftitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. in poročnik v 20. domobranskem pešj.olku; Maksimilijan Smole, učitelj v Račju in pra- porščak 20. domobranskega pešpolka; s srebrno hra- brostno kolajno II. razreda: Maksimilijan Viher, o- krajni pomožni učifelj v 'Mariboru in ] oročnik v 2. jolku deželnih strelcev; Anton 'Mohar, učitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in praporščak v 26. do- mobrajiskem i;;ešpolku ]e odlikovan z lironasto brab- rostno kolajno; Ljudovik Varl, učitelj; y Poličanab in računski podčastnik v 47. pešporju, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne ko- lajne: Friderik Pučelik, učitelj v Laijteršpergu pri Mariboru, je prejel najvišjo j;ol?valo in priznanje. * Odlikovana sta bila na bojnem poliu za požrtvovalno in vzrglejdno delovanje pred so^ažnilcoin s srebrnem križcem s krono na hrabrostnem traku Rudolf Cimperšek iz znane Cim; eršekove rodbine v Sevnici, tor Miliael Maček, oficijant iz Rogatca, sin Franea 'Maček iz Prevorja pri Koziem. Obadva siužita od začetka vojske neprenehoma na fronti v lovskem batt-JJonu in sicer prvi kot-štabni narednik in drugi kot rafiunski podčastnik I. razreda, * Izvaiiredno odlikovanje slovenskega Jimaka. Za iiydognjiCarja je imenovan ognjičar Alojzij Zelenko, doma iz Veržeja j>ri Ljutomeru, ki služi pri poijsko-lmvbičnem polku. Imenovani je že od začetka\ojske na bojnem pol;u in se je udeležil pr\rih bojev v Srbiji, kjer je bil težko ranjen in odlikovan s srebrnn hrabrostno kolajno. Od jamrairja 1915 sc nahaja na severnem bojišču, kjer je bil tudi težko ranjen ia je izvršil mnogo junaških einov, za katere je*bil od1 kovan z zlato m bronasto kolajno ter s srebrnim zaslužnim križc-em s krono na traku hrabrostne svetinje. * Brata sta se našla na boiišču. Janez Hriberšek nara piše z italijanskega bojišča: K Veliki noci smo biH izredno veseli, ko nam je g. podpolkovnik jdal prosto, da smo lahko §11 v cerkev. Na Velikonočni pondeljek sem šel iskat brata, Vedel sem, da je tu nek'je. Ko sva prišla skupaj, ]e zavladalo veliko veselje med nama. Govorila, sva si, kje je lani on obliajal Velikonoč, kje pa jaz. Letos sva praznike skupaj obhajala. Drevje je tu na bojišču v lepem cvetju, trta lepo zeleni. Ljudje prav pridno delaio syoja dela, a mi pa svoja. 'Mi pa si za[;ojerao: MZa mejo tu italijansko, slovenski fantje smo, z orož"em hrabrim našim, domov^e branimo. In dokler v prsih mladih, nam kri pretaka se, oj mnogokrrjt1 preklican Lah si brusil bo pete." Srčne pozdrave iz tujine pošiljamo med svoje domačine: Janez Hriberšek in Andr. Godler iz Malega vrha pri BrežicaJi; Martin Jeršič iz Planine; Ivan Veble, Anton Drugovič in Andr. Spiler iz Dobove pri Brežicah, * Slovenci raje v strelskih iarkih kot v zaledju. S tirolskih gor se nam piše dne 3. maja 1.1.: Sprejmite najsrčnejšo zahvalr* za pošiljanje Vašega lista ter iskrene pozdrave z italijanskega bojišča. Sedaj smo v rezervi. Vojna ne upliva slabo na naše razpoloženje, kar nas je Slovence\r, smo vsl raje v strelskih jarkib, kot pa v zaledju, ker se igramo z 1talijani, kot mačka z mišjo. Sploh je to ljucfstvo zelo razburjenih živcev in ne vzdrži dolgo; obrazi so topi, b*rez odločnosti. In to ljudstvo naj bli zmagalo?!! Pozdrav vsem bralcem in bralkam ,,Slovenskega Gospodarja" od Jurija Plevnik. * Kdo kai ve? Pogreša se Ivan P e t e k, ctoma iz Lembaha pri Mariboru. Služil je kot poddesetnik pri domobranskem pešpolku št. 26, 18. maršbataljon, 3. stotnija, vojna pošta št. 239. Prosi se, 6e kdo kaj ve o njem, naj naznani njegovemu bratu Pavlu Skerbot, c. kr. domobranski pešoolk št. 4, 13. stotnija, vojna pošta št. 608. — Kdo kaj ve o Stefanu V o i 1m a i e r, ki je služil pri domobranskem pešpolku št. 26, 12. stotnija, vojna pošta št. 48. Na italijanskem bojišču je bil dne 31. oktobra 1915 težKO ranjen. Poroč la njegovemu oCetu Francu Volbnaier pri Sv, Ožbaltu, pošta Ribnica-Brezno. * Glas lz Bnslje. Jakdb Hirga, doma iz Moškanjc pri Sv. Marjpti, katerega srao imeli že za rajnega, 11 mescev ni nič pisal. Njegovi tovariši in prijatelji so pošiljali domaftim žalostne glasove, da je storil smrt za domovino. Dne 30. aprila t. I. pa je le še prišlo veselo pismo, katerega je pisal dne 26. 3. 1916. Pismo se glasi: ,,Preljubi starifii, sestrici in bratee! Prelepe in mile pozdrave Vam pošiljam iz daljne Rusije. Naznanim Vam, da sem še živ in dok.aj zdrav, Šamo velika žalost me olidaja, ker ne sliSirn nifi od doma. Kako je kaj z Vami, ljubi mi domaCi? Ali še imate očeta doma? Ali so že tudi morali zapustiti rojstni kraj in iti za domovino t voisko? Ce Vam je kaj mogo&e, pišite mi, kako je z Vami. Priarčno lepo Vas vse pozdravi, poaebno pa Vas, Ijub? stariši VaS sin Jakob v daljni Rusiji. Okrajni pomožnl odborl. Pri okrajnih sodnijah so ustanovljeni okrajni pomožni odbori, ki imajo nalogo, da pomagajo dnižinam vpoklicanih do podpor, in jim splol? gredo v vseh kočljivih zadevah na roko. Ako torej kaka žena ali sorodnik vpoklioanca misli, da se mu glede podpore godi krivica, t. j. ali splob ne dobi podpore ali pa premalo, naj se obrne na okraiini pomožni odbor. Na ta odbor se nai obraCajo tudi vdove padlih v zapuščinskih in drugih spornih, zadevah.. Odbor posluje Ifrezplačno. V Mariboru je .predsednik tega odbora deželnosodni svetnifc Stergar (okrajna sodnija, pritliCje)- -. , , Kako se dobi vojaške skupine za poljska de- la? Kakor znano, je vojno ministrstvo po posredovanju pol edelskeaa Uistrstva odredilo da se za opravljanje nujnega dela iia kmetih pošljejo posestmKro vSia&ke delavske skupine na pomofi. Kjer iorej primanjioije delavcev za košnjo itd., naj prosijo posestniki DO občini okrajno glavarstvo. da jim preskrbi voiaško delavsko skupino. Kjer pa občina tega uo stori naj se obrnejo kar posamezniki sami do okraj' giavarstva. Na posamezno obftino se odda naimanj 20 mož, kateri se potem po skupinah razdebjo med posamezne posestnike in sicer za dobo 6 tednov. Plačati ni treba voj-akom-delavcem nič, pač pa jirn mora dajati ] osestnik hrano. Ker bo letos zekr primanjkovalo koscev, priporočamo, da se vsa,ka občina in tudi posamezniki takoj pobrigajo za to in vložijo proSnje na okrajno glavarstvo. * Dve prošnji ženain In dekletom! Zavedna roladenka iz Slovenskih goric nam piše: V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja" nas prosi vojak, da naj olrranimo zvestobot Pač res. Dostikrat se pripeti, da dekle, ki gre kam služit, se tam nemški ali tudi kaj boTjšega nauči, a potem, ko pride nazaj, ne vc, bi li še govorila s svojimi vrstnicami ali ne. Žalostno, a resnično! Prva prošnja do vas, dekleta, je, da ostanete zveste svojemu narodu, svojemu raaterinemujeziku. Tudi slovenski vojaki so vsikdar zvesti svojemu cesarju, čeravno je vojna služba izredno težka, a vendar nft prelomijo zvestote. Drugič se opaža, da v sedanjih časiht ko bi morali moliti za svojce, ki se nahajajo pri armadi, vidimo. kako se ne sarno deklota. ampak tudi žene po nepotrebnem lišpajo. Prudrage! Imejte pamet! Pomislite, da je vojska. .Ko si iiočet« spet nabaviti kaj novega, spomnite se ubogih irpinov za domovino, ki so vsak čas izpostavljeni .smrti, Denar, ki bi ga porabile za nepotrebni lišp, obrnite v dar za reveže in ga hranite za po vojski podrte oerkve in hiše. Ce bi vsaka v ta namen priirgani denar hranila, si bomo po končani vojski hitro opomogli. Ko pride ta dopis v svet, bomo že častili majniško Kraljico. To je moja druga prošnja: Sponinite se ubogih trpinov za domovino. Pojdimo k sveti maši, tlarujmo za nje sv. mašo in sv. zakramento. PriporoSu mo jih presveti Devici. Molimo za tiste, ki se tačas borijo za nas, za ranjene in trpeče vojake, za one, ki so ravno takrat, ko molimo, v nevarnosti, da se pogubijo. V vsaki molitvi naj bo en del molitve posvečen za boritelje domovine in toliko zaželjeui mir. Prepričani smo, da nam v sedanjem žalostneui času ne preostajajo drugi pripomočki, kakor nebeški in med temi je mogočna priprošnja preblažene Devioe. ki je bila vsak čas pomočnica kristjanov. • Otroci dobe več vzdrževalnine. Izšla je nova cesaTska naredba, ki določa,, da bodo dobivali otroci v vojake poklicanih oseb, ki so stari manj kakor 8 let, odslej naprej podpore ali vzdrževalnine za 50% več, kakor so jo dobivali dosedaj. ' Kakor znajio, so dobivali tako otroci dosedaj samo 25% podpore, ki gre odrasrra osebain, odslej naprej pa bodo dobivali 75% vzdrževalnine, ki gre oidraslim svojcem v vojake poklicanih oseb. To zvišanje vzdrževalnine je namenjeno zlasti za tiste osebe, ki morajo pla^ati stanarino in kojih življenjske potrebščine so višje, kakor n. pr. v mestih in krajih z industrijo. Ako pa Žteje kaka družina več kakor tri osebe, ki dobivajo polno vzdrževalnino, ne pride to zvišanje podpore v poštev za otroke ki so stari manj kakor 8 let. Nadalje določa nova cesarska naredba, da bodo dobivali tudi tisti otroci vzdrževalnino ali podporo, ki so bili rojeni po smrti v vojake poklicanega ali pogrešanega oceta. To zvišanje podpore bo stalo državo okrog 60 milijonov kron na leto., V lanskem letu je izdala naSa država za podporo ali vzdrževalnino v vojake poklicanih svojcev ogromno svoto 1 milijardo kron. * Pameten nasvet. Izplačevanje podpor družinam vpoklicanih je združeno z velikimi težavami za tiste, ki dobijo podporo in za uradnike, ki izplačujejo. V Mariboru n. pr. pri.de nekatere dni nad 1000 žen po podporo, tako da je skoro nemogoče, da bi vse prišle na vrsto, Dobro bi bilo, ako bi se te podpore izplačevale po pošti, kakor se izplačujejo razne plafte. Mnogo časa m sitnosti bi se s tem prihranilo. Nova naknadiia prebiranja na Spod. StaJcrskem. Nova naknadna prebiranja letnikov 18971866 se bodo vršila: Celje mesto 22. maja; Celje okolica 23. maja do 10. junija; Trbovlje 13., 14., 15. junija; Mozirje 17., 18., 19. junija; Ljubno 21. in 23. junija; Smarje pri Jelšah 25. do 29. junija,; Brežice •1. do 3. julija; Kozje 5. in 6. julaja; Sevnica 8. in 9. julija; Soštanj 22, in 23. maja; Velenje (rudokop) 24. maja; Slovenjgraldec 25, in 26. maja; Marenberg 28. do 30. maja; Ljutomer 1. do 4. junija: Ptuj mesto 6. junija; Ptuj okolica 7. do 10. junija, 13, do 17. juin; Ormož 19. do 21. junija; Rogatec 23. in 24. junija; Konjice 26, do 30. junija; Lipnica 20., 21. in 23. junija, 2. julija; Radgona 3, do 9. julija; 'Maribor okolica 10. do 17, julija: Sv. Lenarl v Slov. gor. 18. do 20. julija: Slov. Bistrina 21. do 24. iulija: Maribor mesto 25. do 27. julija. • Oddaja živine. KaTcor se nam poroCa, je nakupo^nje klavne živine po zasebnih in vojaSkih naknpovalcih v mariborskem, ptujskem, ljutomerskem in lipniSklem okraju prenehalo dne 11. maja. v slovenjgraSkiem in radgrHiskem okraju dne 18. maja, v konJišloem, f*elj.skom. breziSkem in nemskn-lonftkpm nkra-' ju pa se noha dne 25. maja. Nakupljeno živino so morali zasebni in vojaški naJtupovaici v mariborskem, ptujskem in ljutomerskera- okraju do dne 15. maja, v slovenjgraškem in radgonskem do dne 22. maja in v celjskem, konjiškem, brežiškem in nemško-lonškem okraju do dne 29. maja spraviti iz bleva, sicer se kupčija razveljavi. Od dne 29. maja naprej na celem Sio^nskem gtajerskem razun mesarjev, ki še smejo kupiii ži\ino za lastno potrebo, ne sme nihfe drugi kot uradno potrjeni naku]jovalci graškega živinoprometnega zavoda nakupovati klavno živino. Nakupovalci imajo strogo naročilo, da se morajo ozirati na nujne gosjjodarske potrebe posijmeznLb. živlnorejcev, t. j., da se posestniku pustijo vsaj nujno potrebni vprežni voli. Živine (1 komad), ki tehta manje kot 350 kg, se za sedaj ne sme nakupm^ati za klavne namene. Naikupljena živina se telita pri najbližji tehtnici. Ker se pri vsaki glavi živine odtegne 25 kg od žive teže, pa sme zato prodajalec prodano živinče prod tehtanjem pošteno nakrmiti in napojiti. Cene so sledeče: pitana (debela) živina: voli do 2 K 90 v, biki in telice do 2 K 70 v, krave 2 K 50 v; srodnjedebela živana: voli do 2 Ji 60 v, biki in telice 2 K 3.0 vin., krave 2 K; bolj suha žMna: voli 2 K 30 v, ttiki in telice 1 K 90 vjn krave 1 K 50 v. Kar se ti6e nakupovalcev živine v mariborskem okrajnem glavarstvu, še ni gotovo, ali bo ostalo pri dosedamjib na.kupoyalcih. Kakor izvemo, se trudi okrajno glavarstvo, da bi nakiipovan,;e živine za vojno-prometni zavod prevzelo jia nafiin, kakor je prevzelo nRredmestje) kupi vsako poljubno množino sena in slaine in sicer po sledeSih cenab: seno 13 K 100 kg, s cepd zmlačeno slamo 11 K, s strojem zmla^eno 10 K. Za prešanje se plača 1 K 50" v za 100 kg, za vožnjo pa 2 K, tako, da dobi n. pr. posestnik, ki pripelje sprešano seno v skladišče ali do k&ke železniške postaje, za 1 meterski stot 16 K 50 v. Gornje cene veljajo samo za seno leta 1915. * Vojaški konji za poljska dela. Vojno ministrstvo je dolocilo, da smejo poljed^lci vojašks konje, katere so dobili od vojaške uprave za dobo 8 iednov za | oraladanska poljska dela, obdržati y slu6aju potrebe ;še do 5. jiinija t. 1. * Proti svinjereji. V Nemčiji je izidalo vočje število profesorjev knjižico, v kateri zavzemajo staliŠ8e, da se mora svinjerejo kolikor mogoče tistaviti, 6eš, da se s svinjerejo odvzame ljudstvu prevelike množine krorajrirja in drugih človeških živil, Ti prolesorji zahtevajo, ,da bi naj vlada odredila, da bi se vse svinje, ki tehtajo ve6 kot 35 kg. poklale^ V resnici se je v Nemčijj v posameznih deželaii moralo vsega skupaj z ozirom na vladne odredbe od 1. okt. 1915 do 1, aprila 1916 zaklati nad 8 milijonov svinj. Nemčija je št-ela po zadniem štetju na(d 25 milijonov svinj. Omenjeni prolesorji pravijo, da ako bi se rabil krompir izkljufino za preživljanje prebivalstva, bi se ne bilo bati tako občutnega pomanjkanja živil. — Tudi v Avstriji se najdejo Ijudje, ki se bojujejo proti svinjereji. V listu ,,Oesterreichische Rundschau" piše nek dr, Ludovik Karell, da se mora tudi v Avstriji svinjereja do skrajnosti omejiti, dai se bode tako prihranilo čira ve8 krompirja, Kakor so v Nemčiji pametni ljudje in posebno kme6ki krogi nastopili proti novodobnim učenjaJcom in nasprotnikom svinjereje, tako moramo tudi mi odločno povdarjati, da bi se s tem, če bi se svinjereja omejila, ne zaldal samo kmetijstvu hud udarec, ampak bi imelo to dalekos,€žne zle posledice tudi za vse prebivalstvo. Pomankajiije masfri ali zabele je že sedaj tako veliko, da morajo mnogi zavživati nezafoeljena jedila. In 5e se svinjereja omeji, kaj bo pa potem? Mislimo, d!a se naša vlada ne bo ozirala na nepremišljene zahteve. nemškega profesorja. * Par volov za 10.000 K. Plzenski mesar Blažek je kupil na živinskem trgii dne 1. maja t. 1. par volov za 10.000 K. Nezaslišano visoka cena je naivečja za govejo živino v sedanjj vojni dobi. Skoda. da sp ne poroča tudi, koliko sta vola tehtala. * Tele s ,treml nogaml. Od Male Nojdelje. najn porofiajo: Dne 7. maja t. I. je ldrava pri posestnici Franci Zmazek v Precetincih skotila tele, ki ima samo tri noge. Manjka leva noga. Tele je fivrsto in stoji samo na treh nogah. * Licenciranja blkov v mariborskem okraj[u se bodo vrfiila: Dne 22. maja ob VS. uri predpoldne v Jarenini za občine Jaronina, Sv. Jakob, Poličkavas, Ploderžnica in Vukovdol, ob 10. uri predpoldne pri Sv. Ilju v Slov. gor. pri Repniku za občino Sv. Ilj, Selnica ob Muri, Ceršak in Cirknica; ob 2. uri popoldne na Pesnici pri Hojniku za občine: Dobrenje, Gradiška, Grušova, Kaniža, Lajteršperg, Sv. Marjeta, Pesniški dvor, Ranče, Dragučeva, Vosek; ob 4. uri popoldne pri Gornji Sy. Kungoti za občine: Sv. Jurij ob Pesnici, Goniju Sv. Kungota, Plač, SpiCnik, Slatinski dol, Svečina in Vrti^e. Dno 23. maja ob 8. uri predpoldne pri Sv. Magdaleni v Mariboni pri gostilni Meierseidl za oW6in.e: Vrliov dol, Studenci, Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Lembahu, Kamiiiica, Jelovec, Janžev vrh. Kr6e\ina, Sv. Križ, Lembali. DoRoše, Lobnica, Maribor, Ruše, Sv. 'Martin i>ri Vurbergu, Sv. Miklavž, Sv. Peter, Pekrc, Pobrežjp. RoSpoh, Radvaoije, Raznna, Sleme, Gornji Duj)lek. Spodnji lluplek, Tezno, Brestrnica, Boč, Selnica, Ciglenci, Smolnik, Zrkovci; ob 2. uri popoldne v Slivnici za občine: P>am, Gorica, Ješenca, Gornje Ho6e, Spodnje Ho&e, Ra6e, Loka, Sv. Marjeta na Drav p., Morde, Oreliovavas, Pohorj«, Pivola, Podova, ¦ Ranfie, Rogoza, Slivnica, Skoke in Bohova. Dne 25^ maja ob 1. uri popoldne pri Sv. Lovrencu nad Mariborom za občine: Kumen, Lehen, Reoenjak, Sv. Lovrenc, Rudečbreg in Cinžat, * Uporaba bakrene zmesi ^Pasta-Bosna." v^i- ¦nogradniki Ferdiiiaiid Paušner v Likanji pri Orraožu, ki je lansko leto z uspebora škropil trte s ,,Pasta-Bosno". nam pošilja sledeči članek: Kakor mi je znano, so bo tudi letos dobila bakrena snov nPasta-Bosna" za škropijenje vinogradov proti peronospori. Tukaj navajam kratko navodilo, kako se -uporablia in kako se to arodstvo obnese v bOjU proti peronospori. Bakrena pasta se nafebta ali .nameri z žlico, ki je že v posodi ]ji-iijravljena. Žlica drži ravno % kg te zmesi. Snovi se dene 1 kg na 100 1 vode. Ko je snov v vodi.. se z leseuo grebljico mo^no zmeša, se popolnoma raztopi in postane mešanica jednakomerna, potem pa je tekočina gotova za škropljenje. Kadar hočeš brizgalko nai.olniti, moraš vsikdar tekoeino v posodi pomešati, ker ima ,,Pasta-Bosna" edino napako, da. se rada sesede. Brizgalko imej, kakor splob pri vsakem š\ro;jlje]iju, opremljeno s finim razpršilnikom, da se tekočina razprši kolikor mogoče najbolj ilno po trsju in da pride te zmesi kolikor najve6 na snodnjo stran trtnega listja. Jaz sem uporabljal že skozi dye leli bakreno zmes ,,Pasto-Bosno" in sem imel lepe uspehe. Dobil sem tudi ugodna. jioročila o bakreni pasti od, raznili strani Ljutomerskih in Ormožkih goric. Vinogradniki so izjavljali, da so za.dovolŁni ž njo. Nekateri so pridjali k ,,Pasta-Bosni" malo množino apna in sicer radi tega, ida se bolj vidi na listju. U^.inek je bil ravno tak, kakor y drugem, delu^ vinograda, ki je bil škropljen z bakreno pasto brez apna. Po moji izkušnji k ,,Pasta-Bosni" sploh ni treba pridjati apna. Opazilo se je tudi, da se v vinogradu odjiravi z bakreno pasto bolezen ,,zlafenica", ki napada trsje v mokrotnih legah. Sam sera s& tudi prepričal, da 14 dni pripravljena, z vodo pomešana bakrena pasta ravno tako učinkujpj' kakor sveže pripravljena. Zato se tudi z uporabo bakre.ne paste pridobi mnofo na času, blagu in denarju. Balkrena ,,Pasta-Bosna" se razpošilja v sodih po 25, 50 in 100 kg in se dobi sedaj tudi pri ,,Zvezi gospodarskih zadrug riu fitajerskem" v Eggenbergu št. 152/' pri Gradcu (,,Verband landwirtschaitlicher Genossenschaften"). Kdor pa hoee imeti .še bolj natančna pojasnila, naj mi pifie in naj priloži znamko za odgovor. Podpisani mu radevolje ustrežem s potrebnimi pojasnili: Ferd. Paušner, posestnik, Libanja., pošta Ormož, Slovensko Stajersko. * Stanje setev. Okrajna glavarsty,a zabtevajo od občin, naj jira poročajo, kako je stanje sefev in koliko bektarjev njiv je posejanih s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo, koliko je nasajenega krompirja itd. Stanje setev je yečinoma srednje. Spomladi so ozimne setve skoro povsod izredno lepo kazale. a dolgotrajno deževje v aprilu je rast setev tako zadrževalo, da sta n. pr. pšenica in ječraen silno trpela in v rasti ter razgrmitvi zelo zaostala.. Na zimskem ječmenu se opaža, da je po nekaterih njivah skoro polovico klasov — firnih. Velike težave bodo letos glede ojcapanja krompirja, koruze itd. Radi deževja so njive že sedaj tako zaraščene s travo in pirnico, ter drugim pleveiom, da bo težko pravočasno zma^rati delo, -posebno ker primanjkuje delavskih moči, * Hmelj. Tudi v pretečtenem tednu je bilo na hmeljskem trgu v Žatcu popraševanje po tujem hmelju skrajno živahno in tudi cene so poskofiile tfir so so gibale med 35—45 K za 50 kg. Sklepati iz živahnega popraševanja po tujem hmelju so mnenja, da bodo cene za tuj hmelj v tekočem tednu poskočile zn 10—15 K za 50 kc. Na Ceškem so letos opustili 20% hmeljskih nasadov. Sadlte dosti korenja! Na Nemškem, v Ameriki in na Angleškem je korenje jed, ki pride na najbol] gosposke mize; pri nas so ga začeli tudi bolj ceniti. Letos bo pa korenje posobno v časti, ker je tako malc sladkorja, korenje ima.pa toliko sladkorja v sebi, da so sladili prejšnje čase zdravila in jedi s korenjevim sokom. Za oslajevanj^ so izželi zriban koren in sladili s surovim sokom, ali so pa kuhali sok, doklor se ni zgostil. Včasih so pa deli kar kuhanega korenja v jed. Korenjeva jed da človeku rnoč, upliva dobro na pljuča in na jetra, odganja gliste in krepi ledvice. Namesto krompirja bi morali uživati ljudje ve6 korenja ali pa vsaj skupaj s krompirjem. Kar bo pa letos posebnega pomena: korenje nam nadomestuje tudi prekbmorsko kavo! Korenjeva kava je closti okusnejša od cikorijine in dosti bolj redilna in zdrava kakor cikorijjna. , iTudi je kava po cikoriji grenka, korenje pa je sladko. Letos ko je malo žita za kavo, si bo opražila marsikatera gospodinja korenja in ko se bo navadila te kave, ne bo segla več po dnigi. Naredi so tako: Koren se ostrže do čisbega, razreže po dolgem v tanke kose in suši na lesah v pe6i za kruhom ali v sušilnici. pe^ici. Dobro posušen koren se zlomi na majhne kose, praži in zmeljo kakor prava kava. Zlico zmletega korenjai je treba dobro prevreti na četrt litra vodc. Kdor hofie, prida lahko žitne ali par zrn prave kave. Izkušnja pouCi gospodinjo, k-ako ji bo najWolj ugajalo. Bolj sladko ko je korenje. bol.i sladka bo kava^ Iz korenja se naredi tudi dobra pijača za zdrave in bolne: Razreži korenja, deni vanj malo kvasu in zalij s kronom. Vse to mora stati v to;Ji kleti, da prekipi; odlij v steklenice. To je slajasto-kisla pijača, ki se deva polett v vodo ali pije sama" za-se. • Starl baukovcl. Z datumom 2. januarja 1907 opremljeni bankovci po 20 K| se že sedaj pri državnib uradih ne sj.rejemajo v plačilo. Taikih bankovcev je razmeroma še dosti med liudstvom. Zamenjati se pa morejo do 31. decembra 1921 pri Avstro-ogrski banki in n;enih podružnicah. 20kronske bankovce z datumom 31. marca 1900 sprejoma, oziroraa zamenjuje Avstro-ogrska banka le še do 30. junija 1916. Bankovci po 1.00 K z datumom 2. jajmarja 1902 se spreiemajo pri Avstro-ogrski banki lc še do 31. avgusta 1918, bankovoi po 1000 K z dne 2, jamiajrja 19:10 pa do 31. maja 1921. * Nespanietne govorice. Na deželi se širijo govorice, da bo papirnati denar p.rišel ob veljavo, da ga bodo ,,fitemplali" itd. Vse te vesti so jopolnoma ir trte izvite. Osebe, ki jih širijo, pa še Uibko zartene občutna kazen. Naše stvari stojijo tako ugodno, da sp. ni treba bati, da bi denar zgubil svojo vrekinost. * Morilec žensk. V Ciukoti pri BudirnpeSti so prišli na sled velikemu hudodelstvu. Pri kleparskein mojstru Kisu je policija naSla v kleti v ploeeviaastiu sodi'h zalotana mrtva itrupla 7 umorjenih žensk. Preiskava je dognala, da'je Kis zvabljal v svojt1 stanovanje raznovrstne žens.ke, jim. obljubljal zakon, jih oropaJ in umoril: nied umorjenimi je tudi njegovalastna žeiiu. K njomu so zabajalc tudi ranogp izpridena dekline. Kis, ki je ob mobilizaciji odšel k vojakom, je, kakor se glasi uradnoi poročilo, umrl ctne 15. februarja 1915 v Valjevu v Srbiji. Sumi se pa, da je rnogoče Kis pojcltaknil kakemu drugemu mrtvemu vojaku svojtv vnja.ško izkaznico, da bi zakril vsakn slpd za seboj. * Bojii ob tirolski fronti, ki se sedaj razvijajo, vzbujajo pozornust vseh čitateljev. V Freytagovi žaložbi, Dunaj VII., je izšel sedaj zemljevid Tirolske v meri 1:350.000 za ceno 1 K 30" vin. s poštnino vred,. Zemljevid je izdelan v sedmih barvab in zelo pregleden ler obsega poleg cele Tirolske tudi dele meječih držav. Zeml.evid se ozira zlasti tudi na gorske skupine ter je vsled tega trajne vrednosti tudi za hriholazee. * Šraaniit-e. 10 Marijinili pesmi, za meš zbur, eloma z orglami. Stanko Premrl. Cena partituri 1 K 50 v, Glasovi po 30 v. Založila KatoT/iška bukvarna, pri kateri se tudi narofiajo pesmi. Ima skladateljevo dovolj moeno priporofia zbirko Marijinih pesmi. * i*rifioflnja i>olkov& ^Straža" prme&e obžinv sijznam padlih, ronjeniii iu ujetih naših donm^ih itjlkov.. Dop isi. Marlhoi*. Povodoni odboda g. profesorja \iteza dr. Niezab.tovskPgn ua zasluženi dopust se slovonski boluiki in ra-iijonci tret.ega oddelka c, in kr. i-ozervne bobvice št. 2 prisreno zajhvaljujemo za njegovo požrt\ ovalno delovanje iri očetovsko s.orb za naš tolesni blagor. Posebno uas ji1 ganilo. l Na gostiji želarja Alojzija in Frančiške Cernelj so se gostje spomnili tudi avstrijskega Rudečega kr.ža. Starešina g. J'. Bratkovič iz Turja,nec je nabral v ta namen 6 K 35 vin., kafero dariloje bilo odposlano na vodstvo avstrijskega Rudeoega križa v Gradeo. Bog vrni blagim darovateljera! * Ljutomei'. Prevz\fšeni gospod knezoškof bodo delili ]:ri nas zakrament sv. birmp v nedeljo. dne 9. julija. Veržej. Praznik Marije Pomočnice kristjanov se pri salezijancib letos othaja 21. maja Popoidne je shod salezganskih sotrudnikov ia pri lepem vremenu procesija. * Ormož. IV. vojno posojilo. Ornio&ka posojilruea je podpisala znesek 3000 K; nadale so pri tem zavodu in pri kmetijski podružnici podj)isali posestniki: Horvat Neža, Cvetkovci, 10lX) K, "Korpar Andraž, Oslušovci, 1000K, Franc Šterman, župan na Humu, 1000 K, Horvat Franc, Cvetkovci, 1000 K, Kovačec Jožel, Oslušovci, 1000 K, Korpa.r Tomaž, Oslušovci, 200 K, Ivanuša Martin, Hum, 500 K, Hanželič Franc, župan, Hardek, 200 K, Rojs Ivan, Ormož, K 200; znesek po 100 K in 50 K so podpisali: Stanič Marija in Kocbek Vekoslava, Hardek, Kiriž Ivan in Petek Liza «a Hardeku, oziroma v Pavlovcih. * Sv. Lenart prl Veliki Nedelji. Učiteljstvo tukajšnje šole je nabralo s pobiranjom od hiše do hiše za avstrijski ¦Rudefti križ 214 K 40 viu. Hvala darovalcem! * Slov. BLstrica. V sredo. (bie 17, maja, je umrl l'"rano Zupančio, tukaišnji gostllnifiar in pospslnik ter bivši orožniški stražmojster. N. v m. p.! * Videž pri Slov. Bistrioi. Dne 28. aprila je umrla na Videžu posestnica jcra Pliberšek, roj. Robar, v 78. letu. Bila je dobra mati in skrbna »gospodinja. Ko je rajna na parah ležala, je bila njena> sestra Mica stara 77 let, sprevidena s sv. znkramenti, in je |O miifiiii bolezni dnp 0. maja umrla. Dolgo vrsto let ste sestri sku?»a.j živeli in sedaj ste si iiajliližje sosetTe ija j)nko|n;iJ]šf'ii. Naj v jniru počivata.! * Sv."Florijatt oib Boču. V noči po Florija-uoveni so udrli tatovi k Tijckovim v G. Svinein in pokradli raznim udom družinc okoli šest parov obleke iri blaga. Fstotako sp je zgodilo v križevski župniji: pri nekp.m drngem posfistniku so odnesli polovnjak vina. * Celjjp. l!rnrl jc ravnaitclj ,tuka]snje deželne meSčanskP šole Jožef Hoelzl. ,?Pred dveraa letoma j,e b:l imenovan-z^a rn\n:itpl,in na tiikajšnji deželni mešfianski šoli. * Cclie. \eiii)dna sran prilhibljenega in povsod sroštovauega vojuega. kurata. bivšega tukajšnjega kateheta in mestnega kanlana C. g. Jožefa Pintar je nas vse prebridkoS*adela. Kako priljubljen je bil rajni, kaže splošna žalost, ki je nastala med vsemi, ki so ga poznalt in^ iijim obCevali. Njegov prijatelj piše: ..Danes, dne 11. maja, ;je brzojav z bojisfta rrinesel pretresljivo, ,nrežalostno vest, da je voini lnirai Pintar nenadoma iimrl. Revež, lcako rad bi 1>il videi še svo:o domovino! Že pri odhodn mi je rekel v globcki žalosti: Cntim, da se ne vidimo vPf'. Vikarju dr. Vraberju ,je pisa| še! pred par dnevi: ,.Začela se bo ofenziva in potem se"'bo izpolnilo, kar slutim." Tnkaj x Cel'u smo vsi tiloboko žalostni nad izgubo tako vrlega iduhovnika. zglerlnega Slovenoa in zvestega prijatelja, ki so ga vsi Ijubili in spnštovali. colo njegovi Tias!irotniki. Res je: Najboljšili np bo vefi nazaj!" **Videin ob Savi. V Lokvah jp priftelo dne 5, t. m.' gorpti gospodarsko poslopie Josipa Zupančič. Požai' se je naglo širil ter je uničil sejdem hiš in gospodarskih f^oslopij in sicer kmetov Zupaiičifia, Planinca, J. Bogoviča in Blaža Habina. Zgorelo je tudi veliko |)oljskib pridelkov: Zivino so rešili. Zažgali so na.ibrž otroci. • * Bizeljsko. Naš rojak Franc Balon nam piSe. da je bil dne 4. maja navzoč. ko je |>ri Gorioi bil velik italijanski zrakoplov zadet od našoga. šrapnela. Prostor za bencin je začol goreti in zrakoplov je kot velika goreča plast 7. ogromno naglico padel na tia. Posajdka jo šteisi 6 možu Trije so z velike visoftine poskakali na tla. a so se ubili. drugi trije pa so zgoreli. — Vojaki-posestniki se strinjamo z besedami žone iz Loke pri Št. Vidu, ki nani je v predzadnji številki opisala težave na k'met'h. Cudinio se. da se oblasti bolj ne ozirajo na željp kmečkega probivalstva«. ii Mnogo pozdravov pošiljata Franc Balon, krojaf v II Spodnji Sušioi. in Martin Tržan iz Širja. jj Šoštanj. Tukajšnje Bnlno društvo priredi v jj nedeljo, dne 21. maja (mesto 14. maja) v gledal !! ških prostorih botela »Avstrija« igro: >Skrivnostna jj zaroka«. Polovica čisl.Łga dobiCka je namenjeva || za Rudeči križ. Z ozirom na blagi namen prireditve jj vabi k obiln' udeležbi Odbor. Gornilgrad. Bralno društvo v Gornjemgradu lamerava v nedeljo, dne 21. maja, popoldne i o \&~ černicah, [inred ti gledališki igri ^Vestalka" in nVs6 za dom, eesarja" s pozdra.vora in letjem. Vabi k obil- ni udeležbi načelstvo. * St. IU pri Velenjn. \ nedel,o, dne iH. maja, )b 3. uri po' oldne, bo pri g. Ivanu TajSek v gostil^iških prostorih gledališka predstava ,,Pot do sn-.a." Ker je ves čisti dobjček n"nije,nj:en ?,a \iojne namene, sp vsi uljudno vabite! Ako pa bo slabo vreme. se !>rireditev preloži na prihodnjo nedeljo, dn« 28- maia . 1.